SLOVENSKI GLASNIK
Izhaja 5., 15. in 25. v mescu
Lepoznansko-podučen list.
Velja za celo leto 3 gold.
Vreduje   in   na  svitlo  daje:   Anton Janežič.
Št. 1.
V Celovcu 5. januarja 1861.
VII. ZV.
Pot skozi življenje.
(Zložil Fr. Svetlicič.)
Kot val za valom po potoku šine, Otroku, kedar sit igrač se vleže V naročje materi, ki ga pristreže, Za uro ura, dan za dnevom zgine.
Mladenca srečna jasnost kmalo mine, Ker zdajci mu življenje rane reže; Prijatel mu je, ki mu jih obeže, In ga uči terpeti spečenine.
Mož skerbni vihtam krepko v bran se stavi,
In varje zlega rod svoj in družino,
Ko hrast cvetice, ki pod njim so v tra\-i.
Vesel, da je prenesel let vročino, Ozira v grob se starček beloglavi, Ko trudno solnce v morja globočino.
Ob novem letu.
Napočila je z novim letom vsem rodovom v široei Avstriji doba dušnega prerojenja. V precudni blišcavi vzhaja tudi slovanskemu narodu zarja prrporodnica in razkaja negostne mrakove dušivnih temnic. Morivna sapa sovražnih viharjev pojema in prijetnise sapice zopet popihavajo po goricah in ravnicah. Novo življenje se zbuja, kamor koli oberneš oko, in na vso moč si prizadeva mlado in staro, da zasveti tudi Slovenom ! rumeno solnčice narodske časti in slave. Slovenci ! tudi nam že svita na vzhodu; da se pa popolnoma razdani, bodi naša sveta skerb in prizadeva. Posijalo solnce tudi pred naše vrata, pa bodimo
a) delavni. Kdor v resnici ljubi svoj nar(id, ta mu daruje vse sile in moči uma in dlani, da se s časom povzdigne na viso stopnjo omike in blagostanja. Nobeden narod v Avstrii pa ni toliko potreben podpore svojih sinov, kakor naš slovenski, ki mu še žuga ne-varšin brez števila od zunaj in znotraj. Od severja in od juga nas topijo tuji življi, da kopnimo ko snežena gruda na solncu : v oserčju nas pa razjeda ne-številna tropa odrodnikov in druzih skrivnih in očitnih : sovražnikov. — Ko se je pred nekaj leti tudi Slovenija prebudila iz dolzega spanja, prav veselo so zaze-lenele domače livade. Lepe kali so pognale domorodne rastljike, ker jih je grelo in pojilo iskreno domoljubje; pa v nemilih časih zadnjih let so večidel povenele; le peščica mladik je ostala še čversta, da so prinašale cvetja in sadu v prid zapuščeni domovini. — Zopet se
razpravlja in jasni oblačno nebo in zora srečniše prihodnosti nam spet posiva skozi meglice; slecimo torej staro nemarnost in na vso moč se poprimimo dela, ki ga nas čaka na vseh straneh tohka obilica. Volja cesarjeva je, da se prosto razvije vsak jezik v deržavi, toraj ima tudi slovenščina pravico in dolžnost, da se bolj in bolj izobrazi in obogati, da se bo kmalo ponosno glasila po naših šolah in tudi po naših sodnijah. Zatorej delajmo, molimo, terkajmo , in odperlo se nam bo. Gotovo bo uslišal milostljivi cesar naše pravične želje, on, ki je o raznih priložnoslih zapovedal, naj se ne dela več krivica nobenemu narodu v deržavi. — Da pa naše delo ne ostane brez uspeha, bodimo
b) složni. Ni ga slovanskega plemena v Avstriji, da bi ga bilo manjše število, kakor je nas Slovencev. Le peščica nas je, dela pa obilo na vse strani; toliko vera potreba za nas, da združimo svoje moči.-v edini cilj in konec. Ves naš Irud, vsa naša prizadeva bo ostala jalova, če nas ne edini lepa sloga in edinost: sloga jači, nesloga tlači. Naj nas toraj vedno strinja vez keršanske ljubezni in nam ogreva serca krasna ideja neumerlega pesnika „Slavy dcere" slovanska uzajemnost.
Zadnje leta je bila ta krasna zvezda skoraj popolnoma otamnela: pa zopet nam vzhaja v prečudnem lesku na jugoslovenskem nebu kot dušna preporodnica vsega jugoslovtnstva. Skušnja nas je prepričala, da je ne moremo upati bogate narodne literature, če se ne zbliŽHJo in sl(;pijo naše narečja v eden bogat književen jezik. Doslej nam je vendar manjkalo sredotočja za naše prizadeve v tem oziru. Pa bistri duh našega jugoslovenskega zavetnika ali mecena je kmalo spoznal potrebo take naprave, v kteri bi se stikali in strinjali vsi različni življi na jugu; zalo je postavil preslavni rodoljub temelj „jugoslo ven ski akademiji", ki ima biti podlaga du.«nemu pri porojrnju vseh južnih Slovenov. 50,000 goldinarjev je položil v ta namen na aitar domovini, ob enem pa tudi povabil vse prijatelje narodne knjige (literature), da jej prilekó na pomoč vsak pa svoji moči in zmožnosti. Vsi Jugosloveni smo povabljeni, da se vdeležujcmo pri zidanju tega narodnega zavoda. Naj bodo prepričani naši bratje na jugu , da tudi Slovenci ne bomo zaostali, kolikor nam pripuščajo naše slabe moči. Naj le kmalo oživi ,jugoslovenska akademija" in se krepko poprime svoje preimenitne naloge v duhu bratovske uzajemnosti.
Slovenci! bodimo delavni, bodimo složni! le tako nam zašije žar lepše prihodnosti. Naše geslo bodi: vse za vero, za narod, za cesarja I
—   2   —
Zamorjeni cvet.
(Spisal Fr. Erjavec.)
V gradu pri visocem oknu sloni mlada gosna. tS solznimi očmi gleda zamišljeni) doli na lepi svet, na ^ tamne gozde in na zelen3 dobrave.   Ravno kar se je " zopet odpeljal v mesto mladi grajščak, kteremu se je v grajščini že tožilo po mestnih veselicah in po nočnih prijatlih. Škripanje peska pod kolesi je zbadalo v serce'* mlado ženo.   Dolgo še gleda za kočijo, ki hitro der-dra po cesti — ali še hitreje hitijo njene misli daleč proč črez široke dežele in črez neizmerno morje. Počasi gre v svojo spavnico. Tii stoji s pobešeno glavo in s sklenjenima rokama ter gleda stermo pred sé m tla, potem pa jo premaga serena britkost. Z belima rokama si zakrije obraz, se verze ^'mehke blazine in dolgo zaderžane vroče solze se ji udero po cvotečih licih. Reva se ihti in zdihuje; serce se ji hoče utopiti v prebritki žalosti.   Ali — prepozno! Mož, v čigar spomin tečejo zdaj te vroče solze, biva dale«: risanica je* njegova ljubica in pes je njegov tovarš.   Ta dva pri- ' jalla ga spremljata po neizmernih gozdih Menezote in' po prostih bregovih, kjer veličastni Misisipi dervi silne valove.   Ali se je pod tujim nebom umirilo njegovo serce, ali je zatopil svoje vroče želje v slano morje? Je li našel na planjavah tuje zemlje sreče, ktero je zastonj iskal po dragah svoje domačije? — Kdo ve?
—^— I
Po veliki cesti, ki pelje od Ljubljane v dolensko stran naše domovine, je jahal nekega dne velik mož čedne postave, kakor bi človek sodil, kakih trideset let star. Le malokdaj se vidi, da bi po tej cesti kdo jezdil;:, toraj so ljudje, ki so ga srečevali, z začudenjem gle-^i dali zagorelega popotnika v navadni obleki. S posebnim veseljem je tudi vsakdo ogledoval lepega psa neznane velikosti, ki je spremljeval popotnika.
Bilo je vlažno jesensko jutro. Gosta megla jjB pokrivala ljubljansko močirje in odtod se je razprostirala po doletiskih dolinah in ravnicah. Se le proti pol-dnu se je jela tanjšati, ter se je iz dolin počasi vzdi-govaia ob gorah, ki zaslanjajo južno-zapadno stran. Zdaj so predarli solnčni žarki megleni zrak, vsa megla se je razkadila, nebo je bito čisto, kot ribje oko' — bil je prav lep, prijeten dan v pozni jeseni. Solnce je ' sijalo tako prijazno na svet, kot bi za.dalj časa jemalo od zemlje slovo. Pridni ratar si je že pospravil drugo žetev, iz bližnjih vasi se razlegajo cepci ajdovih mlatičev in po sterni^čih zelena ozimina zopet veselo poganja.
Ko je po vsih cerkvah poldne odzvonilo, se ustavi pri veliki gostivnici, pokrepča sebe in ko napase tudi konja in svojega spremljevavca, zopet zasede in jaha dalje. Dobre dve uri je že jahal po veliki cesti; ko pa pride do starega zidanega znamnja, krene v stran ter popusti konju vajeti, da je šel počasi prav po svoji volji. Po tej pjti pride kmalo v lep gozd. Na kraju so rastU stari z mahom poraščeni hrasti, bolj proti sredi pa so stale lepe bukve, tu in tam tudi kaka smreka, in kjer je bilo drevjo izsekano, je rastlo gosto brinje. Po gozdu je bilo vse tiho: veselo petje, ki se je na spomlad razlegalo , je zdaj liin )lknilo. Krilati pevci so se večidel poslovili od rojstnega kraja in so ŠU v gosti, kjer burja ne brije tako ostro in kjer sneg ne pokriva polja in gozda.   Le včasih se zasliši terkanje
kacega bergleza, kteremu se jezična šega oglaša in iz zelenega brinja ferfetajo brinovke, ki jih je preplašil glas konjskih kopit,
Na drugem kraju gozda so se razprostirale lepe senožeti, in bolj proti zglavju obraščenega berda je ležalo polje z zeleno ozimino. Na kraju gozda so- še marjetice veselo cvetele , tudi potrošnjek je še silil v pozni cvet, po travnikih je poganjal višnjeli podlesek in verbovka si je ogledovala rudeče lice v potoku. Ko je naš popotnik konja napojil, udari iz ceste v stran proti omenjenemu berdu. Pot ga je peljala zdaj po globokem žlebu, kterega je deževnica skopala; drobno in debelo kamnje je ležalo po žlebu, in gole korenine bližnjih dreves so prepregale pot. Ker je vidil, da je pot čez dalje bolj težavna, stopi s konja, ga prime za uzdo in pred njim počasi stopa proti verhu.
Kajfccide na verh, obstoji in ginjen ogleduje lepi svet, l^PI'a mu je do zdaj obraščen klanec zakrival. Se ene korake gre naprej, potem razberzda konja in ga pusti, da muli suho travo med češminjevimi germi ; on se pa usede na klado, ki je poleg pota ležala. Z veselim sercom in otožnim očesom ogleduje ljube znane kraje, v kterih je preživel presrečne mladostne leta. Pod njim leži lepa rodovitna dolina , ki je le na eno stran odperta in po nji šumi bistri potok, ki goni žage in mlinske kamna. Več čednih vasi je raztresenih po dolini, v gornjem koncu stoji naj veča in v nji se bliska tudi visok z belim kositarjem pokrit zvonik. Blizo cerkve na majhnem griču pa leži z zidom ograjeni vert le da namesto dreves rastejo cerni in modri križi, znamenja vere in ustajenja. Tu počivajo v sladketn miru vsi, kterim je serce oterpnilo za posvetni hrup, za vsakdanje reve in nadloge. Tudi naš popotnik je zakopal v ta vert, kar mu je bilo nar drajše na aemlji. Tu je pokopal blagega očeta, tu mu počiva draga zlata mati, ki ga je prerano zapustila.
Popotnik si podpre glavo. Otožni čuti so se ga polotili, spomin na jasne in oblačne dneve se mu oživi, v duhu se mu razgi'inja celo njegovo življenje. Iz teh misel ga prebudi glasen krik iz pod neba. Povzdigne svoje oči in pogleda tropo žerjavov, ki romajo v svojo obljubljeno deželo. Dragi popotniki! si misli sam pri sebi, kakor zdaj vas, je tudi mene nekdaj gnala neznana sila od tod daleč čez gore in čez morje in zdaj se zopet vračam, da se mi umiri serce, da me mine živa želja.
Solnce se je. že nagnilo k goram. Verhovi starih smilfek so se žarili v večernem zlatu in po vasi se je izmed hiš jel vzđigovati lahki dim. Popotnik oberzda konja, ga zasede in jaha navdol. Po nasprotnih goricah so pokale puške in vesel vrisk se jep razlegal od hrama do hrama. Človek, ki se je celo leto 4rudil in potil, upal in se bal, se veseli zdaj pri ljubi kapljici in kdo bi mu ne privoščil tega veselja?
Ko pride na ravno, se • oberne proti vasi, in ker bi se danes rad ljudi ognil, jezdi za krajem po stranski poti. Kot meglena tančica se je mrak jel prijemati gozda in od tod se je razprostiral po dolini. V cerkvi zazvoni zdaj Ave Marija in možu se razvedri lice, ko čez dolgo spet začuje glas zvona, ki ga je nekdaj klical od otročjih iger na dom k večerni molitvi.
Za vasjo se oberne na levo in kmalo pride na lep, z drobnim peskom posut pot, kteremu se je pa vidilo, da veliko ne vozijo po njem, ker trava in ter-
3   
poteč sta ga zaraščala. Ob polu so bile v redu zasajene drevesa, kostanji, lipe in orehi in vmes tudi kaka črešnja. Pa tudi to drevje je bilo nekako zapuščeno viditi- marsikak lep oreh se je v vcrhu posušil in tu in tam je le črešnjev štor zaznamoval mesto, kjer je poprej stala košata črešnja. Ta cesta pelje do grada, ki sloji prav v koncu doline in človek ga ne ugleda poprej, da pred njim stoji: dve veličastni lipi ga popolnoma zakrivate. Ta grad je zaželjeni cilj našega popotnika. -     (Dalje.)
Mythologicne drobtiiie.
(Po narodnih pripovedkah naznanja Dav, Terstenjak,)
O lastavici.
Ptico lasfavico imajo Slovenci še današnje dni v visoki časti. Z njo prihaja sreča v hišo, zato Bog prenesi, je preganjati ali jej gnjozda razdirati ; kdor lastavično gnjezdo razdere, ta svojo srečo podere. Kdor pa lastavičje serce pri sebi nosi, tega vse rado ima, in kdor kamenček v roke dobi, ki je v lastavič-nem truplu skrit, ta je varen vsake bolezni; tako si pripoveduje priprosto ljudstvo slovensko.
Toliko so častili stari Sloveni lastavice, da so njih duhovni pripuščali lastovicam, si na podobah solnč-nega boga Kugevila gnjozda napravljati. Tudi v ker-šanskih slovenskih legendah imajo lastavice svoj pobožni pomen. Pravijo, da je lastavica na križ sedla, na kterem je tcrpel Zveličar svela, in ga s svojim žvcr-golenjem tolažila. Zveličar jej je za milo delo dovolil, da sme med sveto mašo na altarju sedeti.
O slavlča.
Slavič je po slovenskih narodnih pripovedkah in pesmah ptič in posel ljubezni, kakor kaže tudi znana slovenska pesmica: „Poj, poj, slavec moj!" itd. — Slavič ljubi hladne gosto gaje in tiho mirno življenje. Slirski Slovenci pripovedujejo, da slaviči zmiraj' bolj proti solnčnemu vzhodu potujejo, kjer ljudje bolj-prosto in pohlevno žive. Pred kacimi 30 leti smo še slaviče pogosto slišali prepevati po brajdah okoli Maribora ; današnje dni pa jih najdeš v obilici le samo kraj oger-ske meje v lulomerski okolici, v Halozah in kraj hor-vaške meje v brežkem okraju.
Moj rajni prijatelj, slavni jugoslovenskj pesnik Stanko Vraz, mi je djal: Slavič je ptič slovenski; kolikor bolj omaguje slovenščina in jo nemščina poko-puje; toliko manj se nahaja po naših krajih slavičev. Slavič je le med pravimi čistimi Slovenci doma, kteri ljubijo svojo staro vero, svoj stari lepi jezik in staro svojo narodno nošo.
"Kerska narodna pesem.
(Zapisal v Dobrinju na otoku Kerku I. Crnčić.)
Tužna mladost moja, vsaki dan na monje ! Kako i travica, kl se srpom žonje. Da bi d! umriti, a smrti ne znati, ^ Mogoh mladost moju prodat il' darovat. Da bi mi viditi, ki će me plakati, Oće me plakati otac al' majčica., AF (Je me plakati bratac al' sestrica. Al' e'e me^lakati ta ye/na jubcica.
Oj crna zemjice, kada ja budem tvoj. Ti ćeš uživati prebeli život moj !
Ruse kosy moje s krvcun poškropjene, ä0%
A lišća rumene škuro potamnene ; ^W
Crne oči moje v nebo će g'jedati,
Bele ruky moje na prsih ležati.
Hitre moje nogy lipo su tancaly.
Sad ste je nemilo s konopi svezali!
Simo hod'te , simo, lipohni mladići,
Ki ste s monun bili mlajohni ditići,
Pog'jeđajte malo ovo moje telo.
Kakovo je sada i nikada bilo!
Narodne zagonetke.
(Nabral v Varaždinski okolici in v bližnji Štajerski M. Kračraanov.)
Kakor so narodne pesmi, pripovedke in pregovori važni za spoznanje narodov, ravno tako se daje tudi iz narodnih uganjk ali zagonetek narod spoznavati, pa so zato že vredne, da se nabirajo in pogubi ote. Glasnik, ki vsele rad odpira narodnim stvarem svoje lisle, bode tudi zastavicam rad odperl kdaj pa kdaj kak list. Nabralt-, sem nekoliko zagonelek okoli Varaždina in podajem to prvo zbirčico Glasniku z gorečo željo, da bi tudi drugod po Slovenskem se kdo lotil nabiranja narodnih zagonelek in jih sčasoma naznanil. Vrejene so po abecednem redu pervega subslanliva, ali, če tega ni, prvega adjekliva itd. v odgonetki. Dßdal sem nektere tudi iz bližnje Štajerske, ki se od hrovaškili lahko po jeziku poznajo.
Ni bia vojen, pak tudi ni vmra — Angelj.
Kad je osel lak ručal, da su ga vsi ljudi čuli?-— Kad ga je imel v barki Noje.
Kdo se božjega imena boji? — Berač.
Kaj je treba meriti, pa ne šleti? — Besed,
Sto naj više volnv goni ? — Bič.
Kaj je to? Bog nigdar ne vidi, cesar negda negda, a muž saki dt»i? — Bog Boga nigdar ne vidi, cesar cesara negda, a muž muža saki dan.
Celo leto vuni hodi a v zimi nutri vu stenu zube tišči. — Brana.      f
Po leti si jesti%^re, po zimi pa zube na klin obesi, kaj je to? — Brana.
Kaj je to? drvena mati a železna deca? — Brana.
Kaj Bog nema a mnogo ljudi ima?— Brata.
Koja trava naj više rase? — Ona koja je na brdu.
Zakaj ide zajec prek brega? — Zato kajti pod bregom ne more iti.
Kaj je to? na zemlji je drvo, na drvu je voda, na vodi je kamen, na kamnu je železo, na železu živo meso, — Brus, kad brusar brusi.
črno malo gigalo veliko klado zdigalo; kaj je to? Buha,
Živo je, noge ima a ne more hodili; kaj je to? Buha, ona skače.
V blati je bilo pa je ne blato, v ognji je bilo pa je ne ogenj, temuč rdečo kak ogenj; kaj je to? — Cigel.
V gori je vsekano, na naloni stesano,*v hiži lepo poje; kaj je to? — Citre.
Kdo po glavi v cirkvu dojde? — Čavli na čižmah.
Kakvih glav je naj više v cirkvi? — od čavlo v. Kaj je vu Varaždinu po sredi? — četvrt e k. Črna lukna črieni klin, zdigni luknu porini nutrfe klin; kaj je to?— Čižma, kad se obuvle.  (Dalje.)
-   4
besednik.
/ I« Zagreba 19. grudna 1860 Fr. E. — Veselo novo leto tebi, ljubi Glasnik, veselo novo leto tvojim častiti m brav co m, veselo novo leto vsem poštenim Slovencom! Bog daj, da novo leto tudi nas prebudi iz dolzega spanja, da sleČemo staro nemarnost in se krepko primemo dela za svoj narod: eden z besedo, drugi s peresom, tretji pa z djanj-sko materialno podporo. Vse nas pa naj veže ena misel, namreč : Prava sreča narodova. — Ozrimo se na južne brate, verle Horvate, kako se možko potegujejo za svoje pravice. Pokažimo tudi mi svojo moč, da na laži ostanejo nasi obrekovavci, ki po svetu trosijo, da smo se že popolnoma navzeli tuje kulture, ktero so nam — njim v sramoto, nam pa v preveliko žalost — skozi 1000 let trobili tiij ci in p o tuj ceni domačini. Pokažimo jim, da smo še krepka panoga mogočnega slovanskega debla; pokažimo v djanju, da smo Še živa veja, da nas o svojem prihodu veliki vertnar kot suho vejo ne odreže od stebla. Slana, kije skoz toliko let poparjala naše polja, je posmodila le nekaj praznih plev, jedro pa je ostalo še čisto in zdravo.
Ne tajimo, da nas loči od naših južnih bratov še mar-sikaka reČ; pa naŠa skerb naj bode v prihodnje, da te razlike bolj in bolj giuejo in se s časom popolnoma poravnajo. Lepo priliko nam ravno zdaj daje naš preslavui mecen, premilostljivi škof J. Strosmajer, „dika jugo-slovenska". On, ki je že toliko storil za povzdigo jugoslo-venske literature, je spet položil nov dar na aitar domovini. Sprožil je misel „jugoslovenske akademije"; ali on nima samo lepih besedi, ampak jih tudi v djanjii skazuje: 50000 goldinarjev je vložil za temeljni kamen. Cilj in konec tej akademiji pa je: edini književni jezik za vse Jugoslovene. Bratje! delajmo, napredujmo, da nam čas ne poteče !
Dne 13. t. m. praznovali smo stoletnico jugosloven-skega pesnika Andrija K a Cica. Ob desetih zjutraj je bila v stolni cei-kvi velika maša; pel jo je sam kardinal Haulik, stregla sta mu pa med druzimi škofa Strosmajer in Soie. Berilo in sv. evangelj so peli v domaČem jeziku. Pričujoč je bil ban in vsa gospoda, ktera se zdaj posvetuje z banom o prihodnosti trojedine kraljevine; pričujoča je tudi bila mladež iz pravoslovne akademije, iz gimnazije in iz više realke s tremi lepimi narodnimi zastavami, ki jih od leta 1848 hranijo v ^narodnem domu". Pa tudi iz druzih stanov je privrelo toliko ljudi, da je bila cerkev vsa pre-polnjena. Po sv. maši je stopil kanonik Maric na leco in je z jederno besedo najpred povzel življenjepis slavnega pesnika, potem pa je razložil, kaj je domovina in rodoljubje, in na zadnje je naštel znamnja, po kterih se spozna pravi rodoljub. — Popoldne ob dveh je bila velika gostija v dvorani ; blizo 200 gostov se je bilo sošlo. Napivalo in pelo se je mnogo; pojedina pa se je na zadnje zmenila v večerno zabavo. — Tako praznuje hvaležen narod spominje slavnih mož.
h Dunaja 20. decembra. — Dne 18. t. m. smo obhajali drugo ^slovansko besedo" v stoletni spomin jugoslo-venskega narodnega pesnika A. K ač i ca. Bila je to prekrasna veselica, ki je vsako slovansko serce razgrela in navdušila. — Za krasnim prologom o blagem namenu te veselice so se verstile razne slovanske pesme z druzimi god-benimi skladbami, ki je bila vsaka z nepopisljivo radostjo sprejeta. Stermenje in osupnjenje se je bralo vsem poslu-
šavcom na obrazu, ko so zadoneli, blizo iz sto geri, mogočni glasovi prekrasnega slovenskega zbora „Naprej zastava slave" od našega nadepolnega umetnika M. Jenka; v serČni radosti so se jim topile serca, ko je prepeval g. A. Ander, pervi dunajski tenorist in rojen Čeh, pesmici „Kde vlast je mä, kde domow muj" in „Hi.ro, horo, vysoka jsü"; koje prebirala* na glasoviru gospodična A. Zadrobilkova slovanske narodne pesmc in druge kompozicije. Tudi Češki zbor „Hlas z Blanika" od VojaČka in jugosloven-ski „Svakomu svoje" kakor tuđi premične variacije g. Bla-bove na nektere Češke pesme so zbudile narveČe veselje in zadovoljstvo vseh pričujočih. — Drugi oddelek besede je bil pa namenjen slovanskemu razgovoru in obedovanju, ktero je spremljala čudo lepa in mila godba Strausovega zbora; naj veČi potlesk pa je zbudila nova „serbska kva-drila" in pa „Slavenball-kvadrila". — Bila je to v resnici rajska veselica, kakor je dosky tu še nismo doživeli. Sošlo se je bilo iz vseh slovanskih rodov toliko plemenite gospode, nekoliko tudi v narodni obleci, da je v znanih prevelicih Sperlovih sobanah skoraj prostora zmanjkovalo. — Kazšli smo se pozno v noČ s preserčno željo, da se kmalo spet verne enaka godovnica.
Iz Taraždiua 15. decembra. — Včeraj smo imeli v gimnazijski ali kakor se tukaj imenuje v dijaški ali Pavlinski cerkvi zadušnice za našega neuraerlega narodnega pesnika Andreja Kači ca. Zadušnice je opravljal tukaj-šui pč. g, kanonik Benak, komur so stregli še štiri drugi duhovni. Okoli mertvaškega odra je stalo na straži pet domoljubov v narodni obleki z golimi sabljami in rdečimi kapami. Gorelo je polno sveČ okoli odra, na kterem je bilo brati: „na uspomenu stogodišnjice slavnoga p'esnika A*ndrije Kačića". Pod tem napisom se je vil zelen lovorikov slavovenec. Vsi učenci gimnazije, realke in normalke so se zbrali v cerkvi, kamor je prišlo tudi veS gospode obojega spola v narodnih opravah. Po maši stopi na prižuico prebendar tukajšne cerkve sv. Vida (katehet in zdaj tudi začasni vodja realke in nornialke na mesto nekega Neborvata, ki ne zna našega jezika, ki so ga pa hteli za ravnatelja posiliti, ali jim ni šlo) preč. g. Zadravec, iskren domoljub, brat znanega rodoljuba, našega magistr. svetovavca Vekoslava Zadravca, ki mu je vkvarjanje z narodnimi stvarmi že mnogo neprilik in kvara zadalo, in ki veste, da po svoje tudi vašo slovensko literaturo podpira. Govoril je lepo in iskreno in menim, da ne bo od več, ampak da je celo dobro, če se njegov ogovor ob kratkem razglasi. (Se kmalo zgodi.)
* Iz Ljubljane nam je ravno pred natisom doŠlo žalostno oznanilo, da je ondi 27. dee. v Bogu zaspal gosp. Fr. Metelko, znan po svoji izverstni slovenski slovnici in po druzih miČnih spisih jezikoslovnega in verozakonskega obsega.
listnica. G. D. T. Hvala za bogato zalogo; g. L. G. v M, Prosimo za obljubljeni sostarek; L. G. Prihodnjič; obljubljeno pošljite; gg. M. C; Fr. Br.; A. U.; B-S- Prihodnjič; g. A. M., J. T.; J. M. v B. kmalo; g. M. P. v P. Kmalo pričnemo; g. J. N. Pismeno; g L G- „Hvezda" v Olomucu, poli- 1 gld. 75 kr.
Darila «a najboljšo zgodovinsko povest: Vredniitvo
slov. Glasnika 12 gld-; Vredništvo slov. Prijatla 5 gld.; g. K-Kudež, grajšak v Eibnici 3 gld; g- B- Vovk, gimn. vodja v Novem mestu 1 gld.; Dr. J. Muršec, c k- prof. v Gradcu 5 gld-; g. J. Modic, kpl. v Eecici 4 gld- 45 kr.; g. TJ- S. 40 kr.
Pridjana je 1. pola Marije Stuartove.
Natisnil Janea Leon v Celovcu.!