GLAS LJUDSTVA Nekateri hodijo v šolo, a šola ne gre vanje. Kubanski pregovor rra Številka 37 Letnik 48 Cena 10,- šil. (100,-SIT) petek, 13. sept. 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Seja narodnostnega sosveta. Prihodnji torek, 17. septembra 1996, bo na Dunaju seja narodnostnega sosveta. Na predlog NSKS naj bi obravnavali vprašanje dvojezičnega uradnega jezika in topografije ter probleme na avstrijsko-slovenski meji. Kot piše „Kleine Zeitung“, je dr. Sturm mnenja, da bi vprašanje topografije in uradnega jezika obravnavali po občinskih volitvah. Slovenščina: Pozitiven sklep zbornice kmetijskih delavcev Stran 12 „ m » IFl J fl ; j HfEh*38£ jfji |xAg%w.' Kpflu m«* ..til Spet se je začela Šola-med drugim tudi za učence Mohorjeve ljudske šole (slika). Ali bo tudi letos naraslo število prijav k dvojezičnemu pouku, še ni možno reči, ker se konča rok za prijave deset dni po začetku šolskega leta. Učiteljicam in učiteljem, predvsem pa učenkam in učencem, želimo obilo veselja pri delu, kajti to je že prvi korak k uspehu. Ob začetku novega šolskega leta objavljamo tudi pogovor s Tomažem Ogrisom, vodjo manjšinsko-šolske-ga oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško (strani 2/3). Slika: NT/Fera POLITIKA Razstava o nemškem Wehr-machtu je velik dogodek za Koroško. Nerazumljivo pa bi bilo, če bi se njen pomen osredotočil samo na preteklost. Strani 2, 9 KULTURA Nova mladinska gledališka skupina SRD „Dobrač“ na Brnci se je uspešno predstavila z igro „Kužek laja mijau, mijau“. Stran 13 ŠPORT Ni nogometne tekme, ki bi bolj prizadela navijače na južnem Koroškem kakor derbi med Slovenskim atletskim klubom in SVG Pliberk. Stran 19 2 Politika Politika 3 Mag. Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Razstava, namenjena samo preteklosti? /Jelovška razstava o nemškem v_/Wehrmachtu je razburjala duhove, še preden so jo sploh odprli. Še posebej nerazumljivo je bilo obnašanje najvišjih političnih in cerkvenih predstavnikov dežele, ko so bili povabljeni, da prevzamejo častno pokroviteljstvo. Medtem ko se je namestnik deželnega glavarja dr. Ausservvinkler le odločil za sodelovanje (kar zasluži spoštovanje in priznanje), je deželni glavar dr. Zer-natto ponovno pokazal, da je politik brez vizij in poguma. Nerazumljivo pa je bilo tudi stališče krškega škofa dr. Kapellarija. Sicer bi bilo krivično, če bi našemu škofu pod-tikavali, da nima jasno izoblikovanega stališča glede nacizma in fašizma. Da je velik nasprotnik rjave ideologije, o tem ne more biti niti najmanjšega dvoma. Prav tako je več ko umestno, če opozarja tudi na zločinski karakter komunističnega totalitarizma, ne glede na to, kje in kdaj so vladali rdeči oblastniki. Toliko bolj bi zato pričakovali, da bi dal jasno razumeti, kako pomembna je razstava o nemškem VVehrmachtu za premagovanje koroške preteklosti in sedanjosti. V tem oziru namreč koroško oz. avstrijsko družbo čaka še veliko dela. Stvarno in angažirano soočenje s preteklostjo je nadvse važno. Še vse preveč imamo opraviti s predsodki, dezinformacijami, črno-belimi klišeji. Kritika, da se zagovorniki razstave obnašajo, kot če bi bili vsemogočni sodniki, ki si lastijo pravico obsoditi vse pripadnike nemškega VVehrmachta, je ravno tako neokusna kakor trditve, da Wehr-macht ni bil kriv nacističnih zločinov. Upravičeno pa se tudi zastavlja vprašanje, ali bi vsi kritiki Hitlerjevega režima bili pred 55 leti enako odločni, kakor so danes. Edini, ki lahko na to vprašanje odgovorijo z jasnim da, so tisti, ki so se svojčas aktivno uprli Hitlerju - zlasti še koroški partizani in partizanke ter naši pregnanci. V odločilnem trenutku niso klonili, temveč tvegali svoje življenje. Toliko večje so zato njihove zasluge za mir in demokracijo. Na odprtju razstave je nanje opozorila predsednica ZSŽ Milka Kokot, kar je bilo važno in razveseljivo. Dejstvo, da je uspelo v Celovcu organizirati razstavo o nemškem VVehrmachtu in da je odmev nanjo v glavnem pozitiven, je vsekakor zelo spodbudno. Bilo pa bi naivno, če bi iz tega začeli izvajati napačne zaključke. To velja predvsem tudi za koroške socialdemokrate, katerih predsednik Ausservvinkler se gotovo resno spopada z nacistično preteklostjo, kar pa ne pomeni, da velja to za vse socialdemokrate in da bi koroška SPO realistično ocenjevala sedanjost. Tako je njeno glasilo KTZ odprtje razstave vrednotilo kot dokaz, da na Koroškem ne vlada več desni ekstremizem oz. nemški nacionalizem. Taka interpretacija je seveda metanje peska v oči. Vsakdo ve, kako težko je npr. doseči kak napredek, pa naj je še tako majhen, v korist koroških Slovencev. Koroški SPO bi moralo biti to še posebej dobro znano, saj ni malo primerov, ko se ravno njeni mandatarji izrekajo proti enakopravnosti slovenščine. Na primer na Suhi, ko sta proti dvojezičnemu vrtcu poleg F glasovala samo še dva odbornika - socialista Sadnik in Kueschnig. Ali v Galiciji, kjer je občinski svet pred nedavnim sklepal o podpori za spomenik slovenskim izseljencem; zanjo so glasovali vsi odborniki (vključno F) razen socialdemokratskih, ki so bili večinsko proti -Blatnikova DS „Slovenci v SPČ“ pa v vsakem primeru molči kakor lipov bog. Pobudniki in zagovorniki razstave o nemškem VVehrmachtu so poskrbeli za velik dogodek. Za to jim velja vse priznanje. O vsestranskem uspehu pa bo možno govoriti šele potem, ko se njihova prizadevanja za premagovanje nacistične in nemškonacionalne miselnosti ne bodo osredotočila samo na preteklost, temveč predvsem tudi na sedanjost in prihodnost. Je razstava o VVehrmachtu dokaz, da na Koroškem ne vlada več nemški nacionalizem? S pametno polio dvigniti jezikovni prestiž slovenščine Tomaž Ogris je vodja manjšinsko-šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško. V pogovoru za Naš tednik mdr. poudarja, da ga skrbijo pričakovanja, da bo šola izravnavala deficite v jezikovnem znanju, ki so nastali v predšolski dobi. Pogovor je vodil Janko Kulmesch Naš tednik: Novo šolsko leto se je začelo. Točnih podatkov o številu prijav k dvojezičnemu pouku sicer še ni, vendar mora kljub temu biti možno oceniti, kakšen je trend. Je naraslo število prijav tudi v tem letu? Tomaž Ogris: Rok za prijave k dvojezičnemu pouku ali pouku slovenskega jezika se konča deset dni poj začetku novega šolskega leta. V tem času govoriti o kakem trendu bi bila gola špekulacija. Upam pa, da se bo nadaljeval razvoj, kot smo ga vajeni. Od šolskega leta 1975/76 naprej namreč v obveznem šolstvu narašča delež učencev, ki se učijo tudi slovenskega jezika. V čem se je za učence, prijavljene k dvojezičnemu pouku, spremenil z letošnjim letom učni načrt? Z letošnjim letom se učni načrt ni spremenil. Novi učni načrt za jezikovni del dvojezičnega pouka velja že od 1-septembra 1995 naprej. Res pa je, da smo pred poletjem pripravili dvojezično izdajo in jo izročili vsem šolam in učiteljem, ki nudijo dvojezični pouk. Tako naj bi prišlo do večje popularizacije vsebin učnega načrta; kot učiteljev priročnik naj bi pomagal stopnjevati jezikovno in strokovno kompetenco uporabnikov. Oblikovalci učnega načrta za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom so upoštevali različno jezikovno znanje učenk in učencev. Dvojezični pouk - nemščina in slovenščina naj bi bili v vseh predmetih v približno enaki meri delovna jezika-naj bi se prav tako kot nemško-slo-venski jezikovni pouk bolj in bolj usmerjal na komunikativ- MINISTRICA ZA SOLSTVOGEHRER: Dvojezična šola zelo pomembna za sožitje Svobodnjaški poslanec mag. Herbert Haupt je naslovil na ministrico za šolstvo Elisabeth Gehrer parlamentarno vprašanje, s katerim je skušal od nje zvedeti, ali se v manjšinskem šolstvu dogajajo nezakonitosti. Ministrica Gehrer je odgovorila z jasnim ne. Predvsem je mag. Haupta zanimalo, ali so na šolah, kjer je k dvojezičnemu pouku prijavljen samo en učenec (v šolskem letu 1995/96 so bile to LŠ Galicija, Brdo in Vovbre) dvojezični učitelji hkrati tudi razredni učitelji. V tej zvezi je pisal o „degrada-ciji“ enojezičnih učiteljev. Gehrerjeva je ta očitek zavrnila, hkrati pa poudarila, da je dvojezična šola velikega pomena za gospodarstvo in medsebojno razumevanje. Znano je, da je za otrokov jezikovni razvoj izredno pomemben čas zgodnjega otroštva. TOMAŽ OGRIS ni pristop. Usposabljal naj bi za aktivno uporabljanje jezika, četudi na začetku le na skromni jezikovni ravni in v mnogih primerih ne brez napak. Oddaljiti bi se morali od Podvajanja zdaj v enem zdaj v drugem jeziku v smislu simultanega ali konstruktivnega prevajanja. Sporazumevanje se naj tudi v šoli ravna po okoliščinah, stvarnosti, Položaju in osebah. Pri tem ne gre Prezirati težavne situacije glede različnega jezikovnega predznanja. Pomembno mesto je dobilo elementarno osvajanje jezika, kajti šola ima nalogo, da „otroka poišče tam, kjer se trenutno nahaja". Uči-telji/ce imajo vsekakor dovolj prostora, da avtonomno in odgovorno oblikujejo pouk. Otroku pa naj bi Pri učenju ostalo še nekaj veselja. Koliko je dvojezičnih učiteljev/učiteljic za ljudsko šolo in so dobili vsi namestitev? Letošnjo jesen so našli zaposlitev vsi učitelji in učiteljice, ki so zaključili izobrazbo. Dvojezičnost se je tudi v našem poklicu izkazala kot prednost, saj drugi neredko leta čakajo na namestitev. In dvojezični učitelji/učiteljice za glavno šolo? Na glavnih šolah je situacija težavna. Prizadetim mladim pedagogom smo jo olajšali s tem, da so dobili nekateri, ki imajo izpit iz slovenščine, začasno zaposlitev na ljudski šoli. Katere dvojezične ljudske šole bodo dobile v novem šolskem letu novega ravnatelja/novo ravnateljico? Kdo so ti? Koroška deželna vlada je razpisala zasedbo ravnateljskih mest na naslednjih šolah v veljavnost-nem območju manjšinskega šolskega zakona za Koroško: Šmar-jeta v Rožu, Lipa nad Vrbo, Gre-binj, Žitara vas, Šmarjeta pri Velikovcu, Šentpeter na Vašinjah. (Na dveh že dalj časa nimamo prijav k dvojezičnemu pouku.). Zaradi novega izbirnega postopka v smislu objektivizacije, ki še ni povsem dorečen, je mogoče, da se bo imenovanje novih ravnateljev/ravnateljic nekoliko zavleklo. In katere glavne šole? Na glavni šoli 1 v Borovljah še ni prišlo do dokončnega imenovanja ravnatelja/ravnateljice. Zaradi pomanjkanja učencev še ugibajo, ali naj sploh razpišejo vodstvo šole. Možno je tudi, da pride do združitve obeh šol. Kakšne so možnosti za zaposlitev študentov, ki se tre- nutno pripravljajo na poklic dvojezičnega učitelja? Mladi učitelji, ki se ob svojem rednem učiteljskem študiju na pedagoški akademiji dodatno usposobijo še za dvojezični pouk in pouk slovenščine, imajo glede namestitve neprimerno boljše izgle-de. Ne izključujem, da bo v prihodnje tudi njim treba čakati nekaj časa na zaposlitev. Toda s tem, da so si pridobili dodatno kvalifikacijo, bo čakanje krajše. Kot povsod v delovnem življenju, se pač tudi tukaj odprejo z dodatnimi kvalifikacijami doddatne možnosti. Kateri so najbolj aktualni problemi dvojezičnega šolstva? Skrbi mi delajo pričakovanja, da bo šola izravnala deficite v jezikovnem znanju, ki so nastali v predšolski vzgoji. Znano je, da je za otrokov jezikovni razvoj izredno pomemben čas zgodnjega otroštva. Pogosto je tako, da se otrok v družini, v varstvu, v vrtcih s slovenščino ne srečuje. Učitelji/ce se sicer trudijo, povsem izravnati primanjkljaja, pa ne bodo mogli. Kakšna naj bi bila konkretna rešitev teh problemov? Poleg ustreznih vzgojno-izob-raževalnih ukrepov v predšolski dobi bi bil eden pomembnih pristopov ta, da se s pametno politiko dvigne jezikovni prestiž slovenščine. To bi mladim ljudem precej olajšalo učenje. Jezika, ki je javno priznan in ugleden, se pač učiš s čisto drugačno motivacijo. Zato ne bi smeli obremenjevati jezika s politično in ideološko navlako. Tvoji najvažnejši cilji za šolsko leto 1996/97? Prvo je seveda to, da šola lahko v miru dela. Želel pa bi si, da bi z zavzetim delom učitelijc/učiteljev uspel nadaljnji kvalitetni premik. Čim bolj atraktiven bo pouk, tem bolj zanimiva bo ponudba, ki jo starši za svoje otroke sprejmejo -ali pa tudi ne. Hvala za pogovor. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Sem bil na Pliberškem jormaku in vseskozi poslušal prenos v slovenski oddaji celovškega radia. Vsega šmenta so pozdravljali, le mene nobeden ne. Se bom moral pritožiti pri koroškem intendantu. Najbolj jezen sem zato, ker me niti tedni-kovski fotograf Fercej, po domače Arafat, ni hotel poznati ne fotografirati. Z nami koroškimi Slovenci je včasih že skoraj tako kakor s tistimi ubogimi Kurdi tam spodaj. Drugi jih hujskajo in jim obljubljajo vsega vraga, oni pa se med seboj koljejo, da je nasmejanim sosedom v največje veselje. Kurdi sami namreč opravijo tisto, kar bi drugače morali oni. OBJAVA PREDSEDSTVA NSKS Naslednja javna seja ZBORA NARODNIH PREDSTAVNIKOV (ZNP) bo v soboto, 28. septembra 1996, s pričetkom ob 1(100 uri v Katoliškem domu prosvete v Tinjah. Člani ZNP prejmejo osebno vabilo. 4 Politika V znamenju gostoljubja, veselja in zahvale pilo je zelo lepo, predvsem pa prisrčno. Dor. Matevž Grilc in njegova žena Marjana sta dosegla „skupaj 100 let“ (oz. vsak po 50), praznovala pa sta svoj življenjski jubilej v družbi družine, številnih prijateljev, sorodnikov, sodelavcev, ki sta jih povabila v gostišče Juenna. Gratulanti so napolnili Juenno do zadnjega kotička - mdr. namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausservvinkler, slovenski minister za kulturo dr. Janez Dular, predsednik parlamentarne delovne skupine za zamejske Slovence Lojze Peterle, nam koroškim Slovencem dobro znani visoki diplomat RS Alfonz Naberžnik, velikovški okrajni glavar dr. August Muri, predsednik KKZ dr. Janko Zer-zer, predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik, podpredsednika NSKS dr. Pavle Apovnik in mag. Vladimir Smrtnik, predsednik Zveze-Bank Miha Antonič in rektor Jože Kopeinig. S pesmijo so jima čestitali Matjaževci, Smrtnikovi fantje in trio „Drava", slavnostne besede pa so spregovorili predsednik NSKS Nanti Olip, predsednik EL Andrej VVakounig, ki je dr. Grilcu predal priznanje EL, predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin in generalni konzul Dl Jože Jeraj. Še posebej prisrčno je čestital Grilčev naslednik Nanti Olip. Poudaril je slavljenčeva politična vodila, še posebej pa njegova prizadevanja za skupno zastopstvo, ki ne izključuje politične pluralnosti. Čestital pa je tudi njegovi ženi-slavljenki Marjani, ki ga je podpirala, mu stala ob strani, pomagala, morala ..potrpeti in marsikaj hudega preslišati, da je lahko Matevž več storil za nas koroške Slovence". Za originalno darilo -ljubo zajkljo - za slavljenca Matevža in Marjano je poskrbela Marjanina sodelavka Marlies Lesjak (slika spodaj, 3. z desne). Njeno darilo sta slavljenca dala na dražbo v korist Pliberškega kulturnega doma. Srečna zmagovalka dražbe je bila Lucija VVakounig (slika spodaj). Zdrava samozavest in trezna politična situacija je vodila NSKS pod vodstvom dr. Matevža Grilca v samostojno, strankarskopolitično neodvisno, za vse odprto organizacijo. Samostojno in strankarskopolitično neodvisno delovanje organizacije pa more uspevati le, če je možen dialog v deželi ter vse-stransko-držav-niško sodelovanje z matično državo, danes samostojno republiko Slovenijo. Tega načela se je dr. Grilc vedno držal, to je navodilo tudi nam. Bolje spoznala in prijateljsko navezala sva se z Matevžem Grilcem ob enkratnem dogodku -preštevanju manjšine posebne vrste 14. novembra 1976. Njegov odločen protest proti takemu načinu številčnega zmanjševanja manjšine in krčenje dvojezičnega teritorija smo na učinkovit način rešili v Selah s tem, da smo pri volitvah odvedli volilno skrinjo. Medtem, ko je tekel po vsej Koroški policijski alarm, smo se ob spremstvu dr. Grilca sami zglasili na policijski centrali v Celovcu. Začudenje policajev je odsevalo z bledih obrazov, medtem ko se je v Grilčevem zrcalilo zadovoljstvo in ponos. Nanti Olip predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na podlagi dveh posvetovanj s predsedniki političnih strank za datum letošnjih volitev v državni zbor določil 10. november. Razpis splošnih rednih volitev bi moral biti formalno dejanje, vendar je že tako pregreto politično ozračje doseglo skoraj vrelišče, tako da po javnomnenjskih raziskavah druga največja slovenska stranka - Socialdemokratska stranka, ki jo vodi Janez Janša - razmišlja, ali se bo volitev sploh udeležila. Velik del krivde nosi predsednik Milan Kučan. Legalno oporo, da bodo volitve v zakonodajno telo mesec dni prej, ima seveda v ustavi, toda njegova utemeljitev, zakaj se je tako odločil, ni prepričljiva. Razlogi, da je to v splošnem interesu države, da bodo zgodnejše volitve omogočile dokončati začeto delo, da je treba razrešiti odnose s sosednjimi državami, so prej razlogi za uvedbo izrednih razmer (v televizijskem intervjuju je Milan Kučan izjavil nekako takole - da politične razmere v Sloveniji niso normalne in da spominjajo na obsedeno stanje) v kaki izmed ,.banana republik", kot besednjak evropskega državnika. Poleg tega se je odkrit postavil na stran vladajoče Liberalne demo- Volitve in Martinova gos kracije Slovenije pod vodstvom sedanjega ministrskega predsednika dr. Janeza Drnovška. Samo tako je mogoče razumeti njegovo izjavo, češ da „je nujno, da začneta čimprej odločati novi parlament in nova vlada in da podobno meni tudi premier Janez Drnovšek". Če to utemeljitev postavimo na glavo, pomeni, da sedanji poslanci in vlada (v parlamentu težko zagotavlja večino) niso sposobni, da do konca opravijo svoje začeto delo. Zato tudi pobuda s strani vladajoče koalicije, naj oktobra državni zbor ne zaseda več. Ker je milo rečeno čudno Jože Biščak SLOVENIJA V ŽARIŠČU in pomeni, da „nekdo“ poslancem oporeka sposobnost vodenja države med volilnim bojem. Tudi predsednikov argument v zvezi z referendumi, s katerimi bi lahko zadnji hip pred volitvami spremenili volilno zakonodajo (proporcionalni sistem naj bi nadomestil večinski volilni sistem, kar predlaga SDS), zveni sicer prepričljivo, češ da razsodba ustavnega sodišča (ta odloča o usodi — referendumov) „ne more ničesar spremeniti, saj ni časa, da bi z referendumi spremenili volilno zakonodajo in izvedli volitve po novem sistemu še pred zadnjim volilnim rokon) 8. decembra. Milan Kučan ni namreč upošteval (sicer zelo majhne) teoretične možnosti, da ustavno sodišče poseže celo po rokih za volitve, samo da se upošteva volja ljudi in poslancev, ki so predlagali referendume, predvsem pa tistih 43.000 državljanov, ki so podpisali pobudo SDS za večinski volilni sistem. Če je parlament leta 1992 samo tri mesece pred volitvami spremenil volilno zakonodajo, bi jo lahko tudi zdaj. Zato so za lase privlečeni argumenti tistih, ki pravijo, da so imeli poslanci tri leta časa, da spremenijo volilni sistem. Volja ljudstva, ki je zahtevalo razpis referenduma, je zato kršena. Privoščila si jo je vladajoča politična nomenklatura, ki je očitno presodila, da je potrebno storiti vse, da ljudje ne bi mogli pravočasno izbrati volilnega sistema, po katerem bi želeli voliti, ne glede na odločitev ustavnega sodišča. S tem je priznala, da se gospodarske in socialne razmere v Sloveniji slabšajo. Zato se vladi, ki je za take razmere odgovorna, mudi z razpisom volitev. Pri tem ji pomaga predsednik Milan Kučan, ki je volitve razpisal na Martinovo nedeljo. Kmetijstvo 5 Južnokoroški kmetje so prav tako pomemben det kmetijske zbornice kot vsi ostali koroški kmetje. Prav zaradi tega se SJK zavzema v zbornici za to, da dobi tudi slovenščina svoje ustrezno mesto in pomen. Drugi krog pogovorov za več slovenščine v zbornici Pretekli ponedeljek je bila v kmetijski zbornici druga seja delovne skupine, ki obravnava boljšo vključitev slovenskih kmetic in kmetov v zbornico. Kakor smo že večkrat poročali, ta delovna skupina služi razprav-ijanju o možnostih enakopravnosti slovenščine, svetovanju v slovenščini in boljši vključitvi slovenskih kmetic in kmetov v delovanje kmetijske zbornice. SJK oz. njena dva zbornična svetnika Janko Zvvitter in Dl Štefan Domej sta dosledno zahtevala enakopravnost slovenščine. Ponedeljkova seja je služila izmenjavi predlogov oz. dosedanjih rezultatov s strani kmetijske zbornice ter SJK. Direktor zbornice dr. Grobla-cher je v svojih izvajanjih predvsem poudaril „atmosferično“ izboljšanje stanja. Med drugim je v svojem 13. točk obsegajočem pozicijskem papirju izpostavil predvsem stvari, ki so jih slovenski kmetje ustanovili samostojno in brez pomoči zbornice (npr. KIS). S tem se potrjuje pravilnost samostojnega nastopanja slovenskih kmetic in kmetov. Poleg tega je za zbornico pozitivno, da sta tako Zvvitter kot tudi Domej zastopana v vseh desetih pododborih zbornice. SJK stvari ni ocenila tako rožnato kot direktor zbornice, temveč na podlagi realnih ocen. Glavna Prizadevanja SJK so, da bi časopis „Karntner Bauer" objavil za južnokoroško regijo strokovne članke tudi v slovenščini, nadalje naj bi svetovanje bilo možno v slovenščini. Tudi svetovalci za vprašanja EU - 5B programov naj bi obvladali slovenščino v pisni in ustni obliki. Prav tako bi morala po mnenju SJK zbornica v svoji celostni podobi upoštevati tudi slovenščino. Domej: „Imel sem občutek, da Preteklo soboto, 7. septembra, je bil pri Korenu v Kajzazah pri Bilčovsu kmečki ples. Na ples sta vabila SJK in EL Bilčovs. Pri Korenu se je zbrala lepa množica ljudi, ki se je ob zvokih znanega in priljubljenega ansambla „Alpe Adria Sextett“ odlično za- se ni toliko razpravljalo o bistvenih točkah, temveč da smo izmenjali samo stališča. Sprejet pa je bil dogovor, da delovna skupina brez kakih dodatnih pogojev nadaljuje delo tudi po volitvah 17. novembra ne glede na izid volitev. I. R. bavala. Navzoče je pozdravila ..šefica'1 EL Bilčovs Ingrid Za-blatnik, nato pa sta spregovorila še glavna kandidata SJK Dl Štefan Domej in Iva Muller. Vsi trije govorniki so poudarili pomen povezovanja med koroškimi Šlovenci, še posebej pa Na kratko Pliberk. Zeliščni duhovnik Hermann-Josef VVeidin-ger bo predaval naslednji ponedeljek, 16. septembra ob 19. uri v hotelu Breznik v Pliberku. VVeidingerja je na predavanje povabil MePZ Podjuna Pliberk. Dobrla vas. Na Zadrugi v Dobrli vasi bodo v soboto 5. oktobra, praznovali kmetje iz Podjune. Ves dopoldan bo pred Zadrugo poskrbljeno za jedačo, pijačo in zabavo z glasbo, kmetom pa bodo na voljo za strokovna vprašanja tudi kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov z zborničnim svetnikom Štefanom Domejem in Ivo Muller ter zastopniki Kmečko izobraževalne skupnosti (KIS). Vabljene so vse kmetice in kmetje iz Podjune. med kmeti. Štefan Domej je rekel, da je ta čas kmetijstvo v prelomni fazi, kljub temu pa da ni časa za resignacijo. Bolj ko prej da sta sedaj potrebna inovativnost metod in pripravljenost za spremembe. Ples je zaokrožil tudi bogat srečolov. Domačnost na kmečkem plesu v Bilčovsu 6 Kmetijstvo KOROŠKI VAŠKI DNEVI Nove ideje za regionalni razvoj Št. Pavel. Od 20. do 29. septembra 1996 bodo v občinah Št. Pavel in St. Ge-orgen v Labotski dolini potekali letošnji koroški vaški dnevi (Karntner Dorftage). Smisel prireditve je dati drugim koroškim občinam ideje za projekte v okviru regionalnih razvojnih konceptov, ki jih Koroška deželna vlada zdaj podpira že šesto leto. V teh letih so na Koroškem že realizirali 440 projektov, ki jih je dežela Koroška podprla s 134 mio. šil. K temu je treba še prišteti investicije privatnikov, občin in drugih inštitucij. ŠKOFIJA Spremembe po naših farah Nekatere spremembe po naših farah, ki so veljavne od 1. septembra naprej: Hanzi Rosenzopf je postal kaplan v Št. Vidu v Podjuni, Silvija Šteharnik je nova pastoralna asistentka v fari Št. Jakob v Rožu, Bernhard VVrienz je pastoralni asist-nent v farah Dobrla vas in Sinča vas. Novi mestni župnik v Borovljah je dr. Jakob Ibounig, doslejšnji župnik msgr. Josef Kanduth pa je šel v stalni pokoj. Z upokojenci v toplice v Lendavo Slovensko društvo upokojencev Pliberk vabi na 7-dne-vni zdravstveni dopust v toplice v Lendavi. Čas: od 10. do 17. novembra Cena: 2.900 ATS na osebo Storitve: vožnja Pliberk -Lendava in nazaj, 7 x polni penzion, neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo, zdravstveni pregled, merjenje teže in krvnega pritiska, hi-drogimnastika ali skupinska gimnastika. Prijave: do 30 sept. pri predsednici Heleni Močnik, Šmihel 42, tel. 04235/30 40. Tako si lahko kmetje zaslužijo dodaten denar Šef koroških strojnih krožkov je pred kratkim predstavil nov model, kako lahko kmetje ponudijo svoje storitve javnim ustanovam in si zaslušijo dodaten denar. Inž. Ernst Lehner je svoj projekt najavil letos vigredi na strokovnem predavanju strojnega krožka Podjuna v Globasnici, poleti pa ga je izvedel in predstavil javnosti. Mnogi kmetje strojnega krožka Št. Vid odslej ponujajo storitve tudi javnim ustavnom kot občinam, večjim podjetjem, ODK in podobno. Za te prevzamejo dela v naravi, od košnje, spravljanja lesa, kompostiranja do priprave lesnih sekancev za bio - kurjave. Pozimi pa se najbolj ponuja pluženje snega. Projekt se imenuje „Karntner Machinenring-Service" in je hčerka koroške zveze strojnih krožkov, v katero je včlanjen tudi strojni krožek Podjuna. Za izvedbo projekta je bilo potrebnih 7 obrtnih dovoljenj in eno dovoljenje za vrtnarstvo. Prvi rezultati so odlični, pravi inž. Lehner, ki želi model ožje predstaviti tudi vsem ostalim kmetom na Koroškem. Lehner: Kmetje se morajo še bolj zavedati pomena varnosti na svojih kmetijah 104 kmeti se vsako leto v Avstriji smrtno ponesrečijo pri delu na kmetiji. Pri boljših varnostnih ukrepih bi verjetno večina še živela. „Prvi rezultati so odlični in tudi povpraševanje je veliko. Za kmeta je to lep dodaten dohodek in lahko tako svoje stroje bolj izkoristi. Za naročnike pa smo zelo zanimivi, ker smo veliko ceneši, kot če bi morale ustanove in firme dela izvesti same.“ Projekt je še posebno zanimiv za kmete, ki imajo veliko strojev, ki niso stoodstno izkoriščeni. Silvo Kumer Možnosti, pri katerih kmet lahko s svojimi stroji ponuja storitve firmam in ustanovam, so zelo raznolike. Iniciator projekta je inž. Lehner (desno). Na Koroškem je bilo v letu 1.295 nesreč na kmetijah, 13 kmetov se je smrtno ponesrečilo. 12,1 % (189) nesreč je bilo na Koroškem v zvezi z živino, pri čemer je največ nesreč z govedino (143). Ostale nesreče so imeli kmetje s konji (20), svinjami (9) in drugimi hišnimi živalmi (13). 11 nesreč se je za kmete končalo tako težko, da so postali po nezgodi 20-odstoni invalidi. Zaradi tega je socialna zavarovalnica zelo zainteresirana za to, da se varnostni standard na kmetijah zviša in kmetom ponuja brezplačno svetovanje. Če imajo kmetje zanimanje, naj pokličejo zavarovalnico (tel. 0463/58 45), ki pošlje na kmetijo svoje strokovnjake, ki skupno s kmetom pregledajo kmetijo in dajo konkretne nasvete. Pri kmetijski zavarovalnici želijo s to akcijo znižati število nesreč, kar je seveda tudi v interesu kmetov. Praksa kaže, da se predvsem mlajši in bolje izobraženi kmetje najbolj trudijo zvišati varnostni standard na svojih kmetijah. Čim manjša je kmetija, tem manj na žalost kmetje investirajo v var- nost' Silvo Kumer Če kmet žene bika, naj to nikoli ne bi storil brez palice, kije pritrjena na nosnem obroču bika. 7 Iz naših občin i ■gl- VVILLKOMMEN IN DER 1 GEMEINDE j basuitz / Globasnica .. Globasnica je dobila pred kratkim nove pozdravne table, ki jih je občinski svet sklenil tani z glasovi SPO, OVP in FPO. EL pa je zahtevata table, ki bi bite v celoti dvojezične. Prav zaradi tega zdaj med globaškimi društveniki teče razprava, kaj naj bi biI ustrezen odgovor na polovično dvojezičnost. Foto: Prvič v Pliberku: predlogi občanov na občinski seji Ljudska inciativa proti velekanalu je dobila v Pliberku možnost, da sodeluje pri načrtovanju. Njeni predlogi bodo na dnevnem redu občinske seje sredi oktobra. Pretekli ponedeljek je prišlo v Pliberku na občinskem uradu do Prvega pogovora med ljudsko iniciativo proti velekanalu in občino Pliberk, katero so zastopali župan mag. Rajmund Grilc ter mestna svetnika Štefan Visotschnig in ek. sv. Fric Kumer. Kakor znano, je ljudska iniciativa zbrala po vaseh nad 500 podpisov in po splošnem občinskem redu zahteva, da pliberški občinski svet obravnava točke, ki jih Podpirajo podpisani občani. Glavna zahteva ljudske iniciative je, da naj občina dopušča tudi decentralne čistilne naprave po vaseh. Ker pa je slejkoprej veljavna prepoved o ponikanju očiščenih odplak, naj bi občina finančno podprla proces enega posameznika proti uradu za vodno pravo in to do zadnje instance, tako govornik iniciative Erich Rudolf, ki je prišel na občinski urad z govorniki vasi Dob (F. Schlinder), Cirkovče (M. Nachbar, G. Marko), Vogrče (H. Puckel, H. Rehbein) in Blato (S. Kumer). S tem predlogom župan ni imel ravno veliko veselja. To zahtevo in ostale predloge ljudske inciative pa bo dal na dne- vni redi občinske seje, ki bo sredi oktobra. Ljudska iniciativa proti pa je dobila tudi možnost, da pošlje na vse seje pododbora za varstvo okolja po dva zastopnika, če bodo na sejah obravnavali vprašanje čiščenja odplak. Po tej poti bo ljudska iniciativa sodelovala tudi z načrtovalcem občinske kanalizacije Dl Kronavvettrom, ki mora celotni občinski projekt predložiti do konca leta 1996. Silvo Kumer Ajdov teden v občini Suha Občina Suha prireja od sobote naprej teden ajdovih specialitet. V soboto se prične program pred gostilno Hafner v Gornji vasi, kjer bo tudi velik ajdov sejem. Ves dopoldanski in popoldanski program se bo vrtel okoli ajdovih žgancev, zvečer pa bo nastopila skupina Sterz, nato pa sledi v gostilni zabavni večer. Naslednji ponedeljek zvečer bo v gostilni „Sportrast“ na Mo-čuli kuhala Mlakarjeva mama žgance, za zabavo pa bo skrbel trio Lipusch. Ajdov teden bodo na Suhi zaključili v petek. 20. septembra. Sobota, 14. september ■Gostilna HAFNER - Gornja vas 10.00 Velik ajdov sejem 11.00 Dopoldanska zabava 12.00 Ajdov bife 15.00 Odprtje doživljajske ajdove poti 17.00 Ocenjevanje idej 18.00 Nastop skupine Sterz 20.00 Velik zabavni večer Ponedeljek, 16. september Gostilna Sportrast na Močuli 19.00 Gremo na žgance (kuha g. Logar - p.d. Mlakar); glasba: Trio Lipusch Torek, 17. september Gostilna Hafner - Gornja vas 19.00 Ajdovi galameni - tradicionalne ajdove kreacije Petek, 20. september Gostilna Moschulablick na Suhi 19.30 Pesmi in ajdove specialitete; nastopata: Gem. Chor Heimat-klang Potoče in Oktet Suha Na kratko Bistrica. Občinski svet Bistrice nad Pliberkom bo v torek, 17. septembra, ob 19. uri med drugim razpravljal o podrtju starega v otroškega vtrca v centru Šmihela. O tem, kaj na bi na tem mestu nastalo, se mnenja razhajajo. Tudi občinsko predstoj-ništvo še ni sprejelo odločitve. Nekateri mandatarji zahtevajo, da bi naj na tem mestu nastalo vaško središče, nekateri pa mtrvašni-co. Ker med občino in vaško ORE skupino Šmihel vprašanje še ni dokončno rešeno, verjetno na tej seji še ne bo prišlo do dokončnega sklepa, kaj naj bi nastalo na tem zemljišču. Vsekakor pa bodo sprejeli sklep, da se mora takoj po podrtju starega otroškega vrtca vzdolž ceste zgraditi pešpot, ki je za varnost pešcev v Šmihelu velikega pomena. Stari otroški vrtec bodo podrli, kaj bo zdaj nastalo na tem zemljišču, mrtvašnica ali vaški center... ? Sele. Občinski svet je na minuli seji sklenil sanacijo ceste do nogometnega igrišča ter gospodarske poti v Srednjem Kotu. Denar za projekta bodo vzeli iz plebiscitnega daru, del pa pričakujejo od deželne vlade. Ker je pri Jugovi kmetiji cesta zelo nevarna, je občinski svet sklenil hitrostno omejitev na 70 km/h. Soglasno je občinski svet sklenil tudi pogodbo med občino Sele in Interesno skupnostjo selskih kmetov, ki bo občini dala v 1. nadstropju svojega gospodarskega centra v najem 50 m2 veliko skladišče. Pri gospodarskem centru bodo postavili tudi zbirališče za odpadke. 8 Pri nas doma Nova ordinacija za ergoterapijo Celovec. Diplomirana ergo-terapvetka Krista Krušic iz Bilčovsa je 1. septembra v Celovcu odprla svojo ordinacijo. Krista Krušic je s tem na Koroškem prva ergoterapevt-ka, ki deluje samostojno. Z ergoterapijo se zdravijo pacienti, ki imajo po poškodbah ali operacijah težave z gibanjem sklepov, prstov ali rok.; zdravijo se tudi tipična poklicna obolenja gibalnega aparata. Z ergoterapijo je možno doseči velike izboljšave, saj ta terapija gradi v veliki meri na igri in s tem povezanimi vajami. Er-goterapija je lahko zelo učinkovita tudi pri revmatičnih obolenjih. Krista Krušic ima svojo ordinacijo v Celovcu VVaaggasse 10/1 (tel. 0463/50 17 10), kjer se je možno tudi prijaviti za terapijo. OSEBE DOGODKI Bosanski dnevi Št. Janž. V K & K centru v Št. Janžu bodo ta konec tedna potekali ..Bosanski kulturni dnevi". V petek 20. septembra, bodo odprli razstavo na temo ..Poniževanje lepote", nato pa bo zapel ženski vokalni ansambel iz Sarajeva. V četrtek, 29. septembra, pa je na programu literatura. Obisk pri koroških športnikih Celovec. Pretekli teden sta državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj in njegov svetovalec Rudi Merljak obiskala Slovensko športno zvezo. Na srečanju so bili tudi predstavniki SAK. Pogovor je tekel o razvoju slovenskega športa na Koroškem ter v zvezi s tem o profesionalizaciji dela v Slovenski športni zvezi. Gostom iz Slovenije so razkazili športni center SAK v Grabštanju ter nastajajči center v Št. Primožu pri kulturnemu domu Danice. Državni sekretar Vencelj je nove iniciative Slovenske športne zve- ze zelo pozdravil in menil, da je šport vedno bolj pomemben dejavnik narodne skupnosti. Prav zaradi tega želi športno dejavnost tudi ustrezno podpirati. Po obisku pri športnikih sta se gosta iz Slovenije odpravila v Sveče, kjer so ju že čakali koroški kulturniki. Državni sekretar Peter Vencelj v centru SAK v Grabštanju. Z leve: Lojze Lach (SAK), predsednik SŠZ Marijan Velik, državni sekretar Peter Vencelj, svetovalec Rudi Merljak, tajnik SAK Jurij Perč, poslovodeči tajnik SŠZ Ivan Lukan in trener SAK Jože Fera Srečanje sošolcev po 15 letih mature Bilčovs. Leta 1981 so skupno maturirali v 8. B razredu Slovenske gimnazije (razrednik prof. Milan Kupper), na pobudo dr. Hanzija Gasserja pa so se bivši sošolci v gostilni pri Ogrisu v Bilčovsu pred kratkim spet srečali in obujali spomine na gimnazijski čas, ki so pri vseh še danes polni svežih spominov. Nekateri so po maturi takoj iskali delovno mesto in so vstopili v poklicno življenje. Mnogi pa so šli študirat na Dunaj, v Gradec in v Salzburg. Šest jih je tudi zaključillo študij medicine, prava in gospodarstva. Zadaj z leve: Mario Konzilia, Silvo Kumer, dr. Ivo Sienčnik, dr. Filip Ogris-Martič, Slavko Einspieler, Bernhard Olip, mag. Florijan VVieser, dr. Hanzi Gasser, Stanko Wrulich. (spredaj) Hermann Mačnik, Hanzi Schummer, Liza Hedenik, Martina Ogris-Berchtold, Mirko Wieser, Stavka Kolenik in mag. Kati Kropivnik. Pozdrav iz Poreča Poreč. Mladi košarkarji SAK so bili pretekli teden na pripravah v Poreču, odkoder pozdravljajo vse bralce Našega tednika. Mladi košarkarji SAK štejejo na Koroškem med najboljše ekipe in so postali lani celo koroški viceprvaki. Za ekipo skrbijo prof. Anton Malle, Christian Zeichen in Danilo Prušnik. Petek, 13- september 1996 5 Na koncu ogleda ti krožijo okoli glave iracionalna števila umorjenih, prepletena s fotografijami obešenih na cestnih osvetljavah, balkonih in drevju sredi mesta, zrušenih ustreljenih ob zidovih in vvehrmachtovcih s stegnjenimi pištolami. Mozaični kamenček do akceptirane resnice Dokumentacije števil usmrčenih zavedejo v plehko šviganje čez vrstice, ne da um kaj ohrani v spominu in po zadnji besedi teksta se zasačiš, da pravzaprav nimaš pojma, kaj pravzaprav si ravnokar prebral, kaj števila sploh Pomenijo. Dalj časa intenzivnega Prebiranja, bolj se vtihotapi ta nevarnost. In na koncu prav otopiš spričo števila nepotrebnih žrtev, ki si jih nikakor ne moreš predstavljati, kaj šele da bi jih doumel. In Po kratkem pregledu lastne vesti si rečeš, da je pravzaprav vsak zlovoljno umorjeni v nebo vpijoča krivičnost, za kar bi si v trenutku silnega srda strgal obleko s telesa in sam uničil človeka, ki je pred Petdesetimi leti bil sposoben na meter oddaljenosti ustreliti človeka ker je bil Jud, komunist, partizan ali cigan. Vedno spet slišim od stare, vojne generacije očitek, češ kaj da mlajša generacija komentira vojne, ko jih sama ni doživela na lastni koži. Kot pripadnik mlajše generacije, ki se, kakor toliko drugih, zanima za to problematiko, bi si zategadelj včasih zares želel zlepa pasti v tisti čas, da bi vsaj za trenutek sodoživel danes tako tabuizirano vojno, ki je še danes vseprisotna v spominu, vesti ljudi ali kakorkoli človekovo notranjost že poimenujemo. Na to odgovornost se vsaj po mojem občutku sklicuje zelo os-Poravana razstava pod naslovom »Uničevalna vojna. Zločini Wehr-macht 1941 - 1944“, ki je do 6. oktobra na ogled v Ritter-Kunsthalle v Celovcu. Razstava je, kakor v Nemčiji, tudi v Avstriji daleč odprla jarke čustev in privedla na dan mnogo še nezacelenih ran in mnogo odprtih vprašanj. Na podlagi grozodejnih pokolov nad milijoni ljudmi na treh frontah - jugovzhodni proti Srbiji in Grčiji, vzhodni proti Belorusiji in pohod 6. armade na Sovjetsko zvezo -razkriva s pomočjo ohranjenih dokumentov, pisnih in fotografskih, vojne zločine, ki se jih je v precejšnji meri udeležila, jih torej zakrivila tudi nemška redna vojska, tim. VVehrmacht. Razstavljalci so spričo odzivov pičili v osje gnezdo ali bolje rečeno v rano, ki močno zagnojena niti po petdesetih letih ni mogla zaceliti. Zato je bržkone bilo potrebno, da se odpre in očisti infekcioznih tujkov. Glede tolikšnih neizpodbitnih dokazov pa začudi vedenje vrhovnih politikov in cerkvenih mož, ki niso bili pripravljeni prevzeti častnega pokroviteljstva nad razstavo in deloma z izredno prozornimi argumenti (posploševanje zgodovinskih dejstev) odklonili, še preden so bili seznanjeni z vsebino. Dejstvo je, da razstava ni nikakršna produkcija Jevolevih skrajnežev", kakor se je razburjen izrazil zastopnik koroške SP. Prav tako ne drži očitek posploševanja, ampak je veliko bolj stvaren prikaz temne strani glorificirane VVehrmacht na podlagi zbranih dokazov. Takšen dokaz je pisanje komandature Beograd oktobra 1941, ki s kaznijo zahteva od Judov nošenje ru- menega traku. Ali ukaz vodilnega generala 6. armade 10. okt. 1941, po katerem naj ima vsak vojak razumevanje nad trdim in pravičnim maščevanjem nad judovskim podčlovekom. Ali zgolj število umorjenih med nacistično okupacijo v Belorusiji kot dokaz, da je tudi VVehrmacht podpirala ideološko motivirano uničevalno vojno: od 10,6 milijonov ljudi je moralo dati življenje 2,2 milijona, večina od teh Judov. Prah, ki ga je vzdignila napoved razstave, je bil večinoma odveč. Razstava ne obtožuje vsevprek vsakega vojaka, ki je služil v VVehrmacht. To nenazadnje potrjujejo objavljeni dokumenti vojakov, ki so v pismih hudo obžalovali ukrepe predstojnikov in ka-meradov in se nikakor niso strinjali z masovnimi pokoli stran fronte. Organizatorjem gre za to, da se pravljica o nedolžni VVehrmacht pospravi z mize in da na dan resnična verzija. Dejstvo je, da ta verzija, ki je pravzaprav vseskozi bremenila odprto razpravljanje med vojno generacijo in potomci, prikaže drugi, povsem nasprotni obraz VVehrmacht, ki se ga nekateri še živeči kameradi kdove iz katerih razlogov na vse kriplje branijo. Sistematičen pokol nad nezaželenimi skupinami v tako ogromnem obsegu se že po trezni presoji ni mogel dogajati brez vednosti VVehrmacht. Razstava le dokazuje, da je in kako je nemška vojska sodelovala pri bestialnih grozodejstvih na stranskih prizoriščih front. Dokazi potrjujejo prav tako, da so bili tudi navadni kameradi med zločinci. Iz tega lahko zaključujemo, da je večina teh, ki niso bili med sadističnimi ubijalci, o zločinih vsaj vedela. Drugo vprašanje je, v kolikšni meri so bili sodoživeti. Projekt je kljub vsem predsodkom in dvignjenem prahu pomemben mozaični kamenček v predelavi druge svetovne vojne, ki naj bi pripomogel k splošno akceptirani resnici. V vsakem oziru pa spet potrjuje, da je vojna skrajno neciviliziran način odpravljanja nesporazumov, ker v njeni senci prihaja do macchiavellističnega (Vse je dovoljeno.) izživljanja najnižjih človeških čustev, ki bi si jih človek v vsakdanu najbrž niti sam ne prisodil, da jih je sposoben. Prah, ki ga je vzdignila napoved razstave, je bil večinoma odveč. Razstava ne obtožuje vsevprek vsakega vojaka, ki je služil v VVehrmacht. Adrian Kert 10 Rož - Podjuna - Zilja OBIRSKO_________________ Lizi Brumnik in Flori Mak zmagovalca kegljanja Pri Jerebu na Obirskem so se preteklo nedeljo pomerili domačini v kegljanju. Prireditelj, Alpski klub „Obir“, je to tekmovanje priredil namesto tekme koscev, ki je zaradi slabega vremena niso mogli izvesti. Čeprav se je zbralo razmeroma malo število ljubiteljev kegljev, je bilo tekmovanje kljub temu zelo zanimivo in kar napeto. V skupini žensk je bila najuspešnejša Lizi Brumnik in je prejela nagrado v obliki koša z različnimi okusnimi živili. Zmagovalec prvega mesta v moški skupini pa je bil Flori Mak, ki se je veselil posebne nagrade: prašiča na žaru. Vsekakor je tekmovanje odlično uspelo, za kar velja posebna zahvala prireditelju - Alpskemu klubu „Obir“. Ženske: 1. Lizi Brumnik, 2. Marta Smrtnik, 3. Mira Haderlap. Moški: 1. Flori Mak, 2. Jaka Smrtnik, 3. Rudi Grubelnig Za tiskovni sklad so darovali: Johan VViegele, Zahomec 60,-; Joz Schnabl, Drašče 60,-; Cilka Krajnc, Slov. Plajberk 60,-; Franc Smrtnik, Korte 160,-; Andrej Hribar, Korte 60,-; Florijan Smrtnik, Obirsko 60,-; Jožef_ Karničar, Obirsko 20,-; N. N., Šmarjeta v Rožu 60,-j Janez Korenjak, Trebije pri Šmarjeti_ 60,-; Hubert Kescher, Selo pri Šmarjeti 20,-; Jurij Male, Vrh pri Šmarjeti 60,-; Katarina Sablatschan, Gornja vas pri Šmarjeti 60,-; Justina Olip, Goriče 60,-; N. N., Borovlje 160,-; Mirko Oraže, Borovlje 60,-; Janko Ojcl, Borovlje 60,-; Angela Mak, Šele-Zg. Kot 50,-; Pavel Dolinšek, Lepena 60,-; Avgust Krištof, Podbreg 100,-; Franc Hafner, Krčanje 60,-; Hans Millonig, Drašče 10,-; Janez Pandel, Proboj 100,-; Franc Starz, Proboj 60,-; Agnes Star-muž, Žamanje 60,-; Jože Fera, Grabalja vas 60,-; Mirko Srienc, Grabalja vas 60,-; Erna Rigelnik, Klopinj 60,-; Barbara VVutte, Podgrad 60,-; Lojze Čik, Mala vas-Skocijan 60,-; Jožefa Trobej, Se-le-Škocijan 60,-; Franc Lipuš, Plaznica 60,-; N. N., Žitara vas 100,- ČESTITAMO Te dni je praznoval 70. življenjski jubilej legendarni vodja Šentanevskih pa-vrov in odlični poznavalec koroških šeg in navad Mitja Šipek z Raven na koroškem. Slavljenec je zelo povezan s slovenskimi kulturniki v pliberški regiji in preko nje. Poleg tega sodeluje na slovenski televiziji v oddaji „Po domače", v kateri redno nastopa s prispevki o slovenskih ljudskih izročilih. Za življenjski jubilej želimo obilo zdravja, ustvarjalnih energij ter osebnega zadovoljstva. Na mnoga leta! Preteklo sredo je predsednik zbornice kmetijskih delavcev inž. Sepp VVinkler praznoval osebni praznik. Želimo obilo sreče in uspeha ter osebnega zadovoljstva! Vse najboljše tudi Francu VVrolichu iz Podgorij za rojstni dan. Prisrčno čestitamo! V nedeljo bo obhajal rojstni dan Hanzi Mešnik iz Gorij na Zilji. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev in znancev se pridružujeta Naš tednik in Volilna skupnost Straja vas. V Vogrčah je obhajala 26. rojstni dan Marija Jug. Iskreno čestitamo! Ana Kraiger iz Bukovja je slavila 75. rojstni dan. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Naslednje voščilo je namenjeno Stanku Božiču iz Večne vasi pri Globasnici, ki je slavil 40. rojstni dan. Na mnoga leta! Andrej Milavec z Brega pri Pliberku je obhajal rojstni dan, za kar prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! 35. rojstni dan obhaja občinski odbornik EL Globasnica Marko Gregorič iz Male vasi. Priljubljenemu občinskemu politiku iskreno čestitamo. Čestitkam se pridružuje EL. Marija Hribar z Obirskega je obhajala 72. rojstni dan. Iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Naslednje voščilo je namenjeno Ani VVoschitz s Spodnjih Rut za 85. rojstni dan. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in kličemo še na mnoga leta! V Spodnjih Glinjah je slavila 70-letnico življenja Marija Hribernik. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! V nedeljo bo obhajal rojstni dan občinski odbornik EL Suha Mihej Drug iz Svetega mesta. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti osebne sreče in zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta EL in SJK. Dvojni praznik je obhajala Marija Pasterk z Bele pri Železni Kapli. Čestitamo! Prav tako z Bele pri Železni Kapli prihaja Helena Kumer, ki je obhajala rojstni dan. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Tičej Čertov, po domače Te-vlnov, je obhajal rojstni dan. Vse najboljše! Za rojstni dan čestitamo tudi Urši Urank iz Encelne vasi. Na mnoga leta! Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike Mariji Kos iz Strpne vasi, Mariji Hobel iz Goseljne vasi, Leopoldu Lebnu iz Pliberka in Francu Riedlu iz Nonče vasi. Vsi ostali člani društva in uredništvo Našega tednika prisrčno čestitajo! Mariji Mohar z Lancove čestitamo za rojstni dan ter ji želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Maksu in Moniki Polanc z Blata se je rodila hčerkica Milena Sara. Srečnima staršema iskreno čestitamo! ČESTITKI TEDNA Marjan Einspieler srečal Abrahama Pred nedavnim je v Stranjah pri Bilčovsu slavil 50. rojstni dan Marjan Einspieler, po domače Sla-mičnik. Slavljenca poznamo kot zelo prizadevnega pevca in zadružnika, poleg tega sodeluje tudi pri samostojenemu gibanju. Lepemu jubileju primerno je slavljenec tudi obširno praznoval, tako na primer pretekli petek v krogu znancev in prijateljev MoPZ in MePZ „Bilka“ iz Bilčovsa. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružujeta SJK in EL Bilčovs. Herman Germ 65-letnik Znani in priljubljeni pedagog, pesnik in prvi predsednik MePZ Podjuna Pliberk Herman Germ iz Nonče vasi bo v torek, 17. septembra, obhajal svoj 65. življenjski jubilej. Slavljenec, ki izhaja s Suhe, je več let vodil pliberško glavno šolo, bil med vodilnimi sodelavci šolskega lista Mladi rod in je tudi še danes aktiven član športnega društva Pliberk. Predvsem pa je tudi znan kot preudaren predsednik Društva slovenskih pisateljev in publicistov ter uspešen avtor. Nekatere njegove pesmi, npr. „Štek pa rjesen ne gra“, so že ponarodele, med drugim po zaslugi Okteta Suha, ki še posebej rad prepeva njegove pesmi. Želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti osebnega in družinskega zadovoljstva, ter mu kličemo na mnoga leta! 11 Rož - Podjuna - Zilja Na vaškem prazniku se je zelo dobro počutil tudi naš sodelavec Mihi Pečnik. Za odlično postrežbo so poskrbeli šentjanški društveniki. v St. Janž: vaški praznik ob odličnem vinu iz soda Tradicionalni vaški praznik v Št. Janžu (v centru k&k) je tudi letos privabil številne domačine, ki so si ta dan vzeli čas za družabnost in za prijateljski pomenek s sosedi. Domači društveniki so organizirali pester kulturni in družabni spored in seveda je bilo poskrbljeno tudi za telesno dobrobit gostov, ki so deloma ostali na vaškem prazniku od dopoldneva do poznih večernih ur. Tokratni vaški praznik se je pričel po sv. maši s kavo in pecivom, nato pa je bila na sporedu lutkovna predstava „Leteči ža-bon“, katero so predvajali gostje Kulturnega prosvetnega društva Šmihel. Številni mladi in tudi starejši so z velikim zanima- njem sledili poskusom letenja žabona, dokler ta ni od napihovanja počil. Nato so se zbrali vaščani na dvorišču, kjer so jih čakale okusne jedi na žaru. Kaj kmalu se je oglasil tudi „Duo Peugeot" z zabavnimi pesmimi in lepimi melodijami. Organizatorji so pripravili tudi bogat srečelov in kegljanje, ki sta lepo zaokrožila prijeten vaški praznik. Še posebej omembe vredno je bilo okusno vino iz soda, saj je vaščanom tako odlično teknilo, da so se kaj kmalu opogumili za skupno petje. Vsekakor so Šentjanžani ponovno dokazali, da jim vaška skupnost ni stranska briga, ampak dragocena nuja, katero je potrebno vse bolj negovati in pospeševati. ST. JAKOB Dini Rasinger je odšla v večnost V soboto, dne 31. avgusta 1996, se je raznesla žalostna vest, da nas je po hudi bolezeni za vedno zapustila Dini Rasinger, roj. Stornik, p. d- Kramarca iz Št. Petra. Rajni Dini se je rodila dne 19. oktobra 1926 pri p. d. Storniku v Lešah. Doraščala je na kmetiji s še tremi brati in eno sestro. Življenje na kmetih je bilo v tistem času zelo borno, manjkalo je denarja - bil je to čas splošne svetovne krize. Do svoje Poroke je pomagala doma na kmetiji - kjer pa zaslužka ni bilo. Kratko časa je hodila k sorodnici, ki je bila šivilja, da se je za silo naučila šivati. še zelo mlada se je rajna |eta 1948 poročila s Francijem Rasingerjem, p. d. Kramarjem iz St. Petra. V zakonu so se jima rodili štirje fantje in ena deklica, od katerih je eden od dvojčkov po nekaj mesecih umrl. Leta 1966 je moža, ki je bil gozdni delavec, na poti od dela samo nekaj metrov od doma do smrti povozil avto. Vsa skrb za družino je padla na njena ramena. Najstarejši sin je študiral in je danes uči- telj. Tudi ostale otroke je spravila tako daleč, da je vsak prišel do svojega kruha. Razen tega je morala vzdrževati veliko hišo, ki je v prejšnjem stoletju služila za šolo. Rajna Dini se je razdajala za svoje otroke, katere je vzgojila v koristne in narodno zavedne člane naše skupnosti. Bila je dobra soseda in gostoljubna do vsakogar, ki je prestopil prag njene hiše. Življenje rajne Dinije je bil en sam delovni dan in kljub temu je ni zapustil humor. Bila je tudi članica našega Društva upokojencev in je rada, če je le mogla, obiskovala naše prireditve - nad- vse je ljubila petje naših domačih pesmi. Dne 19. maja 1996 jo je zadela možganska kap in je iskala v bolnici pomoči -vendar je vsa zdravniška veda odpovedala. 2. julija 1996 se vrnila domov in 31. 8. 1996 v krogu svoje družine zatisnila svoje trudne oči. V ponedeljek, dne 2. septembra 1996, smo rajno spremljali na njeni zadnji življenjski poti na pokopališče v Šentjakobu. Pred mrliško vežico in na grobu so se z žalostinkami od rajne Dini poslovili „Šentpetrski fantje". Pogrebne obrede je ob somaševanju dekanov Hanzija Dersule in Petra Stickra ter župnika Stanka Trapa opravil domači župnik Jurij Buch. Ta je v svoji pridigi orisal rajno kot lik verne žene, ki se je celo življenje razdajala za druge. Draga Dini, od tug zemeljskega življenja se odpočij v domači zemlji, katero si nadvse ljubila. Otrokom z družinami ter bratoma z družinama po tej poti izrekamo naše iskreno sožalje. Mi POGREB IVANKE KONECNIK: Slovo od zgledne matere Množica sorodnikov, prijateljev in znancev se je prejšnji petek poslovila od rajne matere Ivanke Konečnik in jo pospremila na zadnji poti v farno cerkev in na globaško pokopališče. Ivanka Konečnik se je rodila 18. aprila 1910 pri Falandru v Globasnici. Že v mladih letih je doživljala trd čas predvojne dobe. Kljub temu se je takoj vključila v takratno domače Slovensko kulturno društvo. Zavedala se je, da samo s kulturnim delom neguješ lep materin jezik. Zato se je še posebej posvetila odrski dejavnosti in v številnih igrah navduševala domačo publiko. Seveda pa je vsepovsod pomagala, kjer je bila v društvu potrebna pomoč. Še posebno kot šivilja je pomagala pri pripravah rekvizitov. Leta 1931 se je poročila s kovaškim mojstrom Jurijem Konečni-kom in si z njim v nekdanji Ledrovi hiši uredila lep dom. Rodili sta se jima hčerki Marica in Ema. Zgledno družinsko pot pa je prekinil hud čas nacizma. Družina Konečnik se je namreč znašla na listi izseljencev in tako so mati z otroki morali zapustiti dom. Nacistični režim jih je izselil v taborišče Hesselberg, kjer so ostali tri leta in tri mesece. Z velikim upanjem so ta temni čas preživeli ter se leta 1945 vrnili. Vrnitev na njihov doma pa ni bila takoj možna, saj so bili pri hiši še priseljenci. Kljub vsem uram trpljenja družina ni obupala in znova je obnovila dom ter nadaljevala delo v kovačnici do leta 1961. V tem času se je rodila še hči Lidija. Rajna mati je otrokom prepričljivo posredovala vse verske vrednote in ljubezen do slovenske besede. Življenjska usoda pa je ljubi materi še naprej narekovala ure trpljenja. Nekaj let po izgubi moža Jurija leta 1969 so onemogle tudi noge rajne matere. Leta 1994 je izgubila še hčerko Emo. Vse te življenjske udarce je prenašala z veliko pomočjo otrok in vnukov vedno z novim upanjem. Ob vsakem srečanju se je razveselila ter našla prijazne in tudi spodbudne besede za vsakogar. Ljubila je z vsem srcem svojo družino, ta pa ji je s svojo oskrbo vračala ljubezen ter tako dajala tih zgled današnji družbi. Ivanka Konečnik nam bo vsem ostala v dobrem spominu ne samo kot zgledna mati in kulturna delavka, ampak tudi kot del zgodovine, ki jo je tudi sama pisala s svojim trpljenjem. Ob odprtem grobu se je častni članici SKD Globasnica zahvalil za vse delo in trud predsednik Bernard Sadovnik, v imenu izseljencev pa je spregovoril Jože Partl, ki je spomnil na hud čas trpljenja rajne matere. Pogrebne obrede sta opravila dekan Peter Sticker in župnik Šimej VVutte. Pesmi žalostinke sta v slovo zapela MoPŽ „Franc Leder Lesičjak" in cerkveni zbor. Naj se rajna mati odpočije od zemeljskega truda in trpljenja ter prejme zasluženo plačilo večne-ga_življenja. Žalujočima hčerkama Mariji in Lidiji z družinama izrekamo naše iskreno sožalje. B. S. Politika petek, 13. september 1996 petek, j3- september 1996 Kultura Slovenščina: pozitiven sklep zbornice kmetijskih delavcev Zbornica kmetijskih delavcev (Landarbeiter-kammer) je prva deželna javnopravna korporacija, ki je svoje računalnike opremila s slovenskimi znaki č, ž in š. Pobudo za to so dali zbornični svetniki Joško Maloveršnik (poslovodja Zadruge-market Železna Kapla), VValter Košutnik (Pliberk) in Hanzi Roblek (Borovlje). Kot poroča zbornica v izjavi za list, se je s tem „kot prvi deželni in zvezni organ odzvala priporočilu sosveta, da naj uradi opremijo svoje računalnike s slovenskimi črkami č, ž, š“. Zbornični svetniki Joško Maloveršnik, VValter Košutnik in Hanzi Roblek menijo, da mora narodna skupnost, ki živi na Koroškem že 1400 let avtohtono, imeti pravico pisati svoja imena v avtentični obliki. Hkrati pozivajo vse organe dežele, zveze in drugih javnopravnih korporacij, da prav tako prilagodijo svoje računalnike slovenskim potrebam. To velja pred- vsem tudi za zavode za socialno zavarovanje. Pa še to: V zadnjem glasilu zbornice je izšel tudi slovenski prispevek Joška Maloveršni-ka. Nadalje poziva vodstvo zbornice vse člane, ki želijo, da se napišejo njihova imena v pravilni slovenščini, da to zbornici javijo. Doslej je bilo takih zahtev nad 20. Izkoristite to možnost! Ne zadostuje enakopravnosti slovenščine samo zahtevati - treba jo je tudi uveljavljati. Zame slovenski prispevek v našem glasilu („Mitteilun-gen der Landarbeiterkammer tur Karaten") sploh ni problem in ga lahko samo pozdravljam. Sicer pa sem z delovanjem Joška Maloveršnika zelo zadovoljen. Zelo aktivno in stvarno zastopa interese kolegov iz južne Koroške. INŽ. SEPP VVINKLER, predsednik zbornice kmetijskih delavcev AKTUALNI POGOVOR IflsSae Drage kolegice in kolegi! Na lanskih volitvah v Zbornico kmetijskih delavcev sem kandidiral med drugim zato, ker še posebej hočem zastopati interese slovensko govorečih članov zbornice. Zato sem zelo vesel, da je naše zakonito interesno zastopstvo uresničilo mojo iniciativo, ki se bo mogoče sicer komu na prvi pogled zdela manj važna, ima pa - kot sem prepričan - velik simboličen pomen. Naša zbornica je namreč kupila posebno računalniško opremo, znake, s katerimi sedaj lahko pišejo vsa slovanska imena s pravilnimi črkami. Mi vsi, ki govorimo katerega od slovanskih jezikov, vemo, kako ta sicer drobni znak, strešica (ali takoimenovani haček na c, z, s za č, ž, š) spremeni izgovorjavo. Tudi nemškogovoreči, ki imajo v imenu črko s preglasom (a, 6 ali u) vejo, da moti, če na primer kakega gospoda Miillerja zmeraj nagovarjajo kot Mulleija. Želim si, da bi se po možnosti vsi uradi zgledovali po Zbornici kmetijskih delavcevza Koroško in upoštevali našo željo po avtentičnem in pravilnem zapisu naših imen in priimkov. Vas pa, drage kolegice, dragi kolegi, vabim, da izrežete spodnjo dopisnico in vanjo na predvideno mesto vpišete ime in priimek pa krajevno ime (posebej zabeležite, ali s strešico ali brez nje) v tisti obliki, v kateri hočete, da Vam Vaše interesno zastopstvo odslej pošilja dopise. Ta postopek se mi zdi najbolj primeren, ker nobenega nočemo na silo osrečiti. Lepo Vas pozdravlja Vaš zbornični svetnik Joško Maloveršnik Uradno glasilo koroške zbornice kmetijskih delavcev upošteva slovenščino. Sveški umetniki so bili letos izredni »Nikoli vnaprej ne vemo, kakšni bodo povabljeni umetniki, kako se bodo počutili pri nas in kako se bodo razumeli med sabo,“ je rekla Tatjana Feinig ob koncu 16. slikarskega tedna v Svečah. „Toda letos so bili vsi izredni." ..Bili so izredno pridni in delavni, 'n to ne samo zaradi slabega vremena, izredno hitro so se med sabo ujeli in drug drugega spodbujali, izredno so bili vsi ustvarjalni. Zato je letošnja zaključna razstava izredno bogata in kakovostna," tako predsednica SPD „Kočna“. Res se je gnetla na letošnji razstavi množica ljubiteljev umetnosti, ki so občudovali dela_udeležencev siikarskega tedna. Človek ne bi verjel, da je na primer Stanetu Jarmu, kiparju iz Kočevja, uspelo izklesati iz trdega lesa kar štirinajst različno velikih skulptur in naslikati Pet slik. Večinoma so bili to križi in Kristusove glave, pa tudi druge človeške podobe, vse bolj grobo izdelane (z motorno žago!), vendar z izrednim čutom za človeške skrbi in težave, pa tudi s svojstvenim pojmovanjem današnje vere. Andrej Kosič je pokazal akvarele s pokrajinami - svetle, nevsiljive barve, prekrite s tančico. L. Kalinškove slike so v gvaš- in akril-tehniki, pastelnih odtenkov, za-meglene, vendar z izrazito nakazano vsebino. Črtomir Frelih je ustvaril križe, serijo drobnih pokrajinskih vtisov, vrsto zelo svetlih pokrajin s črnimi potezami - odlikujeta ga izraz in dovršena tehnika. Lucia Ghirardi se je izživljala v močnih barvah - prepoznavne figure dajejo vtis brstečega bujnega življenja. Reinhard Bernsteiner je slikal abstraktne, skoraj otroške impresije, v varčnih barvah so simbolični liki nakazali umetnikove misli. A. Starc je v pretežno zelenih pokrajinah (ponavlja se jablana z rdečimi sadovi) izrazil rast, upanje, mlado življenje. Erna Pliem-Stockl je na slikah velikega formata pričarala tihožitja v različnih risbah iz vsakdana. Najbolj je izstopil (kot skoraj vedno) Franjo Likar, ki se je letos s preprostimi, hudomušnimi risbami lotil Mozarta („0h, dieser Mozart, ist er nicht suB?“) in pomladi („Der Fruhling kommt, vvarum nicht?"). Dober znak kakovosti je le, da je bila že na samem večeru zaključne razstave dobra polovica slik prodana (ne samo zaradi razmeroma nizkih ceni). L. Kalinšek je bil veselo presenečen: „Zbralo se je veliko ljudi in Korošci so nenavadno kritični, toda pravi ljubitelji dobrih umetnin. Nisem pričakoval, da bom toliko delal, še manj, da bom toliko prodal." Uspeha letošnjega tedna je bila najbolj vesela Tatjana Feinig, ki se Predsednica SPD „Kočna“ mag. Tatjana Feinig je bita uspeha letošnjega slikarskega tedna v Svečah zelo vesela. je trudila, da bi spet vse gladko potekalo. Pri dobri kapljici vina se je sprostila in se pogovarjala o minulem delu: Naš tednik: Kako vam uspe, vsako leto najti tako kvalitetne umetnike? Tatjana Feinig: Deloma kar sami udeleženci opozarjajo na nekatere kolege, ki bi radi prišli v Sveče. Letos je na primer V. Oman priporočil C. Freliha in Karolina mi je posredovala E. Pliem-Stockl. Kakšen smisel ima sploh slikarski teden? Naloga kulturnega društva je, da podpira in razvija kulturo. S slikarskim tednom omogočamo, da slikarji nemoteno delajo, spoznajo naše ljudi (koroške Slovence) in se ob medsebojnih srečanjih obogatijo. Obenem nudimo predvsem domačinom priložnost, da osebno spoznajo umetnike, vidijo način njihovega dela in dobijo neposreden stik z umetnostjo. To nas razlikuje tudi od galerij: pri nas je stik med obiskovalci in umetniki. Vedno večji odmev našega slikarskega tedna po vsej Koroški potrjujejo dosedanje izkušnje in je plačilo za ves trud, ki ga vlagamo v ta kulturni program. Verjetno so pomembne še spremne dejavnosti? Predvsem prirejamo vsakokrat še likovne tečaje za otroke, ki so vedno bolj priljubljeni. Na teh seznanimo otroke z različnimi tehnikami in jih spodbujamo k samostojnemu delu. Zelo uspešen je bil letos tečaj za slikanje v oljni in akvarelni tehniki, ki ga z navdušenjem vodi akademski restavrator Ljupčo Deskoski. Vsekakor mislimo tako nadaljevati, po možnosti bomo vključili v program še druge umetniške dejavnosti. Alojz Angerer Predsednika in direktorja zbornice spoštujem kot odkrita demokrata Joško Maloveršnik je poslovodja Zadruge-market Železna Kapla in mandatar zbornice kmetijskih delavcev. Naš tednik: Lansko leto so te izvolili v zbornico kmetijskih delavcev. Tvoje dosedanje izkušnje? Joško Maloveršnik: Sprva potrebuješ nekaj časa, da se vživiš v nalogo zborničnega svetnika in spoznaš možnosti, ki jih nudi zbornica. Pri tem se je izkazalo, da obstajajo možnosti, za katere naša skupnost, zlasti še sodelavci slovenskih zadrug, prej sploh niso poznali. V glavnem gre za razne vrste podpor. Moja naloga je, da naše člane o tem čimbolj informiram. In kako uspevaš glede uveljavljanja slovenščine? Ko sem kandidiral za zbornico, sem se obvezal, da se bom zavzemal tudi za upoševanje slovenščine. V glasilu naše zbornice se je to zgodilo in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. Imaš s strani zborničnega predsednika inž. Seppa VVinklerja in direktorja dr. Rudija Dorflingerja vso podporo? Da. Predsednika inž. VVinklerja spoštujem kot odkritega demokrata. O dr. Dorflingerju pa bi rekel: če bi tudi v drugih zbornicah imeli tako odprtega direktorja kot je to dr. Dorflinger, biv Slovenci lahko bili samo veseli. Čeprav ne obvlada slovenščine, se z našimi zadevami bolj bavi in identificira kot marsikdo od nas samih. -Kuj- Nov cvet v 'dinski gledališki sceni Nova mladinska g1® dališka skupina SPP Dobrač na Brnci je 6. if 7. septembra v posojiln' ci na Ločilu uspešno na' stopila z igro „Kužek laj3 mijau mijau“. Mladina je naše upanje 'jj naša moč - to še posebej velj za narodne manjšine in njih0 kulturni razvoj. Zato je izredh razveseljivo, da se tudi ob hodni jezikovni meji, na podrocj Baškega jezera, zbuja slovensk mladina in poganja nove cvet° ve. Več dejavnikov je podprlo pešni nastanek mladinske gleda iiške skupine: posrečena sest3 va skupine, organizacijska sp0 sobnost vodij in strokovno delo režiserja. Ob znanih imenih - oče Marca in Elisabethe Kargl je občinski odbornik EL in oče Stefana Gallo-ba je predsednik društva SPD Dobrač - se je zbrala skupina mladih, ki se med sabo dobro razumejo in se z navdušenjem lotevajo igranja. Očitno so se tudi zelo potrudili, kajti jezik jim je tekel pri igri, kot bi se vedno pogovarjali v lepi zborni slovenščini. Njihova lektorica je bila, kot pri mnogih drugih skupinah, Marija Perne. Režiser Matija Milčinski, sin slavnega „Ježka“ iz Ljubljane, je znal ustvariti sproščeno vzdušje, da so se mladi začetniki gibali po odru kot izkušeni igralci. Z delom so začeli že junija; zadnje intenzivne vaje so imeli avgusta v Fiesi. Režiserju sta pomagali žena (scena in kostumi) in hči (koreografija). Duša in srce nove skupine pa sta gotovo Diana Scheriau in Peter Kravvanja, ki vodita skupino. Diana je odgovorna za notranjo povezavo otrok, za premagovanje majhnih skrbi in težav, Peter pa za zunanjo organizacijo, za termine in točno izvedbo vseh opravil. Delo je po ideji avtorja Frančka Rudolfa lutkovna igra, zato je bilo za mlade igralce še bolj težavno: veliko izbranega besedila je bilo treba obvladati ob razmeroma maloštevilnih igranih scenah. Toda polna dvorana pri obeh prireditvah doma in zadovoljni obiskovalci so bili plačilo otrokom za ves trud. Mlada skupina se seveda veseli nadaljnjih povabil koroških društev in šol. Zmenili so se že za nastope na Jesenicah in v Radovljici, predvidoma bodo igrali tudi v Bilčovsu. Želimo veliko uspeha pri ponovitvah in vse najboljše za prihodnost! RADIO/TV, PRIREDITVE PETEK, 13. sept. Kulturna obzorja. SOBOTA, 14. sept. 18.00- 19.00 „Od pesmi do pesmi -od srca do srca." NEDELJA, 15. sept. 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška - G ute n Morgen, Kamten. Duhovna misel (mag. Ivan Olip) 18.00- 18.306x6 Domače uspešnice. PONED., 16. sept. 18.10-19.00 Kratek stik. Gledališka delavnica v Fiesi. TOREK, 17. sept. 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 18. sept. 18.10-19.00 Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Glasbena oddaja. ČETRTEK, 19. sept. 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. PETEK, 20. sept. 18.10-19.00 Kulturna obzorja. ©©©ga ©črn Nedelja, 13. september BOROVLJE Koncert s Kristijanom Filipičem (flavta), Janezom Gregoričem (kitara), Andreje Wu-zella-Močilnik (klavir), Romanom Verdelom (flavta), Brunom Petrischekom (klavir) Častni gost: Mihiko Kobayas-hi (sopran) Čas: ob 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Prireditelja: SPD Borovlje in SPZ Sobota, 14./15. sept. LOČE Planinski izlet na Križ (2.410 m, Julijske alpe); odhod oz. zbirališče 14.9.'96 ob 18.00 uri pri Pušniku v Ločah. Peljali se bomo z osebnimi avtomobili do Aljaževega doma (1.015 m), skupni večer v koči - tam prespimo; 15. 9. se povzpnemo na Križ (vzpon pribl. 4. ure, z vrha nazaj do koče pribl. 3 ure). Prijave do 12. 9. tel. 04254/4329 (Lesjak) Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Jepa" Baško jezero Nedelja, 15. september RADIŠE Radiško žeg nanje Kraj: pred Kulturnim domom na Radišah Čas: ob 10.30 uri (po maši) Igra: „Trio Pavlič" z Obirskega Prireditelj: SPD „Radiše“ T A T E D E N V R A D I U ijn NEDELJA, 15. september '96,13.30 PONEDELJEK, 16. sept. 1996 ORF 2, ob 2.45_________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Ob 1000-letnici Avstrije: Slavje treh dežel v Bad Bleibergu SELE Slovesna sv. maša Poje Mešani komorni cerkveni zbor iz Škofje Loke Kraj: v farni cerkvi v Selah Čas: ob 10. uri SELE premiera igre: „DAN ODDIHA" (Valentin Katajev) Kraj: farni dom v Selah Čas: ob 15. uri Nastopa: Gledališka skupina KPD ..Planina" Sele Režija: Franci Končan • V prizadevanjih za dosego tretjega mandata pri kmečkozbor-skih volitvah - kandidatka SJK Iva Muller posebno poudarja socialna vprašanja • Poklon slovenskemu slikarju in grafiku: Bogdanu Borčiču je ob njegovem 70. rojstnem dnevu namenjena razstava v Spittalu • 1. festival manjšinske televizije - Krakovv 1997 • Koroška karitativna zveza: 75 let z ljudmi za ljudi • „V Podjuni je hejda že zreva": Na Suhi je napovedana ajdova žetev Ponedeljek, 16. sept. PLIBERK Zdravilna zelišča za tvoje zdravje Predava: ..župnik zelišč" VVeidinger Čas: ob 19. uri Kraj: pri Brezniku Prireditelj: MePZ Podjuna Sobota, 21. september ŽELEZNA KAPLA Mladinska maša „Srečaj se z nami in ne ostani zunaj!" Čas: ob 18. uri Kraj: farna dvorana Mašo sooblikuje ..Dvojezični zbor" pod vodstvom Edija Oražeja, nato koncert. Nedelja, 22. september ŠT. JAKOB V ROŽU Kulturna prireditev z družabnim srečanjem Kraj: farna dvorana Čas: ob 14. uri Nastopajo: MoPZ SPD Borovlje in Francka Mlekuž Prireditelj: Društvo upokojencev v St. Jakobu v R. ŠMIHEL Dekanijsko romanje razno-Ijkosti k Sveti Katarini nad Šmihelom pri Pliberku Zbirališče za procesijo ob 14.30 uri od farne cerkve: fare Šmihel, Suha, Žvabek; od pošte: fara Pliberk; iz Čr-govič: fari Kazaze in Vogrče Ob 15. uri slovesno somaševanje Torek, 24. september CELOVEC Vabljeni na premiero dveh kratkih filmov „Eiszeit/Le-dena doba" Kratek film Nine Sajko (8 min.) „Bo bilo/Es wird gevvesen sein" Kratek film po zgodbi Andrine Mračnikar (17 min.) Kraj: Mladinski dom Čas: ob 20.00 uri Prireditelj: Koroška dijaška zveza Petek, 27. september SELE „Sedlški zvonovi" Predstavitev pesmarice Hanzija Artača Sodelujejo: Mešani pevski zbor Sele, kvartet bratov Smrtnik, ansambel „Koreni-ka" iz Šmihela Kraj: v farnem domu Čas: ob 20.00 uri Prireditelj: Pevsko društvo Sele Sobota, 28. september ŠT. JANŽ Gledališka predstava „Govor malemu človeku" Igralec: Vlado Novak Kraj: k & k center Čas: ob 20. uri OGLAS bložcj rcntef PLIBERK RAZPRODAJA KOLES po ugodnih cenah! RAZSTAVE ŠT. JANŽ Razstava Erike in Michaela Jenko pod naslovom „Olje-Akvarel-Akril“ Razstava je odprta do 20. septembra 1996 (torek, če- j trtek in sobota od 18.00 do 20.00 ure, sreda in petek od 9.00 do 12.00 ure). Kraj: k&k center Prireditelj: k&k in SPZ PLIBERK Razstava ob 10. obletnici I smrti Hermanna Falke Kraj: Falke-galerija, Libuče Razstava je odprta do 15. septembra 1996, od srede do nedelje med 15. in 19. uro ali po telefonskem dogovoru CELOVEC Otvoritev razstave Marianne Bahr „Mešane tehnike in kolaže" Čas: 18. septembra 1996, ob 19.30 Kraj: Pri Joklnu v Celovcu Razstava bo odprta do 2. 10.1996, od ponedeljka do petka od 11. do 21. ure RAZNO Klasični koncerti * v petek, 13. 9. 96, ob 20. uri pri Cingelcu na Trati Prireditelja: SPD „Borov-lje“ in SPZ * v soboto, 14. 9.1996, ob 20. uri v ljudski šoli v Za-homcu na Žili Prireditelja: SPD „Zila“ in SPZ * v nedeljo, 15. 9.1996, ob 20. uri v farni dvorani v Šmihelu Prireditelja: KPD ..Šmihel" in SPZ RAZPORED ZA VPISOVANJE NOVIH UČENCEV Glasbena šola na Koroškem bo vpisovala nove učence za pouk naslednjih instrumentov: klavir, orgle, solopetje, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala Izobrazba glasu: pouk je enkrat tedensko po pol ure -sprejemamo tudi starejše učence! Zborovodska šola: vabljeni aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja! Balet: pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli. Sprejemamo otroke od 4.-10. leta! Sreda, 11. sept. 1996 Celovec: od 9.30 -10.30 Mohorjeva ljudska šola od 11.00-12.00 Modestov dom (glasbena soba v kleti) od 12.45-13.30 Mladinski dom (klavirska soba) Žila: od 14.00 - 14.45 ljudska šola Starja vas / Hohenthurn Škofiče: od 15.00- 15.30 društvena soba nad Posojilnico Št. Jakob: od 16.15-16.45 društvena soba nad Posojilnico Borovlje: od 16.00 -16.30 pri Bundru Sele: od 17.00 17.30 farni dom Bilčovs: od 17.30-18.00 društvena soba nad Posojilnico Sveče: od 18.30 - 19.00 pri Goršetu (za Sveče in Št. Janž) Četrtek, 12. sept. 1996 Pliberk: od 13.00- 13.30 Posojilnica (tudi za Vogrče in Žvabek) Šmihel: od 13.45-14.15 farna dvorana Globasnica: od 14.45 -15.15 ljudska šola Dobrla vas: od 15.45 -16.15 župnišče Št. Primož: od 16.45-17.15 kulturni dom Žitara vas: od 17.45 -18.15 ljudska šola Pričetek pouka je v tednu od ponedeljka, 16. septembra 1996 dalje! ŠT. JANŽ Bosanski kulturni dnevi od 20. 9. do 5.10.1996 Petek. 20. 9. 1996 Odprtje razstave „Poniže-vanje lepote" (Salko Sarič & Vladimir Kolopič) Čas: ob 19. uri Koncert akademskega ženskega vokalnega ansambla KDP ..Preporod" iz Sarajeva Čas: ob 20. uri Kraj: k&k center Četrtek. 26. 9. 1996 Prezentacija sodobne bo-sanko-hercegovske literature Novo liriko in prozo berejo: Nedzad Ibrisimovic, Bisera Alikadic, Ifran llorozovic, Veselko Koroman, Mile Stojič Čas: ob 19.30 Kraj: k&k center IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip-9020 Celovec, 10.-Oktober-Stra(3e 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavneg3 urednika). Franc Sariiak /urednik). Marian Fera ffntnnraf) Karl RaHiak fnniacni nHHolokt vel- etnon roinvon m .nktohor.Qtra!3e urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Stra&e 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stra6e 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- 5il*; zračna pošta letno 1000,-šil.; posamezna številka 10,-šil.; Slovenija: 100,- SIT. PRIREDITEV/RAZPRAVA V TOKIJSKI od sobote, 14. sept., od 15 ure do nedelje, 15. sept., 13. ure Ostriti pero - ostriti duha Literarna delavnica Katoliške mladine v ponedeljek, 16. sept., od 18. do 20. ure Začetek tečaja: Word za windows (skupno 4 večere) Prvi koraki s kompjuterjem Vodita: Dl Hanzej Čertov in Dl Samo Kupper v torek, 17. sept., ob 20. uri Predavanje: Vse o rastlinskih čistilnih napravah Namesto kanala - naravna či-stitev odplak Predavatelj: Lorenz Tammegger Soprireditelj: Arge Erneuerbare Energie-Kamten v torek, 17. septembra, od 19. do 20.45 ure Začetek tečaja: Italijanščina za začetnike, I. del Vodja tečaja: mag. Alexandra Gotzhaber v četrtek, 19. sept., od 19. do 20.45 ure Začetek tečaja: Italijanščina za začetnike, II. del Vodi: mag. Alexandra Gotzhaber v četrtek, 19. sept., ob 18. uri Začetek jezikovnega tečaja v Celovcu: Slovenščina za napredujoče, II. del Vodi: Nadja Volavšek Kraj: VVaaggasse, v kapucinskem kloštru v soboto, 21. sept., ob 14.30 Začetek štiridelnega seminarja za bodoče matere in očete: Spremljati v življenje -Pričakovati otroka Voditeljici seminarja: Brigitte VVandl in Petra Prihoda v soboto, 21. sept., ob 19.30 Predstavitev knjige: Karnten -Unterirdische Begegnungen Avtorji: Betram K. Steiner (tekst) in Ferdinand Neumuller (slike) Prestavi: Dl Franc Katnik, vodja Mohorjeve založbe od torka, 24. sept., 18. ure do petka, 27. sept., 13. ure Duhovne vaje za duhovnike in diakone „Mojstri občestva" Voditelj: p. inšp. Stanko Hočevar, Ljubljana PIRAN / PORTOROŽ Nujno prodam novo stanovanje v zasebni hiši (120 m2) s centralno kurjavo in telefonom. Tel.: 00386/66/73 485 (g. Milan) SREČANJE PREGNANCEV Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 29. septembra 1996, s pričetkom ob 14. uri v Kulturnem domu na Radišah redni občni zbor, ki bo kot v minulih letih povezan z družabnim srečanjem. Na sporedu bo tudi nastop članic in članov domačega Slovenskega prosvetnega društva „Radiše“. . Letos, ko obhaja Zveza slovenskih izseljencev 50-letnico svojega obstoja, smo končno uresničili dolgoletna prizadevanja za postavitev spomenika preganjanja, ki smo ga 7. julila slovesno odkrili na Radišah. Jubilejno leto" naše organizacije pa bomo zaključili s srečanjem 29. septembra prav tako na Radišah, kamor prisrčno vabimo vse bivše pregnance z družinami, znanci in prijatelji. Zveza slovenskih izseljencev »Dobrodošli pri prijateljih" „TRI KULTURE, ENA ENOTA" Koroška deželna vlada vabi ob jubileju 1000 let Ostarrfchi, 14. 9. 1996, v Bad Bleiberg 9.00 Začetek s streljanjem z možnarji po celotni dolini 10.00- 22.oo Čezmejni okvirni program pod geslom “Dobrodošli vsi narodi”; sejem, glasbene - in folklorne skupine vseh treh pokrajin 14.00- 15.00 Srečanje pokrajin 15.00- 1S.00 Oficialna deželna slavnost: Srečanje treh pokrajin pred prihodnim poslopjem Antoni-Terra Mystica 15.00- 16.15 Slavnost površinsko: Slavnostni in pozdravni govori predstavnikov vseh treh držav in cerkva Odkritje in blagoslov spomenika iz naravnega kamenja Slavnostni govor: Zvezni predsednik dr. Thomas Klestil 16.15-16. j o Uvoz v skalnato dvorano “Perschazeche” 16.j0-1 S. 00 Zgodovinska slavnost v jami: postavitev “povezovalnega kamna” na točki orientacije zemljemerskih strojev. Slavnostni referat direktorja deželnega arhiva uni.doc.dr. Alfreda Ogrisa v kolaži "Dobrodošli vsi narodi” D.O. Holzingerja, glasbeno sooblikovanje A Cappella zbor Beljak pod vodstvom Helmuta Wulza. Vizije mladine iz treh pokrajin 1S.30-20.00 Koncert na mostu: Gerd Schuller & Uni Band 2 o. o o-21.0 o Sprejem slavnostnih gostov ob bifeju v kopališču - Antoni 21.00 Ogenj na jalovišču - Antoni Uničevalna vojna - zločini VVehrmachta 1941 do 1945 Razstava hamburškega Inštituta za družbene raziskave v likovnem razstavišču RITTER v Celovcu še do 6. oktobra, dnevno od 10. do 20. ure PFTF.K, 13. september: SREDA, 18. september: 19.45 Totschvveigen (kino) 19.00 Vernichtungskrieg und Desertion, ROBOTA, 14. september: predava Ludvvig Baumanu iz Bremna 19.45 Hasenjagd. Vor lauter Feigheit gibt es kein Erbarmen (kino) ČETRTEK. 19. seotember: PONEDEI JFK: 16. september: 19.00 Janko Messner: 19.00 Entnazifizierung in Karnten, predava dr. Robert Knight iz XY ungelčst. Londona Igra Marijan Hinteregger PISMO BRALCA Kaj je narobe z našimi sosedskimi odnosi? Močno me je presenetilo, ko je na slovenski TV komentiral Lojze Kos, daje odslej potreben vizum, če katera pevska, folklorna, glasbena skupina želi gostovati na avstrijskem Koroškem. Sprašujem se, je to temeljna misel doživljanja sosedstva? Mnogi naši pevski zbori so želeli letos sodelovati v Galiciji ob peti izdaji pesniške zbirke Hanzija Artača, sedaj pa to z Vaše avstrijske strani! Sp tako zapletena pota Evrope?' Viktor Levovnik, Jelovec (SLO) Zaposlimo ELEKTRIKARJA Nastavitev je možna takoj ELEKTRO- u. KALTETECHINIIK Traundorf/Strpna vas 88, 9143 St. Michael /Šmihel Telefon und Fax O 42 30 - 709 Reportaža VHT Slika levo: V Torontu so koroški pevci videli avtomobile, ki pričajo o vidni povezavi med Kanado in Slovenijo. Slika desno: Ivo Ravnik, ki je na \ zapadni obali ZDA organiziral obisk „Gallusa", v družb!predsednice Lenčke Kupper in glavne Gallusove organizatorke Marije Gruškovnjak. ' MEPZ JAKOB PETELIN GALLUS JE OBISKAL ROJAKE V ZDA IN KANADI „Ta dežela zate in zame je“ Tako se glasi odpev pesmi „This land is your land“, ki jo je iz angleščine prevedla Lenčka Kupper. V zadnjih treh tednih je ta pesem spremljala MePZ Gallus po Severni Ameriki, še posebno po Kaliforniji, saj opeva njeno lepoto in krasoto. Po letih 1974 in 1988 je bilo to tretje potovanje zbora po Severni Ameriki in že kar prva postaja, San Francisco, se je izkazala kot zelo zanimiva. Mesto, ki slovi po svojem hribovitem svetu in mostu Golden Gate, nam je predočilo značaj Amerike, ki se izraža v pisanosti prebivalstva in v navzočnosti raznoraznih jezikov in kultur. Za pevce pa je bilo še posebno važno njihovo glasbeno poslanstvo. Tako so slovenskim rojakom prinesli glasbeni pozdrav iz Koroške, ki so ga le-ti sprejeli s hvaležnostjo in vnetim aplavzom. Potovanje se je nadaljevalo s prihodom v Los Angeles. Tukaj sta zbor pozdravila avstrijski generalni in slovenski honorarni konzul. Slednji nas je spremljal pri ogledu mesta in nam omogočil nastop pred mestnim svetom Los Angelesa. Posebno za mlajše člane zbora je bil mikaven ogled Hollywooda in Beverly Hillsa, kjer se vrstijo „palače“ filmskih zvezd. Chicago, tako se je imenovala naslednja Gallusova postojanka. Prenočišče smo imeli zunaj Chicaga v Lemontu pri Frančiškanih. Mesto je znano po svojem finančnem središču, kjer se vrstijo največje ameriške banke in borze, ki delujejo že od 19. stol. naprej. Posebnost borze za kmečke pridelke, kot na primer za žito, koruzo, sončnice in sojo je divje trgovanje - gestikuliranje prodajalcev in kupcev ter ob tem zelo glasno sporazumevanje. V Lemontu je MePZ Gallus sooblikoval mašo na prostem in pel koncert v Slovenskem kulturnem centru. Zbor se je ustavil tudi ob grobu slovenskega škofa in koroškega rojaka dr. Gregorija Rožmana in se ga spomnil v molitvi. Z letalom smo naposled odleteli v Minneapolis in po ogledu mesta nadaljevali pot v Chisholm, ki je le slabih 200 kilometrov oddaljen od kanadske meje. Tu smo stanovali pri družinah, ki so nas sprejele s posebno gostoljubnostjo. Chisholm je znan po svojih rudnikih, ki so nad in pod zemljo. V začetku 20. stol. se je začelo priseljevanje delavcev iz celega sveta. Številni so bili priseljenci iz nekdanje Jugoslavije (Slovenci, Hrvati, Srbi) in držav vzhodne Evrope. Zaradi tega so del Chis-holma imenovali „Balkan“ in je svoje ime obdržal do danes. Zelo radi se bomo pevci spominjali tukajšnjega koncerta. Bil je na prostem v areni, zgrajeni podobno grškemu amfiteatru (na Koroškem imamo podobno areno v Bekštanju) z arhitektonsko zanimivo konstrukcijo strehe in izredno akustiko. Presenetila nas je številna publika (zbralo se je okoli 1200 poslušalcev), saj je Chrisholm, prostorni deželi na severu ZDA primerno, zelo redko naseljen in s o se poslušalci delno pripeljali od zelo daleč. Ta povezanost s slovensko pesmijo je naposled prišla do izraza tudi pri publiki, ki je stoječe ploskala, tako, da je moral zbor dodati še nekaj pesmi. Bližali smo se zadnji postaji naše koncertne turneje, Torontu. Tukaj nas je sprejel posebni prijatelj Gallusa, neutrudljivi Blaž Potočnik. Njemu gre v prvi vrsti zahvala za globoko doživetje in prijetne dneve v Torontu. Višek obiska kanadskega velemesta je bila maša v slovenski cerkvi, ki jo je vodil nadškof dr. Ambrožič ob somaševanju blizu dvajset škofov. Namen te maše, ki jo je Gallus pevsko sooblikoval, je bil poseben. V sklopu Baragovih dni je bila maša darovana prav za njega, škofa Barago, slovenskega rojaka, ki je v 19. stol. deloval med Indijanci. Nadškof, škofje in verniki so izprosili razglasitev „škofa Indijancev" za blaženega. Tudi koncert, ki gaje imel zbor po maši, bo nam vsem še dolgo ostal v spominu. Tretje Gallusovo potovanje po Ameriki se je tako končalo z viškom. Zahvalo je treba izreči vsem organizatorjem, zborovodji prof. Jožetu Ropitzu in zboru, ki s svojim glasbenim poslanstvom povezuje slovenske rojake po celem svetu. Simon Triefinig Los Angeles je bil ena od številnih postaj na Gallusovi turneji. Koroške pevce sta sprejeta tudi avstrijski in slovenski konzul. Slike: Peter Hribernik Razno BREDA VARL OD SKICE DO LUTKE V Bežigrajski galeriji v Ljubljani Breda Varl predstavlja svoje lutke. Razstavljene so lutke enajstih predstav - med njimi kar tri, ki so nastale v sodelovanju s koroškimi Slovenci. I V"do ne pozna Brede Varl in 1^ njenih ljubkih lutk? Vsakdo, * \ki ima majhne otroke ali pa je sam otrok po srcu, zahaja na lutkovne predstave, katerim sta na Koroškem vtisnila močan in neizbrisen pečat prav zakonca Varl iz Maribora. Mnogim znana kot Breda in Tine, zahajata na Koroško že od leta 1985. Prav v to leto datira njuna predstava (lutke oblikovala Breda, režiral Tine) z naslovom Hruške gor, hruške do v izvedbi Lutkovne skupine dunajskih študentov. Premiera te igrice je bila marca na Radišah; že decembra istega leta pa je zagnana lutkovna skupina postavila na oder v Pliberku še igro Božanska komedija. Dobri dve leti pozneje - februarja 1988 - sta zakonca Varl Lutkovni skupini dunajskih študentov pomagala pri uspešni izvedbi Malega princa, ki je luč sveta ugledal v Št. Jakobu v R°žu; še istega leta pa je bila v izvedbi iste skupine (lutke oblikovala Breda Varl, režiral Rihard Grilc) pred občinstvo v Celovcu Postavljena igra z naslovom Revolucija v deželi sadja in zelenjave. S to predstavo se je Lutkovna skupina dunajskih študentov sicer izpela, vendar ni trajalo dolgo, ko je v Celovcu pričela s podobnim delom zopet skupina študentov, ki se je predstavljala občinstvu pod imenom Scena 11. V sodelovanju z Bredo Varl, ki je oblikovala lutke, sceno in kostume, in režiserjem Tinetom Varlom, so decembra 1991 premierno uprizorili v Železni Kapli glasbeno pravljico (uglasbil Gabrijel Lipuš) Juri Muri v Afriki, maja 1994 pa so nastopili v Mestnem gledališču v Celovcu z igrico Sonček, kje si? Lahko bi rekli, da sonček sije iz Bredinih lutk. Le-te so tako prijetno prijazne, da tudi tiste, ki morajo biti po svoji navadi grde, grozljive ali hudobne, izražajo milino in v nežnih otroških dušah, katerim so Bredine lutke v večini primerov tudi namenjene, ne zapuščajo nelagodnih občutkov. Okroglolične figure z zasanjanimi očmi so odete v oblačila - če je le mogoče - iz naravnih materialov, katerih kolorit je premišljeno poudarjen. Kostumi igralcev, kadar so potrebni, so oblikovani skladno z lutkami in poudarjeni le toliko, kolikor 17 zahteva vsebina igre. Dogajanje na odru Varlova navadno postavi v poenostavljen in nevsiljiv scenski okvir z dodatki posameznih „otroško“ stiliziranih elementov, ki pripomorejo k lažjemu razumevanju zgodbe. Takšno je delo Brede Varl; znano je, da se, kjer se pojavi njeno ime, srečujemo s t. i. pravljičnim gledališčem; enako velja tudi za poklicno Lutkovno gledališče Maribor, katerega članica je Varlova že od leta 1983. Tako je tudi prav, saj mora biti nekdo ali nek teater, ki vpelje tudi najmlajše v svet gledališke umetnosti; prav ti nadebudneži so potencial, ki bo moral kaj kmalu aktivno poskrbeti za nadaljnji narodov kulturni razvoj, kar v stehniziranem svetu, polnem nasilja v času kompjuterizacije, ne bo lahka naloga! P.S.: V Bežigrajski galeriji v Ljubljani (Dunajska 31 - nasproti Gospodarskega razstavišča) je na ogled razstava skic in lutk Brede Varl. Galerija je odprta vsak dan (razen ponedeljkov) od 10. do 18. ure (ob nedeljah od 10. do 13. ure) do vključno 11. oktobra 1996. mag. Mojca Jenko ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA: Dob v prvenstvo z odbojkarjem iz Latvije Reginald Visnapou ali „gospod kladivo" naj bi skrbel, da bi Dobu v tej sezoni uspela kvalifikacija za evropski pokal. Tri tedne prej kakor po navadi se letos prične prvenstvo v prvi avstrijski odbojkarski ligi. To pa zato, ker se je število ekip povišalo na 9 (* * * * v pretekli sezoni jih je bilo šest). Med drugim bosta letos od začetka v tej ligi tekmovali tudi ekipi PL/ASV Salzburg in Donaukraft z Dunaja, ki sta v pretekli sezoni tekmovali v mednarodni „interligi“. Letošnje prvenstvo bo gotovo zanimivo kakor še nikoli poprej, saj so se skoraj vse ekipe okrepile. Ce izvzamemo že tradicionalno močni ekipi Donaukraft in Salzburg, ki sta velika prvenstvena favorita, so postale ekipe kot na primer Enns_ (pridobil je štiri močne igralce iz Češke), Sokol I in Hypo v primerjavi s preteklo sezono bistveno močnejši. Predvsem Hypo je »potegnil veliko ribo iz vode", saj bo ekipo iz Celovca okrepil Gerald Moore. Senzacionalen „transfer“ so javili tudi Dobljani, kajti pridobili so Reginalda Visnapoua (26) iz Latvije. Visnapou je v pretekli sezoni igral pri Salzburgu ter bil zvezda ekipe. Prav z njegovo močjo je postala ekipa tudi avstrijski prvak. Visnapou je telesno izredno močan ter visok 194 cm. Njegova posebna moč je odlično sprejemanje, pa tudi neustavljivi napadi s strani. Žogo namreč tako močno zabija čez mrežo, daje pogosto vsak blok zaman. Zaradi tega tudi njegov vzdevek „go-spod kladivo11. Zakaj je Salzburg oddal najboljšega igralca? Sekcij-ski vodja in kapetan Dobljanov Martin Micheu: „lmel je težave s klubom, predvsem s trenerjem in menedžerjem. Poleg tega je Salzburg pridobil močnega Amerikan-ca.“ Novi legionar Visnapou, ki bo stanoval v Pliberku, je vsekakor tako močna okrepitev kluba, da se bo ta potegoval za kvalifikacijo za evropski pokal. Micheu: „Z njim bomo močni kakor še nikoli, zato se glasi naš sezonski ciljj kvalifikacija za evropski pokal!1' Če bo Visnapou že v soboto smel igrati, pa je veliko vprašanje, saj Dobljani še nimajo potiebnih papirjev za prijavo, poleg tega se kluba še nista zedinila glede cene. V glavnem pa je ostala ekipa trenerja Ivartnika nespremenjena. Legionarja Bojan Mlakar in Alan Adžovič sta podaljšala pogodbo, odšla pa sta Richard Fer-cher in Schvveiger. Poleg Visnapoua je klub pridobil še Norberta Miirzla iz Steyra in zelo perspektivnega 16-letnega Miha Kosla iz Slovenije. Ta bo sicer igral za drugo ekipo, je pa v kadru prve ekipe. Tudi Janko Plesnik je ostal v Dobu ter bo ekipi na voljo kot rezervni podajač. Pričakovanja Dobljanov pred prvo prvenstveno tekmo proti Hypu? Micheu: ..Pričakovanja so skromna, kajti v pretekli sezoni smo v obeh derbijih v Celovcu podlegli. Z Visnapouom bi bile priložnosti velike, brez njega seveda bistveno manjše. Mogoče pa nam kljub temu uspe veliko presenečenje!" Hypo - Dob (v soboto, 14. septembra, ob 18. uri, v dvorani v Št. Petru v Celovcu) ZVEZNA LIGA Tekmovalni načrt Dobljanov 1. krog (15.9. '96): Hypo Celovec - SK Dob 2. krog (21.9. '96): SK Dob - Sokol I 3. krog (22.9. '96): SK Dob - Sokol II 4. krog (29.9. '96): Innsbruck - SK Dob 5. krog (5.1 o. '96): SK Dob - Salzburg 6. krog (12.10. '96): SK Dob - Donaukraft 7. krog (13.10. '96): Gleisdorf - SK Dob 8. krog (10.10. '96): SK Dob - Enns 9. krog (26.10. '96): SK Dob - Hypo Celovec 10. krog (2.11/96): Sokol I - SK Dob 11. krog (7.11. '96): Donaukraft - SK Dob 12. krog (9.11.'96): Sokol II - SK Dob 13. krog (23.11. '96: Salzburg - SK Dob 14. krog (30.11. '96): SK Dob - Gleisdorf 15. krog (7.11. '96): SK Dob - Innsbruck 16. krog(15.11/96): Enns-SKDob Prvenstvo se po 16. krogih nadaljuje s prvimi šestimi ekipami (zadnji dve izpadeta), njih število točk iz osnovnega kroga pa se razpolovi. Po tem drugem delu prvenstva tekmujejo prve štiri ekipe po načinu „best of three" za finale (prvi proti četrtemu, drugi proti tretjemu). Zmagovalca pa bosta konec marca oz. v začetku aprila igrala finale za naslov avstrijskega odbojkarskega prvaka. Ekipe, ki bodo igrale „best of three11, pa so hkrati kvalificirane za tekmovanje v evropskem pokalu. PODLIGA VZHOD Liebenfels - Bilčovs 2:2 (1:1) Domačini so že v 16. minuti povedli z 1:0, medtem ko so Bilčovščani zapravili tri lepe priložnosti. V 32. minuti pa je ekipi trenerja Struggerja le uspelo zasluženo izenačiti. Po odmoru sta ekipi igrali previdnejše in priložnosti so bile le še redke. Kljub temu je Kuess v 79, minuti povedel z 2:1 za Bilčovščane. Le minuto navrh pa so domačini nadvse srečno izenačili, kajti Andrejčič je zadel v lastni gol. BILČOVS: Schaunig 4, Partl 3, Lippusch 3 (46. Durnig 3), Raj novic 3, Fister 3 (55. Strugger 3), Kuess 3, Andrejčič 3, G. Schaunig 2, Schriefl 4, Marti 2, Guantschnig 3; Liebenfels: 50 gled.: sodnik: Trimmel (dober): strelca: Andrejčič (32), Kuess (79) 1. RAZRED D Sele - Labot 2:3 (1:1) Spet se je izkazalo, da Selani niso dovolj dosledni. Predvsem v obrambi komunikacija ne deluje, kakor bi morala. Takoj ko so Selani po lepih kombinacijah izenačili na 1:1 so že bili v naslednjem protinapadu La-botčanov spet v zaostanku. Selani so sicer tudi drugo vodstvo gostov izenačili, toda za več golov je tokrat manjkala sreča, saj se je žoga kar trikrat odbila od okvira gola. Gostje so vsekakor srečno odnesli tri točke iz Sel. SELE: E. Oraže 3, A. Mak 3, I. Kelih 2, Božič 2, K. Hribernik 3, Dovjak 3 (80. D. Mak 0). Kert 4, Stojanovič 3, M. Mak 3, M. Oraže 2. Jordan 4: Sele: 100 gled.; sodnik: Stauber (malenkosten); strelca: F. Dovjak (8.), Stojanovič (43.) Šmihel - Frantschach 2:1 (0:1) Šmihelčani se v 1. polčasu sploh niso znašli, tako da je bil zaostanek pravičen. Po odmoru se je ekipa trenerja Germadnika nekoliko stopnjevala, kar se je kaj kmalu videlo tudi v rezultatu. Zadela sta namreč legionarja Janet in Lubša. Nato pa je vratar Leitgeb nekajkrat silovito obvaroval domačine pred grozečim zadetkom. ŠMIHEL: Leitgeb 5, Janet 5, Krevvalder 5, R. Lutnik 5, H. Motschilnik 5 (85. Germadnik 0), Tratar 3, A. Gros 5, Oh. Gros 4, Zobar 4, Lubša 4, W. Motschilnik 4; Šmihel: 150 gled.; sodnik: Krappinger (dober); strelca: Janet (52.), Lubša (70.) Grebinj - Železna Kapla 3:0 (1:0) Kapelčani so bili v jasni terenski premoči, toda brez pravih priložnosti. Nasprotno domačini, ki so sicer red_ko prišli pred vrata Kapelčanov, a tedaj so bili nevarni. Žal pa je bil tokrat vratar KohlvveiB vse drugo kakor zanesljiv, kajti pri prvih dveh golih je plaval kakor riba v vodi. ŽELEZNA KAPLA: Kohlwei6 1, Užnik 4, Kock 3 (30. J. Ošina 3), G. Grubelnig 4, Lipusch 2, E. Schorli 3, Baloh 3, Sporn 2, Deisinger 3, F. Ošina 2, Kržan 2; Grebinj: 200 gled.: sodnik: Kreuzvvirth (dober); 2. RAZRED F Dobrla vas - Galicija 1:0 (0:0) Zaslužena zmaga Dobrolčanov, ki so se tokrat predstavili s taktično zrelo in borbeno igro. Zmagoviti gol pa je zadel Opietnik v 53. minuti. DOBRLA VAS: Pečnik 4, Pernek 4, Jorg 4, Kampi 3 (80. Kastrun 0), Nachbar 3, Radii 3, Math 3, Schippel 3 (70. Hudi 0,75. Kulterer 0), Zunder 3, Opietnik 4, Doliinger 3; Dobrla vas: 100 gled.; sodnik: Rus (dober); strelec: Opietnik (53.) Globasnica - Reichenfels 6:0 (2:0) Zopet zrel nastop Globašanov. Igralca tekme pa sta bila režiser Hren in Szabo. Hren je namreč odlično organiziral igro Globašanov, Szabo pa je zadel dva gola, čeprav je igral le 10 minut. GLOBASNICA: Smrečnik 4, Wolbl 5, Tominc 4, L. Kordesch 4, Hren 6, Silan 4, Buchvvald 5 (80. Szabo 0), Hribar 4, Mišic 4 (52. G. Sadjak 5), Pasterk 4, Blažej 5 (87. M. Kordesch 0); Globasnica: 300 gled.: sodnik: Liegl (zelo dober); strelci: Hribar (26.), Blažej (31.), Silan (55.), Pasterk 60.), Szabo (88., 91.) Žvabek - Galicija 5:1 (3:0) Prepričljiva zmaga Žvabečanov, ki so kljub številnim manjkajočim standardnim igralcem zaigrali lep in predvsem uspešen nogomet. ŽAVEBK: Jakob 5, Breitenegger 4, Filipič 4, Ra-musch 4, Trampusch 4, Sumper 4 (85. Pistotnik 0), Čebul 4 (80. W. Polanz 0), V. Berchtold 4, E. Berchtold 4, Juvan 4, Homer 4 (70. H. Berchtold 0); Žvabek: 150 gled.; sodnik: Rath (dober); strelci: V, Berchtold (2.), Homer (17.), Juvan (40., 71.), H. Berchtold (80.) Preitenegg - Rikarja vas 1:0 (0:1) Šport NOGOMET Neustavljivi Globašani - 6:0 proti drugemu na lestvici Šmihelčani in Globašani prepričljivo vodijo na tabeli, medtem ko Selani ne najdejo poti z repa lestvice. Podliaa vzhod: Bilčovs - Klopinj (v nedeljo ob 16. uri) - Trener Igor Strugger je bil s svojimi igralci po tekmi proti Liebenfelsu silno nezadovoljen. Igralci so se sicer borili, toda manjkale so premišljene poteze. „Vse preveč divjamo, nihče ne zna pomiriti igre," pravi Strugger. V prihodnjem krogu imajo Bilčovščani v gosteh zadnjega na lestvici iz Klopinja. „Če tokrat ne bomo osvojili treh točk, kdaj potem," meni trener Strugger. Razen Fistra pa so trenerju na voljo vsi igralci. 1. razred D: Železna Kapla - Šmihel (v soboto ob 16.30) - Četrti proti prvemu ali Železna Kapla proti Šmihelu se glasi vrhunska tekma prihodnjega kroga. Oba trenerja s spoštovanjem govorita o nasprotniku, njuna cilja pa sta različna. Medtem ko bi bili Kapelčani zadovoljni le z zmago, bi se Šmihelčani zadovoljili že s točko. Le poraz je prepovedan, je slišati iz Šmihela. Nobena ekipa pa ne bo nastopila v popolni postavi. Kapelčanom BOKS___________________ Zopet naslov prvaka za Franca VVieserja Boksar Franc VViser (tekmuje za HSV Celovec) se je preteklo soboto na avstrijskem prvenstvu UNION-a v Št. Vidu zopet predstavil z najboljše strani. Tekmoval je v težki kategoriji (od 81 do 91 kg) ter prepričljivo osvojil zlato kolajno. V polfinalu je premagal štajerskega prvaka Martinca po točkah, v finalu pa je bil uspešen, prav tako po točkah, proti Kurtu Oberlechnerju iz Spittala. Da je letos v odlični formi, je pokazal tudi pred mesecem dni, ko je v Velikovcu (primerjalno tekmovanje Koroška proti Ljubljani) v pol-težki kategoriji premagal Brin-ca, odličnega boksarja s Ptuja. Brinec je takrat okrepil ljubljansko ekipo. Sedaj se VVie-ser veseli že prihodnjega srečanja, ko bo njegov klub HSV Cejovec imel v gosteh ekipo iz Češke (5. oktobra). bo zaradi poškodbe manjkal ključni igralec Kock, Šmihelča-nom pa prav tako poškodovani Andreas Gros in H. Motschilnik (pri vojakih). Frantschach - Sele - Selani so zdrsnili v majhno nogometno krizo, saj so dvakrat zaporedoma podlegli, sedaj pa morajo še na „vroče igrišče" v Frantschach, kjer so točke za goste zelo zelo redke. 2. razred F: Grabštanj - Globasnica - Zadnji proti prvemu je praviloma jasna zadeva. Toda Globašani so previdni in nasprotnika vsekakor ne bodo podcenjevali. Reichenfels - Žvabek (v nedeljo ob 17. uri) - Manjkala bosta oba VVriessniga, Kapp in Grobelnig. Zato pa se v ekipo vrne Brglež. Važenberk - Dobrla vas (v nedeljo ob 16. uri) - Dobrolčani bodo nastopili v popolni postavi, kajti Ch. Lesjak se je vrnil z vojaščine. Rikarja vas - Mauterndorf - Rikarjani želijo z zmago popraviti poraz proti Preiteneggu. PLIBERK II-SAK II Borbeni Pliberčani dobili derbi s 4:1 Teden pred velikim derbijem med SAK in Pliberkom sta se v Pliberku pomerili drugi ekipi obeh klubov. Telesno močnejši Pliberčani so dobili „mali derbi" s 4:1, nenazadnje zaradi borbenejše igre. Prihodnji nastop SAK II pa bo že v soboto (ob 15. uri) na tujem proti Trgu, kjer želi ekipa trenerja Kreutza osvojiti vsaj točko. Pliberk II - SAK II 4:1 (1:0) SAK II: M. Oraže 2, Razdevšek 2 (46. Kesseibacher 3), Hajnžič 4, M. Blajs 3, i VVoschitz 2 (25. VValdhauser 3,70. S. Sien-čnik 0), R. Oraže 3, G. Hober 2, M. Nachbar 2, D. Messner 2, H. Lippusch 2, Možina 2; Pliberk: 200 gled.; sodnik: Meschnark (preobremenjen): strelci: Slanitsch (20.), Skorianz (46.), D. VVriessnig (68.), Riegel-nig (88.) oz. Hober (70.) 1. Pliberk II 7 2. razred A 5 1 1 26:12 16 2, Austria II 7 4 1 2 24:10 13 3. SAKU 7 2 3 2 16:12 9 4, Trg/Feldkll 7 2 2 3 13:23 8 5. WACII 7 2 1 4 12:29 7 6. VSV 7 0 4 3 10:15 4 PODLIGA VZHOD 1. Vetrinj 6 5 0 1 13:5 15 2. Št. Andraž 6 4 2 0 9:4 1* 3. ASK 6 3 1 2 15:10 10 4. Bilčovs 6 2 3 1 11:8 S 5. Pokrče 6 3 0 3 7:7 9 6. VVelzenegg 6 2 2 2 6:5 8 7. DSG Borovlje 6 2 2 2 7:7 8 8. Mostič 6 2 2 2 12:13 8 ;i 9. ATUS Borovlje 6 1 4 1 9:8 10. Metlova 6 2 1 3 4:6 7 11. Liebenfels 6 2 1 3 5:8 7| 12. Blatograd 6 1 2 3 6:7 5 13. Podkrnos 6 1 1 4 3:9 4 14. Klopinj 6 1 Prihodnji krog (14715. 9.): Vetrinj 1 4 6:16 - Mostič, Blatograd 4 -Št Andraž. ATUS Borovlje - Podkrnos, VVelzenegg - Deber# Metlova - ASK, Pokrče - DSG Borovlje, Bilčovs - Klopinj. 1. RAZRED D 1. Šmihel 6 5 1 0 17:7 16 2. Grebinj 6 4 1 1 12:7 13 3. Ruda 6 3 3 0 12:6 12 4. Železna Kapla 6 3 2 1 15:8 11 5. Št. Pavel 6 3 1 2 10:6 10 6. Frantschach 6 2 3 1 8:3 9 7. Eitvveg 6 2 2 2 7:11 8 8. Labot 6 2 1 3 11:11 7 9. Maria Rojach 6 2 1 3 14:18 7 10. St. Stefan/L. 6 1 3 2 8:7 E 11. Sele 6 1 2 3 7:13 12. Vovbre 6 1 2 3 5:12 5 13. Žitara vas 6 1 1 4 5:10 14. Št. Lenart 6 0 1 5 4:16 1 Prihodnji krog (14.15.9): Maria Rojach - Ruda. Frantschacf - Sele, Eitweg - Grebinj, St. Lenari - St. Stefan/L., Labot - Žtt ra vas, Železna Kapla - Šmihel, Vovbre - Št. Pavel. ' 2.RAZRED F 1. Globasnica 6 5 10 29:3 16 2. Reichenfels 6 4 0 2 13:10 12 3. Sinča vas 6 3 2 1 13:5 11 4. Važenberk 6 3 1 2 11:6 10 5. Dobrla vas 6 2 3 1 3:5 9 6. Rikarja vas 6 2 2 2 8:7 8 7. Št. Peter na V. 6 2 2 2 8:10 8 8. Djekše 6 2 2 2 7:9 8 8 9. Galicija 6 2 2 2 8:12 10. Žvabek 6 2 1 3 13:12 7 7 11. Preitenegg 6 2 1 3 3:7 12. Mauterndorf 6 0 4 2 8:14 4 13. Tinje 6 1 1 4 3:22 4 14. Grabštanj 6 0 2 4 5:10 2 Prihodnji krog (14./15.9.): Reichenf. - Žvabek. Važenb Dobrla vas, Št. Peter - Tinje, Galicija ■ Preitenegg, Grabštanj ■ Globasnica, Sinča vas - Djekše, Rikarja vas - Mauterndorf. Naraščaj Center Pliberk Zmaga mladincev v derbiju Mladinci SAK (U 16/trener Mičevič) so derbi proti Pliberku jasno dobili ter zasedajo prvo mesto na lestvici. Šolarjem (U 14/trener Silvo Kumer) se za visoko zmago proti Klopinju ni bilo potrebno preveč truditi; gol je dal mdr. celo vratar Ivo Miiller. SAK U 12 I (trener Djurič) pa je iz stadiona v VVolfsbergu brez posebnih težav odnesla tri točke in je v jakostni skupini gotovo kandidat za 1. mesto. SAK U 16 - Pliberk 3:0 (Borovnik, Petek, Niemz); SAK U 14 - Klopinj 13:0 (Verdel 5, Meklin 2, Kramar 2, Krajger 2, Zidej, Muller); ATSV VVolfsberg U 12 - SAK 0:2 (Partl, Kreutz); Metlova U 12 - SAK III 4:0; SAK U 10-Št. Andraž 2:1 (Aleksič 2). Tekme prihodnjega kroga: petek, 13.9.: Vovbre - SAK U 10 (16.15); sobota, 14. 9.: turnir U 8 v Vidri vasi (13.00), SAK U 12 III - Globasnica (16.00), Žitara vas - U 14 - SAK (16.30), Vovbre/Haim-burg U 16 - SAK (16.30); nedelja, 15. 9.: SAK U 12 I - Žrelec (11.00); torek, 17.9.: SAK U 10-Maria Rojach (16.00). Center Celovec Austria U 12 - SAK (jak. sk.) 2:2 (M. Oraže, Romano); Poreče U 10 - SAK II 4:2 (Grilc, Lausegger). 15 K 10 9 9 8 8 8 J 7 7, i! J 4 -S let Derbi SAK - Pliberk ali tekma neporavnanih računov Večno mladi in tembolj zanimivi derbi med SAK in Pliberkom obeta borbeno igro kakor še nikoli poprej in rekordno število navijačev. Za obe ekipi je izgubiti prepovedano. Navodila trenerjev obeh ekip igralcem pred derbijem F "1 »Borba, 1 . A.. J borba in še I fcflE enkrat borba, k kajti tekmo f* I moramo dobi-H. Kirisits ti. Popolna (SAK) zbranost vseh 90 minut in nikoli ne popustiti ter se zavedati naše igralske moči.“ »Igrati W^m sproščeno, T berz strahu, r .jL kajti pritisk je i le pri SAK. b II I Posebej opo- F. Polanz zoril bom tudi (Pliberk) na naš način igre, katerega morajo stoodstotno izpolnjevati.“ Ni tekme, ki bi bolj prebudila 18 navijače na južnem Koroškem 13 kakor derbi med SAK in Pliber-ji kom. 21-krat sta si doslej stali 10 6kipi nasproti in vedno je kar mr-l 9°lelo navijačev. Videli so več / kakor na tako imenovanih „nor-j malnih" derbijih: od prekinitve = tekme do pristranskih sodnikov, * °d spopadov igralcev in gledal-i cev ter do srečnih zmagovalcev a(f in nadvse nesrečnih podležen-aa °ev. Ni bilo derbija, ki bi bil potekel navadno, vsakič je bil spor, najmanj pa psovanje. Kluba si ,e s'cer nista sovražna, toda prijalo teljska tudi ne. Kako se bo izte-]{ kel nedeljski derbi, se ne ve, 9 vsekakor bo na igrišču prevlado- * vala borbenost za vsak kvadrat-i ni meter polja, kajti mnogi igralci * imajo še neporavnane račune j kot na primer igralec SAK Tho-; mas VVuntschek in pliberčan \ Robert Škof. ■ Thomas VVuntschek - Pli- 11 berčani so mu v letošnjem prestopnem roku delali tako hude težave, da se je zadeva končala _ pri sodniku. VVuntschek: „Škoda, da zaradi poškodbe ne morem igrati, sicer pa bi se športno krepko maščeval za ravnanje kluba v prestopnem roku." ■ Robert Škof - Mnoga leta je igral za SAK, ko ga ta ni več potreboval, ga je hitro in zelo nehvaležno odslovil. Zmaga Pliberčanov v nedeljo pa bi mu bila zato veliko zadoščenje za preteklost pri SAK. To sta le dva primera, ki dajeta derbiju še dodatno „vroči-no“. Je pa še mnogih drugih, ki prav tako želijo na derbiju poravnati račune, kot na primer pli-berški legionar Besič. Ta je pozimi preteklega leta treniral pri SAK, toda transfer se je zaradi pretiranih zahtev Besiča razbil. Sedaj želi Besič na derbiju dokazati, da je toliko denarja, ki ga je takrat zahteval, dejansko vreden. Vsekakor se ponovno obeta vroč derbi, ki bo poln emocij tako pri igralcih kakor tudi gledalcih. Oba trenerja vesta, zakaj gre na tem derbiju, zato sta ekipi še posebej zbrano pripravila. Pri SAK bosta manjkala poškodovana Hrstič in VVuntschek, Pliberk pa bo nastopil v najmočnejši postavi. Kakor po navadi je tudi tokrat zanimanje za derbi veliko, tako da SAK pričakuje rekorden obisk v letošnji sezoni. SAK - Pliberk V nedeljo, 15. septembra, na celovškem stadionu (ob 15. uri). Tip prominentnih pred derbijem SAK - Pliberk Dr. Roland Grilc (predsednik SAK): SAK je bistveno močnejši od Pliberka, razlika pa se bo videla i/ visokem rezultatu. Poleg tega igralci SAK hrepenijo po visoki zmagi. Moj tip je zato 4:0 za SAK. Fridl Slanitsch (predsednik Pliberka): SAK je sicer favorit, toda ker ima derbi svoje zakonitost.i menim, da se bo ob koncu glasil rezultat 1:1. Štefan Domej (zborniški svetnik): Tekma bo izenačena in prevladovala bo defenzivna igra obeh ekip. Zato menim, da se bo derbi končal neodločeno - 1:1 Fric Kumer (ekonomski svetnik): SAK bo zmagal 2:1 - to pa zato, ker se SAK proti Pliberku vedno zelo potrudi. Poleg tega ve SAK. da se v jeseni izgubljene točke vigredi le težko nadoknadijo. Alois Jagodič (nekdanji trener SAK in Pliberka): Tekma bo odprta s številnimi priložnostmi. SAK je zrelejši ter tehnično in igralsko močnejši, zato bo premagal Pliberk s 3:0. Dr. Ivan Ramšak (nekdanji trener SAK in Pliberka: Ker je SAK letos dobil že en derbi z 2:1 (proti celovški Avstriji) bo z istim rezultatom premagal tudi Pliberk. Moj tip je torej 2:1 za SAK. Derbiji med SAK in Pliberkom V preteklosti (vsi v koroški ligi) 93/94 SAK - Pliberk 0:1 Pliberk - SAK 1:0 92/93 SAK - Pliberk 0:3 Pliberk - SAK 1:1 91/92 Pliberk - SAK 1:3 SAK - Pliberk 1:0 90/91 SAK - Pliberk 0:1 Pliberk - SAK 0:0 89/90 SAK - Pliberk 1:0 Pliberk - SAK 1:0 88/89 SAK - Pliberk 0:0 Pliberk - SAK 3:0 87/88 Pliberk - SAK 0:1 SAK - Pliberk 2:1 SAK - Pliberk (pokal) 2:1 86/87 SAK - Pliberk 3:1 Pliberk - SAK 0:1 85/86 SAK - Pliberk 3:3 Pliberk - SAK 2:4 83/84 SAK - Pliberk 1:1 Pliberk - SAK 0:0 Skupno: Razlika golov: SAK - Pliberk 23:21 Zmage: SAK 9, Pliberk 6 Remiji: 6 POLLAU - SAK Legionarji rešili SAK točko Na izredno malem igrišču seje tekma za SAK pričela s hladno prho. Že v 2. minuti je Pollau povedel s strelom iz 30 metrov. SAK se je nato sicer ujel ter v 30. minuti izenačil (po kotu je bil z glavo uspešen Grujič). Nato je imel Omerovič še dve lepi priložnosti, toda jih je kakor na zadnjih tekmah nesrečno zapravil. Po odmoru je Simon Sadjak zamenjal poškodovanega Brstiča in igra SAK se je osnovno spremenila. Pollau je zopet prevzel pobudo, igralci SAK pa so delali deloma nerazumljive napake v obrambi. Tako so domačini povišali rezultat na 3:1 in že je kazalo, da bo SAK podlegel. Toda Omerovič je 8. minut pred koncem z glavo znižal na 2:3. Škerjanec pa je v zadnji minuti iz prostega strela prelisičil domačega vratarja. Pollau-SAK 3:3 (1:1) SAK: Preschern 5, Hrstič 5 (46. S. Sadjak 3), A. Sadjak Zanki 3, Krivvitz 3, M. Sadjak 3, Škerjanec 5, Šmid 3 (46. VVuntschek 0, 60. Eberhard 3), Ziehaus 3, Grujič 4, Omerovič 4; Pollau: 500 gled.: sodnik: Polzi fpovprečen); strelci: Grujič (30), Omerovič (82.), Škerjanec (89.) oz. Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. VVels 5 5 0 0 13:1 15 2. WAC 5 4 0 1 17:5 12 3. Leibnitz 5 3 0 2 6:6 9 4. Gratkorn 5 3 0 2 6:11 9 5. Voitsberg 4 2 1 1 10:6 7 6. Rohrbach/B. 4 2 1 1 7:5 7 7. SAK 5 2 1 2 8:9 7 8. Esternberg 5 2 0 3 5:7 6 9. Pollau 5 1 2 2 11:8 5 10. St. Florian 4 1 2 1 1:2 5 11. VSV 5 1 1 3 3:9 4 12. Pliberk 4 1 0 3 3:13 3 13. Austria 5 0 2 3 4:7 2 14. Trg/Feldk. 5 0 2 3 2:7 2 ■ Rezultati 5. kroga: VSV - Trg/Feldk. 0:0, VVels -Leibnitz 5:1, Pollau - SAK 3:3, Gratkorn - WAC 0:7, Austria - Esternberg 1:2; ■ Prihodnji krog (13./14./15 sept.). Petek: Grat-korn - Austria (19.). Sobota: Leibnitz - VSV (16.15), WAC - St. Florian (17.), Trg/Feldk. - Rohrbach/B. (17.), Esternberg - VVels (16.), Voitsberg - Pollau (16.30). Nedelja: SAK - Pliberk (15.) AVSTRIJSKI POKAL____________________ Pliberčani pravočasno pred derbijem v formi Pliberčani so tokrat presenetili z zelo borbeno in taktično zrelo igro. Medtem ko so prvo priložnost zapravili gostje, je v 16. minuti zadel Lisič, toda sodnik gola ni priznal (Lisič je bil v prepovedanem položaju). V 23. minuti pa le zasluženo vodstvo domačinov, kajti Mi-klau je hladnokrvno izkoristil podajo Kollerja. Medtem ko so gostje 2 minuti pred polčasom izenačili, je ekipi trenerja Polanca kmalu po odmoru zopet uspelo vodstvo (Besič), katero so do konca uspešno branili. Pliberk - Voitsberg 2:1 (1:1) PLIBERK: Matschek 3, Posteinig 3, Habernig 4, Pleschgatternig 4, Škof 3 (72. F. VVriessnig 0). Urnik 4, Besič 5, Koller 3, Slamanig 3. Miklau 4 (89, Skorianz 0), Lisič 4 (76. D. VVriessnig 0) Pliberk: 400 gled.: sodnik: VVuppinger (dober); strelci: Miklau (23.), Besič (54.) oz. Aufhauser (43.) RAZPORED SV. MAŠ V NEDELJO, 15. SEPTEMBRA 1996 Rozalsko žegnanje ob 8. uri in ob 8.45: v cerkvi sv. Heme ob 10. uri na prostem pri izkopaninah ob 11. uri nemška sveta maša na prostem OfiM na rozalskem Z (J ^ žegnanju W Ernst WOLBL MESARIJA Manfred Greiner PEKARNA Štefan STEFITZ MESARIJA Za rozalsko žegnanje se oglasite pri STEKLU v Globasnici na KOSILO! yY-°' GOSTIŠČE JUENNA ČEPIČE, telefon: 04230/271 Gostilna Šoštar I® - trgovina SPAR Telefon: 0 42 30/211 $3Gka /At* KLAGENFURT, { 90 10.-Oktober-Str. 20 u. 26 Telefon 0463 / 55 5 36 45 v&ieli /V