ZVONČEK LIST S PODOBAMI ZA MLADINO^^^^^^ LCTO 36 # JTEV. 4 DECEMIER 1034 Ljuba Prenner Božična zvezdica Tudi za nebeščane je pokorščina na Jutijevo. Ofcrog kramatskih ena glavnih zapovedi, zlasti oni stojnic, kjer so prodajalci glasno drobni ungelčki, ki znajo komaj eno hvalili svoje blago, so se gnetti kup- I moliivico in le nekaj pesmic in ki so ci, drugi so si ogledovali živino, ki sicer le radi Ijubega veselja v nebe-- je mukala, ob žvenketajoče verige škem raju, morajo ubogati nadreje' pvipeta, mešetarji so kričall, kričala ne angele in svetnike, zlasti pa sve> je fudi klobasarica, otroci so piskali tega Petra, vrhovnega upravitelja in trobili ter poskušali glasove svo: raja. Sveti Peter pa, ki ima ključe in jih igrač. Nad vsem ropotom in kru oblast, je strogo prepovedal, da bi čanjem pa se je razlegalo vpitje cfc vsi ti mali angelčki po ves dan ie< gana, ki je vabil siare in mlade na peli na visoki nebesni pregraji vrh svoj vrtiljak, ob kaierem je stara, oblakov in pasli radovednost pri hreščeča lajna venomer ponavljala opazovanju naše zemlje, ki leži glo> svojo oddrdrano pesem. boko, globoko pod njimi. Kakšen vik, kakšno vpitje, krit Nekega zornega spomladanskega čanje in prerivanje je nastalo, ko L jutra so se izprehajali buš ti naji je Smehec ptav z neba priletel med f manjši izmed angelčkov ob nebeški nje in se iik pred vrtiljakom sese- L pregraji in med njimi Smehec, del na tla. I drobna, razbonta dušica, ki ga je Ljudje so kar noreli začudenja. ¦ r.e ves čas srbelo v perolničicah. da Vsak je rinil bliže, kramarji so pu> I bi le za hip sfrfotal na visoki ograj- stili v nemat svoje stojnice, mešet I ni zid in malo pokukal na zemljo. tarji in drugi so pozabili na svoja ¦ In ko so drugi ubrali svojo pot od živinčeta, klobasarica je nehala W zida proč, je Smehec naglo vzleiel kričati, otroci pa so kar prevračali in že je bil na skrajnem robu pre-- kozelce, plezali tujim Ijudem preko graje — jej, kako se je svetila zenv- ramen in med noge, se gnetli in po-- I Ija pod njim! In ko se je sklonil še tiskali drug mimo in pteko dmge-- t niže, se mu je zvrtelo v drobni gla> ga in vsi skupaj so imeli le en cilj ^¦vici in sirmoglavil je v neizmerne — da bi od blizu videli čudežno de-- ^mgtobine — vedno niže, vedno bližc fe, ki je kakor mrtvo obležalo poleg ^mnaši zemlji. ciganove lajne. Jej, ali ni ta pros ^M V neki slovenski vasi je bil baš zorna iančica ob ramenih videti ^Mkramarski sejem, kakor vsako leto fcafcor angelska krila? Kako čudo- H 81 viio než.na glavica, z zleiimi kodri odrajtuti nekaj novcev, Smehcu pa obdana? In trupelce, oblečeno iv se je slabo godilo. On, ki je bil vai aLod- *>otovnic in robidnic, se ofrok, se je lepo, jokajoče defe v »kopal v svezem potočku, in vsako dno srca zasmififo. DWgnifa je iufro &a 'e na"sl° "Pečega na meh= Smehca s trdih tal, ga pobožala in kem mahu- PoleS nie6a Pa sta P0' vzela v svoje naročje ter ga krat- čh'ala mlad tNaček in dobra veve-- komulo odnesla domov. Ljudje so ™ca- *' s'a Sa čuvala in si zaradi sicer godrnjali, ker njih tadoved-- n>e&a nista bila sovražna. nost še zdaleka ni bila utešena, a Tako je Smehcu potekla spo* glasno zabavljati si ni drznii nihče; nilad. Minula sta tudi poletje in jc kajti za nikogar ni dobto, imeti žw sen. Noči so posfajale vedno dalj- panove za sovražnike. še in hladnejše. Smehec je vsak dan A lokavi cigan jih je prevaril vse koma> čakal "a 'u1rn'e sonce- da '"' skupaj. Po noči. ko je vse mirno ntu sPet za&el° Premrle ude- Hta> spalo, je vkradel Smehca iz iupa* ne mu >e P"^njkovalo vedno bolj, nove spatnice in ga v svojem ciga,r čeravno mu je veverica prinesla dv skem vozu odpeljal s seboj v dalj< bel leSnik< ^" P^grida in mu ga po- nc kraje. Tam ga je razkazoval na loUa med ročice- Lisjaček pa je sejmih in Ijudje so ubogega Smehca zan> nanos" v vo"ino s'are«a dre' nadlegovali s svojimi vprašanji, ki vesa mahu in suhe»a' "'e/ifcega lu jih ni razumel. Cigan pa je sprejc stja> da bi imeI Smehec Preko zime mal denar; kajti vsak. fei je hotel toP'° S"er.dece. videii čudežnega oiroka, o katerem A bilo mu je kljub skrbni neLi je irdil cigan, da je padel naravnost prijateljčkov vedno tesneje pri sr* z neba njemu v naročje, je moral čku. Zeblo ga je; ne le ponoči, tudi 83 čez dan se ni mogel ogreti. In ko je Smehec pa jc jokal in jokal in nekega jutra hotel pukukati za som ket se ni mogel potolažiti, je zlezel čkom izza svoje votline, je bil ves iz votline in taval po gozdu za njU gozd že bel. Sneg! Sneg! ma proti Visokemu vrhu, da ne bi Spočetka ga je bil siia vesei, po-- b\\ lako sam na božični večer. skočil je iz svoje ječe, igral bi se Mračilo se je že. Smehca je ze- rad na tej tepi beli odeji. A — joj blo, klicat je svoja prijateljčka, a saj je bila ta lepa odeja tako nihče se rrm ni odzval. Vse tiho — mrzla, du ga je fcar žgalo v drobne vse belo — polagoma je nuletaval nožice. Zajokal je in se spef skril sneg. Tudi poii ni bilo nobene, da r svoj brlog in ko sta ga prišla po; bi spet prišel nazaj du drevesa, kjer /dravit prijateljčka, ju je milo pro: je imel svoj brlog. Oh — tako za* si/, naj ga ne pustita več samega. puščen, tako beden, premražen in A lisjaček in veverica sfa se spo- sam je jokal sredi gozda... Uledahi in lisjaček je dejal: »Veš, A kaj je to? Visoko nad vrhovi Smehec, nocoj boš moral ostati pač vitkih jelk se je nekaj svetlikalo, suml Midva morava na dolgo pof.< vedno jasneje, vedno lepše. »Na pot?« je zastokal Smehec, Smehec se je zagledal v nebo, od '¦prosim, prosim, vzemita me seboj!« tam je prihajala blagovest boiiča Veverička in lisjaček sta ialosino — božična zvezdu, ki vodi vsa stca odkimala. Predaleč je do Visokegn do revnega betlehemskega hleva. vrha, kjer se bodo zbirale nocoj vse »Slava Bogu na višavah ...« se mu živali, da praznujejo skupaj svoj je izvilo iz ptsi, edina molHvica. ki Veliki Prnznik. Obljubila />a sta jo je znal, in glej, ohromele peroti Smehcu, da se vrneta do t/rugega so se spet zganile, lahke in prožne, jutra in da mu prineseta innogo do-- in ga zanesle vedno više do nebe-- brih in lepih stvari; kajti nocoj do- škega doma, nad kaferim se je z/a- bi rsafc izmed njih obilo datil tam tila zvezda vodnica, ki naj vodi tu* daleč na Visokem vrhu, kjer pra- di Vas, dragi otroci, in nas vse, da znujejo živali Gospodovo rojstvo. nam bo srečen sveti božič v dtagi Mudilo se jima je in odbrzela sta. domovini! 83