Insaratl M sprejemajo po sledečih cenah Enoitopna petitvrsta (Šestina. Domo-Ijubove" Širine, 34 mm) sune u enkr«l 30 v če •• tiska dvakrat 20 *, če ae tiska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju znaten p o p u s L — Reklamne notice navadna garmondvrsta 60 v Čekovni promet poStno • hranllnlčnega urada ti. 824.797. mmmmmhm«« Izhaja dvakrat na mesec in sicer prvi četrtek po I. in IS. v mesecu. Cena mu je | K 60 v na leto, (za Nemčijo 2 K 8 v, za Ameriko In druge luje driave 2 K 60 v). — Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Seme-niske ulice St. 2. naročnina, reklamacije in Inscrati pa: Upravnlttvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjev« ulice ti. 2. ****** te v. 6 a. Y Ljubljani, dnč 31. marca 1904. Leto XVII. Možje, na volišče! V četrtek, dur 7. aprila, ste poklicani na volišče. Nasprotniki poizkušajo pod razni pretvezami omadeževati dobro ime lepe gorenjske strani s tem, da bi dobili kaj ttivndnih mož, ki bi na dan volitve izneverili se stari, častitljivi katoliško-narodni zastavi (iorenjski možje, bodite trdni kot so skale Vaših gora in pokažite dne 7. aprila da med mi ni prostora za ono hinavščino, s katero hodijo okolu Vas pod raznimi imeni ljudje ki vedno :lpirajo liberalce in ki tudi to pot poizkušajo, da bi razcepili glasovena škodo kmečkega stann Katoliško-narodna stranka se je kot prava kmečka stranka za Vas vedno zvesti! rila. Katoliško-narodna stranka ravno sedaj stoji v boju, da kmet dobi večino in spodarstvo v kranjskem deželnem zboru, zato s tem večjim veseljem složni pojdite na išče za moža, katerega je postavila iz Vaše srede in ki je posestnik župan v Selcih Vsi kot en mož se zanj postavite na dan volitve! Nobeden naj ne ostane maf Sosed naj opozori soseda na volivno dolžnost! Ne pustite se beaati od sprotnikov, ki hočejo pošteni kmečki stvari le škodovati, a jim ni nič mari kmečki stan! Gorenjski možje ste vedno bili vzor drugim volivcem po slovenski deželi Tudi to i si ohranite to prvenstvo, da bode slovenska domovina tako ponosna na vas, kakor je vedno 1 doslej. Noben poštenjak ne bo izdal katol.-narod. zastave, na kateri je zapisano: Vse za vero, dom, cesarja! Pod to zastavo naprej do sijajne zmage! Deželnozborske volitve. Pozor, Gorenjci Zopet imajo besedo kmečke občine tr-Žiško-kranjsko-loškega volilnega okraja. Dne 7. aprila bodo že pristopili volivci, da oddado svoje glasove. Geslo je: Ali naj ostane dosedanje krivično zastopstvo, po katerem imajo grajščaki in mestni ljudje vso oblast v roki, kmet je pa ubogi Lazar, ki sme le puščati, da ga drugi preglasujejo, ali se naj pa izpelje volilna preosnova, po kateri se reče: Najštevilnejši in najpotrebnejši stan v deželi naj ima tudi najštevilnejše zastopstvo! Gorenjski volivci se odločujejo za vo lilno preosnovo, kateri bo sledila seveda preosnova v deželnem gospodarstvu in po-stavodajalstvu. Vlada, liberalci in Nemci hočejo pa, da ostane pri starem. A liberalci se več pod pravim imenom ne upajo med ljudstvo. Zato pa dajejo liberalci le denar in pišejo v liste, med kmete pa pošiljajo ljudi, ki pravijo, da niso liberalci ampak »neodvisni kmetje". To je samo slepljenje. Oni, ki danes pod imenom „neodvisne kmečke stranke" nasprotujejo katoliško-narodni stranki, so liberalci in delajo za liberalce. Najeti so za to, da bi kar mogoče mnogo kmetov odtrgali od katoliško-narodne stranke, da bi potem vlada mogla reči: Poglejte, saj so kmetje sami zoper sebe! Torej se ni treba bati njihovih zahtev in obstrukcije kmečkih poslancev. To - delo, ki je pravo politično izdajstvo kmečkega stanu, opravljajo oni, ki zdaj delajo zoper edino pravo kmečko stranko, ki je katoliško-narodna. Ob času, ko je katoliško narodna stranka zapisala na svoj prapor boj za kmečke pravice in ko se gre zato, da se stri) krivične prednosti grajščakov in meščanov, se je h-beralstvo v svojo oporo izmislilo gesla ne odvisne kmečke stranke. To je zadnje ga-ganje kmečkega liberalstva. Tem liberalnim oštirjem in kramarjem se gre v resnici za komando nad ljudstvom in sicer iz prelepega namena, da bi ga mogli še nadalje dreti in skubsti. Z vso natančnostjo zasledujemo, da bi iztaknili, kaj pravzaprav hoče ta neodvisna kmečka stranka", in ne dobimo prav nič ne neodvisnega, ne kmečkega. Vsaj eno misel bi od njih radi, ki bi imela kaj jedra, pa je ni. Kaj pa mora kmečka stranka pri nas? Gotovo mora najprej streti odvisnost kme tovo od sedaj vladajočih nemških grajščakov in njihovih mestnih zaveznikov. In to neodvisnost hoče doseči s tem, da katoliško-narodni stranki pada v hrbet ob njenem boju za to neodvisnost!! Kmečka stranka mora gojiti vzajemnost in zadružništvo med kmeti. Ti neodvisni junaki so pa sami taki, ki z vsemi silami že od nekdaj podirajo, karkoli ustanove; vedni kmetje dobrega v svojo korist, predobro poznamo te ljudi, ki preže, kje mogli oškodovati kmečko organizacijo ! K se je šlo za pravo ljudsko korist, še ni mignili z mazincem, pač pa s tožarjenj in drugimi nečednimi sredstvi pobijajo, l je dobrega. Lastna korist je edino nafi takih neodvisnikov. Brezmejna sebičnost n silovito predrznost in surovost. Te lastne so zraščenc ž njihovo naravo; kar kaži izven njih, je le umeten lišp. Strast je slepa. Zato ne vidijo, da pot tudi njim samim le škoduje. Samo ti peščica kmetov, ki jih je skvarjeni okus preje prignal h koritu liberalnega časopij se jih drži, a še te bo kmalu srečala patu da bodo spoznali, kam jih tirajo ti ljud ki imajo s kmečkim delom le toliko pos kolikor hočejo dobička od kmeta. 1'repj čani smo, da bo tako. Neumnost je ozdnj Ijiva, napuhnena sebičnost pa ni. Dokaj strank je že videla naša dežtj a nobena se še ni tako smešno rodila, kakj „neodvisna kmečka stranka". Ob grozni krohotu našega ljudstva bo poginila. }| smeh jo bo spremljal v grob združen s ki vinami njenih roditeljev, ki se bodo za i koliko grošev lažji začeli zopet dri dr. Tavčarjevih škricev, katere sedaj a možljivo taje. In veliko zabave bomo ioj tisti dan! Shod liberalnih kmetov v Kranju. Na tiho nedeljo zjutraj ste zagledali na voglih raznih hlevov nekaterih hiš skoro po vseh vaseh kranjskega okraja nabite maro-gaste papirje, na katerih je neki „odber" vabil na drugi dan na „posvet". v zadevi deželnozborske volitve kmete »neodvisne" kmečke stranke. Neki moder mož jo je koj pogruntal rekoč: »Sem koj vedel, da ne bo nič prida; so že take farbe!" Ker sem že od nekdaj precej radoveden, sem dejal sam sebi: „Pa pojdimo no tudi mi in poglejmo, kaj bodo povedali! Ob pol dveh popoldne torej smo bili zbrani v dvorani liberalnega »bralnega društva". Bilo je čez sto mož različne farbe. Katerih je bilo več, liberalcev ali naših, ni prav lahko povedati, ker nekateri niso farbe pokazali, med temi precej kranjskih pisarjev, študentov in drugih purgarjev z neizogibnim farbarjem Pircem; dalje nekaj gosposkih »kmetov" kakor stari nepoboljšljivi liberalec Šlibar iz Selc, Jošk od Fare in več takih »kmetov", o katerih se ne ve, ali znajo za drevo prijeti ali ne. Bilo pa je tudi nekaj pravih kmetov. Ti so se nam pa res smilili. Če si gospoda, ki ima svoje lušte in špase na svetu, privošči to veselje, liberalizem, no to moremo razumeti. Toda kmet, ki se v potu svojega obraza ubija in utepa s to trdo zemljo, kmet trpin, ta naj bi bil liberalec! To se mu ravno tako poda, kakor če bi hodil poletu v vročini s solnčnikom in rokovicami na polje! Kmet liberalec to je spaka, potvara kmečkega stanu. Je kakor sentjava pšenica, kakor gnil krompir. Cerkev, ki je trpečemu človeku edino zvesta tovarišica in tolažnica, to liberalen kmet sovraži! Kaj neki ima od tega? Kakšen dobiček mu donaša liberalizem, to bi radi vedeli?! Kmet liberalec more biti le kak poseben prevzetnež, kak faliran študent ali kak od mestnih liberalcev pobujšan peljanec; kmet-liberalec je občudovanji milovanja vredna stvar božja na svetu Na oder stopi župan Novak iz Mav mož, kateremu se je premalo zdelo, da tako modra glava samo Mavčičanom žu nila, in je začutil v sebi potrebo, da se i gova luč vzame izpod mernika in post na svečnik, da sveti in osrečuje ljudi da naokolu. Novak pravi, da je treba izv< shodu predsednika. Nekdo predlaga Novi ; Mi, ki nismo bili zadovoljni ž njim, smou varjali in nastal je vrišč. Novak in dr liberalci, preden skličejo kak shod, naj prej nauče, kako se shod vodi in predsed voli! Če je le en glas nasproten, se « upoštevati, se mora vprašati za nj^1 mnenje in med seboj nasprotni glasovi morajo šteti; in kdor ima več glasov, predsednik. Liberalci so.pa hoteli zoper vsi »stavo s silo Novaka za predsednika vsi-S tem se je začel vrišč, vpitje in ropot, ju trajal skoro poldrugo uro, da liberalci L mogli priti do besede. Kadarkoli so iteli začeti govoriti, zaklicali so naši mirno, tla na ves glas: Živio Demšar! Res, tudi mi smo klicali, tudi od naše •ani je bil boj, a pošten, dostojen političen j z besedami, ki so opravičene. Kaj pa icralci? Da ste jih videli, kako so roh-li, kako divjali, kako se zaganjali v naše, sebno v navzoče tri duhovne! Nič bolj m ne moremo tega popisati, kakor če vam iemo, da nam je tedaj prav živo v spomin jpil oni prizor, ki se je godil na veliki je nečejo slišati, naj jo potem pove kdorkoli. — Milovali smo res zapeljane liberalne kmete na shodu. Pa kako morejo biti boljši, ako berejo grdegs, nesramnega, lažnjivega »Gorenjca4? Ako kmetje očitajo duhovnu, katerega življenje je skozi in skozi brezmadežno, ki lahko stopi z mirnim srcem pred nasprotnike rekoč: Kdor ve kaj slabega o meni, naj vrže kamen vame! ako tedaj kmetje takemu duhovnu — kakor se je na shodu zgodilo — očitajo nepoštenosti, katere je kak lump, — drugačnega imena ne zasluži, kdor se tako na celem izmišljuje graobije, da bi duhovna ob dobro ime pripravil --katere je kak lump v »Gorenjcu" nalagal, tek na Pilatovem dvoru, ko so Judje vsi če kmetje take reči verjamejo in za obrek-ji vpili: Križaj ga! in pljuvali Kristusu v ljivcem ponavljajo, moramo že reči, da so raz. Ce bi se ne bali kazni, gotovo bi bili po liberalnem branju res že do korenine iz-li pljuvali v duhovne in jih bdi, saj so prijeni. Zares, kmet, če nima vere, podivja, špricali z vodo in jim rekli vse, kar so in med temi je bil neki pobič, kateremu se mogli in smeli slabega reči. Rekli so med ni poznal še prvi sled kakega mahu pod j«im: Za nič drugega niste, kakor za sam nosom, ki se je drznil v duhovne se zaga-:pir! Vprašamo: Ali so duhovni res za sam njati. Vidi se, da imajo liberalci šolo, da že ;pir■? Ali niso za to, da vernike učč večnih otroke šuntajo zoper cerkev. — Tako so inic da otroke podučujejo, da po cele ure se obnašali na shodu liberalni kmetje in spovednicah sede in da hite ob vsaki uri kmečki gospodje. Zares po pravici tudi tukaj vsakemu človeku takrat, ko jc v največji rečemo: (iospod, odpusti jim, saj ne vedo, i in ko mu noben človek na svetu ne kaj delajo! ne nič pomagati razun duhovnika? Ce Krščanski kmetje so se dosti krepko ej kaj takega reče človek, ki nima nobene držali. Dasi so naši ljudje navadno ponižni e, je to čisto razumljivo; kako more pa in pohlevni, boječi in molčeči proti nasprot-j takega reči kristjan? Kakšni kristjani nikom, so vendar dobro branili sebe in na-ej morajo biti ti liberalni kmetje, kako vzoče duhovne, zlasti kranjskega g. dekana, rejo spoštovati sv. mašo, katero edino katerega so liberalci imeli najbolj na piki. lovnik daruje, kako iti k spovedi in kako — Ko se je pa našim liberalnega divjanja opraviti pred duhovnom, ki edini more preveč zdelo, tedaj so nekateri poprijeli No-ha odvezati?! Zares, ubogi zaslepijenci! vaka in ga, ne da bi mu bili kaj drugega Ko smo na vprašanje: kakšnega poslanca zalega storili, ponesli vun iz dvorane kakor volimo? zaklicali: katoliškega!, tedaj so nesejo pogrebci mrliča. Seveda je bil pred-zavpili, pa sami med seboj niso bili sodniške in poslanske časti željni Novak zopet kmalu na svojem starem mestu. — Ker so se pa naši ljudje naveličali in se jim je jelo domu muditi, so jeli drug za drugim zapuščati prostor, tako da je naših le še malo ostalo in tedaj so se liberalci zagnali na naše in jih — kakor so tudi že poprej poskušali — izrinili iz dvorane. Potem so bili nekaj časa sami med seboj; kaj so govorili, ni znano. Postavili so Joso Novaka za kandidata. Naši možje so po shodu z glavami majali rekoč: Takega pa še nismo videli! Ja, pa kmetje! da morejo kmetje taki biti! — Posebno so si pričujoči Mavčičani zapomnili svojega župana Novaka! Vedeli smo, da je liberalec; da je pa tak, tega nismo mislili! — In vsi boljši kmetje mavški so sklenili, da ga ne bodo več volili za župana. Saj je pa tudi res čudno! Cela občina skoro do zadnjega katoliška; pa skoro edini liberalec, ki ga imajo med seboj, naj bi jim županil Prepričani smo, da bodo Mavčani zbrisali ta madež s svoje občine. 10 ni. Nekateri so hoteli, da ne katoliškega, gi pa: kakšnega pa, saj srno tudi mi ka-eani! Iz tega se vidi, da liberalci sami vedo, ali so katoličani ali ne. Eni hočejo , drugi ne. Res je: če so katoličani, potem volijo katoliškega poslanca, pa katoli-ga ne samo po imenu, ampak po duhu življenju! — Eden izmed navzočih lovnov jc petkrat, šestkrat popolnoma no ponudil spravo rekoč: »Obljubite mi, boste vi mene poslušali, pa bodo tudi i tiho." Namesto čednega odgovora na en nagovor so vselej zarjuli nad njim, , »duhoven ima govoriti samo v cerkvi", bi to bilo res, potem bi imel tudi učitelj oriti samo v šoli, kovač samo v kovač-, delavec samo v delavnici itd. To so zne fraze liberalcev, katerim ni všeč res-* iz duhovskih ust, liberalcev, kateri ho > imeti prvo besedo ne samo v kandiji >tacuni, ampak tudi v oštariji, v kavarni, shodih, na cesti in povsod. Kaj se pravi 'rugega kakor resnice se bati,*akoj Ker tedaj ni bilo mogoče tem slepcem na shodu njih slepote pokazati, zat6 jih vprašamo tukaj: 1. Kaj vam vendar ni všeč na Demšarju? Demšar je prvič kmet. Sami (če prav ste zadnjič volili graščaka Lazarinija in uradnika Pirca) ste rekli: Kmet kmeta! Tu torej imate kmeta, zakaj vam ni prav? — Demšar je krščanski mož. Vi pravite, da ste tudi kristjani, katoličani. Zakaj torej ne marate kristjana, katoličana Demšarja ? Kak6 pa si vi mislite krščanstvo; ali ne tako, kakor ga Cerkev uči? — Demšar je sposoben mož: dosti izobražen, koražen, zna govoriti, kolikor se more od kmeta zahtevati, zavzet za pravice in za povzdigo kmečkega stanu, kaj vendar hočete? — Že vemo; vi pravite: Demšar je klerikalec. To je njegov smrtni greh. Dobro! Torej vprašamo dalje: 2. Kaj vam ni všeč na katoli-ško-na rodni stranki? Ali ni to kmečka stranka? Kdo pa je pri nji, če ne v prvi vrsti kmetje? Ali se ne poteguje ona za pravice kmeta ? Res je, da je kmet največji revež, in res je, da se je za 1 kmeta veliko premalo storilo dosedaj. Res je pa tudi, da se je edina naša stranka zavzela in potegnila za kmeta, tako da se naša stranka lahko imenuje kakor krščanska tak<5 kmečka stranka. — Ali upate pomoči za kmeta od one stranke, katera hoče kmeta vedno pod seboj obdržati in mu krati njegove pravice? Prašajte se torej: Ali vas ne vodi samtf slepa strast ne pa pametni razlogi zoper stranko, katera je vse sile nastavila, da pomaga vam, kmečkemu stanu? Brcati proti katoliški kmečki stranki se pravi ravno toliko, kakor če brca in maha vtopljenec proti človeku, ki ga hoče iz vode potegniti! V resnici: s krampom na vrh glave bi bilo treba puščati kmetu (drugega zdravila ni več zanj), ki pričakuje pomoči od liberalcev, sovraži pa katoliško stranko, katera edina mu hoče pomagati in le pomagati! Zato vprašamo dalje in vprašamo zlasti liberalnega »kmečkega* kandidata Novaka, kaj bo odgovoril na sledeča vprašanja: 3. Ali je prav, kakor liberalci hočejo, da imej 90 graščakev 10 poslancev, 50.000 kmetov pa le 16 ? da naj je en graščak toliko vreden kakor 412 kmetov in en mestni postopač tolik® kakor 70 kmetov ? Kako vi, liberalni kmetje in vi župan Novak, kako zagovarjate to vnebo vpijočo krivico, ki se godi kmetu od liberalne gospode že 40 let? ! Kaj mislite v tem oziru storiti? Kako si upate pri belem dnevu pajdaSiti se z liberalci, ki so tako grd6 goljufavali kmete 40 let in jih hočejo še dalje? Odgovorite! 4. Ali vam je prav, da naša skoro popolnoma kmečka dežela plačuje za teater vsako leto 12.000 kron in za nemški teatei že drugih 12.000; za teater, katerega kmet še zunaj ne vidi? Kmetje marsikje prepo-trebne vode nimajo, gospodi naj se pa z in ljudje na glavo padli, ti »neodvisni" kmetje!? j judje jim pa že gredo na limanie i . , P a m vas, vse pametne kmete: Kdaj so pa vežejo z l.b «. potem ne vem kaj je. Pamet, pamet, ljudje Gorenjska je do sedaj bil božji! Če bi le enkrat strast in prevzetnost krščanska^in taka tudi mor malo na stran položili in znali mirno do pet o s t a t i. Naše lepe G o r e n j s k našteti, ne en kmet bi ne bil liberalec! ne bomo kar tako prepustil To je zgodba o slavnem shodu neod- liberalcem! visne kmečke stranke v Kranju, o shodu, Zato moramo gledati ljudem, s katerin kako mislite Vi hn<* t< wf Za ^ ^ * moreJ° Pr^aviti taki pomije. Mestni četrtek, pojdite in oddajte vsi kot en duhovno o i naukov L^r dT ^ VT M naVad"0 mS° bri" &,as°v* - -šega kan idata Demšarja, e To 4 tista neodvisnost. kNo t' h° M B" ' u ^ ^ kadar 50 * res Pravi (^jcc, možak-poštenjak! 10 Je usta neodvisnost, k. jo je hotel potrebova . Naenkrat ca so se snrpnhrnii; v„ u •. i n . ^ . ., c , imeti Lucifer, ko je Bogu pokorščino odpo- H ljudje v grozne i e e kl u , J ' * ^1 * ' vedal. če nist« odvisni oTcerkve, ste pa jeli dobrikati in ih lo K a ^ marS,kcdaJ hbera'Ci Vpijej°: KriŽaj ga! L odvisni od .Gorenjca-, odvisni od Pirca, m o op o skor vsak l u iT P° ' if' P° klerikalcih ! ~ ^ kakor *' sploh od liberalnih škricev, od ljudi, katerih večjem kraj še p do , al uči eli VC'kim pe,kom prišla ve,ikanoi in * » mnogi ne poznajo ne petka ne svetka, ki ob žandar, kak f.ra„»tud«t al? kJl L J , mCeVan' M * ^ P°teP'ani G°SP°d ° Petkih na cente mesa pojedo. To so pa res ošabnež kak ovek ki J v ^ ^ ^ iB °Sram0til SVoje naspr0,n'k možje, od katerih ima kmet rešitve in zve- ali ki se je enkrat s T i ^ UDidil njih črne naklePe- 13,10 g0t°" ličanja pričakovati! Za božjo voljo, ali so ti kakoršnegakoli vzroka X«?. ^i- b°m° V ** b°ju Zmaf?ali tudi mi " "" sKregai, — taki zmaga je gotova ! Eden, ki je bil zraven Kandidat Demšar na shodih. didat Demšar je pojasnjeval dolžnosti kmečkega poslanca v naših dneh. Opisal je težave, ki jih izkuša že kot kandidat in ga čakajo, če bo izvoljen. Ne ponuja se. Stranki, ki ga je postavila, se je izročil na razpolago, ker ve, da je edino prava. V razgovoru, ki se ga je udeležilo več volilcev, je razvijal kmečke zahteve glede na lov, na vredbo kmetijske šole za Gorenjsko, poudarjal potrebo umne skrbi za gozde in pokazal, kako naj bi dežela to važno stvar podpirala. Vsako vprašanje je brž in temeljito razrešil. Soglasno se je sprejela njegova kandidatura. Volivci so glasovali zanj s prepričanjem, da varnim in veščim rokam izročajo svoje težnje. V Goricah je ob 11. pod predsedstvom domačega župnika razvijal župan Demšar delovanje katoliško -narodne stranke glede na kmečki stan in dokazoval, da je v resnici edino ta stranka prava kmečka stranka. Iz lastne izkušnje je opisoval nepopisni pomen zadružništva za kmeta in pojasnjeval zlasti važnost malih hranilnic in posojilnic. Zmisel /a pravo zadružništvo med slovenskim kmetom je po njegovi sodbi najznamenitejše delo katoliško-narodne stranke za kmečki stan Tudi njeni poslanci so pri vseh prilikah v deželnem in državnem zboru izkazali, da je njihova skrb za kmečki blagor resnična. Lic; a so pa dosledno pri vsaki priliki izpričali, da se njihova skrb za kmeta neha takrat, ko se neha njihov dobiček. Tudi obilo zbrani goriški volivci so so glasno odobrili Demšarjevo kandidaturo. Preddvorom. Popoldne istega dnč pred naukom je bilo v dvorani izobraževalnega društva zborovanje. Župnik Jereb je predsedoval. Kandidat Demšar je tu zlasti kazal na podle napade liberalcev na vsakega, kdor ne trobi v njihov rog in iz iskušenj, ki jih je sam nabral glede na svojo osebo pokazal, kako neumni so ti napadi, vredni tistih, kateri jih rabijo. Za take napade se ni vredno meniti. Iti se mora mirno in neustrašeno svojo pot za pravice kmečkega stanu. Kandidatura njegova se je nato brez vsacega ugovora sprejela. V Cerkljah. Nekaj stotin vrlih mož je napolnilo isto nedeljo kmalu po treh popoldne spodnje prostore cerkljanskega župnišča. Shod je izvolil za predsednika g. Beštra, ki je pojasnjeval pomen shoda. Za njim je dr. Krek navajal za zgled zavedne notranjske volivce, ki so se zadnja leta tako krepko izvili iz jerobstva liberalnih mogotcev in pozival navzoče, naj ne puste, da bi gospodarsko tako zapuščeni Notranjci v značajnosti prekosili od nekdaj tako zanesljive Gorenjce. Med tem je prišel Demšar in brž povzel besedo in govoril nekako tako-le: Demšarjev govor v Cerkljah. Osrednji odbor katoliško-narod. stranke proglasil me je kandidatom za deželni zbor. Prevzel sem kandidaturo, kajti ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. S tem, da sem prevzel kandidaturo, prevzel sem nalogo, da stopim s svojimi vo- livci v ožjo dotiko. Zato, cenjeni volivci, imam danes čast se vam predstaviti in vas pozdraviti. Znano mi je, da so s častjo mandata združene imenitne dolžnosti boriti se za pravice svojih volivcev, boriti se za pravice kmečkega stanu. Pot, ki jo ima hoditi novi poslanec, da to doseže, začrtana mu je po programu katoliške kot ljudske stranke, v programu, ki ga je zasnovala na I. in razširila na II. katoliškem shodu. Kmečki stan, kakor je vsem znano, zadnje čase ne le ne more napredovati, ampak oči-vidno propada. Dokazano je, da se zlasti na Kranjskem kmetu najslabeje godi, to pa zato, ker se ravno na Kranjskem za kmeta najmanj skrbi. Se to, kar si kmet sam s svojo požrtvovalnostjo napravi, se mu hoče uničiti. — Ker je Kranjska izključno poljedelska, mora vsak domoljub z žalostjo opazovati to propadanje, gledati v prihodnjost, kajti s poljedelstvom propadla bode tudi domača obrt i trgovina, ki se ravno tako malo skrbi zanjo kot za kmetijstvo. Nasledki so se pokazali v silnem izseljevanju in pomanjkanju kmečkih delavcev. Ne sodimo pa samo mi tako črno. V zadnjem »Kmetovalcu" beremo, da je naša dežela zaostala v kmetijstvu. List »Gorenjec" je že pred dvema letoma pisal: »Kranjsko kmetijstvo je bankerotno, in posledica tega je nenavadno izseljevanje, ki mora vsakega rodoljuba navdajati z obupom." Uvaževaje te neznosne razmere, začelo se je resno gibanje med našimi poslanci kot zastopniki kmečkih občin. Nastopiti so morali resno pot, pot boja, po kateri se mora priboriti kmetu pravica in veljava, ki mu gre. Naši poslanci so zato v seji deželnega zbora dne 21. junija 1902. stavili nujni predlog : Uvažujoč, da sta sedanji deželni red in deželni volilni red v svojih bistvenih določbah sloneča na zistemu neznosnih privilegijev posameznih stanov popolnoma zastarana in naravnost udarec v obraz zdravi pameti ter pravicam ljudstva — predlagajo podpisani Deželni zbor naj sklene: Deželni red in deželnega zbora volivni red za vojvodino Kranjsko se ima spremeniti na temelju načel splošne in enake volivne pravice. Glavne zapreke, ki zavirajo primeren napredek kmečkemu stanu, se zamorejo odpraviti šele s preosnovo volivnega reda. Ker je Kranjska, kakor sem že rekel, agrikulturna, in večina ljudstva živi ed malega posestva, bi imeli kmetje imeti večino zastopstva v deželnem zboru. Sedanji volivni red je, kakor nam znano, tak, da daje stanovom, ki so v manjšini, privilegije, po katerih imajo večje zastopstvo in so odločilni v narekovanju postav. Tako ima 37.412 kmečkih volivcev 16 poslancev 6399 napred. lib. voliv. 11 „ 368 Nemcev 1 „ 90 veleposestnikov 10 „ Ti privilegiji dajejo gospčdi vlado, kmetom pa nalagajo delo in dolžnosti. Kdo je tega kriv, da kmečki stan propada? Tisti, ki so imeli komando in vajeti v rokah. Ni čuda torej, da je moral kmet opešati pod težo bremen. Zato je pa zastopnik delavskih stanov rekel v deželnem zboru, da so volilni privilegiji vir vse nesreči, ki je tekom desetletij prišla v Avstrijo. Posledice privilegijev so bile, da se je kmet zanemarjal ter dobil samo drobtinice, ki so padale od mize kapitalistov. Zato pa danes mora iskati kruha v tujini, ker ga domovina zanj več nima. V meščanstvu bi sicer kmet ne imel nasprotnikov, saj imata kmet in meščan skupne interese, toda usoda je hotela, da v mestih odločuje uradništvo in zastopnik meščanov je pravzaprav zastopnik uradništva. To se tudi jasno kaže. Ta gosp6da je združena ni v večini, gospoda odločuje in skrbi zase. Kmet naj se drži orala ter naj dela, kakor se mu bode narekovalo. Pri tem vam moram še nekaj omeniti, kako ta gosp6da za kmeta skrbi. Naložil se je davek na vozne listke. Zastopniki delavskih stanov so bili zoper ta davek. Odločevali so privilegirani stanovi, in tretji razred je primerno višje obdačen, kot drugi in prvi. Zdaj se zida bohinjska železnica. Kmetje so prosili, da 1 bi dobili kaj dela pri železnici, posebno vožnjo, ker jmajo kmetje v bližini dovolj vozne živine. Železnično podjetje ji ne more ra-l biti, ker ima tujec prednost pred domačinom. To pojasnjuje z vzgledom iz šelske doline. Kmečke občine so današnje čase hudo obremenjene; gledati morajo, da si dobijo raznih virov za dohodke. Nekatere imajo lep lovski prostor. Najemniki so večinoma bogati gospodje. V prejšnjih časih je bila najemnina nizka itd. Uradnikom se plače zvišujejo; da bi kmet lažje plačal, mu pa zaslužka ne dajo. Ali ni to krivica? Še celo tako daleč smo prišli, da je javno na shodu zastopnik meščanov, oziroma uradnikov kmetom obetal knofe, liberalcem pa groše. Po domače rečeno, če ne boste pridni, kakor otroci v šoli, ne dobite nič podpore od dežele. Mi pa pravimo, kako jo bomo dobili, saj še za gospftdo manjka. Kaj pomaga tistih 50.000 kron, ko jih moramo dvakrat nazaj plačati. Potreba je, da dobi Kranjska v deželnem zboru zastopstvo ljudstva, ne privilegi-rancev, ter se izdelajo nove postave, ki bodo omogočile kmetu obstanek. Zato so naši poslanci odločno in po vsej pravici zahtevali, da se spremeni deželni volilni red. Ker so zastopniki manjšine temu nasprotovali, segli so naši po skrajnem orožju ter zasedanje preprečili z obstrukcijo. Bolje je, da se nič ne naredi, kot da bi se kmet še huje obložil. Kmetu po sedanjih razmerah obstrukcija nič ne vzame, ker se mu je že tako vse vzelo. Kmet nima nič zgubiti. Dežela ima 800 tisoč kron dolga, katerega bode treba poravnati. O kakih podporah še govoriti ni. Zastonj je vpitje nasprotnikov, da obstrukcija žre podpore. Ko bi mogla dolg požreti, to bi bilo dobro. Dolžnost poslancev kmečkih občin je bila, da so se odločno uprli. Le škoda, da se ni to že pred več leti zgodilo. Boj pa, katerega bijejo zastopniki, privede do zmage le, ako bode ljudstvo trdo stalo za zastopniki. Ni se bati, cenjeni volilci, da bi se gorenjski tilnik uklonil pred nasprotniki kmeta. Na par interpelacij o obštrukciji in o gledališču je Demšar točno odgovoril. Pred- sodnik jc dal na to na glasovanje njegovo kandidaturo. Dvignilo se jc na stotine rok krepkih in utrjenih, ki tudi drže, cesar so se oprijele. Posebej je še vprašal, ali je kdo zoper in za ta slučaj prosil, naj vzdigne roko. Ni ga bilo. 1. preddvorske, velesovske, šenčurske, šenturškogorske in domače žup nije zbrani volivci so torej soglasno potrdili kandidaturi vodstva katol. narodne stranke. Dr. Krek je nato v daljšem govoru opisoval, kakšna je tista neodvisna kmečka stranka, ki se je to dni iznašla v Kranju, ljudje odvisni od vlade, nemškutarjev. Nemcev in liberalnega uradništva bi radi zmešali gorenjske kmete Pojasnjeval je tudi pomen sedanjega boja, ki sega preko mej naše dežele in meti na to, da se dosledno izvede ustava in s tem ustvari podlaga za reden in miren napredek v . akonodajstvu /upnik Brešar je opisoval, kako kranjski liberalci izrabljajo kmeta in ga povrhu še zaničujejo. Samo ena osebica izmed redko nasejanih mor, ki jih ima ljubljanski župan Miibat v splošno vspodbudo po cerkljanski fari je z neslano opazko proti Demšarju hotela kaliti lepi shod Ko je pa predsednik po. val dotičnika. naj govori, je pa ;avladal molk in no modrosti, ne modrijana ni bilo na i;pregled l.ep je bil ta shod. vreden zaključek tako plodovitemu dnevu! Volivnl shod v Selcih. Ni bilo trebi ».'Meg.i shod«, da bi »e predstavljal kandidat >ij mu itupa ogromna točina cole dolino A ker »s jo t tU post libcralčkov. kolikor jih ie Uii za raitrgano >'ibar;evo tasUvo. Sla osmešit v Kran| in kor ^ukoviški učitelj Grmek silno široko ustno vpije po »Gorenjcu«, ket bi Demšar no imel nobenega vpli\a v domači občini, ie h,-le! kandidat sam dati pri |avneir> vo In nem shodu priložnost, da pridejo liberalni junaki in pekalejo očitno, kaj »o in kaj vede. Pr.Alo jo pač teliko število mol nvmhvsst obširne selške oNice in tudi »tč .>lemi-karjov. a liberalcev ni bile. Po pismih in sehh so igacvali par dni svoje pristaše sku paj, a spravili so v Sslcs cele tn ; in ti ao polog se ških poglavarje? spotnali na'bol;e t ho se cdplatt. kakor »c pršli — Junaki so. ki kliče)0 na korajlo, a rit;n:ko hodijo Sho-d je bil lep. Predsedoval cou je srenj »k i svetovalec. trli in rasborit T. Pre\c Dortnjcu» piše, da sem eden najbolj zanikrnih žu pan:v kranjskega okraja. Vsi ti napadi niso nič oprati 1 pri meni. Molje, vi pa lahko sprevidt? s kaumi sredstvi igitira tista neodvisna stranka, k je popolnoma cdvisia cd mestne** liberal nega časopis,«. Soglasn- in s velik in navdušenjem se je na to sprejela Demšarjeva kandi dalura L% njim je govoril dr. Krek o pomenu boja za spl.žro volilno pr.it^ Govorila stt tudi domači iupnik in u«rledni JoK G a r t n e r . ki je v krepkih beiedih povedal, kako malo s poda mlademu dopi •ur.u v »Gorenjci« \t kati se t kmečke zidove. C katerih ni r.e riiu.ne Zd: rcvaici so so potr eni v pra-ih nsior h razM , ;n din vcl tiebo pckatal. da ir.ajo selški .b."ar. ceniu čis'. da e deie'ni poslanec vz-:t ii njihove srede. Zopet štirje shodi. St r e sijajni shodi — uir\h nedelje dne -7. a:ar.» Vrglo »e :e icpet obilo pLd« th • de., med r.iSe ljudstvo, bi bodo trei dvo be rUalile m rod.o najboljkga sadu Kjr.i;i-tramo pa ie dar.ei lahke: divji nkan med rbdj in dtolitko hberal.-e ive:e e »lov Kraa.ea ras ta ots: j Sioda autlih grož«et ii piakate n 1,0 ut r.e.. škoda deuarja :a •G renoa. Ta pipirai »Gorsnjec«. ki ra bacderu 1 iv.cri barvisii s;,ia kle rtkalrtftgi trr.i i ne more n kamor. Kran sse Mrte te drie. Vesel; moramo t.ti da s ^ li Xvt dale prd.tr,; s; kuhtr etr. k; poitakm vare liberal vo v vlaaai skledi ispn&ti. dt pn ntkh G.reccb |fd. ne to P«;eio -s i; tisi-, k; so jc skuhal Naj ; m Vakae > (»iM-ini liberalnega kandidata. Vči raj je katoliftko-narodna stranka zbo rovala v pri|azmh Mavčičah, v kraju, kjer za nekaj časa fto županuje liberalni kandidat Novak. Nad 200 auž jo bilo na shodu, liberalni župan, katerega bo zborovalci povabili, naj pride na shod pi ni p r i g 0 1, kor je vedel, da bi mu zavedni ondotni p0 aestniki povedali v cbraz, da ne marajo moža, ktteremu ni na srcu kmetski blagor, ampak samo prijaznost kranjskih fikri,cev. Ta sh:d je pokazal, da liberalni kandidat, dkar se )e zapisal kranjskim liberalcem, v s v o r t domači občini nima prav nebenega vpliva 111 da je precej predrzno od liberalcev, poiKB im G renjcem uiiljev&ti ia kan iidata moža katerega niti njegovi domačini ne marajo ter kemaj ("aiajo dnevs, da mu jasno pokažejo, da mora mavčiški župan biti Irutračett nego je on. Shod je otvoril s»tttik trgovske in brtne iborn ce ljubljanske, gosp. Ivan iregar. ki je predlagal, naj i e volijo predsednikom domačtga g. župnika, kar je bih g. g'asno sprejeto. Ko jo nato vprašal gcepol ztpoiki iupnik, ako se je ž u p a n S o v a k cdzval vabilu, |e bil odgover: »Ni 31!« »Jj vse eno. ako ga ni, m i g a t a k o ne maramo!« N^tj je razvijal svoj program kandidat katoliško-nar dne stranko, aeiSki župan go-sped l-Vance Demšar S svojim troi. t m, dir.tim nastopom se )e tauoi vsem prikupil. S .-pret .0 igovorn atjo je pakazal, da bo m ž ra svo»m tnes u, odiečen za pravice ■ ieinern zb.ru. pr.družiti bi >e mtral eni stranki in pridružil bi se tistim, ki ga pod oira; o, libera c.m. kateri so v del. zboru pri ovtkem ukoru in pri vstb drugih zakonih, katere bi b lo treba rešiti v korist kmeta, na hu Ji knutiki rasprotn ki. Tisti takozvana ■ neodv.sna« kmečka atranka ni nebsna sira ka ka.etov, ampak je le stranka, ka tero so spravili v življenje uradniki, e ie itar.kj liberalnih trgovcev, , ki najbolj vedo, ko liko je vreden. To jo za vsakega jasno aodba. V Više v ku Pri Mubiju seje ob eni popoldne zbralo mnogo volivcev iz domače duhovnije, Luž. Visokega in Hotemaž. Shodu je predsedoval župnik Vole Govoril je g. dr. Krek in za | vračal vse liberalne puhlice proti delovanju katoliško narodne stranke. Obširno je po-jasnoval, da se v deželnem zboru gre za dobre postave v ljudsko korist in še - le v drugi vrsti za podpore. Kmetu prijazen lovski zakon, ki naj bi pokopal vse pred pravice graščinske gospode, zavarovalništvo v deželni upravi, skrb za potrebne strokovne šole bi več koristila ljudstvu, kakor mu koristijo iz njegovega denarja v drobtinah vrnjene podpore. Razlagal v je tudi pomen splošne volivne pravice. Živahno so mu pritrjevali navzoči možje in sklenilo se je. da se poleti napravi v Viševku velik ljudski shod. lJri glasovanju sc je soglasno in z navdušenjem odobrila Demšarjeva kandi datura. V Šenčurju. Ob treh je bil shod v Šenčurju ob ogromni udeležbi. Vsi veljavni možje iz šenčurske in vogljanske županije, nekaj tudi iz piedoseljške, so bili navzoči. Dr Krek je razvijal demokratiška načela iz ustavne ideje priprosto in jasno, da jih je vsak mogel razumeti. Napeto pazljivo so poslušali, ko je slikal vzroke in posledice politiškega nereda v državi in deželi in razložil razloček med temeljito socialno pre-osnovo in revolucijo. Opisal je razvoj po-litiških strank v deželi in označil zlasti iz-premenljivost in nezanesljivost odločilnih faktorjev po mestih, ki so se iz absolutis tov preko nemškutarije razvili v sedanje liberalce. S tega stališča je pojasnil boj v naši deželi in pomen sedanjih volitev. Tudi pri tem shodu se je soglasno pritrdilo Dem-šarjevi kandidaturi, župnik Kukelj je z živio klici na cesarja završil ta lepi shod. Pri obeh shodih se je ponosno pozivalo, naj se svobodno oglasi, kdor se s kako stvarjo ne strinja, a ni ga bilo. Popolnoma po krivici so razupili liberalci te lepe kraje za svojo pokrajino. Shoda v šenčurski 1'ari sta kot beli dan jasno pokazala, da se gorenjski kmet ne uda. Trdna je bila kranjska okolica in ostane ponos katoliško narodne stranke. V Stari Loki Naš volivni shod v Stari Loki je odprl oči vsem, ki liberalca še niso poznali v pravi luči. /-e tri dni pred shodom so prerokovali, da nam bodo shod popolnoma razbili. Prišlo je res na shod kacih 40 liberalnih posestnikov, ki so pripeljali s seboj do trideset napojenih pastirjev in hlapcev. Obstopili so zborovalni prostor g.Jelovčana in ga sklenili zasesti. Ker je dohod ozek, bi bilo prišlo brez dvoma do nesreč. Zato so naši volivci priredili shod v župnišču. Ko so liberalci to opazili, so udri' kakor kozli s povešenimi kimajočimi glavami v župnišče Na shodu je prvi razvil svoj program g Demšar. Povdarjal je skupnost kmečkega stanu in se potegoval za pravice kmeta. Ker nam pa pravic izlepa nočejo d iti, treba se je posluževati obstrukcije. Zi Demšarjem je govoril selški trgovec Tavčar, ki nam je razodel, da se je v Kranju ustinovila neodvisna kmečka stranka, ki nima ničesar opraviti niti z dr. Tavčarjem niti s Pircem. „Mi ne maramoj niti Pirca niti dr. Tavčarja!" Njih kandidat Novak bo pred vsakim glasovanjem moral prašati svoje volivce za svet. (Ljudje so se mu smejali). Kmetje so ga začudeno gledali, ko je trdil, da se mora kmet ' sam braniti. Obsojal je obstrukcijo in trdil, da bi se dala volivna reforma doseči mirnim potom. Zabavljal je zoper žene in rekel, naj bo v hiši mož gospodar in ne žena. Ker je bil navzoč tudi učitelj Grmek, je trdil Tavčar, da učiteljske plače „niso rak-rana na našem telesu", in je zahteval, da se učiteljem plače zvišajo in šula preosnovi. Obsojal je sedanjo učiteljsko vzgojo kot nepraktično. Koncem svojega govora je povdarjal, da jc g Demšar poštenjak in pozival navzoče, naj ne vpoštevajo, kaj piše „Nar d" in drugi listi. Demšarja le zato ne marajo, ker je I katoliškonareden. Za njim je še enkrat g. Demšar povzel besedo in pojasnil, zakaj se obstruira v deželnem zboru: ker drugače ni mogoče doseči i enakopravnosti za kmeta. Nato j«i govoril lesni trgovec Hein-rihar iz Selc, ki je nehote z nepremišljenimi besedami razkrinkal neodvisn]o kmečko stranko. Rekel je: „Mi trgovci in kmetje nimamo še nobenega poslanca." in res smo videli okoli mize stati same liberalne trgovce in krčmarje. • Vsi poslanci so bili dozdaj le pajaci«. (Klici med ljudstvom: Ali je Tavčar tudi pajac?) »Kmečki poslanec ne sme pristopiti nobeni tt'anki, ampak mora ostati sam !« (Smeh.) Za Ilainriharjem, ki ker je mislil, je govoril Pokazal je na krivično red, po katerem imajo obast veleposestniki in u adniki. Ker je g. Lampo jel brati liberalcem lovite in hotel razkrinkati liberalno hinavščino, liberalci niso več di žali v začetku dane častne besede, da govornikov no bodo motili. Govornik konstatira, da je tu navzoč le en kandidat, D.mšar, in temu merajo vsi priznat', da je dober. Kandidi rati pa mera na katoliško narodni program, ker so njegovi volivci krš5an*ki možje in ker so v tej stranki tudi diugi kmečki zastopniki. Liberalec pa ne sme b ti gorenjski kmečii pcslaneo, ker je ta stranka v vsth zadevah delala proti kmetu. Govornik našteva zglede: P,kopali so deželno zavarovalnico na korist privatnim kapitalittom, nasprotovali so olajšavi pri legalizaciji in bo je več povedal, ka č g. dr. L a m p e. sestavljeni volivni zoper podriavljenje notariata (.neodvisni kmetje« upijejo: Tudi notarji moraje imeti laslutek!), ko katoliSko-narodna stranka za hteva, naj se povefiani izdatki za š ht»o naloie na one aloje, ki zdij nifi deželnih doklad ne plafiujejo, a imajo največ dob fika od nje, hofiejo 1 beraloi \se zvrn ti na kmeta itd. Med govorom so rjoveli »neodvisni" kakor beBni. Imeli so gnila jajca in suvali okoli sebe kakor divji. F^rtuiov Petor je dajans\o navdal navzoča duhovnike, zlasti g. župnika Šinkovca in g. stud. phil. Se-verja. Ui.te'j Grmek je skakal in vpil, da »noben uč.telj ni brezverec, in da se jim morajo plafie izboljšiti«. Djlenj^c je nepro -r K^ts s« •Narod« ni nakršJaneki, . Pak znanstveno P'6eslšr.o vlogo je igral znani Skarja j. Krania s prividigaenimi pestmi. G^vcrnik e Ožigosal tepja mfž, M katolilko-Mrodn* somišljenikih jo .fehtil« za denar in ko n dob 1 nifi za pijačo in agitacijo, jo postal •neodvisen kmet«. Vkljub hrupu je dr. Limpe govoril dalje ekoro poldrugo uro, in k ndidatura Demšar- ' jeva je bila Bprejeta z velikim odobravanjem katerega niso preupili nauprotni klici. Nato je pa hotol govoriti učitelj Grmek. A ni mrzel priti do beaede in med splošnim hrupom je bil shod »kliučen. Navzočih je bilo 350 do 400 mož. Libe-ra'ci s' privlekli na shod jako mnogo ne voli (C v, hlafov, pastirjev itd., ki ao delili le hrup Katolišio-narodni volivci ao bili h ,-aletni liberalcem, da bo se pokazali v pravi bar »i in v toliki sire volti. Marsikateri je rekel: Nisom mislil iti volit, a zdaj, ko nem te ljudi videl, bcm pa vse storil, da nag prido več. Volitvene vesti. Nesramni slepariji. Liberaloi, ki se Bkrivajo pod krinko »neodiiane kmečke stranke", zdaj po viem volilnem okraju prilepljajo rudefie lepaki: Telegram! Včerajšnji (nedeljak) volilni shod v Stari L ki. katerega se je udeležilo nad 300 kmetov je Brglasno pc stavil kandidatom kmeti J ž» Novaka". To je nesramna laž Detet desain zbranih kmetov ie bilo ca D mšarja, le nekaj trgovcev, Ž bnifanov, pastirjev in hlapcev je bilo za Novaka. G renjcil Ta lažnivi papir vam je dokaz, kako lib:ralci sleparijo. Zivio Demšar! Za deželnozborsko volitev Be naj organiiira v vsaki občini volilni odbor naiit zaupnikov, ki naj skrbi, da pride vsik voli lec na volišče. Ker bi naspro'niki b svojimi zvijačami dosegli radi edino lc tj, da bi DKgli reči, di je to pet manj katoliško-narodnih volivcev, kakor zadnjič, zato mora priti v b a k n a v o I i S č e. Zdaj bb ne gre le za to, ali zmagamo, ampak za to, da zmagamoz velikansko večino! Vsi čast gorenjskim volivcem, ki so se tadnjič tako izborno in moško postavili! Zdaj se mora pokazati, di ni no bena ebSina šla nazaj, ampak v čast si naj ittje vsaka občina, da postavi za našo sveto, pravično stvar več mož kakor zadnjič Ko so nasprotniki v odkritem boju nastopili, ste jih porazili. To je pa naša dolžnost še tembolj zdij, ko nastopajo hinavsko. Gorenjec je bil vedno pošten in ni trpel hinavščine. Zato pa naj zdaj dokaž',' di je še bolj moški in zaveden postal v sedanjem boju! Liberalna stranka je tako ob ves kredit, da morajo zdaj .Narodovo.", ki ho čejo begati volilee, ra vse načine kazati, da niso liberalci. Tako je v Stari Loki selški Tavčar slovesno zatrjeval, da ne smejo kmetje niti s Pireem niti i dr. Tavčarjem, Ihinri cher je pa priznal, da je liberalna stranka Bmrt za kmeta. Učitelj Grmek je odločno taji', ds je »Narodovec*. „K»i bo rekel dr Tavčsr, čo izve, da ga tako obsojate ?* je moral slišati. 11 vendar so to pravi liberalci, dopisniki »Narod*" in »Gorenjca*. S»mo pod liberalno barvo več ne morejo mal l)jd stvo. Njih govorjenje pa prida, da so polni liberalnega »Narodovega* duha. Lbtralna stranka bo poraz te »neodvisno kmečke stranke" smatrala lahko ia svoj lastni bankerot med ljudstvom „Neodvisna kmečka stranka". It Poljan se nam p S:-: Kako je t), da so n» s'rani »leodvisne kmečke stranke« nami li beralci? Poziamo te ljudi, ki so vedno hva ti'i liberalizem, zdaj pa, ko vidijo, da ž njim ne opravijo nič, so si izmislili drugo ime. Ako Bi kujeto novo s ranko, vendar sami priznavatr, da je 1 bjralna strank* napačna A stranka je tak?, kakršni 10 ljudje v njej Zato pa st.rimo najbeI,e, ako to »neodvisno« utranko imerujtmo s pravim imenom —: liberalne. ..Neodvisno kmečko stranko'' ku hajo zdaj liberalni škrici v Kranju, da jo pe Ijejo kakor paradnega šimeljna na volišče. To bo lepa »neodvisna" stranka! Kmet, ki danes z libcralci drži, mora biti z žeblji zabit. Ali ni liberalna stranka danes najbolj odvisna stranka? Za nemško gledališče mora glasovati, ker je po pogodbi z nemškimi baroni zvezana. Zoper pomnožitev kmečkih poslancev mora glasovati, ker hoče imeti v deželnem zboru vedno gosposko večino proti kmetu. Liberalna stranka mora glasovati za to, da je v naši dešeli eden graščak toliko vreden, kakor 412 kmetov. Zdaj šteje en mestni škric, ki Bogu čas krade toliko, kakor 70 kmetov, ki se mučijo s svojim gospodarstvom. To krivico vzdržuje liberalna stranka, ker je odvisna od mestnega uradništva. Liberalna stranka je uradniška stranka! Liberalna stranka hoče naložiti velike nove davke na kmeta ker se je proti gospodi zavezala, da gosposkim ljudem ne zviša davkov. Liberalna stranka hoče vsa nova bremena za šole in za zvišanje učiteljskih plač navaliti na ubogega davkoplačevavca, ne pa na imovite stanove. To vse, ker je nemški gospudi po i z d a j s k i pogodbi zavezana. Največja predrznost je, č^ se taki ljudje upajo imenovati »neodvisna stranka-4! Neodvisna kmečka stranka se je na shodu poktzila v Stari Loki: 1. 11 lenec Fraic, lesni trgovec in podjetnik za odra-žanje kamna; 2. Sjaria is Kranj«, imejitelj neznano obrti; 3. Ilijnribar iz Stic, leini trgovec; 4 Tavčar Frano iz Se!c, gostilničar in trgovec; 5 Kalan, tovarniški pisafi v L ki ; je prišel v S'.aro Loko kazat. A edinole Ž.bni-fiani so imeli nekaj veselja nad njim; drugi ga znajo *.e ceniti tako, kakor Se'čmi. Liberalci so se raztrgani vrač li 21 t. od. ponoči ali v torek zjutraj iz Krtnja. V Velesovo eta prišla dva tako razoapana, da jima je bilo žal, da sta šla v praznični obleki v Kranj. Dobro so jih »'zoufali«. Is cerkljanske župnije je par šnopsarjev ista usoda zadela. Gdeu iamtd njib, ki se je pri nedeljskem shodu upal za vrati nekaj oglasiti in je po shodu b špiritom ag tiral pri svojih ožjih bratcih, bo mer.dt pomnil, kdaj bo nastavljali liberalci svojega kandidata. Iz Cerkljan se nam piSe: Demšarjev nastop je napravil na Cer-kljarica najboljši vtip. To je mež, šlo je cd UBt do ust, ki ima korajž > in de bro pozna naš položaj in naše potrebe. Kdaj bod:> dobili liberalci par! Nj morejo pozabiti govorov, ki so jib slišali ta dan. Kdo podpira Novaka? Novaka podpira list kranjskih škricev, »Gorenjec" iz Kranja, ki je vedno na stališču, da mora kmet plačevati za gledališče, ki vedno psuje blagega našega škofa in duhovnike,za kmečke koristi se pa ne potegne. Novaka podpira umazani »Narod", ki je še nedavno pisal, da je kmet samo »pol človeka" in ki je o svetem očetu dejal, da so »izvržek človeštva". Iz tega se vidi, kdo tiči za Novakom: Liberalci! Proč z Novakom! Kmet plačuj za gledališče! Sedaj so se liberalci skrili za ime neodvisne kmečke stranke", a tako nerodno, da vsak takoj vidi, kako srce imajo za kmeta. Na shodu v Kranju ie eden glavnih govornikov takozvanih »neodvisnih kmetov" dekanu Koblarju silno zameril, ker je g dekan rekel, da gledališča treba ni. Novak, katerega so postavili za kandidata proti našemu Demšarju, je temu govorniku piitrjeval Ako bi bili Novak in drugi njegovi pristaši res kmečki prijatelji, bi se morali postaviti za to, da naj mestna gospoda za svoje gledališče sama plačuje, kakor mora tudi kmet plačevati, kadar se hoče zabavati. Kaj bo plačeval kmet za gledališče, od katerega nič nima! C'.sto premoženje gledališkega zaklada znaša tristosedemintrideset tisoč kron, letna doplačila dežele znašajo sedemindvajset tisoč kron, to znaša po -4 odstotke od kapitala šeststrpetinsedemdeset tisoč K. Toliko deželnega imetja je brez koristi zabitega! Skupno stane en milijon dva naj s t-t i s o č k r o n s a m o s t a v b a kmete. To se pravi, da bi bila dežel?, ako bi to ne vtaknila v gledališče, za en milijon bolj bogata in koliko bi se s tem denarjem storilo za kmečke koristi. Tukaj žro liberalci kmetu denar iz žepa. ne pa naša obstiukcija, ki se je začela, da se take krivice kmetu odpravijo in da se noben krajcer več iz kmečkih žuljev ne da za gledališče. Sedaj pa pomislite, kaka je takozvana »neodvisna kmečka stranka", katere govorniki se potegujejo na korist mestjanov za kako gledališče. Na kranjskem shodu je tudi povdarjal nek go- vornik, da je .gledališče napredek", kaj pa ima kmet od tega »napredka ?• Od tega ima samo bogata Ljubljana kaj. To je čuden »napredek", pri katerem naj kmet samo daje, a nič ne dobi. Ako bi se za kmečke potrebe dal ta denar, potem bi bil napredek za kmeta ne pa tako. Liberalci so povsod hinavci in proti kmetu. — Kmet čakaj! Splošna volivna pravica je tudi trn v peli liberalcem. Ako bi bili za kmeta, tedaj bi bili zanjo, ne pa se neumno izgovarjati, : češ, da ne morejo biti za to, da bi hUpec tudi prišel do volitve'itd. I/beralci nočejo vedeli, za kaj se gre. Gre se za to, da se vrže na stran sedanjo kmetu krivično večino Iv deželnem zboru, da graščak ne bo i in e 1 več pravic nego kmet, da bo vsak kmečki glas toliko veljal, kakor gra-j ščaka. Tako bi tisoči kmetov prišli do ve Ijave, nad par graščaki in mestjani, ki sedaj gospodarijo s kmečkimi žulji Sedanji volivni red so napravili liberalci tako, da bi bili kmeije hlapci dragih, — potem bi bili pa kmetje gospodarji dežele, kar vsled svojega števila tudi zaslužijo. Kmet bi v taki spli šni skupini ne imel samo enega glasu, ampak v splošni skupini več glasov, ker bi n pr. tudi njegovi sinovi, ako so stari '.'i let, zanj volili Poslanec bi postal oni katerega bi kmetje hoteli, ker je število kmetov najvtčje v naši deželi. Vse drugo, kar trosijo liberalc1, je zavijanje. Polt g tega pa hočejo naši poslanci, da se tudi število poslancev iz sedanje kmečke skupine pomnoži in sicer tako po- množi, da bi kmetje žc v tej sku-, p i n i i m e 1 i v e č i n o nad poslanci iz mest, veleposestva in drugih skupin. Liberalci pa pred volitvami hinavsko zavijajo oči in se lažejo, da so zato, da se število kmečkih poslancev pomnoži, v deželnem zboru pa nočejo nič vedeti o tem, da bi se tako pomnožilo, da kmetje dobč večino. Samo ,.pomnožiti* ne pomaga dosti, ampak tako se mora pomnožiti, da kmetje dobi5 večino. Od tega ne odnehamo! V deželnem zboru so celo zahtevali, naj naši poslanci < eLtopijo od zahteve spremembe vo-livnega reda. Zahtevali so, naj obmolknejo. Taki so liberalci — hinavci. Ne verujte jim! \Ta sledu v Stari Loki je liberalni trgovec Tavčar iz Selc, ki pravi, da je »neodvisen kmet", prav odkritosrčno povedal, kar so ga naučili liberalci. Dejal jc,da sprememba voli v nega reda ni nujna. Ali veste, kaj sc to pravi? Da se še dalje vzdrže sedanje krivice, da še dalje drugi gospodujejo nad kmetom. Liberalnemu trgovcu Tavčarju je to vse eno, kmetu pa to ne sme biti vse eno. Mavčiški župan Novak, katerega vsiljuje ta Tavčar kmetom, je torej tudi mnenja, da naj kmet še dalje čaka in upi pod sedanjim krivičnim volivnim redom. Tako pridigujejo voditelji takozvane »neodvisne kmečke stranke". I^epa neodvisnost, ki opravlja hlapčevska dela za liberalno, protikmečko gospodarstvo v deželi. Naši poslanci pa pravijo, da prej ne odnehajo, dokler se volivni red ne spremeni, zato volite sebi v korist moža, ki bo šel z naš mi poslanci, nc pa z liberalci. Gorenjski kmetovalci nikdar niso marali za hinavce in tudi to pot naj pokažejo, da vedo, za kaj se gre. Poduk za volitev. Volivci naj pazijo zlasti: I. Vsi, ki so v volilnem imeniku res zapisani, dote na svoje stanovanje dve od okrajnega glavarstva izdani listini in sicer: 1. volivno legitimacijo ali izkaznico in 2. glasovnico. Legitimacija je ona listina, s katero se volivec na volišču izkaže, da je res opravičen voliti Na njej je zapisano ime in bivališče volivca, številka dotičnega volivnega imenika, kraj. dan in ura, kedaj se bo glasovanje pričelo in sklenilo. Jako važno je torej, da ta list dobiš gotovo o pravem času v roke: kajti ta list je treba pri volitvi pokazati in če ga kdo ne pokaže, ga komisija lahko izključi od glasovanja. Treba jetoiej paziti, da legi- timacijo dobro shraniš in nikomur ne daš iz rok. Če bi najpozneje tri dni pred v o 1 i t v i j o izkaznice še ne dobil vroke, pojdi po njo k županstvu, oziroma k okrajnemu glavarstvu. Glasovnica pa je listina, ki nosi pečat okrajnega glavarstva in na katero zapišeš ime kandidata katerega hočeš voliti. Drugačna, kakor taka od okrajnega glavarstva izdana glasovnica je popolnoma neveljavna Če bi kdo glasovnice pomotoma ne dobil, ali če bi se mu glasovnica izgubila ali pokončala naj se oglasi zadrugo glasovnico pri okrajnem glavarstvu ali županstvu, na dan volitve pa pr. volivnem komisarju, kjer dobi novo II. Zapiši na glasovnico le to, kar treba, a to prav! Zato zapiši nanjo natančno in raz-očno ime, priimek, ,'stan in bivališče kandidata, drugega pa nič! Torej: Franc Demšar župan v Selcih. Ako kdo ne zna pisati, ali če slabo piše, naj dd glasovnico podpisati domačemu gospodu župniku ali kapelanu. III. Ne poz* bi doma legitimacije in glasovnice! IV. Podpisane glasovnice ne kaži nobenemu nasprotniku! Nihče nima pravice, jo od tebe zahtevati. Zgodi se lahko, da ti prečrta tvojega kandidata irf zapiše nasprotnega, ali zamenja glasovnico! Torej: glasovnice ne iz rok! V. Skrbi, da prideš na volišče o pravem času! Tiska: .Katoliška Tlakama"