290 številka. Trst v sredo dne 16. decembra 1903. Tečaj XXVII! Izhaja Tsak dan tudi ob ne-ltfljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Ptsamfzne številke lajajo po 3 novč (6 stotink) ▼ mnogih tohatcamah v Trstu in okolici. Ljubljani. Gorici. Ceiji. Krjt:i a, Mari >oru. ('elovcu. Idriji. >t. Petru, šezani, Naltrežini. Noveniniestu itd. Oglase in naročbe spreiema uprava lista -Edinost", ■lica Moiin piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cent- ogla.«-»m 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in doinari oe*lasi po poeodbi. c^. TELEFO>* Str. S70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 lorcn, 3 mesece 6 kron-Na narocbe brez doposlane naročnine 33 apiava ne ozira« Vsi dopisi naj ?e pošiljajo na uredništvo lista. Nsfrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Skupni proračun. I'.rzotavno poročilo t DUNAJ 15. Danes je bilo otvorjeno zasedanje avstrijske delegscije. Predalnikom je bil izvoljen dr. baron Gautsch, podpredsednikom vitez Jaaroreki. Predsednik je v otvoritvenem govoru izrazil ntd>, da. »"travnu mnoge prikazni na političnem i a gospodarskem polju ne odgovarjajo upravičenim željam, se vendar posreči odstraniti obstoječe težkoče in rešiti najvažnejša vprašanja. Govornik je povdarjal, da p -gosti sestanki vladarjev navdajajo vsakogar zadoščenjem ; to dokazuje vnovič spoštovanje, katero zkazuje našemu vladarju ves svet, utrjuje pa tudi dobre odaošaje naše države zveznimi in prijateljskimi državami ter nas navdaja z nt do, da se obrani svetovni mir. Govornik je zaključil s trikratnim »Z vio !« klicem na cesarja. Minister za VDanje stvari, grel* Golu-ch< trski je na to predložil delegaciji skupni proračun za I. 11*04. in dvamesečni proračunski provizorij. Po volitvah v odseke bila je seja zaključena. Jutri bo slavnostni vsprejem členov delegacije od strani cesarja. Me J došli m i spisi je interpelacija posl. 1 Dobern ga iu tovarišev na vojnega ministra, tičoča se dogodkov na maršu Trebinje-Bilek. Ioterpelauti vprašajo, ako je končana preiskava v tej zadevi in ua kak način so bili krivci poklicani na odgovornost. Po plenarni seji ee je konstituiral proračunski odsek, ki si je izvolil delegata ' Barnreiverja predsednikom in delegata Chlu-xnetzkega predsednikovim namestnikom. Skupni proračun za 1. 1904., predložen lanes delegaciji, izkazuje vseh potrebščin za kron, ki se deloma pokrijejo pol dohodkih 6,96"».471 K, čiste potrebščine znašajo torej 368,009.918 K in sicer 1.957.546 K več, nfgo lanskega leta. Prebitek na carinah proračunjen je na 11-'J,27:i,419 K, in sicer za 424.730 K višje, nego 1. 1. Izvanredna potrebščina za vojaštvo v okupiranih deželah znaša 7,563.000 K, pokritje za to pa 80.tKK) K ; čista potrebščina torej 7,483.000 K, t. j. 331.000 K manj, aego 1. 1. Naknadni krediti za 1. 1903. znašajo 2,124.1dO K. Za nabavo novih topov zh- ; hteva se tudi letos nadaijnih 15 milijonov kron. Med zahtevanim povišanjem potrebščin zm ministeratvo vnanjih zadev je postavka 32.»KHJ kron za ustanovitev novega konzulata t Mitroviei. Ta nova potrebščin* utemeljuje %e v proračunu s seno, da je Mitrovica glavno mesto vilajeta Kosovo, ki meji na okupacijske dežel« in je tudi v mirnem času važna opazovalna točka. Se večjo važnost pa je ta točka zadobila po dogodkih na balkanskem PODLISTEK. Ženska tridesetih let. Francoski spisal: Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. VI. Starost kažnjive matere. (73) Tudi ni nič tako molčečega, kakor mlado lice, ker ni ničesar nepremičnejsega. Obraz mlade žene je miren, čaroben in ima svežost jezerske gladine. Še le s tridesetim letom se pojavljajo pri ženski poteze. Do te dobe na-naja slikar na njenih licih le rožno in belo uarvo, smehljaje in izraze, ponavljajoče jedno , n isto misel, misel brez globok osti ; toda na starost je na ženski vse govorilo, strasti ao jej razorale obraz, bila je ljubimka, soproga in mati; najburnejsi izrazi veselja in blesti so jej poslikali in razdejali poteze in jim ntisn.'li nešteto gub, ki vse govore jeden je«k ; in na to pestaje ženska glava vzvišena poluotoku in slednjič je ta točka važna za našo državo tudi v narodno-gospodarskem oziru. Nadalje se na novo zahteva potrebščina 70.000 kron za u3tanovitev konzulata v Jo-hannesburgu, ki ima povspeševati naše trgo-ninske interese v Transvaalu. V utemeljevanju rednih potrebščin za vojsko se povdarja, da se je morala preuredba poljskega in gorskega topništva odgoditi radi do sedaj opuščenega zvišanja kontingenta novincev. Vsled tega odpade že za leto 1903. pogojno dovoljeni kredit za ustanovitev 14 poljsko haubiških baterijskih divizij in za preuredbo gorske baterijske divizije aa Tirolskem, kar zmanjša potrebščino za 4,2*3.732 kron. Med povišanjem potrebščin Be omenja svota 106.849 kron za pomnoževanje personala vojasiih sodnikov in sicer za 12 meat stotnikov avditorjev, 7«» avditorskih aBpiran-tov, katero pomnoženje zahteva namerovano izvedenje novega vojaško-kazeneko-pravdnega reda. Od zadnje imenovanih mest ima Be jih spopolniti dne 1. jan. 1904. 30, dne 1. maja in 1. nov. 1904. pa po 20. Za zistemiziranje meBta vojaškega atašeja v Sredcu zahteva se v proračunu 10.000 kron ; za povišanje dotacije za premije, odplačila in službovne doklade dobrovoljno dalje službujočim podčastnikom pa 500 000 K poviška. Med izrednimi potrebščinami za vojno mornarico je posebno omeniti: za dopolnjenje ladijevja 13 miiijonov kron (387.190 kron več, nego 1. 1.) Od teh odpade za križar >E«, ki nadomesti vojno ladijo »Rsdeckvc, 2.1 milijona kron ; za oklopno ladijo »Nadvojvoda Karol« 4.2 milijona kron; za oklopno ladijo »1»«, ki nadomesti ladijo »Drache«, 2.1 milijona kron ; za oklopno ladijo »G«, ki nadomesti »Novaro«, 2.2 milijona kron. Za vzdrževanje, nadomeščanje in službovanje ladijevja zahteva se letos 3,999.2f>0 kron manje, nego 1. 1. ; za topove, s katerimi se oborožiti oklopni ladiji »Nadvojvoda Kari« in »15« pa za 1.200.000 kron več nego 1. 1. Kadi naprav za preskrbljevanje z vodo vojne luke v Polji zahteva se naknadni kredit 8O.00O kron. Sklepni račun za 1. 1901. izkazuje stroškov 374,523.169 kron in p j odbitku dohodkov na carini, v znesku 118,113.345 kron, znaša čista potrebščina 256,409.824 kron. Po odbitku 2°/0 na račun Ogrske odpada na Avstrijo 168,204.844 kron, na Ogrsko pa 83,076.783 kron. Ogrska delegacija. Brzojavno poročilo.) DUNAJ 15. Ogrska delegacija imela je danes sejo, v kateri se je izvolilo predsed-nistvo. Predsednikom je bil izvoljen grof Julij Szaparv, podpredsednikom Koloman pl. Szell. Mesto grofa Szaparv-ja, ki je bil radi vsled groze, lepa vsled otožnosti, ali veličastna vsled miru. Tedaj daje (če je dovoljeno nadaljevati to čudovito prispodobo) videti izsušeno jezero struge vseh hudournikov, ki soje polnili. Glava stare ženske ne pripada več niti svetu, ki se nečimuren boji videt' razušene vse ideje elegance, katerih je navajen, niti ne navadnim umetnikom, ki ne nahajajo ničesar na njej, pač pa pravim pesnikom, onim, ki imajo čut za lepoto, neodvisno od vseh pridržkov, na katerih počiva toliko predsodkov o vsem, kar se tiče umetnosti in lepote. Čeprav je nosila gospa d' Aiglemont no-vomoden klobuk, se je vendar lahko videlo, da so bili njeni, nedavno šo črni lasje osiveli vsled krutih duševnih udarcev. Toda način, kako jih je ločevala v dva dela, je pričal o njenem dobrem okusu, razkrival dražestne navade elegantne dame in povsem očrtal velo, zgubančeno ćelo, kjer so se še vedno nahajale sledi prejšnjega soja. Orisi obraza in skladnost potez so, čeprav slabo, dajali slutiti lepoto, na katero je bila morala biti po- bolezni odsoten, prevzel je predsedništvo podpredsenik pl. Szell, ki je v svojem nagovoru povdarjal blagodejne posledice miru in je izjavil, da postavi ogrska delegacija požrtvovalno na razpolaganje vsa ona sredstva, katera zahteva stališče in ugled monarhije. Ugled in vrednost monarhije da izvira iz politične konsolidacije obeh držav in iz nedotakljivosti gospodarskih sil istih. * Politika skupne vlade, ki se drži tro-zvese, tega glavnega jamstva evropejskega miru, vzdržuje prijateljske odnošaje z drugimi državami. Govornik je izjavil, tia je želeti le najboljšega vspeha soglasnim težnjam naše in ruske države, ki si prizadevati, da zbolj-šati odnošaje na Vztoku, kar omogoči vzdrževanje sedanjega državnega razmerja in pogodbenih prav ter prepreči nasilno motenje tamošnjih razmer ter slednjič pripomore do vspešnega razvoja balkanskih narodov. Govornik je izrazil svoje popolno zaupanje do vladarja ter vBkliknil istemu trikratni »Živijo«, kar je delegacija navdušeno ponovila. Szell spominjal se je slednjič smrti nad-vojvodinje Klotilde in je predlagal, naj se protokolarično ovekoveči sožalje ogrske delegacije. Del. Ugron je menil, da delegacija, ki je le odsek državnega zbora, ni poklicana v to, da bi izvrševala sožaljne zadeve. Državni zbor da že stori v tem obziru svojo dolžnost. Predsednik je omenil, da delegacija ne bo tako natanjčno tjlmaeila svoje kompe-tence v tej sožaljni zadevi, da bi se v očigled tako težkemu usodnemu udarcu vzdržala izražanja svojih čutil. (Pritrjevanje.) Na to se je predsednik spominjal smrti skupnega financ, ministra Kallava. Tajnik je prečital povabilo ogrske delegacije na vsprejem cesarja, ki sa bo vršil v sredo opo-ludi*e. Predsednik je na to odredil volitve v odseke. Delegat Ugron ee je pritoževal proti temu, da se v odsekih govori tudi nemški. To da ni na mestu posebno sedaj, ko se centralistične težnje tako predrzno pojavljajo. Govornik je obsojal, da se je predsednik v svojem govoru poslužil besede »monarhija«. Predsednik je izjavil, da se posvetovanja odsekov vršijo v okvirju zborničnega poslovnika. Kar se tiče izraza »monarhija« pripomnil je predsednik, da se je tega izraza poelužll tam, kjer je na mestu v smislu nagodbenega zakona. Po izvolitvi odsekov predlagal je predsednik, naj bi se jutri sestal odsek četvorice na posvetovanje o indemnitetni predlogi. Ugron je menil, da bi bilo prav, ako bi poleg ministra za vnanje stvari, tudi vojni minister podal pojasnila. Potrebno je znati, na kaki podlagi se ima indemniteta dovoliti. Ko je več govornikov nastopilo proti del. Ugronu, je isti privolil v to, da se ni glasovalo o njegovem predlogu. Szemerv opozarjal je na poročila časopisov, glasom katerih se je o zadnjem bivanju grškega kralja nosna ; toda ti znaki so še bolj izdajali boli, ki so bile dovolj rezke, da shujšajo ta obraz, nagubančijo sence, da puste upadati licem, izpadati obrvim in trepalnicam, tej diki pogleda. Vse je molčalo na tej ženski; hoja in kretnje so imele ono resnobno in mirno po-časnoBt, ki navdaja s spoštovanjem. Njena skromnost, ki se je spremenila v plašnost, je bila videti posledica nekaj let sem navzete navade, da se je zakrivala pred hčerjo. Vrhu tega je govorila redkokedaj in mehko, kakor vse osebe, ki morajo misliti, se zbirati in živeti same v sebi. To kretanje in vedenje je vdihavalo nerazložljiv čut, ki ni bil niti boječnost niti sočutje, v katerega pa so se skrivnostno zlivale vse ideje, ki vzbujajo ta raznovrstna čutstva. Slikarji imajo za take slike barve, a ideje in besede so nezmožne za mirno razločevanje istih; v tonu polti, v obraznih potezah zadevljemo ob nerazložšljiva čudesa, ki jih vsprejema duša z gledanjem ; pesniku pa ostaja, da jih nareja razumljive. Ta obraz je naznanjal hladen in tajen na Dunaju med Avstro-Ogrsko in Grško sklenila vojaška konvencija, katera da je v glavnem naperjena proti Albaniji. Ker je ta vest na Ogrskem vzbudila bojazni, vprašal je interpelant, da-li se je res sklenila taka konvencija in v katero svrho. Namesto min. zunanjih stvari odgovarjal je na to interpelacijo skupni finančni minister Burian, da so te vesti popolnoma neosnovane. Delegacija in interpelant sta bila z odgovorom zadovoljna, na kar je bila seja zaključena. Nemški državni zbor. (Brzojavno poročilo.) BEROLIN 15. Zbornica je z vsemi proti 6 glasom, oddanih od članov poljedelske zveze vsprejela v tretjem čitanju trgovinski provizorij z Anglijo in sicer v smislu sklepov druzega čitanja. V nadaljevanju proračunske razprave polemiziral je posl. Limburg Stirum (konservativec) proti izvajanjem posl. Bebela in Kichterja in je povdarjal, da je treba o raz-Bojanju mnogih zlostavljanj vojakov upoštevati, da se je vsled socijalno-demokratične agitacije zanesel med vojake (četudi le v majhni meri) duh pasivnega upora. Kar se tiče vnanje politike, dejal je govornik, da se dobri odnosaji med Nemčijo in Rusijo goje na stroške nemških trgovinskih interesov. Govornik je obžoloval, da se ni zbornici pojasnilo, zakaj niso bile trgovinske pogodbe odpovedane. Govor državnega kancelarja da je bil umotvor poln duhovitih opazk ter jasne kritike o socijalni demokraciji. Posl. Diedemann (ljudska stranka) je izvajal, da dokler se delavstvo ne prepriča, da se socijalna demokracija razbije na slogi meščanstva, ostane vedno le nje privesek. Priporočal je organizacijo vseh meščanskih strank za boj proti socijalni demokraciji. Drž. posl. grof Biilo\v je tekom svojega govora vprašal posl. Lim'ourg-Stiruma, da-li misli, da je sedaj v državnem zboru dobiti represivne odredbe. V programu vlade je, da stori vse mogoče, da doseže slogo meščanskih strank za boj proti socijalni demokraciji in da se ogiba vsemu, kar bi motilo to slogo. Odločno pa zavrača trditve, da ni vlada dovolj odločna, kjer je treba v pobijanju protiustavnih teženj socijalne demokracije braniti red z vso strogostjo in uničiti vsakogar, ki se drzne nastopiti proti veličanstvu zakona. (Nemir na strani eoc. demokratov.) Grof Ijimburg črtal je paralelo med sedanjimi razmerami in onimi pred francozko revolucijo. Jaz ee čutim popolnoma svobodnega one brezbrižnosti, ki je vladala takrat v francozkih vladajočih krogih. Mi imamo sedaj, na čemur se moramo zahvaliti velikemu našemu cesarju in njegovemu državnemu kancelarju, socijalno zakonodajo; med nami obstoje k večem razlike o naziranju glede bitroBti. boj med junaštvom materine boli in onemoglostjo naših čutstev, ki so bila končana, kakor mi, in v katerih se ne nahaja nič brezkončnega. Te neprestano odbite boli so oile v teku časa povzročile v tej ženi nekaj čudno bolehnega. Brezdvomno je nekaj prehudih duševnih udarcev spremenilo telesno materino Brce, in kaka bolezen, morda kak anevr:zem je pretil Juliji, ne da bi kaj tacega slutila. Očividno so prave boli teko mirno v globokem ležišču, ki so si ga bile napravile in kjer navidezno spe, a neumorno gledajo dušo, podobno oni strašni kislini, ki razjeda kristal. V tem hipu ste drli dve solzi po markizinih licih in vstala je, kakor bi jo ranilo razmi-šljevanje, še bolestnejše od ostalih. Brezdvomno je bila razmotrivala o Miličini bodočnosti. Ko je videla trpljenje, ki je čakalo njeno hčer, so jej znova sedle na srce vse nesreče lastnega življenja. Položaj te matere umemo lahko, če Bi razložimo hčerinega. (Pride še.) Ko »o govorili še nekateri poslanci, bilo e je prvo čitanje pr'>ra*una zaključeno in je bil proračun s predlogo o finančni ref »rmi vred odkazan proračunskemu odseku. Prihodnja seja l>» dne 12. jan livarja 1. 1904 z dnevnim redom : volitev defiaitiv-nega predsedništva in interpelacije. Predsednik je poslancem izrazil za predstojeće praznike svoja voščda. Brzojavne vesti, Otvoritev hrvatsketra sabora. ZAGREB 1;"». Po prečitanju došlih spisov stopil je v saborsko dvorano ban grof Pejačevic, katerega je madjaronska večina pozdravila s »Živio !c-kliei. Ban je na to začel govoriti ter dejal : Smatram za svojo dolžnost označiti pred visokim saborom glavne W-ke one smeri, po katerej hočem kreniti in obzsljujem le to, da mi posledice dolge bolezni branijo storiti to temeljiteje. Kadi tega se moram omejiti na to, da na kratko pojasnim svoje stališče. Veliki knez Vladimir na lovn pri nemškem cesarju. PETROGRAD 15. Veliki knez Vladimir je vsprejel povabilo na sodelovanje pri cesarskem lovu v Gorda Veliki knez se poda iz Pariza, kjer se sedaj nahaja, najprej v novo palačo v Poudam. kamor pride v sredo zvečer. Vožnja v (»orde sledila bo v soboto zjutraj. Predsednik to ogrske poslanske zbornice pri cesarja. Dr NAJ 15. Cesar je danes ob 10. uri predpoludne vsprejel v posebnej avdijenci predsednika oirrake poslanske zbornice pl. Pernata m podpredsednika Jakabtivja. Tisza na Dunaja. DUNAJ 1 Mnisterski predsednik uro! Tisza dospel je danes zjutraj iz Budimpešte semkaj. IH NAJ 15. Panes predpoludne je cesar v zasebnej avdijenci vsprejel ogrskega mini« sttrikeira predsednika grota Tiszo, Materi mu je poročal o tekočih stvareh. OdpUM-enje ogrskih vojakov tretje-Ictnlkov. I>1 NA.I 15. » Armeeverordnungsblatt« objavlja naredi*) vojnega ministra od 15. dee. 19»>3.t tičočo se odpuščenja enega dela moštva zadnjega prezenčnega leta pri onih četah in zavodib, ki dobivajo svojo dopolnitev popolnoma ali 'Jeloma iz dežel ogrske krone. Moštvo v aktivni službi pri pehoti, lovskih batalijonih, sanitetnih četah, pekovski branš , mornarici in nekih drugih Četah, se ima v polnem obsegu stalno poslati na dopust. Za sedaj je še nemogoče odpuščanje m st\a od konjeništva, gorskega topništva in trenskih čet ter od vseh čet in zavodov, ki ao nameščen v okupiranih p.»krajinah in v jutm Palmaeiji. Odpuščenje ;ma slediti dne :?0. decembra t. I. Izobrazba političnih uradnikov. 1)1 NA.I 15. I>anašnje izdanje naredbe-nega lista m:n sterstva za notranje stvari pnob -uje naredijo mmisterskega predsednika aakor roditelja ministarstva za notranje stvari, z dne 30. novembra 1903., ki se bavi t iz obrazca mladih konceptnih uradnikov v politični upravni službi. V naredbi se deželnim nače n kom priporoča, naj o nametanju mladih uradnikov pazijo na to, da bo istim »lana pnlika ne le seznaniti se s kolikor mogoče več vejam politične uprave v službi I. in II. in«tance, marveč, da se tudi seznanijo z razmeram-: dotične dežele in prebivalstva, v kar naj se pošiljajo v službovanje na različna okrajna glavarstva. Smrt nadvojvodi nje klotilde IH NAJ 15. Za umrlo nad voj v od is j o K uildo je odrejeno lL'-dnevno dvorno žalovanje, od le. 4o vštetega 1*9. decembra. lU'NAJ 15. lesar odpotnje v petek ajutrai v Budimpešto na pogreb nadvojvo-diaje Kiotdde in ae po pogreou povrne sopet na l>nnaj. iretovan ubijalec PLZENJ 15. I>anea ▼ jutro se je posrečilo pnjeti j>o' egif ji ubijalca iz Polarna. Podajanja za titorli^kf pogodbo med 4v*tro orrsko in Italija. KIM 15. » A gen z: a Štefani« javlja : Delegat: za pogajanja glede ss.en enja provizo-rične trgovinske pogodba mad Avstro-ogrsko in Italijo sa zopet v petek aaatanejo na posvetovanje. 0dp#iva»jr japonskih vojaških atašejev. HEM 15. Glasom vesti v liatu »L« Capi tala« aa v dipiomatiČnih krogih jako komentira odposvanja japonskih vojaških ata- ečjev pri velesilah. Japonski vojaški atašč v Rimu, polkovnik K u rada Torasuke odpotuje v Japan koncem t. m. Iz francozke zbornice. PARIZ 15. Zbornica je vsprejela celo vrsto zakonskih načrtov glede gradnje in poprav plovnih kanalov ter glede poprave luk. — Med kanali, kateri se imajo |gra-diti, je tudi kanal od Marzelja do Rhonea in kanal med Rhoneo do Cette-a. Parnik ponesrečil. BOČEN lf>. Salonski parnik ^Depretisc, ki je v soboto obtičal na nekej skali v jezeru Garda in sicer med Manerbo in Sir-mionom, še sedaj ni rešen. Ponesrečen l!oydov parnik. CARKIRAI) 15. O odplutju iz Carigrada se je llov do v parnik »Medea« pri rtu Kephez blizu Dardanel zaril v morsko dno. Ukrenilo se je takoj vse potrebno, da se pare!k, ki se pa o tem ni prav nič poškodoval, reši iz nevarnosti. Nadejati se je, da se rešilno delo v najkrajšem času popolnoma posreči. kamo med seboj tudi v očigled skupne nevarnosti. Tudi med Italijani je razporov, ali ko jim gre za skupno stvar so edini. Meni so znani n. pr. italijanski socijalisti, ki so v zadnjih državnozborskih volitvah očitno priznavali, da Hortis ni za to, a dr. Rvbar da ima vBe sposobnosti za posel poslanca, ali menili so : Hortis je nas in naša dolžnost je, da nastopimo za Bvojega ! Zakaj se mi nočemo učiti od njih ? monarhiji! Kaj tacega da si upa Koerber, ki ne zastopa nobene stranke, nobenega naroda, nikogar, razun svoje — nevednosti. V tem tonu so bila koncipirana izvajanja vseh govornikov. Ali po našem mnenju je najvažneji moment v vsej tej kanonadi proti dru. Ivoerberju v tem, da vidimo tudi na tem slučaj, kako jedine in enodušne so vse stranke na Ogrskem ko gre proti avstrijski polovici. Od skrajnega vladnega do Še enkrat povdarjam : s prošnjami ne | skrajnega krila Kcšutovcev so vsi ena misel, dosežemo nič. Mi moramo posnemati Italijane v načinu zahtevanja ! Kar smejo oni, mora biti dovoljeno tudi nam. Kar je dobro in prav na njihovi strani, tega tudi nam ne bosta zamerjala ne Bog ne cesar ! Pred vsem pa: bodimo zložni v nastopanju ! V slogi je moč ! Sloga jaČi, nesloga tlači! Ta izvajanja priprostega delavca, govorjena gladko, sonornim glasom in žarkim akcentuiranjem, so bila spremljana po neprestanem odobravanju, a ob zvršetku je donelo govorniku vseobČe pritrjevanje. Z občnega in javnega zbora političnega društva »Edinost« dne 8. decembra 1903 pri s t. Ivanu. i iovor delavca Fran« AudrejČiea. Slavni zbor! Dragi rojaki ! Kdor je v sili in stiski, ta išče pomoSi. Kdor je bolan, išče zdravila. Tudi mi smo bolni, ker trpimo na velikih krivicah, ki se nam gode. Italijani uživajo v obili meri vse, kar je potrebno za življenje, nam se odteza vse — tudi najpotrebnejše. Ne, pomotil sem se malo! Med Ogrsko in Avstrijo. V tem srditem boju imamo novo zanimivo fazo: prasko med avstrijsko gospodsko in ogrsko poslansko zbornico, ki se nam pa konečno predstavlja kakor dvoboj med Koer-berjem in Tiszo. Dne 12. t. m. j a člen gospodske zbornice knez AVindischgraetz — že to ime samo vzbuja zgodovinske reminisceuce, ki delajo, da vsakemu pravemu Madjaru vskipeva kri po žilah — stavil interpelacijo glede vojaških koncesij, dovoljenih Madjarom. To priliko je porabil, ali bržkone naročil dr. Koerber, da je znova nastopil proti avo- ena falanga. Tej epizodi v veliki borbi med Avstrijo in Ogrsko pripisujejo v Budimpešti tolik pomen, da so uverjeni, da sedaj mora eden paati : ali Tisza ali Koerber. Bržkone da pride do odločitve že povodom tega zasedanja delegacij. Sodijo pa, da oni, ki pade, bo — Koerber. Pa je res čudno, čemu je začel dr. Koerber se svojimi modrovanji o pravicah obeh polovic zvoniti potem, ko ves svet vidi, da mu je toča že pobila pozicijo ! Madjari so dosegli, kar eo hoteli doBeci! In kar bo dosegli, je definitivno doseženo ter Be bo dalje razvijalo tako rekoč avtomatično! Zato ni bila od strani Košutove stranka ni-kaka žrtev, ko je privolila v pakt s grofom Tiszo ; saj to je velika etapa do nje popolne zmage. Tudi mi tržaški Slovenci uživamo izvestne pravice : mi smemo plačevati davke in smemo jemu ogrskemu kolegi se svojimi filozofisko-pošiljati svojo kri na vojaške nabore. Tam državnopravnim: razlaganji o pravicah obeh ne vprašujejo, kdo si: ali ai Italijan ali Slovenec ? ! Tam ti kličejo na kratko — tauglich! (Viharna veselost.) In meni prihaja včasih grešna misel, da še rajše «a-knče > tauglich« Slovencu, ker vedo, da dobe zdravo kri. Sicer pa res ne poznam nobene pravice, ki bi jo uživali mi. Povsodi nas prezirajo in zapostavljajo, kamor se oziramo, vidimo vse možne napise, samo slovenskih ne! Nemci in Italijani imajo svoje šole za vsakim oglom. Mi prosimo ž« 20 let ene same šole in — prosimo brez vspeha. V tiste italijanske šole moramo tudi mi pošiljati svoje otroke, v tiste š^le, kjer inozemce, otroke tujih podanikov obsipajo z darovi, za naše pa ni usmiljenja tudi če so bosi in natji Mi govorimo navadno, da je vlada kriva. To je res. Ali krivi smo tudi mi sami, ker smo predobri, prepohlevni in preglasno — zvesti (Klici: Ker smo še preneumni !) Leta in leta že zahtevamo eno borno šolo. je nastopil kakor nasprotnik dru Vlagamo prošnje, dokazujemo zadostno šte- Nam ne dopušča vilo otrok in celo pozvali so nas bili že na komisijonelna izpraševanja. Vse zastonj : šole le nimamo. Naša beseda nič ne izda iz vzrokov, ki sem jih že navedel. Ce hočemo kaj doeeči, moramo v svojem nastopanju posnemati naše nasprotnike! Mi povdarjamo vedno svojo zvestobo, naši nasprotniki — nasprotno. In poeledica je : da se njim daje moč nad nami. Oni slikajo svojo trikoloro na zidove, oni pošiljajo svoje pozdrave v Italijo in — bržkone dobe skoro svojo visoko šolo. Mi pa niti ene borne ljudske šole ne moremo dobiti! Dovolite mi, da vam dam par primerov iz življenja: Mati ima tri sinove. Dva sta hudobna, eden je dober. Onima dvema ustreza mati, ker se boji, da si sicer sama vzameta. Če pa kaj zahteva oni mirni, mu odgovarja mati : Počakaj, nimam časa sedaj ! Dobri sin čaka potrpežljivo nekoliko časa, a ko se oglaša zopet, mu mati, ako je slabe volje, žuga — s šibo ! Avstrijska vlada pa je nasproti nam mati, ki je vsikdar slabe volje ! Srečal si trojico psov. Dva sta hudobna in koljeta. tretji je mirne narave. Prvih dveh se bojte in gledaš, kako bi ju pomiril, tretjega pa odganjaš — z brco ! Vidite torej, da smo tudi mi ki i vi, ker vedno prosimo — druge. M imamo vse polno društev. Dobiva-li katero njih kako podporo od strani kakega Italijana. V raznih italijanskih društvih pa je kar polovica naše krvi ! In z denarjem, ki jim ga znašajo naši, na nasprotniki potem tlačijo in proganjajo. Celo za agresivno društvo »Lega nazionale« žrtvujejo naši ljudje ! Kdaj pa je ie kak Italijan kaj daroval za družbo sv. Cirila in Metodija ?! Mi jih podpiramo ia oni nas ravno zato smatrajo za ščave. Res, zadnji čas je, da odpremo oči ia sačnemo s skupnimi si-Ismi delo za svojo rsiitev. Mi se p rs rad: pi- polovic cesarstva v skupnih stvareh. Pov-darjal je posebno, da nagodbeni zakoni od leta 1867 se morejo spremeniti le v spora-zumljenju obeh polovic in le ustavnim potom. Izlasti pa je razburil na Ogrskem se svojo izjavo, da glede vodstva in organizacije vojske ima odločati le vladar in da koncesije, ki se imajo dovoliti Ogrom, niti niso definitivno določene. Ze misel na kako delitev vejske je označal dr. Koerber kakor zločin na skupni monarhiji. Te izjave so imele na Ogrskem učinek, kakor da je kdo vlil velik škaf olja v že goreči plamen. Silno je zaplapolalo ; in kakor so Čitatelji doznali že iz včerajšnje brzojavke, se je v poslanski zbornici oglasilo nad tucat govornikov vseh strank v srdit protest proti dru. Koerberju. Eden je bil huji od druzega v akcentuiranju madjarskega stališča glede vojske in vse ae je zbralo okolo Tisze, čim Koerberju. prostor, da bi analizirali vsa ta izvajanja. Povdariti hočemo le par momentov iz govorov ministerskega predsednika in pa vodje opozicije. Košuta. V nastopu avstrijske gospodske zbornice vidi grof Tisza reminiscence tistega centralističnega duha, ki po vsej sili išče neko jednotnost monarhije, ki pa je prinesel nad monarhijo le neizmerno gorja! (Vse res, popolnoma res. Ali kdo je pomagal vzdrževati ta nemški centrali-stiski in po na*ilncm uniformiranju države stremeč duh? Niso-li bili Madjari vsikdar zavezniki nemškega centralizma v Avstriji, ga niso-li ravno oni pomagali vzdrževati na življenju, ker so menili, da bo ta duh vedpo dušil le slovanske narode?! Op. ur.) Najznačilneje na grofu Tiszi je bilo prizadevanje, da bi z voljo krone pokrival teŽDie Madjarov in da bi monarha samega potisnil v boj proti Koerberju. Tako je v odgovor na itjavo Koerberjevo — češ, da še ni definitivno določeno, koliko se ima privoliti Madjarom v vojski — povdarjal grof Tista, da ne bi bilo združljivo z lojalnostjo in spoštovanjem do krone, ako bi dvomili na tem. da hoče ona pošteno ia lojalno izvesti obljubljene reforme. V zaključku svojega govora je bil grof Tisza tako malicijozen, da ie menil, da Košut, Barabas in vsa ta družba nimajo nikjer boljega zaveznika, nego — v dru. Koerberju in vseh onih, ki bi hoteli pogodbo od leta 1S67 tolmačiti v centralističnem zmislu. Košut je govoril seveda ssme — meče proti »dunajski kamarili« in je menil, da je Ogrska v svojo največo nesrečo spojena z Avstrijo. S tem, da dr. Koerber v enomer provocira govorniške dvoboje s svojim ogrskim tovarišem, s tem postaja razmerje med obesa državama le smeftno. Izlasti je postal Košut vehementan, ko je zavračal očitanje Koerberjevo o zločinu na skupni Avstrija, Srbija, Bolgarska. V ponedeljek ob 1. uri popoludne je vsprejel avstrijski cesar srbskega odposlanca dra. Vujica, in bolgarskega odposlanca Ge-šova. Dr. Vujić je dobil baje iz Belegagrada nalog, naj na tej avdijenci zaprosi cesarja, da bi avstro-ogrski poslanik v Belemgradu, Dumba, ne nastopil namerjanega daljšega dopusta, ker bi bila predstoječa odsotnost skoro vseh zastopnikov velevlasti v veliko zadrego za kralja Petra. Cesar je vsprejel zastopnika Srbije jako prijazno. Bolgarski zastopnik pa je prinesel cesarju lastnoročno zapečačeno pismo kneza Ferdinanda. Vsebine pisma seveda ne dozna širši svet. Ob sedanji rusofobni vladni politiki na Bolgarskem pa je opravičeno domnevanje, da išče bolgarska vlada na Dunaju zaslombe proti — Petrogradu. To domnevanje je opravičeno tudi po izredno laskavem vedenju nemškega čifatskega novinstva nasproti sedanji oficijelni Bolgarski. Drugo vprašanje pa je, da li se odločilni dunajski krogi še enkrat dado zavesti v to, da balkansko politiko monarhije naslonijo le na lepe oči kakega eksotičnega kneza in njegove vlade, mesto da bi iskali zaslombe v narodih samih? Ali se ni ta zmota avstrijske diplomacije že dovolj maščevala na interesih in na ugledu monarhije ? ! Iz italijanske komore. V predvčerajšnji popoludanski seji italijanske komore so prišli v razgovor tudi dogodki v loomostu. In sicer je državni podtajnik Di Sant Onofrio odgovarjal na interpelacijo poslanca Gattorno, ki je očital italijanski vladi nje vedenje nasproti demonstracijam po Italiji v protest proti dogodkom v Inomostu. Kečeni podtajnik je odgovarjal, da vlada ni mogla dovoljevati demonstracij, naperjenih proti državi, ki je v prijateljstvu in zvezi z Italijo. Patrijotična čustva, da naj se ne manifestujejo s hrupnimi izgredi, ampak manifest njej o naj se z vedenjem, ki je vredno resnosti italijanske mladine. Na to je zastopnik vlade vzel — v svojo obrambo organe javne varnosti in je zatrjal, da isti na vršenju svoje naloge niso segali predaleč. Ako bi se bile dogodile kake zlorabe, izročili b: se dotičniki sodni oblasti. Će pomaknemo svoje oko nekoliko bliže k tej izjavi, zapažamo takoj znani hinavsk: obraz oficijelne Italije. Ooaoja hrupne izgrede, da bi s tem dokazovala svojo neoporečno lojalnost nasproti naši monarhiji. Potem pa povdarja, da patrijotična čutstva treba manifestirati mirno resnostjo. Torej so bila to, kar eo manifestirali dijaki po Italiji, vendar le > patrijotična čutstva« ! En poklon Avstriji — drugi pokloni Avstriji sovražni mladini ! Ena roka pritiska iredento nazaj — druga jo gladi, češ: saj stvar ni tako resno mišljena I L'sta govore proti demonstracijam, a hitro na to namezikuje oko : ne raz-grevajte se toliko, saj je tudi vlada — z Vami 1 Ne povdarjamo tega, ker se morda rasgrevamo radi znanih demonstracij po Italiji. In presvobodoljubni amo in prevdani načelu jednake pravice za vse, da bi nam moglo prihajati niti na kraj misli, da bi hoteli kakor si bodi opravičevati ali olepševati divjaštva v Inomostu. Mi priznavamo marveč. da je ogorčenje na italijanski strani povsem opravičeno, a ob enem tudi ne menimo, d« bi se ta opravičenost smela raztezati le tako daleč kolikor Bezajo avstrijske meje. Kar spajajo srca in kri, t3 se ne daje ločiti po kakih državnih, političnih ali zemljepisnih mejah. Kar se nam gabi in kar je vredno žigosanja, je le tista neiskrenost, tista savrat-nuet, ki je že v navadi oficijelni Italiji vnik-kdar, kadar je siljena po dogodkih, da govori o svojem razmerju do naše monarhije z ene, in do iredentiškega programa z druge strani. Dnevne novice. Povisauje. Profesor dr. Ludovik Mo-s e r na tukajšnjem državnem gimnaziju je povišan v VII. plačilni razred. Trst in Ljublj&ua. V Trstu nabiramo ie precej časa za bedne makedonske brate in tržaška cenzura ni imela nobenega prigovora Za macedonske begunce so nadalje darovali: Dr. Henrik 'Turna, odvetnik Gorica 4 K 40 st., Bernard Benko 1 K. Prej izkazanih 702 K 43 stot., skupaj 707 K 83 st. Tržaška ženska podružnica priredi v nedeljo ob 4. uri popoludne »Božičnico« v Rocolu. Vabi se že naprej slavno občinstvo na obilo udeležbo. — Program priobčimo Bvoječasno. Kaznjenci iz Dalmacije. Včeraj je dospelo v Trst iz Dalmacije z Llovdovem parnikom »Almissa« 21 obsojencev, ki imajo nastopiti svojo kazen. Možkih obsojencev je 15, mej njimi je eden obsojen na dosmrtno ječo, dočim znašajo kazni ostalih 14 obsojencev nič manje, nego 78 let. Ženskih je 6 ter znašajo njihove kazni 25 let. Možki bodo šli v kopersko kaznilnico a ženske v begunjsko žensko kaznilnico. Poskus samomora. Včeraj v jutro se je hotela vreči z okna na cesto kuharica proti pre lavaniu e. Orlovca o položaju v Ma- . . XT „, . ,, . _ l j r j . Viktorija Mervej iz Koroške, službujoča v ulici M.ramar št. 17. K sreči so jej njeni gospodarji pravočasno zabranili izvršiti to na- k^doniji V Ljubljani pa je vlada prepovedala taEo predavanje, a sedaj je — kakor Čitamo . ... , r * _ , ..... mero ter so jo potem spremili na redarstveni v »Slovencu« — prepovedala nabiranje milo-t. . '. . r r r inspektorat v ulici Belvedere. Od tu so te- darov. In vendar — če nas spomin ne moti — sta Trst in Ljubljana v eni in isti državi, pen! eno in isto dinastijo, pod eno in isto učtavo, pod enim in iBtim zakonom! Od kodi torej ta razlika v postopanju vlade v glaSa tukajšnje poštno in brzojavno rar- dveh sosednjih pokrajinah v isti državi in v nateljstTO : lefoničnim potom poklicali zdravnika se zdravniške postaje, kateri je takoj odredil, da je bila Mervej odvedena v opazovalnico. Povodom boŽidnih praznikov raz- 1. Radi izredno pomnoženega prometa v tej dobi je priporočati, da se poštne posi-Ijatve, ako se hoče, da jih naslovljenec udobi pravočasno, ne oddaja še le prav zadnje dni pred Božičem na pošto, marveč že nekaj dni sv isti stvari. To razliko si ni možno tolmačiti drugače, nego tako, da je v jedni teh pokrajin, v Trstu, prebivalstvo obeh narodnosti se svoji m resolutnim nastopanjem nekoliko ozdravilo slavno vlado od tesnosrčnosti in jo prisililo v spoštovanje svobode državljanov, P°Pr®d- dočim lokalna vlada v oni drugi pokrajini še 2- Poiiljatve, o katerih se želi, da bi n bila deležna take kure. In zakaj je ni bila blIe one£a dne odpravljene, katerega so bile deležna? ! Ali da govorimo konkretneje: zakaj P^ešene na pošto, oddajati je v božični dobi je tiverjen slavni baron Hein, da sme poljubno °ajp°*neje do 2 ur pop. Pozneje oddane po- pometati po Ljubljani s svobodo slovenskih šilJatve bodo odpravljale še le nasled- dr/avljanov ? ! Odgovor na to vprašanje bi DJega <*ne. bržkone provzročil zopet, da bi kdo videl v 3- Posebno pozornost je obračati na to, — našem očesu — solzo ! Konstatujemo to- tla 80 posiljatve dobro zavite in zaprte, ter rei :e golo dejstvo : ob priliki, ko naj bi ee da ie na9lov na istih dobro pričvrščen. Za tudi mali nas narodič s činom bratoljubja male poSljatve z manjšo težo (do 3 kg.), ka preiktavil svetu, smo v Trstu deležni veče terih T8ebina ne trPl vsled Potiska in ne iz->de, nego-1 i v Ljubljani ! ! Puš5a maščobe ali vlažnosti, in ki niso na-Vprašanje irradbe novega pristanišča cenjene daleč, zadostuje, da so zavite v mo-▼ Trstu pride dne 21. t. m. aopet v raz- žan PaPir in trdno privezane. Veče in teže pravo v induatrijalnem svetu, ki se rečenega pošiljatve, potem take, ki se pošiljajo v od-dne snide na Dunaju. V seji predloži po- . ali so pristojni v Trat ali ne —, da te- krivljenega v Trstu, kom meseca januvarja 1904 pridejc na ma-gif.rat po vojaško knjižico, ker bi jih sicer zadela denarna glob»t in eventuvelno zapor. Predsedoval je sod. svet. Pederzolli; vo-tanta sta bila sod. svet. Codrig in Rismondo; državno pravdništvo je zaBtopal dr. Clarici a branil je toženca odv. dr. Breitner. Obtožnica Bloni na sledečem dogodku : Dne 26. septembra je blagajnik tvrdke Fac-canoni in dr., g. Josip Carpeggiani, poslal slugo iste tvrdke, Petra Pellici, naj gre na avstro ogrsko banko, da mu tam izplačajo ček za 5000 kron. Blagajnik avstro-ogrske banke g. Izak Jožef Tarabocchia se je pa pomotil pri izplačevanju čeka ter odštel slugi 6000 kron, mesto 5000. Sluga Pellici je nesel denar v urad tvrdke Faccanoni. Tu je v pričo uradnika Hektorja Zanni preštel prejeti denar ter o tem konstatoval, da je bil prinesel 6000 K. A on Be ni spodtikal nad tem, ker je mislil, da je bil morda ček za 6000 K, ne pa za 5000, kakor je mislil poprej. Takoj zatem je pa bil Pellici poklican k gospodarju, kamor je šel pustivši denar na mizi. Ko je pozneje blagajnik Carpeggiani prejel denar ter istega preštel v pričo sluge Pellici, je dejal : »Že prav, pet tisoč kron«. »Kako pet tiBoč«, vprašal je Pellici. »Kaj ni bil ček za čest tisoč ?« »Ne! Samo za pet tisoč«, odgovoril mu je blagajnik. Stvar je za hip ostala pri tem, a pozneje je blagajnik avstro-ogrske banke, g. Tarabocchia, reklamiral pri tvrdki Faccanoni 1000 kron, katere je bil preveč izplačal. Pellici je potrdil, da je prejel 6000 K a Carpeggiani trdi, da je prejel le 5000 K. Manjka torej 1000 K. Teh 1000 kron pa ni mogel vzeti nikdo drugi, nego Zanni, ki je bil ostal sam v sobi, kjer je bil sluga pustil denar, mej tem ko je bil sel k gospodarju. Vsled tega je bil Zanni aretovan, ter je moral včeraj odgovarjati radi zločina tatvine, predvidenega v §§ 171, 173, 176-11 b, 179 kaz. zak., kaznjivega po zadnjemu navedenih paragrafov. Toženec je v svojem zaslišanju tajil skozi in skozi, da bi si bil on prisvojil onih 1000 kron. Priznal je, da je ostal [nekoliko hipov sam v sobi, kjer je bil Pellici pustil denar, toda on da se denarja niti ni dotaknil. Kakor priče so bili zaslišani Peter Pellici, ki je izjavil, da on ne ve, kako da je izginilo onih 1000 kron ter da on ne dolži nikogar ; Izak Jošef Taraboochia, ki je potrdil, da je izplačal 1000 kron preveč : Fran Viezzoli, Fran Velk, Josip Carpeggiani, Leopold Montanari in Alfred \Yaldeck. A nobena teh prič ni dejala, da je videla Zannija, ko si je prisvojil denar. Ob 2. uri popoludne je bila razprava prekinjena do 4. ure popoludne. V nadalje vanju razprave sta bila še zaslišana kakor priče Josip in Peter Faccanoni a zatem so bile preoitane nekatere listine. Na to je sodni dvor stavil porotnikom eno samo vprašanje. Za tem je govoril zastopnik državnega pravdništva, kateri je utemeljeval obtožbo ter dokazoval, da nihče I drugi ni uk/adel onih 1000 kron nego Zanni. Sledil mu je branitelj, kateri je pa izpodbijal izvajanja svojega predgovornika ter dokazoval ravno nasprotno, t. j., da je Zanni nedolžen. Braniteljev govor je bil pa tako prepričevalen, da so porotniki po par minut trajajočim posvetovanju zanikali z vsemi 12 glasovi stavljeno jim vprašanje. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor Zannija oprostil obtožbe. Zanni je bil takoj spuščen na svobodo. London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal- lir Cesarski cekini -239.55 117.15 19.06 95.30 11.32 239.45 117. 23.4: i 19.0H 95.30 11.32 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3°/0 francozka renta 98.57, 50/o italijanska renta 104.35, španski esterieur 88.9"), akcije otomanske banke 604. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice .—, Lombardi 92.— unificirana turška renta S9.75, menjice na London 251.75, avstrijska zlata renta 102.60, ogrska 4% zlata renta 102.7-"), Landerbank —.—, turške srečke 133.25, parižka banka 11.33, italijanske meridijonalne akcije 712.—, akcije Rio Tinto 12.60. Vzdržana. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 89,/s Lombardi 31/-, srebro 251318 špaaska renta SS1^, italijanska renta 103.Vj, tržni diakont 31/,, menjice na Dunaju 24.24, dohodki banke--, izplačila banke —.—. Trdna. Tržna poročila 15. decembra. Budimpešta. Pšenica za april K 7.69 do 7.70, za oktober od 7.58 do 7.60. Rž za april K 6.56 do 6.57, za maj —.— do —. Oves za april Iv 5.47 do 5.48, za maj K. —.— do —.—- Koruza za maj K 5.16 do 5.17. Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : slabo, mirno; prodaja 17.000 met st. nespremenjeno. Draga žita nespremenjeno. Vreme: Oblačno.. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za december 34—, za marec 343/4 za maj 351i\, za september 361/*, vzdržana; kava Rio navadna loco 31.34, navadna reelna 35.38, navadna dobra 39.42. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good average za tek. mesec po 50 kg 41.25 frk, za marc 42.25 frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za december J 6.80, za januvar 17.—, za marc 17.40, za maj 17.70: za avgust 18.10, za oktober 18.30. Stanov (Vreme: megla). London. Sladkor iz repe surov Sli. Java 9.041/, Sh. Mirno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.50 do 66.—. za september K —.— do —.—, dec.-avg. 64.50 do 65 75, Concassii in Melispile i promptno K 69 50 do 70 — .za sept. K —.— do j—, dec.-avg. 67.30 do 67.80, New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče dobave. Vzdržano; 5 in 10 st. znižanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, rž za januvar 15.—, za januar-april 15.—, za marec-junij-15.— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 20-60. za januvar 20.75, za januar-april 20.75, za ma-rec-junij 20.75 (stanov.). — Moka za tekoči mesec 28.10, za januvar 28.15 za januar - april 27.95, za marec-jnnij 27.85 (stanov..). — Repično olje za tekoči mesec 53.25, za januvar 53.25, za ianuar-april 53.25, za maj-avgust 53.— (mirno.) Špirit za tekoči mesec 45.—, za januvar 45.—, za jan.-april 45.25, za maj-avgust 44.— (trdno). — Sladkor surov 88° uso nov 22s/4—23 (mirno), bel za tekoči mesec 25.62l/t, za januvar 25.87l/s (mlačno) za januar-april 26.121/* za maj-avgust 27.— rafiniran, 57—57Vi* — Lepo. Trgovina se zaklanimi prašiči. V7čeraj je bilo pripeljanih na trg 87 prašičev. Kupčija je bila zelo slaba in se je le nekaj prodalo po K 115. V zalogi je ostalo okoli 150 prašičev. Radi nenavadno gorkega južnega vremena je kon»um pičal in malo povpraševanja po blagu, vsled časar je bila dosedaj trgovina s tem predmetom nenavadno malo raivita. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) A. ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikako konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. rLnstrov&n oenlk brezplafino in franko. XKXXXXXXXKXXttXKK * Svoji k svojim! * Z^ asiti oe je v vojaškem oddelku magistrata, V a Muda vecchia it. III. nd. Porotno sodišče. Včeraj ae je vršila kazenska obravnava proti 22 letnemu Hektorja Zanni iz Trsta, radi zločina tatvin«. Borzna poročila dne 1"». decembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07—19.091;, angležke lire K 23.94 tfo 23.98, LondDn kratek termin K 239.40—239.45, Francija K 95.10—95.35, Italija K 95.15—95.45, italijanski bankovci K 95.20—95.50, Nemčija K 117.05—117.35, nemški bankovci K 117.05—117.35. avstrijska ednotna renta K 100.70—101.00, ogrska kronska renta K 99.--99.30, italijanska renta K 101.50—102.10, kreditne akcije K 685.--688.—, državne železnice K 677.--680.—, Lombardi K 89.-91.—, Llovdove akcije K 793.--799.—. — Srečke: TisaK 330.--333—, Kredit K 475 do 484, Bodenkredit 1880 K 293.-297.56, Bo- denkredit 1889 K 289.---293 —, Turške K 137,— do 13i*.—- Srbske —.— do —. Dunajska borza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju „ „v srebru Avstrijska renta v zlatu ^ v kronah 4U0 Avst. investicijska renta 3l,'i'V» Ogrska renta v zlatu 4°,„ i, „ v kronah 4°, _ rent« 3 V, Akcije nacijonalne banke ' Kreditne akcije včeraj 100.75 100.60 120.60 100.80 93.15 119.— 99.15 91.35 1614.— 687.50 danes 100.75 100.60 100.70 100.80 93.05 119,— 99.05 91.25 1619.— 685.25 X X X X X X X X X X X X X X X X X ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge t Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej yinton Černigoj Trst, Via dl Piazza vecchia (Roearlo) ii. 1. hiša Marenzi. NaiTcčja tovarna pohištva primorske iežele. Solidnoat zajamčena, kajti les se osnSi v to nalašč pripravljenih prostorih b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, dernl sestav. Konkurenčne oene. ■V Album pohlftteT breipUiti. "M X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxx GRL0B0L, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Pastigflie Prendini. Nad 40 leten v s peh. Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini", koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. Sprejema zavarovanje človeškega živ-jenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Bmit z zmanjiujoČimi »e vplačili. Vsak ćlan ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLA VI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drnsra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni kisi v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim Škodam po najnižjih cenah Jkode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSIGICOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 »tot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod pr-Ijubjjenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z našo var stveno znamko „SIDRO4' z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek. KicMa lsiarna pri zlaten ierc 7 Pragi I. Ellzabetine vile« 6. m & Anton SkerI mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. — »t* Internacijonalna godba in petje. Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. "^Ml XB. V olajšanje nakupovanja se prodajajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke. Kašelj - Ka.ta.ri Dohroznane ksitrainuate paštilije Kavasini. koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveške?* katranu, imajo same ca sebi že mtd.cinalno mo<\ dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti od prav jo katare, bronhijalne, želodčae in črevesne zasliže« ja. Ena škatljica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le pašti lije z v žganim imenom _ Kavasini" ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po pošti pošilja proti povzetju najn anj o škatljice. Glavna za1 aga: Lekana Ravasini v Trstu. Vdobivaju sc v TK.^Tl v lekarnah: Autoaiazso Skedenj, JJiasolctto Ponterosso. Gineiner nlica < nulia. J zvoniti ul. Caserma, de Lcitcuhurg pri javnem vrtu LeitcnJmrfj trg S. Giovanni, Picciula Barr. vecchia, Ser ra ral o ul. Pešce, Suftina l'orso, Viđali (t T'ardalm.-tso pri sv. Antonu nov.; v GORICI : C ristofolettt in Pontoni ; na ltKKL: Prodani in Schindlfr. in v glavnih lekarnah v Avrttvo-< »gerskej. MXXXXXXXXXXXXX> 36 8(5 32 36 !lO Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TRST Corso štv. 19. TRST. Rokovice glaee, pive vrste za g<.spe, '2 gumba po.....gld 1.— 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele koze za prati, 3 gumbi {»o . . . . gld 1.20 Rokovice gltjfe z volneoo podlago za gospode .......gld 1.G0 Rokovice cd 5'ste voine . . . gld —.80 Rokovice giacč za gospode (angleške vrst?) po .... gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristne angležke }*» . gld 1' 2S > Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obiđk. Na razpolago so vedno topla in mrzla jedila. Kroma :e odprta vsak večer do polnoči. Udani Josip F ur lan. krčmar. XKXKXXKXKXXXXKXK FILIJALKA BANKA UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi p<»li kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter se obrestuje: Vrednostne papirje: po takoj ., 3 na i> mesecev Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in -zasluznim križcem - omimaiii iorarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve >v. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopićev lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. Napoleone : po _ ->i na <> mesecev I „ - 0 na 1 leto b) Za giro-conto daje do vsakega zneske | izplačuje se do 40.000 K a cneque; z:i veče zneska j treba avizo pred opoldansko bor/.o. Potrdila se dajejo j v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne , uplačila in naj se je to zgodi lo katero si bodi urad-! nih ur. Sprejema za svoje eonto - correutiste inkase in I račune na tukajšnjem trgu. menjice za Trst. Dunaj ! Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja j nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne ! papirje brezplačno. d) Izdaja vredniee neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. Samo 16 K i»j> tm */a i ji vrhu tega k1 prevlečen ]»>tom rlsktr. s 14 karat, zlatom. Ta ura r>e nič ne razloči od jtrisim zlate ki velja 200 K ter >o / "' "J zlate in rdnto nadomestilo zlatih ur, ker obdrze svojo vredbont. Da se te ure razširijo, smo ceno molit m in itn*kitn uram postavili le na K 16.— franka poštnine in carine prej so stale K 35.— K vsaki uri dod i se et*ij. Krasna moderna verižica za možke ali ženske ob jednem tudi za okoli \rathj od ptadno protok, tvrdko I. FEITH. Dnnaj. YII.. ftralitetrassc 38. >ajbolo]jse oliuviil<» po najugodnejših cenah se dobiva le Julij Romanelli____ TRST Corso št. 12 TRST Yeliki izbor an^eških čevljev za moške od gld, 3.10 naprej ti i um. d ,, o .i 3.30 .i Specialiteta obli vol ^a tleevke. ~ Za praznike! > Urar F. Pertot Trut ulica della Poste 3, vogal ul. Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izl>or stenskih ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. VEČJA TRGOVINA == v Gorici ------ isc e Zaloga Švicarske tovarne za ure „Chronos". Prodajalnica izgotovljenih oblek — „Alla Citta di Trieste" - - tvrdke EDVARD AL ASCH Via Tor rente št. 40 nasproti grledališću „GOLDONI s krojačnico, kjer se iz* ršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih fnovij. VELIKI IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizovana krojačnic. kontoaristn veščega .slovenskega, italjanskega in nemškega jezika ter amerikanskega knjigovodstva. Ustop takoj. Plača po dogovoru Ponudbe poil >Koutoarist< lista ^Edinost« Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta lSol.) To društvo je razte4 Glavnica /a zavarovanje ž i ven j a do 31. decembra 181>1. . . . „ Plačana povračila: a) v letu 181>4......... 9,737.«;U*45> b) od začetka društva do 31. decembra 1894....... 292,401.70'i*51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodi»vanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazione št. 88.81 v lastnej hiši. na upravo TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST Pozor! Prodajam po jako nizkih cenah spece-rijsko-jedilno blago iz prvih tovarn in sicer Ilirske testenine Žnideršič & ValenĆiČ, nadalje napol taDske in tržaške testenine prvo vrste in vsake velikosti, s točno postrežbe na dom. Na deželo pošiljam po poštnem povzetju od "> klg. naprej. Proti takojšnemu plačilu -J°/0 odbitek. Priporočam se udani Josip Luiu. TRST. - Via Giacinto Gailina št. 6. - TRST. Najboljši in najpopolnejši glasovir j i (pianitti) se v k u p ij«> najeeueje proti takojšnemu plačilu ali n;i mesečne obroke v:mje Av-tr- -Ogerste za glasov i rje. Zaradi oMa iz Trsta se proda po jako nizki ceni dve slovenski kr5m; ter zalogo dalmatinskega in istrskega v"n Pojasnila daja Anton S >rli Trgovinska kavarna v Trstu. „LJU BLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Folnovpl&čani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. = Podružnica v Spljetu K 1,000.000 Zamenjava in Mkomptige Daje predujme na vred. papirje. Denarne ^j^3^*0 Klin,,;« : n - ~ ^J — : „ isireb&ne vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurznl . . - VSprejenTia. upuje in proaaja jj — i - i2gUbi --oa vložneugodnim npone.----ksuoi __ obreatim. vložeD1 denar obr?stuje od ^ ^ ne mte rent. zastuvnih piaem. pnjoriiet, komunalcih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev is deviz. Fromeie izdaja k vsakemu žrebanju. |i Vlnkuiuje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. E+Mompt ia htkammo menic, Bf" Bor^nm naročila. dne vzdiga. Promet ■ čeki in nakaznicami.