in to v pogledu stanarine. Končno je prodsed- nik naglasil nekatere želje učiteljstva v mo- Glavni odbor JUU pri g. prosvetnem mlnistru Prosvetni minister g. Stevo Oirič je 29. decembra sprejel glavni odbor JUU in z njim v enouirnem razgovoru razmotrival aktualna prosvetna, šolska in učiteljska vprašanja. Predsednik JUU Ivan Dimnik je v toplem nagovoru pozidravil g. prosvctnega ministra kot vrhovnega prosvetnega šefa in strokovnjaka. Tov. Dimnik je poudaril, da s item tolmači razpoloženje vsega organiziranega učiteljistva Jugoslavije in izjavil, da bo imelo prosvetno ministrstvo v Jugoslovenskem učiteljskem udruženju solidnega sodelavca pri reševanju vseh prosvetnih problemov. ter pri nacionalnem delu in v ostalem udejstvovanju za dobro našega naroda. Danes je učiteljstvo v Udruženju homogeno, složno in soglasno. Naglasil je, da so nacionalni in državni interesi zastopnikom, kakor učiteljskemu udruženju vedno prvi in hočejo v okvirju teh reševati ostale probleme. Nato je itov. Dimnik objasnil g. prosvetnemu ministru vse probleme, ki predvsem interesirajo učiteljstvo, kakor; ureditev in vzdrževanje narodnih šol, potrebo revizije uredbe o draginjskih dokladah v korist učiteljic, neobhodno poitrebo, da se v disciplinskem pogledu učitelji narodnih šol izenačijo z ostailim uradništvom. Izrekel je željo učiteljstva, da se revidira § 76. uradniškega zakona v tem ;zmi'slu, da bodo upoikojcnci v Udruženjih lahko enakopravni z aktivnim učiteljstvom. Prosil ie g. ministra. da pokloni pažnjo učiteljem bojevnikom, ki so zaradi službe v vojni izgubili Silužbena leta za napredovanje tcr se reši njihovo vprašanje cnako kakor je narodnia skupščina to rešila za zdravnike. Opozoril je g. ministra na potrebo ureditve vprašanja učiteljev. ki odidejo iz službe zaradi odslužitve kadrskcga roka iter s tem izgubijo službena lela za napredovanje in svoje službeno mesto. Govoril je nadalje o nujni pospešitvi izdaje učnih načrtov tako za osnovno. kakor za višjo narodno šalo. v svrho ureditve učnlh knjig in realizacije fonda za vzdrževanje in podpiranie narodnih šol v siromašnih občinah. Nadalje se ic dotaknil vnrašanja preureditve prafctičnih učiteljskih izpitov, odnosno navedbe točnega gradiva, ki ga morajo obvladaJti kandidati pri teh izpitih. Aktualno je vprašanje priznanja službendh let učiteljcm na privatnih šolah. posebno onim, ki so službovali svoječasno na nacionalnih šolah družbe sv. Cirila in Metoda in drusih. ter želi učiteljstvo, da se tudi njcmu prizna iste ugodnosti, kakor so bile svoječasno s finačnim zakonom Driznane gg. iprofesorjem. Predsednik je nato opozoril 2. ministra na težkoče pri prevedbi v V. grupo in ga zaprosil za omilitev tozadevnih določb. Enako je izrazil željo učiteljstva. da sc vzpostavita prvotna §§ 51. in 113. zakona o nar. šolah in se določi stari maksimum štcvila otrok v razredu, kakor tudi cenzus za oprostitev šol. upraviteljev od poučevanja. Končno je izrazil željo. naj bi se učiteljem, ki preidejo v administrativno službo k ministrstvu prosvete. banskim upravam in sreskim načelstvom, priznala stanarina, kar je vsekakor v interesu šolske adminietraci.ie, ako hočemo dobiti dobre upravne uradnike v prosvetno upravo. Izrazil je željo, da bi se v poglcdu zastopstva učiteljstva narodnih šoi v glavncm prosvetnem svetu upoštevale žeiljc JUU. Nato je predsednik oipozoril g. ministra na nekatera aktualna in akutna vprašanja posameznih sekcijskih odborov JUU in zaprosil g. ministra za pomoč s strani ministrstva. Tako prosi, da bi se rešilo za drinsko bano- vino aktuailno vprašanjc fonda Save Kosanoviča in beograjskc^a pcnzijskega fonda; v savski banovini da bi se končno rešilo vprašanje imovine učšteljskega doma in konvikta, ker bi jalko težko odjeknilo nc samo med učiteljstvom savskc banovine, temveč tudi solidarno med vsem učiteljstvom v državi, ako bi s težkimi žrtvami več generacij učitel.jstva priddbljena učiteljska imovina prišla v neučiteljske roke in bi ostalo učiteljstvo brez pvojih iprostorov, učiteljski oitroci pa brez svojega konvikta. Dravska sekcija je sprožila vprašanje stikov z učiteljstvom in učiteljskimi udruženji bratskih. prijateljskih držav. Izvršni odbor si je osvojil mišljenje, da započne večjo akcijo za zbližanje učiteljstva prijaiteljskih držav in bi poleg reprezentacijskih pevskih zborov, šel tudi izvršni odbor z oficielnimi zastopniki sekcii v kratkem v Bolgarijo in Turčijo ter nato v druge države, da bi se potom učitelistva podiprla vclika zamiscl blagopokojnega kralja Aleksandra I. v pogledu naše zunaTije politike in utrjevanja zvez s prijateljskimi d'ržavami. Glede beograjske sekci.je je opozoril predsednik na vprašanje šolskega muzeja in izenačenja učiteljev iz Zemuna in Pančeva; z učiteljstvom Beograda ravski banovini. Gospod minister dr. Čirič se je zahvalil predsedniku Dimniku za pozdrav in jc obljubil, dai se bo iskreno zavzel za vprašanja, v katerih pričakuje učiteljsitvo rešitve. Posebno je naglasil željo sodelovanja svo.jega resora z učiteljsko centralo. Iznešena konkretna vprašanja — taiko jc rekel g. minister — je treba deliti in jih razločevati po pctih skupinah. t Prvo ®o vprašanja idealnega značajai šolc in učiteljstva: v drugo skupino spadajo interesi učiteljskega stanu oboje brez gmotnih zahtev; tretje šolska in staniovska viprašanja, ki so zvezana z flmotnimi zahtevami, v četpto skupino spadajo važnejša vprašanja, ki sicer niso splošnega značaja ampa^k čakajo na nujno rešitev z ozirom na banovinske. krajevne in druge razmere; peto so vp'rašanja učiteljskega izvenšolskega dela v tu in inozemstvu v svrho mednarodnih stikov v idealni smeri in v službi velikjh idei domovine. Med prva bi štcl vprašanja učnih načrtov in programov in učnih knjig. in itu bo trcba priti čim prej do ugodne rešitve, ker jc to vprašanje v zvezi z notranjim preporodom našega naroda. Najtežje vprašanje, ki ga je danes nuj.no treba reševati ie vprašanje vzdrževanja šol in izplačevarija prispevkov po šolskih proračunih. V tem pogledti bo treba nujno podvzeti potrebne korake. V pogledu disciplinskih predpisov uvideva g- minister upravičenost učitelj&kega stremljenja za izenačenjem z ostalim uradništvom. Povsem je uvidel g. minister tudi upravičenost zahteve po ravnopravnosti upokojencev v udruženju. Za praktične izpite bo predpisal gradivo, ki aa mora obvladati kandidat. ki polaga izpit. Vprašanje učiteljev bojevnikov in onih, ki odidejo na odsluženje ikadrskega roka je treba razmotrivati s stališča gmotnih kakor tudi s stališča moralnih obvez napram našim junakom. ki so se borili za dpmovino. Gosp. minister je popolnoma priznal, da je r.jiteljstvo, ki je služilo na nacionahuh privatnih šolah, upravičeno zahtevati, da se izenači gledc štetja službenih let s profesorji. Glede vprašanj: V. grupe vzpostavitve §§ 51. in 113. zakona o narodnih šolah in stanarine prideljenim učiiteljem uvideva upravičenost, pripominja ,pa da so ta vprašanja itako vezana s finančnimi sredstvi da ie treba najprej ta upoštevaiti. Gospod minister jc poudaril, da mu izncšena vprašanja nikakor niso nova. ker jc že v finačnem odboru narodne skupščine imel priliko zavzemati se za te zabteve. Iz te13. razloga mu bo tem lažje zastopati isto stališče sedaj in upa na realizacijo nosamcznih vprašanj, v kolikor ne bo zaprek z drirgih strani in zaradi raznih oikoliščin. Poscbno je č. minister ©ozdravil idejo in ukrepc. ki jih namerava JUU storiti v svrho zbližanja med učiteljsitvom m učiteliskimi udruženji slovanskih in prijateljiskih držav. S tem svoiim delom bo učiteljstvo močno podprlo državna strcmlieiiiai v pogledu intencii zunanje politike, ker ima učiteljstvo poseben položaj glede zvez, ki jih lahko utrdi tudi z inozem9tvom, v dobrobit naše državne in nacionalne stvari. Gospod minister je prepričal zastopnike učiteljstva, da mu je mnogo do napredka osnovne šole in je obljubil, da bo imclo učitcljstvo, vipogledu šole in stanu v njem iskrenega prijaitelja. Na koncu ie posebno poudaril pomen sloge, ki jo je učiteljstvo na svoji pretekli skupščini poudarilo v resoluciji. S tem jc do'kazalo tudi Oistali javnosti pot h konstruktivnemu delu. Sloga je podlagai učiteljstvu za uspešno delo v dobrobit šole. stanu. naroda in države.