ANNALES • Ser. hist. sociol. - 13 - 2003 • 1 poročila in OCENE/RfcLAZIONi t KiCENSIONMtPORTS AND REVIBVS. 1S3-213 rodnih značajki i njihovog utjecaja na problematiki! nastanjenosti i kontinuiteta prometovanja od brončanog doba. Usustavljenim prikazom utemeljenom na rnulti-disuplinarnom pristopu nastoji se ukazati na čitav niz problema, djelatnosti, kontinuiteta i tradicija vezanih uz izvorišta i vodene tokove. Na ovome mjestu obraduje se problem prerastanja (tj. uzdizanja) razine doline Mirne šlo čini srž djela. Ta koder, autor donosi tekstove dvaju natpisa s delaljnjom analizom obilježja t pravnog zna-čenja njihovog sadržaja. Ovaj pregled oslanja se o velikoj mjeri na antičke izvore. On čini sastavni dio komplementarnog razmatranja medusobne povezanosti kopnenih i morskih komunikacija te naseljenosti na širem području dolini» Mirne. Svakako, on iziskuje daljnju obradu i analizu povezanosti i utjecaju s ostalim područjima antičke Istre. Literalni priloži zastupljeni su pripovjetkom Fedora Putinje "Izak Marinac", a pjesmama se javljaju Miroslav Sinčič, Mirna Bratulič, Marija Ribarič, Snježana Mar-kežič-Klobas i Danlele Sirotič. U četvrtom pogfavlju prof. Stanislav Blaževič piše: Trideset godina Srednje škole u Buzetu. Srednja škola ij ovom mjestu započela je radom školske godine 1971/72, tek 1979. g. postaje samostalnom, a 1991. g. dobiva današnji naslov Srednja škola Buzet. Završetkom drugog svjetskog raia malo se je ljudi poslije osnovne škole upisivalo u srednje škole. Pri vrednim razvojem Buzeštine sve više se osječa potreba za stručnjacima pa i sve veča potreba za otvaranjem srednje škole. Autor piše o postupku otvaranja i razvoju škofe, a uvodenjem gimnazijskog obrazovanja početkorn devedesetih godina prošlog stolječa Buzet dobiva i girnnaziju. Broj uče-nika u zadnjem deseti ječu je ustaljen s blagim porastom polaznika. 2002/03. g. bilo je 143 učenika. Pisac zaključuje da je srednje obrazovanje za ovaj kraj povijesni trenutak. Zahvaijujuči školi, podignut je obrazovni nivo stanovništva, privredni i ostali subjekti lakše su dolazili do stručnog kadra. Mladi ostaju u svojoj sredini, a uvodenjem gimnazijskog obrazovanja omogučava mladima pripremu za visokoškolsko obrazovanje. Jedan broj kulturnih priredbi posebno predstavljanje novih knjiga prikazali su Saša Nikoilč, Cordana Calič Šverko, Siniša Žulič, Mirjana Pavietič i Miaden Vuk-čevič, a četiri nova sveska Annalea (27. i 29. kao pri-rodoznanstvenog i 28 i 30, humanističkog sadržaja, prikazao je Božo jakovljevič. Lidija Nikočevič piše o Jakovu Mikcu, prvom istarskom školovanom etnografu, u povodu otvaranja spomers ploče u Brestu 5. Sistopada 2002. g. Od posljedlca prornetnog udesa 2002. g. smrtno stradao je Antun Hek, direktor Pazinskog kolegija. Prof. Hek je višegodišnji član uredništva Buzetskog zbornika, a zajedno s profesorom Alojzom Jembrihom i glavnim urednikom Božom Jakovljevičem uredivao je i izdao nekoliko reprint, pretiš izdanja književnika i prevoditelja Stjepana Konzula Buzečana (1521-1579). O prof. Heku tiskano je posebno poglavlje u kojem su tiskani biografija (napisao Josip Šiklič). O njegovanju kulturne baštine kroz izdavaštvo piše dr. Tanja Perič-Polonijo, a nekoliko književnih citica uz Antuna Heka napisao je Fedor Putinja, U Zborniku se povremeno tiskaju biografije ljudi zaduženih za razvoj buzetskog kraja. U ovoj knjiži su biografije: Josip Cerovac, Ružica Čuk Cerovac, Stanko Macuka, Mirna Mikac, Renato Pernic, Marica Petretid i Antun Žmak. O sportskim aktivnostima piše Siniša Žulič. Kao najuspjeŠnije i najzanimljivije navodi uspjeh bočarskih klubova. Na nekadašnje uspjehe u stolnom tenisu podsječa Josip Šipuš, a objavljuje se i prilog Bočarski klub "Istra" Kozari. Nekoliko obiteljskih preti mena: Kranjčič, Merlič i Nežič istražuju Vanda Kranjčič, Fdo Medic i Oliver Nežič. Članci su napisani prema podacima u matičnim knjigama. Knjigu su uredili Antun Hek, Tanja Perič-Polonijo i Božo jakovljevič. Božo Jakovljevič ŠOLSKA KRONIKA 11. Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje - XXXV. Glasilo Slovenskega šolskega muzeja, Ljubljana. Ljubljana, Slovenski šolski muzej, 2002: št. 1/2002, str. 1-197; št. 2/2002 - Ostankov zbornik, str. 198-408 Konec februarja 2003 so v Slovenskem šolskem muzeju predstaviti svoje tiske iz leta 2002. To sta dve obsežni številki Šolske kronike, od katerih je prva "klasična", druga pa posvečena nekdanjemu ravnatelju šolskega muzeja, prosvetnemu delavcu in raziskovalcu zgodovine šolstva na Slovenskem Francetu Ostanku. Poleg strokovnih prispevkov v obeh zvezkih so tega dne predstavili še dve lični zloženki o stalnih muzejskih razstavah o šolstvu skozi stoletja in razstavna kataloga o šolstvu na Slovenskem skozi stoletja 111 (od 1918 do 1991) ter o begunskem šolstvu v 20. stoletju. Šolska kronika, zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, je glasilo Slovenskega šolskega muzeja, ki ga je ustanovila Zveza učiteljskih društev leta 1898. Izhaja iz tradicije Zbornika za zgodovino šolstva in prosvete, skupne revije šolsko-pedagoških muzejev iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, ki je začel izhajati leta 1964. V skupnem sodelovanju je izšlo 23 številk, zadnja, 24. številka iz leta 1991 pa je bila plod sodelovanja le slovenske in hrvaške ustanove. Izredno pomembno je, da so v Slovenskem šolskem muzeju sprejeli odločitev, o nadaljevanju publicističnega dela. Od leta 1992 dalje tako pod imenom Šolska kronika izhaja kol samostojno glasilo Slovenskega šolskega muzeja le slovenska stro- 210 ANNALES • Ser. hisi. sociol. • 13 ■ 2003 • 1 POROČILA IN OCTNWElAZ!ON) L' RCCI N5IONl/K6l'Ofi ti ANO R.fVIEVVS, IK3-51 3 kovna serijska publikacija; namenjena je raziskavam in objavam za zgodovino šolstva, pedagogike in vzgoje na slovenskem ozemlju, seže pa tudi na bližnja območja in v širši evropski prostor. Zaradi velikega interesa piscev in bralcev od leta 1999 dalje izhaja v dveh številkah letno; objavlja raziskovalne rezultate delavcev in sodelavcev muzeja, raziskovalcev na inštitutih in na univerzah ter strokovnjakov iz šol, muzejev in arhivov, v njej pa sodelujejo tudi drugi preučevala Šolstva. Vsebinsko zajema zgodovinske vidike vzgoje, izobraževanja in šolstva, od teoretičnih vprašanj do krajevnozgodovinskih študij, biografskih in bibliografskih pregledov. Zbornik je razdeljen na več ustaljenih rubrik, v katere uredništvo razvršča znanstvene razprave in druge prispevke. To so rubrike Članki in razprave, Prispevki in gradivo, Spomini na šolo, Jubileji, Iz muzejskega dela, Drobtinice iz šolske preteklosti ter Poročila in ocene. Temu programu popolnoma sledi prva številka, druga pa je zaradi zaokroženega vsebinskega in spominskega sklopa zasnovana drugače. Pomembnejši članki imajo poleg slovenskega vselej se angleški izvleček in nemški povzetek. V ta dva tuja jezika so prevedeni tudi naslovi prispevkov; v angleščino že v naslovu, v nemščino pa ob povzetku, naslovi v vseh treh verzijah pa so navedeni že v kazalu. Članki so opremljeni z ustreznimi črno-belimi ilustracijami, fe platnice z zavihki so natisnjene v barvni tehniki. Prispevki so razvrščeni po UDK klasifikaciji, vsebina Šolske kronike je vpisana v slovenski intemetni knjižnični sistem Cobiss, zato je v njej omogočeno hitrejše in veliko obsežnejše Širjenje strokovnih informacij do občasnih in rednih bralcev in drugih uporabnikov. V prvem zvezku so med članki štiri razprave. Da bo lažje ceniti in razumeti današnjo dokaj svobodomiselno vzgojo otrok, je priporočljivo prebrati članek Maje Žvanut, ki je na podlagi vzgojnih det "Speculum Ge-nerosae Juventutis", namenjenega plemiški mladini Kranjske, Štajerske in Koroške, ter "Orbis pictus sensualium", namenjenega vsem otrokom, raziskala vzgojne ideale v 17 stoletju. Ti ideali so, sicer z drugačnimi vzgojnimi metodami, spodbujali težnjo pridobivanja čednosti, kot so razumnost, pridnost, skrbnost, zmernost, srčnost, potrpežljivost, ljubeznivost, pravičnost in darežljivost, torej lastnosti, ki so, kot pravi avtorica v zaključku, zaželene in koristne tudi v današnjem času. Sledi razprava Zorana Radonjiča z idejno-vsebinsko analizo poglavij v petnajstih učbenikih za osnovno in srednjo šolo iz obdobja 1948-1999, v katerih je obdelana tematika druge svetovne vojne v Sloveniji in Jugoslaviji. Že takoj na začetku avtor ugotovi, da omenjeni niso bili nepristranska učna sredstva, v nadaljevanju pa to vprašanje problematizira, poglablja in potrjuje. Razpravo konča z analizo učbenikov iz obdobja samostojne Slovenije in preglednico obravnavanih učbenikov. Radon jičevemu prispevku sledi razprava o šolstvu na Kočevskem od druge po- lovice 19. stol. do konca prve svetovne vojne, v kateri Vanda Trdan piše o njegovem razvoju in med drugim opozarja tudi na porast nacionalizma na narodnostno mešanih področjih, kamor je sodilo Kočevsko, ter na nasprotja med nacionalnima taboroma, ki so se kazala tudi v šolski politiki. Stanislav Južnič na osnovi obravnave doslej še neobdelanega arhivskega gradiva opisuje življenje in delo slovenskega jezikoslovca in poliglota Rudolfa lužniča (1883-1955), enega pomembnejših slovenskih pedagogov in avtorja učnih knjig. Razpravi je priložil tudi popis Južničevih objavljenih in neobjavljenih del, Med Prispevki in gradivom lahko beremo dva sestavka Tatjane Hojan o treh slovenskih pedagoških revijah: Šolskem prijatelju, Slovenskem učitelju ter, s posebno natančno predstavitvijo, zlasti o Učiteljskem tovarišu. Uvod v to rubriko pa je prispevek Marije Jasne Kogoj o uršulinkah v Ljubljani v obdobju 1702-2002, ki predstavlja projekt, v katerem so uršulinke ob svoji pomembni obletnici organizirale mednarodni znanstveni simpozij in priložnostno razstavo. Da je jubilej pomemben, so s svojo odločitvijo o oblikovanju naslovnice prve številke dokazali tudi uredniki in izdajatelji prvega zvezka. Nanjo so namreč umestili risbo uršu-linske cerkve in samostana v Ljubljani iz 18. stoletja. ANNALES • Ser. hist. sociol. - 13 - 2003 • 1 POROČILA tN OCtNc,'RtLAZ!ONI t. RECENSIONMREFORIS and RFV1EWS. 183-2 ] 3 vanjo pa fotografijo učenk v uršulinski šoli. O izobraževanju v trgovinski stroki v nadaljevanju piše jasna Županič. Njen prispevek z naslovom "Po sledeh šolstva do trgovske in ekonomske šole v Brežicah" na brežiškem konkretnem primeru pokaže, kako v sodobnem času izginja zanimanje za star in nekoč zelo iskan poklic trgovca, ki je bil spoštovan in družbeno visoko cenjen. V drugi polovici prvega zvezka sledijo prispevki po rubrikah, ki so bile že navedene. V rubriki Spomini na šolo sta objavljena dva krajša spomina na šolo Zlate Volarič in Janeza Švajncerja, ki nam v leposlovnem prijemu pokažeta, kakšna je bila nekoč "šola za življenje" v Prekmurju in kaj se je dogajalo na šoli za frizersko in oblačilno stroko v Mariboru. Slavica Pavlič je pripravila seznam slovenskih Šol, ki bodo v letu 2003 praznovale večje ali manjše jubileje; seznam iz prve številke se nadaljuje in končuje v drugi številki. Janez Kavčič: je pripravil prispevek ob jubileju Gimnazije Jurija Vege v Idriji, ki je naslednica prve slovenske realke, ustanovljene leta 1901. Stanislav Senekovič je ob slovesu Jožeta Hudalesa (1937-1997) predstavil življenjsko pot tega učitelja, pisatelja, kiparja in slikarja. Ker Šolsko kroniko izdaja Šolski muzej, je prav, da je del njene vsebine posvečen ne samo znanstvenim in raziskovalnim prispevkom, temveč da je predstavljeno tudi muzejsko delo in njegov pomen. Zato velja z zanimanjem prebrati poročilo o delu Slovenskega šolskega muzeja v letu 2001, ki ga je pripravil direktor muzeja Branko Šuštar, ter poročilo Tatjane Dekleva iz rnu-zejsko-arhivske službe Univerze v Ljubljani, ki je predstavila razstavo "Univerza v Ljubljani in njeni rektorji", ob kateri je izšel tudi spremljajoči katalog. Rubrika Drobtinice iz šolske preteklosti je prav pestra. V njej Tatjana Hojan objavlja duhovit prispevek o iznajdljivi učiteljici z naslovom Mojškra, odgovorna urednica Šolske kronike Marjetka Balkovec-Debevec pa predstavlja delo kustosov v muzeju in obrazloži, zakaj njenemu prispevku sledi vsebina proslave ob stoletnici stavbe osnovne šole v Majšperku, ki jo je skupaj z učenci pripravila Danica Lorber. Prvi zvezek zaključuje še rubrika Poročila in ocene, v kateri so objavljene recenzije sedmih domačih in tujih publikacij, ki obravnavajo področje zgodovine šol in šolstva in so izšle v obdobju 1999-2002. Drugi zvezek 11. letnika Šolske kronike je tematski. Posvečen je Francetu Ostanku (1902-1989), ki je bil v obdobju 1951-1974 ravnatelj Slovenskega šolskega muzeja in jo kot pomembna osebnost zaznamoval delo in usmeritev te osrednje slovenske specializirane ustanove. Ob stoletnici njegovega rojstva so v Slovenskem šolskem muzeju C>. junija 2002 slovesno počastili njegov spomin. Pripravili so razstavo o njegovem življenju in delovanju ter jubilej zaokrožili s srečanjem, kjer so udeleženci obudili spomine na njegovo osebnost in ponovno javno izrazili spoštovanje do človeka, ki je na področju slovenskega šolstva odigral pomembno, pestro, obsežno in opazno vlogo. France Ostanek je bil rojen v železničarski družini v Ljubljani, kjer je obiskoval že vrtec, nato pa štiri razrede ljudske šole, mestno deško šolo na Ledini in II. gimnazijo. Šolanje je nadaljeval na učiteljišču v Ljubljani. Po opravljeni maturi je bil učitelj in šolski upravitelj, nato je deloval na prosvetnem oddelku banske uprave ter med vojno poučeval v Zgornji Šiški. V letih 1945-1951 je bil zaposlen v šolski upravi in sindikatu, nato pa je do leta 1974 vodil Slovenski šolski muzej. V njegov zbornik nas popelje že lična naslovnica. Na naslovni fotografiji se nam smehljajo učenci četrtega razreda v medvojni Zgornji Šiški z razrednikom Francetom Ostankom. Na hrbtni stani zbornika pa je Ostankovo šolsko oznanilo - spričevalo po opravljenem prvem razredu ljudske šole v sol. letu 1908/09. Kot uvodnik je v jubilejnem zborniku objavljeno poročilo o srečanju in razstavi ob stoletnici rojstva Franceta Ostanka, ki sta ga napisala direktor muzeja Branko Šuštar in bibliotekarska svetovalka in avtorica razstave Tatjana Flojan; Branko Šuštar je pripravil tudi njegov življenjepis. Sledijo prispevki Silva Terška s pogovorom z Ostankom, Jožeta Košmrija o Ostankovem učiteljskem obdobju v Sodražici v letih 1925-1929 ter Francke Rozman o obdobju 1930-1935, ko je bi! Ostanek šolski upravitelj v Vodicah. Tatjana Hojan je predstavila kmečkonadaljevalne šole, v katerih so se šolali odrasli, ki so v njih poleg strokovnega znanja pridobili tudi splošno izobrazbo. Sredi tridesetih let je v njih deloval tudi Ostanek; dejaven pa je bil tudi v sokolstvu, kar je predstavi! Tomaž Pavlin. Kot vsestranska osebnost je bil Ostanek aktiven v šolski narodnoobrarnbni zasebni organizaciji Družba sv. Cirila in Metoda, v sindikatu prosvetnih delavcev, bil pa je tudi politično dejaven kot referent za manjšinsko šolstvo pri Ministrstvu za prosveto L RS in poverjenik za prosveto in kulturo v Ljubljani. O teh dejavnostih v zborniku pišejo Andrej Vovko, Lilijana Šuštar in Suzana Felicijan Bratož, Pozornost pritegnejo spomini Ane Benedetič na svojega učitelja, nekdanje Ostankove učenke, dartes pa vodje muzejsko-arhivske službe Univerze v Ljubljani v pokoju, in spomini Janeza Stergarja na srečanja in pogovore z njim. Delo Franceta Ostanka v Slovenskem šolskem muzeju je osvetlila Slavica Pavlič, njegovo raziskovanje slovensko-hrvaške narodnostne meje v Istri pa Lilijana Trampuž. France Ostanek sicer ni objavil nobenega prispevka v zvezi z metodiko pisanja šol-skozgodovinskih razprav, vendar pa lože Ciperle obravnava prav ta njegova razmišljanja. Višji kustos šolskega muzeja Stane Okoliš je poudaril globoko prepričanje Franceta Ostanka o pomenu naloge muzeja na področju zgodovinopisja in prispeval zapis o njegovi vlogi pri evidentiranju in zbiranju gradiva o zgodovini šolstva na Slovenskem v tujih arhivih. Slovenski šolski muzej je sodeloval tudi z sorodnima muzejema v 212 ANNALES • Ser. hist. sociol. - 13 - 2003 • 1 POROČILA iN OCENE,