iïiTJiîi^ Iii
$Т. 42 - LETO 56 - CELJE, 18.10.2001 - CENA 300 SIT
BIRAH Z IMENOM ANTRAKS
Tudi v Sloveniji je že sicoraj pozabljena bolezen ponovno v
ospredju. S9j sodimo med regije, okužene z antraksom. Stran 5.
NE PREZRITE:
Razkrinkani teharski motokrosisti
Boigarija express
Blagodejna »pametna« voda
stran z mačkami?
Ceijski rokometaši najprej v ivioskvo
LISJAKI V
MESTNEM SVETU
Razsodba ustavnega sodišča v korist prihodnjim svetnikom.
Stran 2.
PREVČEVE TIHOTAPSKE POTI PO BOSNI
Aretacijo celjskega podjetnika Roberta Prevea z zanimanjem spremlja tudi bosanska javnost. Stran 22.
№ BLIŽA PiVOVARSKI RAZPLET?
Slovenskim proizvajalcem pijač se ni treba skrivati
za tujci, je prepričan Anton Turnšek. Stran 10.
2
DOGODKI
UVODNIK
Svetovni policaj
Ameriški vodeni izstrelki in drugo vroče železje že skoraj
dva tedna sistematično uničuje eno najbolj revnih držav na
svetu. Tudi trmoglavi in ikonoklastični talibani so ta čas že
sprevideli, da so podobe porušenih domov in ubitih civili-
stov njihovo najboljše orožje v vojni z Združenimi država-
mi. In jih začeli radodarno pošiljati v svet. Podoba poruše-
nih stolpov newyorškega WTC je, razen v ZDA, že močno
zbledela, krvave afganistanske slike so sveže. Zato se je
mednarodna enotnost, da je treba zločin kaznovati, počasi
začela krhati. Imajo ZDA torej pravico do tako drastičnih
ukrepov?
Terorizem je gnojna rana sveta in Osama bin Laden str-
žen tega tura, ki ga je treba izžgati. Opravičil za terorizem
ni, pa naj si avtorji krvavih napadov izmišljujejo še tako
»pravične« in »plemenite« vzroke za svoje pritlehno pod-
lost. A nove žrtve med enim najbolj trpinčenih ljudstev v
zadnjih desetletjih zagotovo ne bodo prepričale skrajneže,
da je nastopil čas pogajanj in pogovorov. Prej obratno.
Kljub temu pa je nekaj več kot gotovo. Ta svet potrebuje
nekoga, ki bo skrbel za red na njem. Za spoštovanje osnov-
nih načel človečnosti, ki smo jih kodificirali v konvenciji o
človekovih pravicah. Načelo o nevmešavanju v notranje za-
deve držav, ki ga je rodil antagonizem hladne vojne in bi-
polarnost takratnega sveta, preprosto ni več smotrn. Ker je
krut, nečloveški. Vprašajte, kaj o njem mislijo Srebreniča-
ni, pa Ruandci, nenazadnje tudi kosovski Albanci. Zato
potrebujemo svetovnega policija, ki bo pravi čas posegel med
sprte in jim dal vedeti, da so edine vojne možne samo za
pogajalskimi mizami. In nič drugače.
Na žalost so Združeni narodi zbledela institucija, bastard
blokovske politike minulih časov, zbirokratiziran blodnjak
brez prave moči, ob katerem je Nobelova nagrada za mir
samo obliž na sizifovstvo Kofija Anana. In na žalost so Zdru-
žene države edina sila, ki je ta hip sposobna ohranjati koli-
kor toliko spodoben svetovni red. Red, ki se pač hote ali neho-
te uklanja njihovim interesom, ne pa pravnim ali pravičniš-
kim normam. Zato je vprašanje, ali imajo ZDA pravico do
ukrepanja, bolj kot ne retorično. Drugače ta hip pač ne gre.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Lisjaki v ceijsicem
mestnem svetu
Četudi svetnika Gracer in Krajne od razsodbe Ustavnega sodišča ne bosta ime
koristi, bodo to imeli načelno vsaj njuni nasledniki v prihodnjem mandatu
Celjska mestna svetnika
Miran Gracer in Mirko Fric
Krajne sta pred dvema le-
toma na Ustavno sodišče
Republike Slovenije naslo-
vila pobudo za začetek po-
stopka ustavnosti in zako-
nitosti določb statuta Mest-
ne občine Celje, ki se na-
našajo na sestavo odborov
mestnega sveta, nadzorne-
ga odbora Mestne občine Ce-
lje, komisije za mandatna
vprašaja, volitve, imenova-
nja, priznanja in nagrade
in statutarne komisije. Po
dveh letih in pol je Ustav-
no sodišče RS razsodilo v
glavnem njuni pobudi v
prid. Četudi je res, da je že
vmes mestni svet marsikaj
v prid delovanju v skladu
z ustavo postoril sam.
»Zadoščenje je predvsem
moralno,« pravi Miran Gra-
cer, ki je za razsodbo izve-
del iz medijev. »V praksi ve-
likega učinka v tem manda-
tu ne bo, sva pa s Krajncem
dosegla boljše pogoje za
svetnike, ki bodo v mestnem
svetu sedeli za nama. Priz-
nati moram, da si nisem
obetal, da bo Ustavno sodiš-
če RS najino pobudo rešilo
še v tem mandatnem obdob-
ju.«
»Najpravičneje
bi bilo sedem
plus dvaff
In zakaj sta se svetnika od-
ločila za izpodbijanje dela
statuta? »Zdelo se nama je
nepravično, da so naju za-
to, ker nisva bila člana poli-
tičnih strank, odstranili iz
dela vseh odborov in komi-
sij. Ker sva bila svetnika že
v prejšnjem mandatnem ob-
dobju, veva, da se vse po-
membne stvari dogovorijo
na sejah odborov in komi-
sij. Na seji mestnega sveta
bistvenih sprememb ni mo-
goče več doseči.«
V prejšnjem mandatu so
bili odbori sestavljeni iz čla-
nov sedmih političnih strank
in predstavnika Neodvisne
liste, ki ni registrirana kot
stranka, temveč kot društvo.
»Takrat smo imeli v mestnem
svetu tri predstavnike, sedaj
sem sam. Tudi Mirko Fric
Krajne ne pripada nobeni
stranki. Zato bi bilo v tej se-
stavi mestnega sveta najbolj
pravično komisije in odbo-
re sestavljati po načelu se-
dem plus dva. S tem, ko so
mestni svetniki in župan Bo-
jan Šrot sprejeli v začetku
tega mandata spremembo
statuta v tem smislu, da so
lahko delovna telesa mest-
nega sveta in nadzorni od-
bor MOC sestavljeni le iz svet-
nikov, ki so člani političnih
strank, pa se nama je nare-
dila politična krivica. Priz-
nati moram, da sem zato po-
stal v mestnem svetu indife-
renten, saj nisem mogel ena-
kovredno zastopati stališča
volivcev, ki so glasovali za-
me oziroma za Neodvisno
listo. Res da se je kasneje sta-
tut zopet spreminjal in bi na-
čelno lahko bila člana ko-
misij ali odborov tudi mid-
va s Krajncem, pa je bilo pre-
pozno, saj je bilo članstvo v
odborih in komisijah že do-
ločeno. Če bi jim res šlo za
enakopravnost, bi jih lahko
tudi na novo določili.«
2!amegijen
pogled Mestne
občine Celje
v ponedeljek smo doča-
kali še zamegljeno izjavo za
javnost, ki jo je za Mestno
občino Celje spisal in pod-
pisal tajnik mestnega sveta
Bojan Rebec. Iz nje je slabo
razvidno, kaj je pravzaprav
sploh storilo Ustavno sodišče
v primeru Gracer - Krajne.
Iz nje je mogoče razbrati le
to, da je Mestna občina Ce-
lje vse tisto, na kar sta opo-
zarjala, popravila že sama,
brez Ustavnega sodišča, s
tem ko je medtem statut dva-
krat spremenila.
Mestni svetniki so že 30.
marca 1999 spremenili sta-
tut tako, da je bil ključ, po
katerem so sprva v odborih
in komisijah mestnega sve-
ta lahko sedeli le člani vseh
političnih strank, zastopanih
v mestnem svetu, drugačen.
»Za vsa delovna telesa mest-
nega sveta se je določilo le,
da imajo po sedem članov.
Zastopstvo svetnikov na ta
način ni vnaprej določeno«,
piše Rebec. A kaj, ko je bilo
to za Gracerja in Krajnca v
tem mandatu že prepozno.
Kljub tej spremembi namreč
sestava komisij in odborov
v celjskem mestnem svetu
do danes niso spremenili. In
v tem je lisjaštvo mestnega
sveta.
Na to je v pritrdilnem lo-
čenem mnenju k odločbi Us-
tavnega sodišča opozoril tudi
sodnik dr. Ciril Ribičič. »Lo-
čeno mnenje pišem zato, ker
menim, da za odpravo nee-
nakopravnosti članov Mest-
nega sveta razveljavitev in
sprememba statuta, ki to
enakopravnost neposredno
vzpostavljata, ne zadošča.
Dejanska neenakopravnost
članov mestnega sveta se lah-
ko nadaljuje tudi potem, ko
ta ni več izrecno predpisa-
na s statutom. Ustavnosti in
zakonitosti pa je formalno
zadoščeno. Protiustavno raz-
likovanje med člani mestne-
ga sveta pa se nadaljuje.« In
v praksi dejansko tako osta-
ja.»Verjetno bi bilo res pre-
tirano terjati od vseh občin,
da bi morale izrecno zago-
tavljati enakopravnost čla-
nov svojih svetov v statutih.
Toda v primeru Mestne ob-
čine Celje je to nujno zara-
di tega, da ne bi pobudnika,
nestrankarska člana mestne-
ga sveta, dosegla pred Ustav-
nim sodiščem le Pirove zma-
ge. Pobudnika namreč še na-
prej ostajata v neenakoprav-
nem položaju.« Ker ta Ribi-
čičev predlog, ki naj bi po-
stal sestavni del obrazloži-
tve odločbe Ustavnega sodiš-
ča, ostali sodniki niso spre-
jeli, je nanj opozoril z loče-
nim mnenjem.
Ustavno sodišče je vendar-
le še odkrilo določene ne-
pravilnosti. Tako je glede se-
stave nadzornega odbora
Mestne občine Celje odlo-
čilo, da mestni svet tega de-
la statuta ni ustrezno spre-
menil. Zato je odločilo, da
je potrebno tisti del besedi-
la, ki veže število članov nad-
zornega odbora na števj
strank, zastopanih v me
nem svetu, spremeniti tal
da mora imeti najmanj p
članov. To pomeni, da bil;
ko odslej v njem sedelo
di več kot sedem članov,
rej konkretno tudi Gracei
Krajne. A slednja se očit
do konca tega mandata za
ne nameravata zavzeti. V
kakor pa Gracer zagotav
da bo na eni od prihodi
sej mestnega sveta zahtei
da se z odločbo ustavnega
dišča natančno seznani si
nike: »Da se ve.«
Svetnikoma)
moralno
zadoščenje
Ustavno sodišče je razi
Ijavilo tudi tisto določilo;
pravi, da predlog za imel
vanje članov nadzornega!
bora pripravi Komisija
mandatna vprašanja, volit
imenovanja, priznanja ini
grade na predlog strank:
stopanih v mestnem sve
A Bojan Rebec podučuje,
če bi Ustavno sodišče v&
lo, da je mestni svet ok
bra lani sprejel spremen
statuta, s katero je dopd
to določilo tako, da зш
predloge dajati tudi liste'
livcev, o tem sploh ne bi¿
pravljali.
Iz sila zapletenih pravi
formulacij je razvidno le
da je mestni svet svetnil
ma Gracerju in Krajncu v
četku leta 1999 naredilol
vico. Da so jo kasneje si
popravili, a vseeno ne za(
saj od popravka statuta
sta imela ničesar, ter da
to opravila sila prefriga
Najprej so sprejeli odloí
ki so protiustavne. RaČii
joč, da sodni mlini mel|
počasi, so jih kasneje pos<
no popravljali. Vse do daJ
ko imata Gracer in Kri
le moralno zadoščenj*
praksi pa se za članstvo У
borih in.komisijah vj
mandatu ne bosta pote^
la. Čeprav bi se lahko, ч
hotela županu in svetni»
zagreniti življenje.
NATAŠA GERKEŠ LEO
Strankarski
festival v Celju
v soboto bo v dvorani Golovec festival SLS-i-SKD Sloven-
ske ljudske stranke. Gre za družabno srečanje, na katerem
naj ne bi sprejeli odločitve o tem, kdo bo novi glavni tajnik
stranke. Prav tako ne bodo govorili o morebitnem spremi-
njanju imena stranke, kot je bilo sprva načrtovano.
Kot je znano, je Janez Vrtačnik, dosedanji generalni taj-
nik stranke, odstopil, najresnejša kandidata za njegovo"me-
sto pa sta Novogoričan Milan Turk in celjski podžupan Mar-
ko Zidanšek. Predsednik stranke Franci But naj bi odloči-
tev o tem, koga bo imenoval na to mesto, sporočil predvi-
doma prihodnji teden. Zato bo festival v Celju bolj v zna-
menju družabne prireditve, kar priča tudi program, ki se bo
v soboto pričel ob 13. uri s sveto mašo v cerkvi svetega Duha
v Celju, se nadaljeval dve uri kasneje s pozdravnimi govori
vodstva stranke ter se končal z družabnim srečanjem.
NGL
Legalizirane siculpture
Mestna občina Celje je pri Upravni enoti Celje pridobila
odločbo o dovolitvi priglašenih del za postavljene lesenih skulptur
v Mestnem parku. Tako zavračajo očitke, da so bile postavlje-
ne na črno. Obenem poudarjajo, da so jih udeleženci kiparske
kolonije izdelali iz lesa, ki ga je prispevala Mestna občina Ce-
lje iz gozdov, ki so v njeni lasti. V ta namen ni bilo požagano
niti eno kostanjevo drevo v Mestnem parku.	NGL
Kviaz жа
Goropevšica
Komisija celjskega mestne-
ga sveta za mandatna vpraša-
nja, volitve, imenovanja, priz-
nanja in nagrade (KVIAZ) je
na torkovi seji sklenila, da za
direktorja Osrednje knjižnice
Celje s šestimi glasovi za in enim
proti podpre Branka Goro-
pevška. Drugi kandidat je bil
dosedanji direktor Janko Ger-
madnik. O odločitvi KVIAZ mo-
rajo sedaj razpravljati še svet-
niki Mestne občine Celje na
seji, ki bo v sredo. NGL
28. seja Mestnega sveta
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v sredo, 24. oktobra ob 13. uri, v veliki dvorani
Narodnega doma v Celju, 28. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje. Na seji bodo svetniki
obravnavali naslednji dnevni red:
pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od П. И. 1999 do 15.
10. 2001 in potrditev zapisnika 27. seje mestnega sveta z dne 25.9.2001 ; pod 4 - predlog Komisije za
mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: imenovanje direktorja Osrednje knjižni-
ce Celje; pod 5 - Regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje 2001-2006; pod 6 - Odlok o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Celje za obdobje od leta
1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta
1990 - Celjski prostorski plan - prva obravnava; pod 7 - družbena pogodba o ustanovitvi družbe Celeia,
d.o.o.; pod 8 - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč
-	druga obravnava; pod 9 - poročilo o realizaciji programa investicij na območju krajevnih skupnosti in
mestnih četrti Mestne občine Celje v letu 2001 ; pod 10 - sprememba cene dimnikarskih storitev; pod 11
-	poročilo o realizaciji programa ukrepov za povečanje poplavne varnosti v Mestni občini Celje v letu
2001 ; pod 12 - poročilo o problematiki sanacije zemeljskih plazov na območju Mestne občine Celje;
pod 13 - dopolnitev sklepa o parkiranju v mestu Celje; pod 14 - pogodba o ustanovitvi Javnega zavoda
za regijsko višje in visokošolsko središče; pod 15 - sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v k.o.
Celje in pod 16 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge ter b) vprašanja, pobude in predlogi.
DOGODKI
3
DrŽava jih ignorira
V Združenju občin Slovenije so nezadovoljni z mačehovskim odnosom vlade
v Celju je bila v ponedeljek izred-
^skupščina Združenja občin Slo-
jjnije, ki šteje 43 članov. Poveči-
jjgre za srednje in manjše obči-
^^ ki so se v to združenje, kot pra-
^jo njihovi predstavniki, poveza-
la zaradi neaktivnosti obstoječe
jliUpnosti občin Slovenije,
^druženje in skupnost občin ne naj-
eta skupnega jezika, čeprav naj bi
L besedah Antona Kokalja, pred-
Ifdnika združenja, le-to s skupnost-
jo že želelo navezati stike. A doslej
Ш uspeha. Moti jih tudi neenako-
^faven položaj združenja v primer-
javi s skupnostjo, ki naj bi, zopet po
jiokaljevih navedbah, v vladnih kro-
gih šel v prid skupnosti. Zato so v po-
jedeljek v Celju sklicali izredno skupš-
čino. V Celju zgolj zato, ker ima ugodno
geografsko lego. Mestna občina Ce-
lje namreč ni članica združenja tem-
več članica skupnosti občin.
Združenje občin je v Celju spreje-
lo resolucijo, s katero poziva vlado
in državni zbor k doslednemu spo-
štovanju Evropske listine o lokalni
samoupravi pri sprejemanju ustav-
nih sprememb, ki se nanašajo nanjo.
V združenju se namreč boje, da bo-
do ustavne spremembe prinesle več
škode kot koristi lokalni samoupra-
vi, četudi je cilj evropske listine okre-
piti jo. To je v Celju potrdil tudi dr.
Herwig van Staa, predsednik Zbor-
nice lokalnih oblasti pri Svetu Evro-
pe v Strasbourgu in župan Innsbruc-
ka. Združenje občin nasprotuje raz-
mišljanjem o ukinitvi referenduma
kot oblike izražanja ljudske volje.
so še zapisali, vlado pa pozvali, naj
razpiše referendume o ustanovitvi ob-
čin povsod tam, kjer si tega ljudje
želijo.
Po mnenju članic združenja kra-
jevne skupnosti omejujejo poobla-
stila občin, zato naj se, kjer so do-
volj velike, preoblikujejo v občine.
Kjer to ni mogoče bi jih bilo potreb-
no ukiniti, so zapisali v resolucijo,
ki jo bo dr. Staa posredoval tudi Svetu
Evrope.
V Celju so oblikovali tudi stališče
glede izvajanja priporočil Sveta Evro-
pe o stanju lokalne in regionalne de-
mokracije v Sloveniji. Združenje se
namreč pritožuje, da ni imelo mož-
nosti polnopravno sodelovati na april-
skem plenarnem zasedanju Sveta
Evrope. Zato v poročilu Sveta Evro-
pe tudi niso bila upoštevana stališča
združenja. Ministrstvo za zunanje za-
deve pa naj bi jim namerno prepre-
čilo tudi udeležbo v uradni delega-
ciji Kongresa lokalnih in regional-
nih oblasti maja v Strassbourgu.
Za nadaljnji razvoj demokracije in
lokalne samouprave v Sloveniji se
članom združenja dozdeva, da bi bilo
potrebno okrepiti vlogo župana. Zato
pozivajo, da se okrepi stanovsko zdru-
ženje slovenskih županov. Župan naj
ostane neposredno voljen, so zapi-
sali, omogočiti mu je treba izvaja-
nje občinske politike, obenem pa mu
povišati plačo, saj se zdi članom zdru-
ženja le-ta odločno prenizka v pri-
merjavi z dohodki, ki gredo držav-
nim svetnikom.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Skupaj proti boleznim srca in ožilja
ííacionalni program preprečevanja srčnožilnih bolezni - Najprej vprašalniki, nato preventivni
pregledi za odrasle v srednjih letih
če ste v srednjih letih, ste morda
\t (ali pa boste do konca meseca)
^bili pismo svojega osebnega zdrav-
jiika, V njem so vprašanja o vaši
j^rosti, kajenju, povišanem krv-
|aetn tlaku, obolenjih srca in oži-
lja, družinski obremenjenosti s te-
mi boleznimi, sladkorni bolezni in
feni teži. Izpolnite vprašalnik in
B vrnite svojemu osebnemu zdrav-
Bku. Za vaše zdravje gre!
I Tako imenovani presejalni vpra-
îlniki so prvi korak k uresničeva-
li nacionalnega programa prepre-
Evanja srčnožilnih bolezni, ki ga je
blikovalo ministrstvo za zdravstvo,
njem bodo poleg osebnih zdravni-
flv, ki bodo vse ogrožene povabili
na preventivne preglede, sodelovali
zavodi za zdravstveno varstvo s koor-
dinatorji, pa tudi drugi zdravstveni
delavci, ki bodo v zdravstvenovzgoj-
nih centrih v okvirih zdravstvenih do-
mov pripravljali svetovanja za zmanj-
šanje tveganja: torej o hujšanju, opu-
stitvi kajenja, telesni dejavnosti,
zmanjšanju pitja alkoholnih pijač in
o zdravi prehrani.
Preprečevanje srčnožilnih obolenj
je v Sloveniji izredno pomembno,
saj ljudje najpogosteje zbolijo prav
zaradi njih. Podobno je tudi na celj-
skem območju. Po podatkih Zavo-
da za zdravstveno varstvo Celje je lani
v regiji zaradi srčnožilnih bolezni
umrlo 1.170 ljudi od 2.867 vseh umr-
lih, torej so bile bolezni srca in oži-
lja vzrok za 40 odstotkov smrti.
Cilj novega preventivnega progra-
ma je, da bi s pomočjo preventivnih
pregledov odkrili bolj ogrožene po-
sameznike, še preden zbolijo za ka-
tero od bolezni srca in ožilja. Prese-
jalne vprašalnike bodo prejeh vsi
moški, stari od 35 do 65 let, in žen-
ske, stare od 45 do 70 let (tudi mlaj-
ši, ki so z boleznimi srca in ožilja
družinsko obremenjeni). »Vse tiste
paciente, ki bodo po tem vprašalni-
ku zbrali kritične tri točke ali več,
bomo zdravniki najprej poklicali na
preventivne preglede,« je povedala
koordinatorica za preventivno
zdravstveno varstvo odraslih v celj-
ski regiji, Jana Govc Eržen, dr.med.,
specialistka splošne medicine.
V petih letih bo moral vsak splošni
zdravnik opraviti preventivne preglede
za vso svojo ciljno populacijo, kar
bo brez dvoma velika dodatna obre-
menitev. »Če bomo s programom zgod-
njega odkrivanja in preprečevanja obo-
lenj srca in ožilja znali pravilno ukre-
pati in svetovati in bomo na tak način
izboljšali zdravstveno stanje sloven-
ske populacije ter preprečili prezgod-
njo smrt zaradi srčnega infarkta vsaj
pri nekaterih posameznikih, potem
bo dodatno delo v ambulanti vredno
truda in bo cilj dosežen,« poudarja
dr. Jana Govc Eržen.
MILENA B. POKLIC
Modra kri v Gorenju
^ed uradnim obiskom
^■^ske kraljice Margaret-
je soprog Henrik obi-
tudi velenjsko Gorenje,
ga je sprejel predsed-
l"^ Uprave Jože Stanič s so-
^'avci in gostu ob tovar-
Дет razstavišču (na fo-
^đfiji) razkazal tudi proi-
^ '^'Injo hladilno-zamrzo-
if^ih aparatov,
-trenje je na danskem tr-
25 let. Na Dansko pro-
da več kot 5 odstotkov svoje
proizvodnje in ustvari že 37,4
milijonov evrov prometa, po-
sebej visoka je prodaja šte-
dilnikov. Tržni delež Gore-
nja, ki tam nastopa izključ-
no pod svojo blagovno znam-
ko, je 11,9 odstoten.
Gorenje že skoraj trideset
let sodeluje pri proizvodnji
kompresorjev in termostatov
tudi z dansko družbo Dan-
foss, ki dobavlja Gorenju sko-
raj 70 odstotkov kompresor-
jev za hladilnike. Družbi sta
v letu 1994 izvedli skupno
naložbo v podjetje Biterm v
Bistrici ob Sotli, kjer je Go-
renje 75 Danfoss pa 25 od-
stoten lastnik. Poleg tega Go-
renje na področju kreiranja
tržno komunikacijske strate-
gije že skoraj deset let sode-
luje tudi z agencijo Advance
iz Köbenhavna.
BS, Foto: HINKO JERČIČ
Ugledna podjetja
za Rimske Toplice
Programski svet za oži-
vitev zdravilišča Rimske To-
plice je po dveh zavrnitvah
v torek le potrdil investicij-
ski program Medicinskega
centra Barsos, ki je pred
enim letom in pol dobil
kompleks v brezplačen na-
jem za petdeset let.
Potrditev pomeni, da je
lastnikoma centra dr. Saši Ba-
ričeviču in dr. Cvetki Dra-
goš končno uspelo pridobi-
ti zunanje sovlagatelje, ki bo-
do podprli 50 milijonov mark
vredno prenovo. Po neurad-
nih informacijah gre za Mo-
bitel, Zavarovalnico Triglav
in Novo Ljubljansko banko.
ki so svojo namero že potr-
dili s podpisom, prenovo bo
finančno podprla tudi vlada,
morebitna vlagatelja pa sta
še dunajska Raiffeisenbank in
Luka Koper.
Naslednji korak je podpis
glavne pogodbe med vlado in
podjetjem Barsos, kar naj bi
se zgodilo v enem mesecu,
nato bo začel teči 36-meseč-
ni rok za obnovo. Kot je zna-
no, je Barsos v Rimskih To-
plicah predvidel postavitev
zdraviliško-rekreacijskega
kompleksa na ravni petih
zvezdic, v katerem naj bi bi-
lo 240 ležišč.
JI
Dalai Lame ne bo
Zaradi izbruha spopadov v srednji Aziji je bil tibetan-
ski duhovni vodja Dalaj Lama v zadnjem trenutku prisi-
ljen odpovedati načrtovani obisk Evrope v oktobru 2001.
Potovanje mu je odsvetovala tudi indijska vlada, ki je od-
govorna za varnost Dalaj Lame. Iz njegovega urada v Dha-
ramsali v Indiji so sporočili, da prosijo za razumevanje in se
opravičujejo za vse neprijetnosti, ki jih bo povzročila ta od-
ločitev. Povračilo denarja za vstopnice za javno predavanje v
Hali Tivoli bo možno od ponedeljka, 15. oktobra, do petka,
26. oktobra, na prodajnih mestih, kjer so bile vstopnice kup-
ljene, oziroma v začasni pisarni Društva za podporo Tibetu
na Tavčarjevi 15 v Ljubljani. Člani društva upajo, da bodo
Dalaj Lamo lahko kmalu znova povabili v Slovenijo.AMS
POSVETU
Hrvašica
medicinsica
tragedija
ZAGREB, 16. oktobra - Po-
tem, ko je na Hrvaškem v pre-
teklih dneh umrlo 23 ljudi,
ki so pri zdravljenju uporab-
ljali dializatorje ameriške far-
macevtske družbe Baxter, so
predstavniki omenjenega
podjetja sporočili, da je Bax-
ter po vsem svetu začasno us-
tavil prodajo dializatorjev se-
rije A. Ti imajo namreč ena-
ko membrano kot sporni dia-
lizatorji, ki so jih uporabljali
v hrvaških bolnišnicah. Hrvaš-
ko ministrstvo za zdravstvo
ocenjuje, da so prav ameriš-
ki dializatorji vzrok za 21 ne-
nadnih smrti, medtem ko še
vedno raziskujejo vzroke za
dva druga primera smrti med
dializnimi bolniki. Podjetje
je sicer enkrat že ustavilo pro-
dajo dializatorjev A-18, po-
tem ko je letos avgusta več
dializnih bolnikov umrlo v
Španiji. Priprave so nato vr-
nili v prodajo, saj naj bi re-
zultati testov podjetja TUV
Product Service pokazali, da
so bile te neoporečne, so si-
noči pojasnili predstavniki
Baxterja.
Usoda
Afganistana
NEW YORK/ISLAMA-
BAD, 16. oktobra - Hkrati z
ameriško vojaško operacija
proti talibanom, ki nočejo
izročiti glavnega osumljen-
ca za teroristične napade na
ZDA 11. septembra Osame
bin Ladna, v ozadju poteka-
jo intenzivne priprave na se-
stavo nove afganistanske vla-
de. Po poročilih iz Pentago-
na Američanom počasi
zmanjkuje tarč, Washington
pa si ne želi prehitrega na-
predovanja enot Severnega
zavezništva, ki zaradi prete-
klih kršitev človekovih pra-
vic in trgovine z mamili ne
vzbujajo popolnega zaupa-
nja mednarodne skupnosti.
Osrednja oseba, okrog kate-
re skušajo ZDA s pomočjo
ZN zgraditi novo upravo, je
izgnani kralj Mohamed Zä-
her Šah, ki od leta 1973 živi
v Rimu.
Rešitev za
palestinski
kotel?
PRAGA/JERUZALEM/
DOHA, 16. oktobra - Izrael-
ski zunanji minister Simon
Peres je ponovil podporo
Izraela neodvisni palestinski
državi, pod pogojem, da pa-
lestinski voditelj Jaser Arafat
ukroti Palestince, ki izvajajo
nasilje proti Izraelu. Novoi-
menovani palestinski odpo-
slanec v Jeruzalemu Sari Nu-
sejba pa je menil, da bi reši-
tev spora med Palestinci in
Izraelci morala predvidevati
dve državi. Nusejba je še de-
jal, da bi se moral Izrael umak-
niti z zasedenih palestinskih
ozemelj, in sicer do mej, ki
so veljale pred šestdnevno voj-
no leta 1967, ko je izraelska
vojska zavzela Gazo in vzhod-
ni del Jeruzalema.
4
DOGODKI
Razkrinkani teiiarski
motokrosisti
Na ZPI ne vedo, kdo vozi motokros po njihovi zemlji, mi smo to ugotovili v pičlih nekaj urah
Poročali smo že, da se kra-
jani Bukovžlaka pritožuje-
jo nad hrupom, ki naj bi še
posebej poleti prihajal iz
bližnje motokrosistične pro-
ge, na kateri trenirajo mo-
tokrosisti iz vse Slovenije.
Zadnje čase res nekoliko
manj, še letos poleti pa je bi-
lo po besedah bližnjih sose-
dov, Rezarjevih in Kocjano-
vih, neznosno.
»Že več kot pet let prenaša-
mo ta hrup in prah. Letos po-
leti je bilo še posebej nezno-
sno,« sta potožila Miha in Ma-
rija Kocjan. »Lani so tam ure-
dili makadamsko parkirišče,
pa vozijo tudi po njem!« sta
se še pridušala. »Prihajajo iz
cele Slovenije!«
Sosed Alojz Rezar dodaja:
»Tu, kjer je sedaj motokros je
bila nekoč lepa livada, last
gospoda Ježa s Hudinje. Pet-
najst let smo imeli to zemljo
v najemu in jo obdelovali. Na-
to jo je prevzel sin, najemne
pogodbe nismo podaljšali, kaj
je on naredil z zemljo, pa ne
vemo. Verjetno jo je prodal
občini, saj je to sedaj menda
občinska last. Ko sem se že
pritožil pri motokrosistih nad
hrupom, so me osorno odg-
nali, češ da je to zasebna par-
cela in da lahko na njej dela-
jo, kar hočejo. Kakšnih deset
let bo že, odkar se tu zbirajo
motokrosisti,« je dodal. »En-
krat, ko je bil hrup neznosen,
sem poklical policiste. Prišli
so, eno uro opazovali dirka-
nje po stezi, nato pa odšli. In
zopet nič ukrepali,« se spo-
minja Rezar. Rezar in Косја-
nova zagotavljata, da ne ve-
sta, kdo bi bil tisti, ki je last-
nik proge, ali tisti, ki jo je ure-
dil.
Toliko bolj je motokrosi-
stična steza moteča, ker se na-
haja neposredno v Parku spo-
mina na Teharjah. Na krajev-
ni skupnosti Teharje predsed-
nik Franc Kač zagotavlja, da
je tudi sam skušal na Zavodu
za planiranje in izgradnjo iz-
vedeti, kako je z lastništvom;
Zemljišče je last ZPI, steza za
motokros pa je tam postav-
ljena nelegalno in v tem pri-
meru bi morale ukrepati inš-
pekcijske službe. A proti ko-
mu?
Ko se je zdelo, da se bo
zgodba ustavila, pa se je ne-
nadoma razpletla. Brskanje po
spletnih straneh je pripeljalo
do tekmovalno rekreacijske-
ga kluba Krško, ki na svoji
spletni strani predstavlja 19
motokrosističnih prog v Slo-
veniji. Pri vsaki navajajo, kje
je, kdo je lastnik, kdo kon-
taktna oseba in koliko denar-
ja je potrebno odšteti za tre-
ning. In med 19 progami je
edina brez objavljene fotogra-
fije tudi proga v Bukovžlaku.
Opisujejo jo dobesedno tako:
Bukovžlak, pri grobišču Te-
harje, dva kilometra iz Celja,
upravljavec ?, urnik: vsak dan
(na lastno odgovornost), upo-
rabnina: ne pobirajo, infor-
macije. .. Iz popisa ostalih prog
je razvidno, da so med temi
devetnajstimi le tri, kjer ni
znan lastnik, kjer ne pobira-
jo uporabnine in kjer ni kon-
taktne osebe.
Na spletni strani je bila za-
pisana tudi številka mobilne-
ga telefona motokrosista, ki
očitno vodi omenjeni krški
klub. Nekoliko v zadregi je
pojasnil, da ne ve, kdo je last-
nik proge v Bukovžlaku, da
je tam menda problem neko
svetišče, pa da on že nekaj časa
ni bil tam. Navedel je ime
Zdravka Jelovška iz Cerovca
pri Šentjurju, ki se je tekmo-
valno ukvarjal z motokrosom,
sedaj pa se z njim ukvarja nje-
gov sin, ki naj bi treniral na
progi v Bukovžlaku.
V pogovoru z Zdravkom
mlajšim je ta prostodušno
priznal, da informacija drži,
da pa sam tam ne trenira več,
odkar je urejeno parkirišče in
s tem delno uničena motokro-
sistična proga. Na vprašanje,
ali ve, kdo je uredil to progo,
je odvrnil: »Ja, moj ati in Mar-
jan Zdovc.« Na vprašanje, na
čigavi zemlji, pa: »Hja, na dr-
žavni, ne?« Prijazni fant, ne-
koliko nejevoljen, ker so mu
uničili vadišče, je povedal še.
da sedaj trenira v Lembergu,
Šentrupertu ali Slivnici, va-
dišče v Bukovžlaku pa da ni
več za nobeno rabo.
In tako se sprašujem sedaj,
ko sem za Mestno občino Ce-
lje dokaj enostavno raziska-
la, kako je s progo, ali smem
za nagrado tudi jaz, na kak-
šnem koščku občinske zem-
lje, postaviti malo utico, kjer
bom grela poleti svoje kosti.
Obljubim, da ne bom motila
sosedov. Če mi bodo deset let
gledali skozi prste občinarji,
bom čisto zadovoljna. Pa že
vnaprej iskrena hvala.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Parkirišče v Parku spomina, ki je po besedah Zdravka Jelovška skazilo motokrosistično progo, je letos
služilo tudi za avtomobilski odpad, kot priča fotografija Rezarjevih.
Žrtev formalističnih ovir?
Predsednik Mestne skupnosti Žalec Janez Meglic zavrača očitke o porabi sredstev v neznane
namene - Sporen davek na dodano vrednost
»Denar ni bil nezakonito
zapravljen, naša napaka je
bila le v tem, da smo nekate-
re račune plačevali z gotovi-
no,« je zatrdil predsednik sve-
ta Mestne skupnosti Žalec Ja-
nez Meglič v zvezi z »izgi-
nulimi milijoni pogrebnega
minusa«.
Minuli teden je v Žalcu iz-
bruhnila afera, potem ko je ob-
činski nadzorni odbor v svo-
jem poročilu zapisal, da finanč-
no računovodsko poslovanje
pristojne delavke zadnja tri leta
ni bilo v skladu z zakonom.
Delavka naj bi v tem času pre-
jela gotovino za 178 pogreb-
nih storitev, za 120 je predlo-
žila gotovino in dokumente v
knjiženje, za ostalih 58 pogreb-
nih storitev pa opustila to dolž-
nost. »Tako je bil neevidenti-
ran in za neznane namene po-
rabljen skupni znesek MS Ža-
lec v višini 3.388.494,04 to-
larjev,« je navedeno v mnenju
NO.
Predsednik sveta MS Žalec
Janez Meglič trdi, da je pri po-
ročanju medijev o izginulem
denarju precej dezinformacij.
ki bodo mestni skupnosti ze-
lo škodovale: »Plačevanje z go-
tovino je nekajletna uveljav-
ljena praksa, ki smo jo bili pri-
siljeni uporabljati še nekaj lan-
skih mesecev, nenazadnje tu-
di zaradi dolgov. Z gotovino
so se plačevale določene za-
deve, celo darila za bivši se-
stav sveta MS, daril so bili de-
ležni tudi ljudje z občine. La-
ni maja pa smo imeli bloki-
ran žiro račun, saj je celjsko
podjetje tožilo MS Žalec. Tu-
di zaradi tega in nekaterih dru-
gih stvari je odstopil prejšnji
predsednik sveta MS Eran Sad-
nik.«
Zakaj menite, da so se v
javnosti pojavile dezinfor-
macije glede poslovanja MS?
Mogoče je poročilo občin-
skega NO nerazumljivo, saj za-
deva izzveni, kot da bi šlo za
okoriščanje. V svetu mislimo,
da se bivša delavka ni okoriš-
čala. Preiskava, ki je v teku,
pa bo pokazala, kako in kaj.
Res pa je, da nismo odvedli
davka na dodano vrednost -
aprila, ko smo nameravali dr-
žavi nakazati denar, je šlo za
169 tisoč tolarjev. Vendar pa v
knjigovodski službi niso našli
načina, kako bi državi porav-
nali DDV. Tako davek še da-
nes, po petih mesecih, ni pla-
čan. Zato lahko rečem, da smo
delno tudi žrtev formalistič-
nih ovir.
Torej imate v svetu MS do-
kaze, da denar ni bil porab-
ljen za »neznane namene«?
Za denar v svojem obdobju
(torej od maja lani) vem, kam
je šel. Nimamo sicer čisto po-
polne dokumentacije, moje-
mu predhodniku manjka ne
kaj potrdil. Mislim pa, da bo
uspel dobiti dokumentacijo.
Občina Žalec je odgovor-
no računovodsko delavko
suspendirala ter zoper njo
uvedla disciplinski posto-
pek...
Menim, da je bil ukrep vods-
tva občine do delavke prenag-
ljen. Gre za pridno delavko,
invalidko, ki je delala za po-
lovičen delovni čas. Odnos do
nje ni bil korekten, saj po de-
setih letih, kar je delala v MS,
zadeve dobro pozna.
Še enkrat: v MS v celoti za-
vračate trditve o uporabi sred-
stev v neznane namene?
V občini imamo nekoga, ki
prehitro rad pretirava. Sam se
ne čutim krivega, vendar pa
sem gotovinska izplačila oseb-
no odobraval. Delavka pač ni
sama odločala, kaj in koliko
se bo komu plačalo v gotovi-
ni. Za vsa plačila pa imamo
dokumentacijo.
Za urejanje pokopališč in
opravljanje pogrebnih dejav-
nosti je razpisana koncesi-
ja. Kaj bo to pomenilo za KS
oziroma mestno skupnost?
Če bo koncesija oddana, bo
to pomenilo za občane zago-
tovo dražjo storitev. Podjetje
bo pač šlo v ekonomsko ce-
no. Denar, ki ga v MS dobimo
za najemnine grobov oziroma
drugih del na pokopališču, vsa-
ko leto v celoti vložimo nazaj
v urejanje pokopališča. Ne gre
le za grobove - tudi pokopa-
lišče, mrliška vežica in cvetli-
čarna so v bistvu naša last. Ob-
čina razpisuje koncesijo za
lastnino krajevnih in mestne
skupnosti, kar je pravno ne-
dorečeno vprašanje.
URŠKA SELIŠNIK
Davčni inšpektor je po pre-
gledu poslovanja Mestne
skupnosti Žalec odredil pla-
čilo vseh davkov, zamudnih
obresti, prometnega davka in
davka na dodano vrednost -
skupna vsota »kazni« pa se
bliža 2 milijonoma tolarjev.
Za danes, četrtek, je sklica-
na seja sveta MS Žaleč, na
kateri bodo razpravljali tudi
o zaupnici oziroma odstopu
predsednika Janeza Megliča.
Janez Meglič
PO DRŽAV
Dansko j
kraljevsko
slovo
LJUBUANA, 12. okto
bra - Predsednik republik,
Milan Kučan je se je na bi
niškem letališču s soprog
Štefko poslovil od dansk
kraljice Margarete II. in nj(
nega soproga princa Henri
ka, ki sta bila na vabilo prec
sednika na tridnevnei
uradnem obisku v Slovenj
ji-
Slovenci
nočemo
arbitraže
ZAGREB, 13. oktobra
Kljub temu, da je spori
zum o meji s Hrvaško í
Slovenijo komaj sprejen
Ijiv, slovenska vlada ne ra;
mišlja o mednarodni arb
traži, ker bi z njo zanika
vse, kar je bilo doslej sto
jeno in bi ponovno prista
li na začetku, meni slovei
ski zunanji minister Dira
tri j Rupel.
Nesreče V
gorah
UUBUANA, 15. okt(
bra - Gorska reševalna slu
ba (GRS) je ob zaključi
poletne sezone predstavi
poročilo o gorskih nesreä
pri nas. Lani so gorski î
ševalci v gorskem sve
skupno opravili 223 inft
vencij v gorskih nesreča
umrlo pa je 16 oseb, lete
pa so do 8. oktobra sodelj
vali v kar 184 akcijah, ]
gornikov pa se je smrtij
ponesrečilo.	|
Grmenje |
orožja na
Počku
POSTOJNA, 16. oktobi
-	V torek se je na vojaške!
vadišču na Počku začela d
sedaj največja vojaška vi
ja Slovenske vojske (S^
ki se je končala danes, ii
njej so opravili bojna str
Ijanja z minometi, havt
cami, tanki in protiokle;
nimi raketnimi sistemi i
got in maljutka. Na vaj
ki bo državo stala 7,5 U
lijona tolarjev, je sodel
vaio 185 častnikov in 2Î
podčastnikov SV, 287 pr
fesionalnih vojakov, 31
vojakov na služenju voji
kega roka in 138 pripa
nikov vojne sestave.
Mariborski
študentski
golaž
MARIBOR, 16. oktob
-	Maribor pesti nova viJ
košolska afera, saj so prt
stavniki Novega vala -
banja za pravice študent
na ustavno sodišče vloi
pobudo za zadržanje v<
tev v študentski parlami
ker naj bi predsednik
dentske organizacije Ü
verze v Mariboru (ŠOUl
Luka Peklar načrtno zal
jal študente in javnost.
TEMA TEDNA
5
Strah po
imenu
antraics
Slovenija sodi med regije, okužene z
intraksom - Zadnji primer bolezni pred 18 leti
okužbe z vraničnim prisadom,
Dlj znanim kot antraksom, so v
jruženih državah Amerike pov-
očile paniko, ki se je razširila po
em svetu. Gre res za biološko voj-
I, ali le za izrabo ponovnega iz-
uha stare bolezni v propagand-
I namene? Tudi v Sloveniji je že
oraj pozabljena bolezen ponov-
IV	ospredju. Še posebno, ker so-
mo med regije, okužene z antrak-
m in ker očitno nismo imuni pred
nožično psihozo.
V	Sloveniji veterinarji stalno nad-
rajo zdravje živali, ki so nosilci bo-
rni in glavni vir okužbe za človeka,
izlogov za povečano bojazen pred
inovnim pojavom bolezni v Slove-
jini - seveda, če na bakterijo z ime-
m Bacillus anthracis gledamo kot
lenega izmed povzročiteljev bolez-
Vnašem okolju in ne kot na smrto-
ßno biološko orožje.
Uasično biološko
orožje
Okužbe z antraksom v Združenih
žavah Amerike v kakšnem drugem
su gotovo ne bi bile deležne kaj več
)t drobne notice. Ker pa je do njih
išlo v času po terorističnem napa-
1 na New York in Pentagon oziro-
a sovpada z vojaškim napadom ZDA
1 Afganistan in ker so bili sprva oku-
ni večinoma uslužbenci velikih me-
Bkih hiš, je postal sum, da gre za
roristični napad z biološkim orož-
ni, upravičen. Od tod do strahu pred
akršno nepričakovano poštno
)šiljko pa je bil samo korak.
Bakterija antraksa je znano biološ-
)orožje, saj jo je težko odkriti, izred-
) preprosto pa jo je vzgajati, skla-
ščiti in razširjati. Zahtevno je edi-
I pridobivanje suhe kužne snovi (v
»liki prahu). Spore antraksa preži-
io cela desetletja. Menda imajo an-
ks v skladiščih vse države, ki so se
ukvarjale s proizvodnjo biološ-
!ga orožja. Med znanimi oziroma
razkritimi je bila na primer iraška to-
varna v Al Hakamu, ki so jo do leta
1995 ali 1996 uporabljali za pridobi-
vanje antraksa. Združeni narodi so jo
uničili leta 1996.
Mag. Alenka Skaza, dr. med.,
vodja službe za epidemiologijo v Za-
vodu za zdravstveno varstvo Celje:
»Antraks se od človeka na človeka
ne prenaša, vir okužbe je bolna ži-
val. Pri pljučnem antraksu pride do
vdihavanja spor, kar je po naravni
poti zelo redko. Pri odkritju pljuč-
nega antraksa zato velja, da se vsak
primer bolezni obravnava kot mož-
no kriminalno dejanje, kar pome-
ni, da se raziskuje, kako je prišlo
do okužbe pri človeku.«
Po podatkih OZN izdeluje biološ-
ko orožje 17 držav na svetu. Koliko je
manjših, neodkritih laboratorijev v
drugih državah ali morda v rokah te-
rorističnih skupin, ne ve nihče. Su-
mijo, da je tudi Osama bin Laden (glav-
ni osumljenec za teroristični napad
na ZDA) s svojo mrežo razvijal bio-
loško orožje (proizvodnjo antraksa,
ki ga sedaj dobivajo Američani po po-
šti, pripisujejo Iraku - mar to pome-
ni, da bodo naslednji cilji ameriških
bombnih napadov v tej državi?). Tak-
šnih »proizvajalcev« seveda ne zave-
zuje Konvencija o bioloških toksinih
in orožju iz leta 1972, ki prepovedu-
je razvoj in uporabo biološkega orožja
in strupov, izpeljanih iz živih orga-
nizmov. Potrdilo jo je 140 držav, ko-
liko pa so jo upoštevali, je povsem
drugo vprašanje.
Čeprav še vedno smrtonosen, je an-
traks v smislu biološkega orožja že
dolgo zastarel - vsaj v primerjavi s
pošastmi, ki so jih za uničevanje člo-
veštva zasnovali v laboratorijih z gen-
skim inženiringom. Prav mogoče je,
da bi bile posledice okužbe s temi spre-
menjenimi organizmi, predvsem vi-
rusi, strahotnejše od najbolj pretira-
nih znanstvenofantastičnih knjig in fil-
mov. A nobeno novo biološko orožje
ni tako preprosto uporabno kot an-
traks, ki ga je kot prah mogoče posla-
ti kar po pošti...
S človeka na
človeka se ne
prenaša
Antraks je nalezljiva bolezen živa-
li, pri nas najbolj pogosta pri govedu,
konjih, ovcah, kozah in svinjah. Ži-
vali se okužijo običajno na paši, kjer
pridejo v stik s sporo bacila, ki živi v
zemlji (tja je prišla z iztrebki bolnih
živali ali njihovih trupel). Človek se
praviloma okuži v stiku z bolno živa-
ljo. Zboli v nekaj urah do nekaj dne-
vih po okužbi. S človeka na človeka
se bolezen ne prenaša.
Najbolj znana laboratorijska ne-
sreča se je zgodila 3. aprila 1979 v
mestu Sverdlovsk (zdaj Jekaterin-
burg v Rusiji), nastala pa je zaradi
uhajanja antraksa v prahu iz vo-
jaškega laboratorija. Od 80 okuže-
nih jih je umrlo 69.
Antraks je stara bolezen, znana še
iz biblijskih časov, ko so jo imenova-
li »peta biblijska kuga« Razširjena je
bolj kot ne po vsem svetu, tudi v Slo-
veniji. Največ jo je v revnih državah,
kjer njenega širjenja ne preprečujejo
veterinarske službe. Pri nas je povsod
tam, kjer se je antraks kdaj pojavil
(tudi na štirih območjih znotraj celj-
ske regije), cepljenje živali obvezno.
Veterinarska služba je pri tem dosledna.
V Sloveniji sta bila zadnja prime-
ra antraksa pri človeku leta 1983.
Takrat sta v Komendi zbolela last-
nik bolne živali in mesar, ki je ži-
val zaklal.
Na območju Slovenije je bil antraks
močno razširjen v dvajsetih letih prejš-
njega stoletja, ko so zabeležili več de-
set primerov obolenj. Po drugi sve-
tovni vojni so letno zabeležili po tri
bolnike, leta 1962 nobenega, od 1973
do 1976 prav tako ni zbolel nihče, te-
ga leta sta zbolela dva in potem šele
leta 1983 ponovno dva. To sta bila
zadnja primera bolezni pri ljudeh v
Sloveniii. Takrat sta v Komendi zbo-
lela lastnik bolne živali in mesar, ki je
žival zaklal.
Trije načini
okužbe, tri oblike
bolezni
Najpogostejše so okužbe skozi ra-
njeno kožo, zaradi katere nastane
po dveh do treh dneh kožni antraks.
Na koži se naredi značilen izpuš-
čaj: rdečina, sredi nje pa nekoliko
dvignjena, trda, skoraj črna pika.
Kasneje nastane na mestu okužbe
mehurček, napolnjen s krvavkasto,
temno tekočino, ki ga obdaja ote-
klina in močna rdečina. Ko se me-
hurček posuši, nastane na njegovem
mestu trda krasta skoraj črne bar-
ve, ki se širi v okolico. Izpuščaj, za-
radi katerega ima bolezen v slovenš-
čini tudi ime »črni prišč«, spremlja-
jo povišana telesna temperatura, gla-
vobol, bolečine v udih, pogosto je
tudi bruhanje. Le redko se bolezen
konča s smrtjo. Uspešno jo je mo-
goče zdraviti z antibiotiki, tudi brez
zdravljenja pa ozdravi do 90 odstot-
kov bolnikov. Ta oblika bolezni je
bila v preteklosti v Sloveniji najpo-
gostejša.
Bolezen, ki se običajno prične s
podobnimi znaki kot hud prehlad
ali gripa, je tudi zaradi redkosti tež-
ko prepoznati. Prej je odkrita, bolj
uspešno je zdravljenje z antibioti-
ki.
Z zaužitjem slabo toplotno obde-
lanega mesa okužene živali pride do
črevesnega antraksa, ki se začne s hu-
dim bruhanjem in krvavimi driska-
mi, vročino in bolečinami. Smrtnost
je 25- do 60-odstotna.
Najtežje, ponavadi smrtne, pa so
okužbe preko dihal. Pljučna oblika
bolezni se začne navadno z mrzlico
in hudo vročino, nato se razvije pljuč-
nica s krvavim izpljunkom. Smrt na-
stopi navadno že drugi do tretji dan,
ozdravljenja so redka, razen če so z
antibiotičnim zdravljenjem pričeli ta-
koj. Tej obliki bolezni so najbolj iz-
postavljeni laboratorijski delavci (in
seveda žrtve biološkega orožja), saj
je za okužbo in razvoj bolezni po-
treben vdih precejšnje količine spor.
Samo brez panike
Razlogov za strah pred naravnim
izbruhom te bolezni pri nas ni. Vete-
rinarji cepijo vse živali na ogroženih
območjih še 50 let po pojavu zadnje-
ga primera bolezni. To je tudi dovolj
trdna osnova za prepričanje mag. Ivana
Eržena, dr. med., direktorja Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje: »Bole-
zen je pod nadzorom. V Sloveniji ne
pričakujemo poslabšanja epidemio-
loške situacije. Razlogov za bojazen
ni.«
Preplah v Sloveniji ni potreben.
Če pa ste prejeli res nadvse sumljivo
pošiljko iz tujine, pokličite
telefonsko številko 113 (Center za
obveščanje) ali posebno številko
ministrstva za zdravje: 01 478 60
45 (kadar ste že skoraj prepričani,
da je vaš sum upravičen).
Pravzaprav je podobno tudi pri
strahu pred biološkim terorizmom.
Biološko orožje je resna grožnja člo-
veštvu in njegovemu preživetju, toda
panika, ki je sedaj zajela tako rekoč
ves svet, presega meje zdravega
razuma. V torek je prvič pljusnila tudi
v Slovenijo. Pričele so se prijave
sumljivih poštnih pošiljk. Med njimi
tudi prijava za dve sumljivi poštni
pošiljki v Celju (menda iz Merkurja).
Vse prijave so zaščitili, kot da gre
dejansko za kužen material in jih
poslali na analize v Veterinarsko
upravo Republike Slovenije. Če bodo
prijave dobile nerazumljiv obseg,
seveda ne bodo mogli več preveriti
čisto vsake, ampak samo dejansko
sumljive. Verjetnost, da bi potrdili
bakterijo antraksa, je skromna,
opozarjajo odgovorni, saj ni nobenega
objektivnega razloga, da bi Slovenijo
ogrožal biološki terorizem. Previdnost
seveda ni odveč. Pošta Slovenije
pregleduje vso pošto iz tujine z
rentgenom, kar pa pri odkrivanju
biološkega orožja ne koristi kaj prida.
Bolj prav pridejo pri odpiranju pošte
zaščitne rokavice...
Če pa ste dobili zares nadvse sumljivo,
nepričakovano pošiljko iz tujine,
lahko pokličete Center za obveščanje
(113) ali posebno številko ministrstva
za zdravje 01 478 60 45.
MILENA B. POKLIČ
Strah pred belim prahom v poštnih pošiljkah je zajel tudi Slovenijo.
Takole je videti povečana bakterija antraksa.
6
PORTRET
»Fotrff gimnazij
»Če si hotel kaj spremeniti, si se moral zameriti,« pravi Jože Zupančič,
prejemnik nagrade za življenjsko delo v srednjem šolstvu
Profesor Jože Zupančič,
ki v prosveti dela že 35 let,
je pred dnevi prejel nagra-
do za življenjsko delo na
področju srednjega šolstva,
ki jo podeljuje Ministrstvo
za šolstvo, znanost in šport.
V Celju ga poznajo števil-
ne generacije gimnazijcev
in njihovih staršev, saj
funkcijo ravnatelja nekoč
Kajuhove, danes pa Prve
gimnazije opravlja že od le-
ta 1976. »Ko grem po ulici,
me vedno pozdravlja veli-
ko ljudi,« pravi. »In veste,
kaj mi je najbolj všeč? Da
me vsi pozdravljajo nasme-
jani. Nihče ni pri tem mr-
kega obraza.«
Čeprav se zdi, da o peda-
goškem delu profesorja Zu-
pančiča vemo tako rekoč vse,
se izkaže, da vendarle ni ta-
ko. Ste vedeli, na primer, da
je bil leta 1968 vodja Centra
višjih in visokih šol v Celju?
»To je danes pomemben po-
datek, saj se ta center ponov-
no ustanavlja, za kar je že
skrajni čas, vendar ne sme-
mo pozabiti, da smo ga od
leta 1966 do srede sedemde-
setih let že imeli. V Celju je
takrat študiralo preko 1.600
študentov. Svoje oddelke so
v Celju imeli ljubljanska Pe-
dagoška akademija, maribor-
ski VEKŠ, Višja upravna šo-
la, študirati je bilo mogoče
tudi gradbeništvo in strojniš-
tvo. Potem pa Celje ni želelo
več plačevati potnih stroškov
profesorjem, dnevnic in po-
dobno, zato je postopoma
vse usahnilo.«
Zanimivo obdobje v Zu-
pančičevi šolski karieri je rav-
nateljevanje na osnovni šoli
Štore, kjer je bil hkrati rav-
natelj vrtca. »V vrtcu sem bil
zelo rad, tudi na hospitaci-
jah. Štorski vrtec je bil zgra-
jen prav v času mojega rav-
nateljevanja. Na okno vrtca
sem dal takrat napisati: pro-
simo starše, naj ne vozijo
otrok na sprednjih sedežih.
To je bilo nekaj posebnega,
saj v tistem času tega še niso
narekovali cestno prometni
predpisi. Starši pa so se pri-
poročila vestno držali.«
Učne ure s
starši
če bi Jožeta Zupančiča
vprašali, na kaj je najbolj po-
nosen v poklicni karieri, bi
bili nad odgovorom presene-
čeni: »Največji dosežek na
šolskem področju so bile uč-
ne ure z otroki za starše, ki
smo jih uvedli na osnovni šoli
Štore. Tako so starši prvič vi-
deli, kakšni so njihovi otro-
ci v šoli. S temi urami sta pri-
čeli dve učiteljici, v dveh le-
tih so to uvedli vsi na štorski
osnovni šoli. A so to kasne-
je, ko sem odšel, žal opusti-
li.«
Njegovo dolgoletno ravna-
teljevanje celjski gimnaziji
pa je med ljudmi zagotovo
pustilo največji pečat. »Rav-
natelj mora omogočiti mla-
dini in profesorjem, da izra-
zijo sebe v tistem, kar obvla-
dajo. Ne smeš jim dihati za
ovratnik. Zato sem vedno
podpiral vse tiste, ki so ime-
li posebne talente na kate-
remkoli področju in jim
omogočil, da so jih lahko raz-
vijali, tudi tako, da so pogo-
steje izostajali od pouka in
to kasneje nadoknadili. Ne-
kateri so mi celo očitali, da
sem zelo radodaren s pode-
ljevanjem posebnih statusov.
A se je vedno izkazalo, da
sem imel prav, ko sem jih po-
deljeval. Nikoli me nihče od
teh ni izigral.«
Uicinjanje in
poplava
gimnazij
v časih, ko je bil elitizem
nezaželen, je Zupančič raz-
burjal okolico, pa tudi rav-
natelje drugih srednjih šol,
ko je poudarjal, da je Kaju-
hova gimnazija elitna. »Oko-
lici sem želel dopovedati, da
je ta gimnazija zares nekaj
posebnega. Danes tega ne go-
vorim več, ker hočejo to biti
vsi. Zato danes poudarjam.
da je Prva gimnazija normal-
na šola, s plusi in minusi.«
Danes je v državi, pa tudi
v Celju, poplava gimnazij.
Pred dvajsetimi leti so jih uki-
njali. Na njegovo veliko ža-
lost. »Leta 1981 smo na mo-
jo pobudo ustanovili Skup-
nost družboslovnih šol, ki
sem jo vodil do leta 1990. V
začetku osemdesetih let sem
postal tudi vodja delovne sku-
pine za prenovo družboslov-
nega programa, takrat smo
pričeli s prvimi sprememba-
mi predmetnika. 1986 sem
postal predsednik strokovne-
ga sveta za družboslovje in
po moji zaslugi so leto ka-
sneje v predmetnik ponovno
uvedli latinščino. Leta 1988
pa nam je uspelo odstraniti
vse ideološke predmete: sa-
moupravljanje s temelji
marksizma, obrambo in sa-
mozaščito ter osnove tehni-
ke in proizvodnje. Zaradi tega
sem imel ogromno težav. Če
si hotel kaj spremeniti, si se
moral zameriti,« se danes
smeje Zupančič.
Majice S tujimi
napisi
Najbolj vesel je bil, ko so
leta 1990 ponovno uvedli
gimnazije. Na predmetniku
in v učnih načrtih gimnazije
je Zupančič zapisan kot vodja
delovne skupine za pripravo
predmetnika in učnih načr-
tov sedanjih gimnazij. »Lah-
ko bi rekel, da sem >fotr< gim-
nazij.«
Jože Zupančič ima lepo
lastnost, da prizna svojo zmot-
Ijivost. Mišljenje je priprav-
ljen spremeniti, če mu kdo
dokaže, da je drugače. Pred
mnogo leti je absolutno pre-
povedoval dijakom nositi ma-
jice s tujimi napisi. »Dolgo
sem to zagovarjal. Vse do ta-
krat, ko me je obiskala ma-
ma ene od dijakinj in pove-
dala, da moje stališče sicer
razume, da pa so pri njih do-
ma tako slabo materialno pre-
skrbljeni, da ji oblačila za
hčerko pošilja sestra iz Ame-
rike. Zato imajo ta oblačila
tudi tuje napise. Pod težo te-
ga argumenta sem popustil.
Človek se spreminja...«
Človek Z »jajci«
Posebej ponosen je na ne-
katere dogodke na gimnazi-
ji. Na primer na prvi posvet v
Sloveniji o napakah usmerje-
nega izobraževanja, ki so ga
dijaki celjske gimnazije pri-
pravili že leta 1983. Pet let ka-
sneje so bili celjski gimnazij-
ci organizatorji dijaškega sho-
da v podporo četverici. Leta
■ 1990 je bil na tej gimnaziji
prvi sestanek Svetovnega slo-
venskega kongresa. Pet let ka-
sneje pa vseslovenski posvet
z dijaki o prenatrpanosti uč-
nih načrtov v gimnazijah.
Rekli so mu tudi »rdeč rav-
natelj«, priznava nasmejano.
»Seveda sem bil član Zveze
komunistov, saj ga ni bilo
ravnatelja, ki ne bi bil. To je
bilo nujno. A sem bil tudi
eden redkih komunistov, ki
sem iz zveze komunistov iz-
stopil že leta 1990, ne pa za-
mrznil članstvo, kot mi je bi-
lo ponujeno. Človek mora
imeti >jajca<.«
In četudi je verjetno marsi-
komu šlo v nos, ker je bil Jo-
že Zupančič ves čas v ospred-
ju in nikoli anonimen, kar v
mestu ob Savinji ni zaželeno,
je ostal dobre volje, mladost-
nosti pa se je verjetno nalezel
od dijakov, s katerimi je po-
gosto v stiku. Sedaj, na pri-
mer, z vsakim gimnazijskim
letnikom pripravlja »zname-
nite« sestanke v šolski telovad-
nici, vsako konferenco. Izme-
njajo mnenja, se pogovorijo
o učnih uspehih: »Seveda jih
najprej malo naderem, nato
pa jih še pohvalim,« priznava
in dodaja: »Tudi dijaki lahko
pridejo do besede.« In si jo
po njegovih zagotovilih tudi
vzamejo. »Naša šola ima du-
šo, ima življenje, ker se z di-
jaki pogovarjamo, ker smo
jim pripravljeni prisluhniti in
ker smo pripravljeni priznati
tudi svoje napake.«
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
NAKRATKO
O nepismenosti in
stresu
Celjski mladi raziskovalci so znova dosegli lep uspeh
35. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. Osvojili s(
tretja mesta. Iz celjske Srednje šole za gostinstvo in turi;
so dijaki s področja zgodovine pripravili uspešno razisko
no nalogo z naslovom Antična zgodovina Ptuja s poudarki
na ptujskih mitrejah. S področja slovenskega jezika so
dobro uvrstili z raziskovalno nalogo o funkcionalni (ne)
smenosti na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ce
Tretje mesto pa so zasedli tudi dijaki celjske Poslovno-
mercialne šole z raziskovalno nalogo s področja psiholog
Raziskovali so stres med celjsko srednješolsko populad
Topleje bo ceneje
z oktobrom je celjska Energetika znižala cene zemeljs
ga plina. Tisti, ki ga uporabljajo kot gospodinjski plin in
ogrevanje, bodo po prvem popisu števcev zanj odšteli 81
tolarja za kubični meter, zaenkrat tudi brez vračunane e
loške takse. To bo za 4,14 tolarja za kubični meter manj
doslej. Od oktobra je nižja tudi cena ogrevanja za sta
vanjske prostore v občinah Celje in Štore. V občini Celji
cena kilovatne ure nižja za 0,28 tolarja, v občini Štore
0,97 tolarja. Razlika v ceni kilovatne ure nastaja zaradi r¡
ličnih cen pri različnih dobaviteljih energentov po ol
nah. Iz Energetike sporočajo, da so cene lahko znižali za
di nižjih nabavnih cen zemeljskega plina. Po zagotovj
njihovega glavnega dobavitelja, Geoplina, pa naj se cj
tega goriva do konca leta ne bi povišale.	j
Pričenjajo se
icomemoracije
Krajevna organizacija ZZB NOB Slavko Šlander iz C
pripravlja jutri, v petek, komemoracijo pred spomin
ploščo padlim borcem V. prekomorske brigade. V kult
nem programu bo sodelovala laška godba na pihala ter n
tatorka Milka Conradi.
Zbiranje nevarnih
odpadicov
Podjetje Javne naprave te dni akcijo zbiranja nevar
odpadkov iz gospodinjstev nadaljuje v Celju. Tako je dan
v četrtek, kontejner na parkirišču pri vrtcu v Drapšin
ulici v Novi vasi. Jutri ga bodo prestavili dopoldne na pai
rišče pred blagovnico v Novi vasi, popoldne pa na parki
če na Okrogarjevi ulici. V soboto bodo akcijo nadaljeva
mestni četrti Center, kjer bo kontejner stal v Kocbekovii
ci. V ponedeljek dopoldne bo kontejner na Dolgem polji
Tkalski ulici, popoldne pa na Stari Dečkovi cesti. V toreft
bodo selili na Hudinjo, kjer bo dopoldne na voljo krajan
v Ulici frankolovskih žrtev, popoldne pa v ulici Milčins
ga. V sredo dopoldne pa ga bodo postaviU še v Slancat
popoldne pred kulturni dom v Trnovljah.
Sprejem za icrvodajaici
Območno združenje Rdečega križa Celje pripravljaju
v petek, sprejem za 481 krvodajalcev iz občin Celje, Št(
Vojnik in Dobrna. Prejeli bodo priznanja za večkrat dare
no kri. Na sprejem so povabili tudi dolgoletne krvodaja
ki so kri darovali že več kot stokrat. Rekorder je Franc D
ko, ki je kri daroval že 132-krat. Sprejem bo v veliki dvi
ni Narodnega doma v Celju.
iViadžarsica donacija
Šoisicemu centru
Poklicni in tehniški gradbeni šoli iz Celja, ki deluje!
okriljem Šolskega centra, je v petek madžarsko podi
Graphisoft, ob pomoči podjetja Jabolko, podarilo sed
najst izobraževalnih licenc računalniškega programa i
hiCAD 7.0. Gre za donacijo v vrednosti dobrih dveh mil
nov tolarjev. Pomembna je tako za izobraževalne natu
kot tudi za gradbeno stroko širše celjske regije.
V šoli so se ob donaciji obvezali, da bodo zaposlovali
enega strokovnega delavca, ki bo imel ustrezno znanje
hiCADa, ki ga bo moral ves čas izpopolnjevati. Računal
ko učilnico, v kateri je inštaliran ta program pa bodo v
poldanskem času dali na voljo tudi študentom Višje s
kovne šole programa gradbeništvo.	^
Društvo joga v vsakdanjem življenju Celje
vabi na predavanje o jogi.
Predaval bo Paramhans Svami Mehešvaranda, svetovno prizrt
mojster joge in borec za mir.
Predavanje bo v sredo, 24.10. 2001 ob 18.30 v modri koni
sni dvorani, sejem Gobvec.
REPORTAŽA
7
r
Blagodejna
»pametnaff voda
Poskusi z vitalizirano vodo tudi na prašičji farmi - Ignoranca velikih farm in
ministrstev - Vse je zapisano v vodi
ibruarja letos je prašičjerejec Franc Zma-
iz Kurošincev pri Mali Nedelji pristal,
na njegovi farmi opravijo poskuse, s
ffimi bi dokazali, da z informacijami
finenitena voda dela prave male čude-
panes Zmazkovi prašiči manj pojedo,
pijejo, so bolj odporni in zdravi ter ne
dijo. Tudi gnojevka iz te farme ne širi
rijetnih vonjav v okolje. Zakaj?
mazkovi, ki na svoji farmi letno vzredi-
ilizu dva tisoč prašičev, so se ravnali po
vetu veterinarja, ki je v svoji ambulanti
Časa opazoval spremembe na živalih,
;nih z informacijsko obogateno vodo. Na
hišna vodnjaka, iz katerih točijo vodo
voje potrebe in potrebe prašičev, so na-
tili po eno napravo, napolnjeno z ustrez-
i informacijami, imenovano vitalizator
ironic. Potem so njihovi prašiči pili in-
nirano vodo sto dni turnusne reje. Re-
ati bi se morali (vsaj) dotakniti še tako
idoksno razmišljujočih strokovnjakov in
gih nejevernih Tomažev. Pa se niso.
anj pojedo in se kljub
temu redijo
a vseh 680 Zmazkovih vhlevljenih pra-
1, ki so od februarja pa do maja, ko so šli
kol, pili z informacijami vitalizirano vodo,
e pokazali rezultati, ki so bili v primer-
s prejšnjimi izredno dobri. Marko Na-
;oj, doktor veterinarske medicine, ki ima
veterinarski inženiring v Moravskih To-
ih in ki s sodelavci skrbi za živino na
ločju upravne enote Murska Sobota, za
e reje pa tudi na območju Gornje Rad-
ein Ljutomera, je ves čas poskusa sprem-
obnašanje Zmazkovih prašičev in si be-
I ter primerjal rezultate meritev z rezul-
iz poprejšnjih evidenc. Poginile so sa-
iri živali (0,4 odstotka), nobene od njih
liso zdravili, niti cepili. Poraba hrane se
poprečju zmanjšala s 3,6 kilograma na
kilograma hrane za kilogram prirasta,
pomeni precejšen denarni prihranek. Pra-
so bili bolj mirni, zato je bilo v hlevu
ij hrupa. Klavnost je bila dobra, od 52-
55-odstotna, kar jo uvršča v višjo katego-
klavnosti.
ikaj je na to dejal Marko Nabergoj? »Očit-
se da na zdravje in počutje živali vpliva-
idi z informacijami in ne le z ogromni-
količinami antibiotikov in kemoterapev-
>v, s čimer obremenjujemo meso, pre-
ko mesa pa ljudi in okolje, ki je vse bolj
uničeno. Moja dognanja in prepričanja te-
meljijo na primerjavah med ugotovitvami
pri skupinah živali, ki so bile v reji v prejš-
njem turnusu in med živalmi v tekočem tur-
nusu, ko živali pijejo vodo, ki priteče pre-
ko vitalizatorja hidronik. Podobne rezul-
tate smo dobili tudi pri rejcih govedi in pe-
rutnine.«
Najbolj pa je nad vitalizirano vodo nav-
dušena gospodinja Vera Zmazek, saj njene
blagodejne učinke opaža povsod na kmetiji
in na sebi. »Rože niso še nikoh tako lepo
cvetele, kot cvetijo letos, pa tudi bolj moč-
nih barv so. Prašiči so zdaj bolj zdravi, manj
jih pogine, pijejo več vode, so bolj mirni, a
vseeno živahni, pojedo manj hrane in dose-
žejo enako težo kot prej. Tudi sama zdaj pi-
jem več vode, ker je boljšega okusa, pa shuj-
šala sem že kar precej. Sicer pa s hidroni-
kom oživljeno vodo uporabljam tako rekoč
za vse, tudi pri kuhi in peki kruha ter za
umivanje in pranje. Perilo je zdaj tudi brez
mehčalca mehko, belo perilo pa še bolj be-
lo. Posebno pa nas veseli, da na kmetiji zdaj
veliko manj smrdi, gnojevka pa sploh ne smr-
di več.«
Nos pove vse
Inštitut za sanitarno inženirstvo iz Ljub-
ljane je v Prlekiji izvedel primerjalni olfak-
tometrijski meritvi smradu gnojevke pri
Zmazkovih in na prašičji farmi v Ivancih,
kjer uporabljajo navadno vodo. Po slami so
polili gnojevko in nato s posebnimi napra-
vami posrkali smrdeči zrak ter ga spravili v
plastične vreče. Vzorce usmrajenega zraka
so v laboratoriju analizirali in ugotoviH, da
gnojevka prašičev, ki pijejo z informacija-
mi obdelano vodo, smrdi pol manj od pra-
šičje gnojevke s farme, kjer nimajo naprave
Hydronic.
Na Inštitutu za sanitarno inženirstvo so v
strokovnem mnenju (med drugim) zapisali,
da prvi rezultati govore v prid učinkom delo-
vanja Hydronic vitalizatorja, vendar bi bilo
potrebno opraviti še več meritev in analiz.
Tujce zanima, naše ne
Pa smo tam. Raziskave niso poceni, zani-
manja pri tistih, ki bi lahko pomagali in ki
delijo denar za raziskovalne projekte, pa ni.
In to ravno pri tistih, ki bi lahko imeU od
raziskav vitalizirane vode izredne koristi in
nove možnosti.
Voda ima sposobnost pomnjenja, v nje-
nem spominu pa ostaja vse, kar doživi med
»bivanjem« na Zemlji, s tehnologijo hydro-
nic pa je mogoče vplivati na ta njen spo-
min. Škodljive in življenje zavirajoče in-
formacije je mogoče zbrisati z novimi, moč-
nejšimi in izbranimi informacijami. Po-
dobno, kot bi z novimi zapisi prepisali stare
zapise na trdem disku računalnika. V Slo-
veniji so hidroniki vgrajeni v številnih hi-
šah, pekarnah, na kokošjih farmah, far-
mah prašičev, konjev itd. Vsi hidroniki
pa niso napolnjeni z enakimi informaci-
jami. V osnovi sta razvita dva tipa: za hi-
šno rabo in industrijski tip, ki je kodiran
glede na namembnost. Naprava, ki oživ-
lja vodo za napajanje konj, nosi v sebi
druge informacije kot jih nosi naprava za
vodo za napajanje prašičev ali za vodo,
ki se uporablja pri peki kruha.
Raziskovalna skupina Hydronic, katere član
je tudi inovator Vili Poznik iz Celja, je o
napravi za vitaliziranje vode in njenih učin-
kih obvestila direktorje vseh velikih sloven-
skih prašičjih farm (in velikih onesnaževal-
cev okolja - Ihan, Draženci, Stična, Nemš-
čak, Cven). Omenjene farme predstavljajo
devetdeset odstotkov vse slovenske velike
prašičje reje, a se povabilu na ogled farme v
Kurošincih ni odzval (ali vsaj poklical po
telefonu in povedal, da ga stvar zanima in bi
si jo rad ogledal) niti eden od direktorjev
omenjenih farm. So pa nemudoma reagirali
pri hrvaškem Gavriloviču in si z zanimanjem
ogledali »hydronic« prašičjo farmo v naši Pr-
lekiji.
Raziskovalna skupina Hydronic je februarja
letos poslala dopise tudi na več ministrstev
(za kmetijstvo in prehrano, zdravje, okolje
in prostor, znanost in tehnologijo), a v vseh
osmih mesecih niso prejeh niti enega odgo-
vora. Pri tem je treba povedati, da so učinke
informirane vode oziroma Hydronika me-
rili in dokumentirali preverjeni domači in
tuji znanstveniki, univerzitetni inštituti ter
zdravstveni zavodi in ne kakšni laiki, maza-
či ali kvazi raziskovalci. Zakaj torej igno-
rantski odnos?
Vodo ceni tisti, ki je
nima
Odgovor je v splošnem odnosu do vode,
ki nam je bila nekoč dana in ki je nekaj sa-
mo po sebi umevnega. Očitno ni nikomur
dovolj jasno, kako zelo pomembna je kako-
vost vode. In kako bo takrat, ko bomo vod-
ne vire do konca uničili in ko bo kozarec
zdrave pitne vode več vreden kot zrno zlata.
Da se to še ne bo zgodilo kar kmalu?
V zadnjih šestdesetih letih se je obseg proi-
zvodnje kemikalij v svetu povečal za šest-
stokrat! Zato so vode vse bolj strupene, v
njih je vse več apnenca, ki je indikator one-
snaženosti vode. Žal se zgolj s kemijskimi
analizami danes ne da več določati kakovo-
sti vode, zato so vse bolj pomembne biološ-
ke analize, ki dajejo odgovor na vprašanje,
kako določena voda vpliva na živa bitja. Re-
zultati raziskav so pokazali, da je z vnaša-
njem informacij v vodo mogoče spreminja-
ti njeno strukturo in jo prilagajati posamez-
nim potrebam. Ste se kdaj vprašali, zakaj se
žegnana voda v cerkvenem kropilniku niko-
li ne pokvari, usmradi? Ne zato, ker bi jo
vsak dan menjavali, ampak zato, ker je ta
voda mentalno obdelana, torej napolnjena
z informacijami.
Slovenija, dežela
bistrih voda
Slovenija, kjer iz vodovodnih pip še ved-
no teče razmeroma zdrava pitna voda, je v
veliki prednosti pred večino tistih držav, kjer
poznajo le še pitno vodo iz plastenk. Pri nas
pa imamo tudi napravo Hydronic, ki daje
neslutene možnosti pri uporabi in izrabi vo-
de. A kaj, ko država zaenkrat ne kaže prav
nobenega zanimanja.
Slovenija bi se v svetu prav lahko predstav-
ljala in ponašala s sloganom: Slovenija - de-
žela čistih (bistrih, zdravih) voda. Po čisti vodi,
ki takšna priteče celo iz domačih pip, bi bila
tako povsod prepoznavna in cenjena.
MARJELA AGREŽ
Vera Zmazek: »Še posebej pa me veseli, da na naši kmetiji gnojevka sploh ne smrdi več.«
Marko Nabergoj, dr. vet. med.: »Moja dognanja te-
meljijo na opazovanju in razlikovanju med ugotovi-
tvami pri skupinah živali, ki so bile v reji v prejšnjem
turnusu in med živalmi v tekočem turnusu.«
8
REPORTAŽA
Na prsih
zvezda, v srcu
¡dadivo
Podnajemnik v Celju, kača v terariju - Vinko Möderndorfer o
svojem delu, nostalgiji po starih časih, utesnjenosti...
Kuštravega fanta z okroglimi
naočniki se iz gimnazijskih let
in klopi najbolj spomnijo njego-
vi sošolci in kolegi, s katerimi je,
danes cenjeni, priznani in iska-
ni režiser, komediograf, pesnik
in pisatelj Vinko Möderndorfer ve-
liko modroval, pesnikoval in fi-
lozofirah
Spomnijo se ga tudi profesorji te-
danje Pedagoške gimnazije v Ce-
lju, ki so v marsičem »krivi« za nje-
govo nadaljnjo pot in študij. Ko se
spominja tistih srednješolskih dni,
omenja tedanjo prof. Ljudmilo Kajt-
ner, pa Slavka Pezdirja... Nušo
(Ano) Vovk..., ki so ga vzgajali v
literarnem in gledališkem smislu.
Ob majceni beli režiserski mizi-
ci pred prvo vrsto parterja v dvora-
ni Slovenskega ljudskega gledališ-
ča, kjer je nastajal pričujoči pogo-
vor ob eni zadnjih vaj za njegovo
najnovejšo komedijo Podnajemnik,
so se iz Möderndorferjeve ustvar-
jalne in življenjske malhe napletle
zanimive zgodbe in razmišljanja.Ve-
čina, tako ali drugače, po umetniš-
ki plati in zasebno, povezana z gle-
dališčem...
Najprej s celjskim, ki ga je, pri-
poveduje, vzgajalo že kot osnov-
nošolca. Torej je tudi v marsičem
»sokrivo« za njegove poznejše od-
ločitve in usodo. »V obdobju, v ka-
terem sem odraščal, je imelo Slo-
vensko ljudsko gledališče izjemno
dober repertoar in je bilo v vrhu ne
samo v slovenskem, ampak tudi v
jugoslovanskem merilu. Zdaj kot
režiser s tem gledališčem delam že
več kot dvajset let in ga imam od
vseh najraje. Rad se vračam.«
Vinico, piši
Kot večina pubertetnikov je
Möderndorfer v tem času začel pi-
sati pesmi in predvsem veliko bra-
ti. »Bral sem veliko več, kot so te-
daj brali moji vrstniki in veliko več,
kot berejo mladi danes. Bilo je to
neko nenavadno hlastanje po lite-
raturi in želja po pisanju. Pisal
sem... zdi se mi, da kar 24 ur na
dan. Predvsem pesmi, proze sem
se lotil kasneje, šele pri petindvaj-
setih letih. Pisanje proze je namreč
kot tek na dolge proge in zahteva
zrelejšega človeka. Že tedaj pa sem
čutil epskost v sebi, vedel sem, da
bom nekoč pisal prozo. Začel sem,
ko sem dozorel kot človek in kot
literat. Zdaj sem ji predan«. Prozi.
Kaj pa komedija? Kar nekaj se jih
vrsti po slovenskih odrih, večina
pa jih je izšla iz natečaja za »žlaht-
no komedijsko pero« na Dnevih ko-
medije v Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje. Po uspehu na nate-
čaju, ki ga je ob dvestoletnici rojs-
tva razpisalo Borštnikovo srečanje
in kjer je dobil prvo nagrado, »me
je celjski razpis k pisanju komedij
dobesedno spodbudil, kot češ: Vin-
ko, piš!«
Morda se sicer nikoli niti ne bi
lotil pisanja komedij. Tako pa je
Vinko Möderndorfer na anonim-
nem natečaju v Celju zmagal že s
tremi komedijami, dve od njiju je
tudi sam postavil na oder: Limo-
nado Slovenico, ki jo Celjani z us-
pehom še vedno igrajo po sloven-
skih odrih. Vajo zbora, ki je bila
prav tako uspešnica, a je šla žal pre-
hitro z repertoarja, in Podnajem-
nika, ki si že utira pot smeha. Nje-
gove komedije pa rade uvrščajo v
svoj program tudi ljubiteljske gle-
dališke skupine. »Tako je Vajo zbora
v minulih letih igralo najmanj de-
set amaterskih gledališč po Slove-
niji. Tudi to mi daje samozavest in
mi narekuje, naj še pišem.«
V dvajsetih letih je Vinko posta-
vil na oder 64 predstav. Veliko tudi
svojih, kar pri nas ni tako vsakda-
nje, v tujini pa je to menda kar prak-
sa.
Čeprav Vinko Möderndorfer ve-
liko režira, zadnje čase tudi v Ope-
ri, kar je, pravi, zelo drugačno in
veliko težje in večplastno delo, se
zdi, da je kot režiser še posebej us-
pešen prav v celjskem gledališču.
Ob tem se iz tega niza velja spom-
niti vsaj nekaterih njegovih uspe-
šnic, kot so: Bolha v ušesu. Črna
komedija. Za narodov blagor. Os-
vajalec, Camera obscura... pa lan-
ske otroške predstave V ozvezdju
postelje. Morda k uspehu pripomore
dejstvo, da se Vinko, kot pravi, med
celjskim ansamblom počuti kot
član družine in »kadar pišem, se
mi zdi, kot bi pisal za svoje brate
in sestre«. In res se igralci včasih
sami prepoznajo v likih, ki jih na-
to igrajo in začutijo, da so bili pi-
sani »njim na kožo«.
Pesmi za Vito
Ne samo gledališki teksti in re-
žije, tudi poezija, pa pisanje tek-
stov za popevke, so del Vinkove lju-
bezni. »Čeprav tudi danes rad, kot
nekoč, poslušam rockovsko glas-
bo, zadnje čase rad prisluhnem slo-
venskim popevkam iz šestdesetih,
sedemdesetih let, iz časov zlate slo-
venske popevke, ko so za naše da-
me popevke in šansona, Eldo Vi-
ler, Majdo Sepe, Marjano Deržaj...
pisali tekste veliki pesniki tistega
časa: Gregor Strniša, Fran Milčin-
ski-Ježek, Milan Jesih in drugi. Bil
je to vrhunec slovenske popevke in
šansona...« Danes zelo priljublje-
na in uveljavljena šansonjerka, za
katero pogosto napiše tekst njen
brat, je, tudi Celjanka, kajpak. Vi-
ta Mavrič. S pianistom Bojanom Go-
riškom bosta aprila nastopila na
abonmajskem koncertu Zavoda za
kulturne prireditve.
Sedem let mlajši sestri Viti je brat
Vinko že kot otrok (morda se je pa
vse skupaj začelo prav tedaj) pisal
kratke pravljice in pesmice. Še ved-
no jih piše. Nadaljeval je s pisa-
njem pravljic in zgodb za otroške
radijske igre, pa za hčerko Gajo.
»Predvsem pa pišem, ker sem pisa-
telj, ker od tega živim in ker se uk-
varjam s pisanjem,« pristavi.
Kača, srp in
¡dadivo
Vinko je v duši še vedno otrok,
kar ni dano vsakemu in vsakomur.
Nežen je in občutljiv. Rad ima vsa
živa bitja. A mu vseeno ne bi pri-
— Št. 42-18. oktober 2001
sodili, da je imel doma celo kačo.
Da ne? Pa je res! Zdaj je nima več.
Odšla je zdoma. V živalski vrt, v
terarij. Morala je tja, potem, ko so
se razšle poti z dolgoletno življenj-
sko sopotnico, igralko, tudi šanso-
njerko Jerco Mrzel. »Ko se čez noč
stvari spremenijo in niso več tak-
šne, kot so bile nekoč, ko se začno
stvari deliti sem in tja, tudi hišne
živali, mi je ostala ljubljenka, ka-
ča, ki mi jo je, nekoč, majhno in
nebogljeno, za rojstni dan podaril
celjski igralec Bojan Umek. Kači-
ca je v nekaj letih zrasla v 2,5 me-
trov dolgo kačo... Vsi smo jo imeli
zelo radi.« Se lahko človek naveže
tudi na kačo? »Na vsako živo bitje
se lahko navežeš, sploh če živiš z
njim, če raste ob tebi. Tudi mlade
podgane so lahko sila simpatična
bitja.«
Po prepričanju je Vinko še ved-
no in iskreno, kot pravi sam, ko-
munist. »Danes se to res sliši no-
stalgično in jaz to tako tudi jem-
ljem. Ni mi žal po bivši državi ali
po bivšem režimu, pač pa je to bolj
nostalgija po starih časih in mla-
dosti, ko je bilo veliko več solidar-
nosti in ko smo imeli drug za dru-
gega veliko več časa in je bilo vse
skupaj ukrojeno bolj po človeških
merah. Žal mi je, da nismo v novi
sistem prenesli del tistega, kar je
bilo v prejšnjem političnem siste-
mu ali v našem >prejšnjem življe-
nju< dobro.«
Danes bi mu v bistvu rekli levi-
čar in ne komunist. »Levičar s ko-
žo in kostmi,« doda. In še vedno
rad obleče majico s simbolom zvez-
de. Z zvezdo pa predvsem misli na
partizane oziroma gverilska giba-
nja a la Che Guevara, na borce, ki
so se borili za boljši svet. »Zato no-
sim zvezdo na majici. Srp in kladi-
vo nosim pa v srcu!«
H ¡coreninam
Korenine družine Möderndo
segajo v Ziljsko dolino na avs
sko Koroško. K dedu. Tudi levi
ju, ki se je v času plebiscita poma
na to stran meje in je v začetku
letja skusil vse tegobe levičars
pripoveduje Vinko. »Po vojni jf
skoraj tri leta zaprt zaradi info
biroja na Golem otoku. Najbrži
to, kar sem, tudi po dedovem z
du in življenju. Čeprav o svoji (
žini ne vem kdo ve koliko, vseä
zi je bila razbita. Dedek in bal
sta se neprestano selila. Dede
preživel v zaporih Kraljevine Ji
slavije in potem po vojni skora
let. V družini se o tem ni kaj à
govorilo in zato se ne čudim, ài
čutim kakšnih globokih družini
korenin. Morda tega kot druŽ
nismo znali? Svojega pravega o
ta pa sem spoznal komaj predi
Po vojni je emigriral, ker ni hofl
jugoslovansko armado. Do I
1990 je živel v tujini in šele pot
si je upal vrniti. Preteklost druŽ
me, najbrž je bilo to dobro, nil
ve kako obremenjevala, čeprav s
prepričan, da človek vendarle
trebuje svoje korenine.«
V starem delu mesta Celja, vi
novanju, kjer še vedno živi nje
va mama in tete, se ne čuti dol
»V Celju se nisem počutil dol
Utesnjevalo me je. Dušilo. Nii
imel pravih sogovornikov. Čel
bi zdaj podobno lahko rekel
za Ljubljano. Nikjer se ne p<
tim doma.«
Podnajemnik? »Ha... ha... Na
način zaenkrat živim tako po<
jemniško življenje. Ampak z0
srečno življenje! In zdaj vem: ^
več ljubezni, je treba čimprej
razen. Razen, če tej ljubezni ni
Talija!«
MATEJA PODI
Skupaj z igralko Barbaro Vidovič iz celjske predstave Podnajemnik.
Vinko Möderndorfer: njegovi ljubezni je ime Talija.
AKTUALNO
9
psi in mačke so že stoletja
Ijvekovi spremljevalci in do-
У prijatelji. Včasih celo pre-
tori. Sploh, če se stanovanj-
W blok spremeni v zavetiš-
t za vse izgubljene mačke,
w se je zgodilo v bloku na
kalski ulici v Celju. Tam se
t več let borijo s sostano-
ilko, ki ima v svojem sta-
pvanju veliko mačk, nji-
pv smrad pa naj bi se širil
p hodnikih in zračnikih.
Omenjena stanovalka je ve-
ía ljubiteljica živali, ki ne skr-
zgolj za svoje mačke, pač
jtudi za ostale živali. Njeni
jsedje so jo večkrat opozori-
na moteč smrad, ki se je za-
idi prevelikega števila živali
lil na hodnik in po zračni-
t. Stanovalka to zanika in
Ü, da redno zrači stanova-
E, z razpršilcem škropi bod-
ic in da so bila vhodna vrata
blok poleti, ko naj bi bil
urad najhujši, venomer od-
ila. Sosedje so na pomoč po-
jfcali tudi stanovanjsko za-
fcgo, ki upravlja njihov blok,
I pa je zadeve poskušala reši-
tako, da so stanovalko pri-
ivili veterinarski inšpekciji,
i je ustrezno ukrepala. Ven-
ar smrad ostaja, trdijo sosed-
;,ki sumijo, da je v spornem
tanovanju še vedno preveč
načk. Ob tem je treba pove-
lati, da kakšnih posebnih nor-
nativov, na primer koliko ži-
fali je lahko na koliko kvadrat-
lih metrih, ni.
I Mačke so problematične
iredvsem zato, ker zanje ne
)bstaja ustrezna zakonska pod-
aga, kot na primer pri psih,
ijer se vodi register in jih mo-
äjo lastniki vsako leto obvez-
no cepiti. V Evropi naj bi mačke
ie začeli označevati z elektron-
tórni čipi, da bi jih tako lažje
nadzorovali, pri nas pa naj bi
^čeli naslednje leto na ta na-
^ označevati šele pse.
Stran Ж
mački?!
Kako doseči dogovor o nemotečem
t skupnem bivanju v stanovanjskih
blokih?
Zakon o zaščiti živali dolo-
ča, da so hišne živali psi, do-
mače mačke, sobne ptice, mali
glodalci, terarijske, akvarijske
in druge živali, ki se vzrejajo
ali redijo za družbo, varstvo
ali pomoč človeku. Vsak po-
sameznik ima lahko do pet hi-
šnih živali posamezne vrste,
kar v praksi pomeni po pet
mačk, pet psov, pet hrčkov...
na stanovanje. Če pa z lastni-
kom biva več kot pet živali is-
te vrste, mora ta prijaviti rejo.
Oskrbnik mora z osamitvijo,
kontracepcijo, sterilizacijo ali
kastracijo preprečiti nezaže
lena rojstva mladičev. Za do-
mače živali skrbi tudi zakon o
veterinarstvu, ki določa, da mo-
rajo imetniki živali poznati
kužne bolezni živali in vede-
ti, kako se preprečujejo in pre-
našajo. Če se kužna bolezen
pojavi, mora imetnik živali to
takoj sporočiti veterinarski or-
ganizaciji.
Pogodba za
dobrobit
stanovalcev
Zakonodaja pa ne ureja od-
nosov med stanovalci v več-
stanovanjskih zgradbah, kjer
so lahko domače živali zelo
moteče. Glede na to, da hišnih
redov naj ne bi več bilo, v celjski
stanovanjski zadrugi Atrij pra-
vijo, da so danes stanovanjske
zadeve opredeljene v dveh po-
godbah. Prva je fX3godba o med-
sebojnem upravljanju, ki je
sklenjena med lastniki stano-
vanj in upravljavcem bloka, v
tej upravljavec zastopa interese
lastnikov. Druga pogodba pa
je sklenjena med samimi last-
niki stanovanj in je nekakšen
dogovor, kako bodo živeli. V
tej pogodbi bi lahko določili
tudi stališče oziroma odnos do
domačih živali, s katerim pa
bi se morali, da bi bila pogod-
ba veljavna, strinjati vsi last-
niki. Če bi prišlo do njenega
kršenja, bi lastniki stanovanj
kršitelja lahko tožili.
Toda težava je, da teh po-
godb med samimi lastniki sko-
raj ni, hkrati pa jo je treba ob
vpisu etažne lastnine vpisati v
zemljiško knjigo, da je prav-
no veljavna. Glede na to, da
tovrstne pogodbe niso ravno
pogoste in da obstajajo bolj do-
govori med samimi stanoval-
ci o številu živali, lahko skle-
pamo, da teoretično lahko v
stanovanjskem bloku biva
ogromno hišnih ljubljenčkov.
Ko nastopi
veterinarsica
inšpeiccija
Veterinarski inšpektorji
imajo dolžnost, da v primeru
prijav preverijo število in sta-
nje hišnih ljubljenčkov. Zakon
celo dovoljuje, da ob pritožbi
z ustreznim sodnim nalogom
in v spremstvu policije na silo
vstopijo v stanovanje. Po pre-
gledu ustrezno ukrepajo, če
ugotovijo kakršnekoli kršitve.
Te so preveliko število živali
brez prijavljene reje, mučenje
živali, bolne živali, za katere
ni ustrezno poskrbljeno.
Stanovalcu, ki ima preveč
mačk ali psov in nima prijav-
ljene reje, živali odvzamejo in
namestijo v hotel za male ži-
vali Zonzani. Lastnik se lahko
sam odloči, katere ljubljenč-
ke bo zadržal. Na veterinar-
ski inšpekciji smo izvedeli, da
tako strogega ukrepa do sedaj
še niso uporabili.
Odvzete in zapuščene živa-
li so ob prihodu v hotel Zon-
zani pregledane, ustrezno cep-
ljene in sterilizirane oziroma
kastrirane, da preprečijo raz-
nmoževanje. Odvzete živali os-
tanejo v hotelu trideset dni, ta
čas pa so njihove fotografije
objavljene v raznih medijih,
tako da jih lahko prevzame no-
vi lastnik. Če se jih nihče ne
usmili, pse uspavajo, potepuš-
ke mačke pa na željo tistega,
ki jih je prijavil, spustijo v na-
ravno okolje. Franc Lenko iz
zavetišča Zonazni pravi, da so
»letos imeli v našem hotelu že
150 živali, od teh smo jih od-
dali približno sedemdeset od-
stotkov. Naše zavetišče pa po-
kriva le nekatere občine, če-
prav bi vsaka občina morala
imeti svoje zavetišče. Veliko-
krat se zato zgodi, da pripe-
ljejo psa ali mačko od drugod
in jo spustijo v naravo na na-
šem področju, misleč, da mo-
ramo mi poskrbeti za njih.«
Bojazen
bolezni?
če se živali kopičijo na
enem mestu in niso ustrez-
no cepljene, obstaja precejš-
nja možnost, da se razvije
kakšna kužna bolezen. Med
zoonozami, torej boleznimi
ah infekcijami, ki se po na-
ravni poti prenašajo z živali
- vretenčarjev na ljudi in
obratno, so tudi mikrospo-
rija, toksoplazmoza in kla-
midija, pred katerimi se je
potrebno zaščititi z ustrezni-
mi preventivnimi ukrepi. Mi-
krosporija je kožno obolenje,
ki ga povzroča gliva, tokso-
plazmoza ogroža predvsem
nosečnice, ki je še niso pre-
bolele, klamidija pa je obo-
lenje dihal.
Veterinar Milan Matko s
klinike za male živali Topli-
ca v Topolšici pravi, da je med
temi boleznimi najpogostej-
ša mikrosporija, ki se pojav-
lja predvsem poleti in v ob-
dobju parjenja. Med najbolj
ogroženimi naj bi bili otroci,
starejši in manj odporni. »Za-
gotovo pa je teh bolezni več
pri potepuških mačkah kot pri
hišnih,« ugotavlja Matko.
Združevanje na prostoru pa
naj bi povzročalo tudi psiho-
gene motnje, saj mačke niso
zgolj hišne živali, pač pa po-
trebujejo tudi zunanji prostor
za gibanje.
Pri izbruhu neke zoonoze
najprej seveda ukrepajo ve-
terinarji, ki skušajo najti iz-
vor širjenja. Če se pojavi ne-
posredna nevarnost za okuž-
bo ljudi, ukrepa tudi zdravs-
tvena inšpekcija. Oddelek za
epidemiologijo na Zavodu za
zdravstveno varstvo sodelu-
je z veterinarji tako, da jih
slednji obveščajo o morebit-
nem žariščnem pojavu zoo-
noz.
Takrat epidemiologi vodi-
jo evidenco o obolelih in sku-
paj z veterinarji skušajo najti
izvor bolezni. Problem naj bi
bile v glavnem potepuške mač-
ke. Otroci namreč pogosto sti-
skajo k sebi neznane mačke,
ki so navidez zdrave, v resnici
pa so obolele za mikrospori-
jo. Preventiva pa se pri mač-
kah ne izvaja, saj zaenkrat še
ni registra, niti obveznega cep-
ljenja, to je odvisno zgolj od
lastnika.
NATAŠA PEUNIK
Domača mačka je lahko prijeten družabnik lastniku in obenem trn v peti sosedom.
KOMENTIRAMO
Začarani mačji icrog
Neki deček je ostal brez star-
šev. Družbo v njegovem majh-
nem stanovanju so mu dela-
li le kužki in mucke. Njegovi
denarni viri so do konca me-
seca že zdavnaj pošli. Zasmilil
se je sosedom. Ti so se orga-
nizirali in skušali nesrečni-
ku pomagati. Na dom je tako
prejel vsak mesec paket kon-
zerv za pse in mačke. Da ži-
vali ne bi stradale...
Ljudje imamo do hišnih
ljubljenčkov sila strasten od-
nos, ali jih ljubimo, ali jih
sovražimo. Skoraj nikoli pa
se do njih ne obnašamo kot
do naših spremljevalcev, čla-
nov družine, za katere je treba
skrbeti od začetka do konca.
Koliko je takih staršev, ki svo-
jemu sinku ali deklici za od-
ličen uspeh ob koncu šole ku-
pijo živo kosmato igračko,
otrok pa jo tako kot barbike,
kocke in avtomobilčke zavr-
že po nekaj tednih? Vestni oče
ali mama jo odpelje v gozd,
češ žival se bo že znašla, ali
pa se je bo usmilil kdo drug.
In ta kdo drug je lahko tudi
mačjeljubec, ki ima v svojem
domu pravo malo zavetišče,
pa za njega nima primernih
pogojev... Mačke se mu smi-
lijo, zato jih kopiči v svojem
domu, porabi ves denar za
njihovo hrano, k veterinarju
pa jih odpelje le redko. Za-
čarani krog od zavržene ži-
vali do kopičenja živali v sta-
novanju in neustrezne oskr-
be se tako sklene. Bolestna
navezanost na žival pa ne
škodi le imetniku, pač pa tudi
okolici, saj se imetnik kaj
kmalu iz človekoljuba spre-
meni v živaloljuba. Njegova
humana komponenta odpo-
ve ali paje odpovedala že dav-
no prej.
Kje torej iskati kompromis,
da bo za hišne ljubljenčke tu-
di v praksi poskrbljeno tako
kot si to zaslužijo in da pri
tem ne bomo pozabili tudi
na pravice sočloveka? In da
ne bomo kupovali konzerv za
živali, ko jih potrebuje člo-
vek...	N.P.
10
GOSPODARSTVO
Se bliža pivovarski razplet?
Visok zaslužek s pivovarskimi delnicami - Slovenskim proizvajalcem pijač se ni treba skrivati za tujci, je
prepričan direktor Pivovarne Laško Anton Turnšek
Ne le borzniki, tudi navadni lai-
ki so si te dni enotni. Splača (ali
pa splačalo bi) se imeti vsaj ne-
kaj pivovarskih delnic. Delničarji
Pivovarne Union so zadnje me-
sece naravnost obogateli. Iz 40
tisoč tolarjev za delnico pred za-
četkom poletja se je tečaj konec
tedna povzpel na prek 65 tisoča-
kov. Samo slovenska kapitalska
in odškodninska družba, ki sta
skupaj lastnici dobrih 22 odstot-
kov Uniona, sta prek poletja za-
služili preko 2 milijardi tolarjev.
V petek je belgijski Interbrew ku-
pil zajeten sveženj, skupaj 20,9-od-
stotni delež, Unionovih delnic.
Hkrati so Belgijci z upravo ljubljan-
ske pivovarne sklenili sporazum o
strateškem partnerstvu, ki vključuje
tudi licenčni sporazum, na osnovi
katerega bo Interbrew lahko tržil
Unionovo blagovno znamko zunaj
slovenskih meja, hkrati pa naj bi
belgijski pivovarji v Ljubljani za-
čeH polniti eno svojih vodilnih bla-
govnih znamkj Po neuradnih po-
datkih so sveženj Unionovih del-
nic Belgijcem prodali mali delni-
čarji, med njimi tudi metliško pod-
jetje Remex, med prodajalci pa ni-
sta bila državna Kad in Sod. Obe
družbi sta v začetku tedna še bili
lastnici dobrih 22 odstotkov Unio-
na, s svojimi delnicami pa sta pre-
ko poletja z rastjo tečaja Unionove
delnice zaslužili preko 2 milijardi
tolarjev.
»V ponedeljek je bilo z delnico
Pivovarne Union na borzi za 23 mi-
lijonov tolarjev prometa, s tem da
je tečaj zanihal navzdol za poltret-
ji odstotek. Povprečni tečaj za del-
nico je znašal le 63 tisoč 500 tolar-
jev,« pojasnjuje obrnjeno dogaja-
nje na Ljubljanski borzi Bojan Gra-
dišnik iz Celjske borzno-posred-
niške hiše in dodaja, da je bilo za-
nimivo zlasti trgovanje z delnica-
mi Pivovarne Laško. »Trgovanje z
njimi je doseglo 115 milijonov to-
larjev prometa, tečaj pa je narasel
kar za 3,5 odstotka.« Zanimivo;
sploh ker je zadnje tedne ves čas
tečaj laških delnic nihal rahlo navz-
dol, Pivovarne Union pa navzgor.
»Tokrat je bilo drugače. Mislim pa,
da bo naslednjih 14 dni odločilnih
za končni razplet, čeprav je pri del-
nicah težko kaj povsem zanesljivo
napovedovati,« še dodaja Gradi-
šnik.
Uniona še v
sanjali ne bi
zapirali!
v Pivovarni Laško so se v četrtek
odzvali tudi na trditve direktorja
Pivovarne Union Mitje Lavriča v in-
tervjuju za Mladino; zlasti na tisto
o strahu ljubljanskih pivovarjev, da
bi Laščani ob morebitnem prevze-
mu Uniona preprosto ustaviU proi-
zvodnjo v Ljubljani in tehnologijo
preseliU na jug.
»Kaj takega Pivovarni Laško še na
pamet ne pride! S takšno potezo bi
si naredili ogromno, nenadomest-
ljivo škodo. Je pa res, da zapiranje
pivovarne v Ljubljani ni zgolj teo-
rija. Ampak to je scenarij, ki ga lah-
ko v praksi uveljavi zgolj nekdo,
ki je veliko večji in finančno moč-
nejši od Pivovarne Laško. Nekdo,
ki si lahko privošči izbris nekaj sto
milijonov mark iz svoje bilance,«
je prepričan pomočnik direktorja
Pivovarne Laško Boško Šrot, ki kot
absurdne zavrača tudi Lavričeve tr-
ditve, da si v Laškem ne želijo raz-
voja Fructala, da pa bo le-ta v okvi-
ru Interbrewa postal evropska bla-
govna znamka. »Predstavnik Inter-
brewja je na nedavni novinarski
konferenci v Ljubljani jasno in gla-
sno povedal, da se Interbrew uk-
varja izključno s pivovarstvom in
je svoj lastni brezalkoholni program
prodal že zdavnaj. Prav tako na več-
krat ponovljena izrecna vprašanja
novinarjev glede usode Fructala Cor-
neel Maes ni zanikal govoric, da ga
imajo namen prodati,« pojasnjuje
Šrot.
»V Laškem smo ponosni na to,
da imamo vizijo in vemo, kaj ho-
čemo doseči v prihodnjih letih.
Smo uspešno, propulzivno podjetje,
ki je že zdavnaj preraslo lokalne
okvirje in ograje,« nadaljuje Šrot
in dodaja, da bi bil skupen razvoj z
Unionom, s skupnimi močmi, zna-
njem in tehnologijo, lažji. »Zato Pi-
vovarni Union še enkrat javno po-
nujamo sodelovanje, povezovanje
slovenske industrije pijač in kapi-
talsko povezavo med podjetji. V slo-
gi je moč!«
Ne potrebujemo
okrilja tujcev
v petek sta torej Pivovarna Union
in belgijski Interbrew sklenila spo-
razum o poslovnem sodelovanju,
hkrati je Interbrew postal tudi pe-
tinski lastnik Uniona. Je sodelova-
nje laških in ljubljanskih pivovar-
jev v skupnem slovenskem holdin-
gu sploh še mogoče? Kako naj bi
holding zastavil lasten razvoj kot
konkurenčno strategijo tujcem, če
bi bili Belgijci solastniki v njem?
Direktor Pivovarne Laško Anton
Turnšek odgovarja: »Interbrewjev
nakup Unionovih delnic nas ni pre-
senetil, saj smo to potezo pričako-
vali že nekaj časa. Zaradi tega na-
kupa pa v Pivovarni Laško ne od-
stopamo od ideje o združevanju slo-
venske industrije pijač ter o skup-
nem nastopu na tujih trgih. Vemo,
da se združenim slovenskim proi-
zvajalcem pijač ni treba skrivati za
tujci ali pod njihovim okriljem, saj
lahko sami kaj pokažemo. Zave-
damo se, da nam naše poznavanje
trgov bivše skupne države, ter ug-
.léd, ki ga na teh trgih imajo naše,
slovenske blagovne znamke, omo-
gočajo postati najpomembnejši
proizvajalec pijač v regiji.«
Zaradi vseh teh razlogov, soj
ločni v Pivovarni Laško, tudi po vs
pu Belgijcev v slovensko pivova
tvo ne nameravajo prodati svojç
deleža v Pivovarni Union.
In kako v Laškem komentira
ponedeljkov preobrat na Ljublj;
ski borzi? Delnice Pivovarne!
ko so občutno poskočile, po'
čal pa se je tudi promet z пјјц
Glede na to, da sta delnice кц
vali zlasti družba Cogito in Pi
banka, ki naj bi bili blizu pi
Pivovarni Laško, sta na dlani v
dve vprašanji. Gre za »umetn
vzpodbujanje rasti tečaja ali
se morda tako »napoveduje« mi
nost novega prevzema; tokrat L;
čanov? »Pivovarna Laško je us¡
šno podjetje, ki posluje z dob
kom in kot takšno je zanimivo ti
za investitorje na borzi. Kdo
kupci in preko katere borzno p
sredniške hiše kupuje delnice
vovarne Laško, pa nam ni znai
Možnosti, da bi si kdo želel pn
zeti tudi Pivovarno Laško, ne ц
- remo komentirati, saj ne pozi
mo namer drugih družb,« ni ko
kretneje odgovoril direktor Tui
šek.
Če bo, kljub temu da so borze
ka predvidevanja sila nehvalež
in negotova, držala Gradišnike
napoved, da naj bi do slovenski
pivovarskega razpleta prišli žfj
kratkem, pa bo odgovor jasen mi
da že konec meseca.	i
IVANA STAMEJČ
Ženske štrene v gradbeništvu
Lidija Žagar s prodajo premoženja zdravi Gradiš, ki se mu morda obetajo nove lastniške spremembe. Beata
Kanduti Šumej in Hilda Tovšak povezujeta Ingrad in Vegrad
Jutri se bodo sestali delničarji
celjskega gradbenega podjetja
Gradiš, ki doživlja letos zanimi-
ve spremembe in tudi pretrese. V
začetku pomladi je nadzorni svet
odstavil dolgoletnega direktorja
Rudolfa Kranjca in na njegovo
mesto imenoval Lidijo Žagar, ko-
nec poletja pa je podjetje prešlo v
večinsko last mariborske druž-
be Gemag.
Že nekaj časa pa nad Gradisom,
ki zadnja leta posluje s precejšnjo
izgubo, visi vprašanje prisilne po-
ravnave ali stečaja. Nova direkto-
rica se je kmalu po prihodu v Celje
odločila za prodajo poslovno ne-
potrebnega premoženja in za zu-
naj sodno poravnava upnikov, med
katerimi sta največja Merkur in Кот
vinotehna. Koliko dolga imajo, v
Zaradi spremenjene lastniške
strukture bo Gradiš dobil tudi nov
nadzorni svet, ki bo imel poslej
šest članov, od tega štiri predstav-
nike kapitala. Novi lastniki za no-
ve člane predlagajo Franja Bohin-
ca iz Gorenja, Borisa Cekova iz
Večera ter Neveno Teo Gorjup.
Gradisu ne želijo povedati, znano
je le to, da so upnikom ponudili
dva načina poravnave. Če se odlo-
čijo za gotovino, jim poplačajo 40
odstotkov dolga, če se odločijo za
poplačilo z nepremičninami, vred-
nostnimi papirji ali betonom, pa
jim zagotavljajo stoodstotno vrni-
tev dolga.
Da bi prišli do likvidnostnih sred-
stev za poplačilo upnikov, so v Gra-
disu prejšnji mesec objavili tudi pro-
dajo z zbiranjem ponudb za neka-
tere nepremičnine. Med ponujeni-
mi so samski in stanovanjski bloki
v Celju in Velenju, poslovni prosto-
ri, garaže, skladiščni prostori in
stavbna zemljišča. Lidija Žagar je
povedala, da gre prodaja kolikor to-
liko dobro, za nepremičnine, kate-
rih skupna vrednost znaša 1,1 mili-
jarde tolarjev, pa je veliko zanima-
nje. Pri tem je še poudarila, da bo
treba za poplačilo obveznosti pro-
dati le del Gradisovega premoženja.
Razmere v podjetju se postopno iz-
boljšujejo, izguba se zmanjšuje, do
konca leta pa imajo dovolj dela. V
proizvodnih enotah so močno ome-
jili stroške, najbrž pa bo treba po-
stopno zmanjšati tudi število zapo-
slenih, in sicer s 359, kolikor jih v
podjetju dela sedaj, na 300.
Prikrita
nakupovanja
Zanimivo je, da bo uprava na
predlog nadzornega sveta jutri
predlagala, da skupščina ne sprej-
me poslovnega poročila za prete-
klo leto. Lidija Žagar pravi, da vzrok
za to ni 230 milijonov tolarjev vi-
soka izguba, ki jo nameravajo po-
kriti iz rezerv, ampak želi nadzor-
ni svet tudi na takšen način izraziti
nezaupnico staremu vodstvu. Jutri
se bodo zgodile tudi korenite spre-
membe v nadzornem svetu, saj se
je poleti v Gradisu spremenila last-
niška struktura. Kapitalska in odš-
kodninska družba ter pooblaščeni
investicijski družbi NFD 1 in 2 so
svoje deleže - skupaj gre za blizu
70 odstotkov vseh delnic - prodale
zasebnemu podjetju za gospodar-
sko svetovanje Gemag iz Maribo-
ra. Lastnika Nevena Tea Gorjup in
Dragan Grgič sta sicer že napove-
dala, kaj pričakujeta od Gradisa,
vendar je v Celju neuradno slišati,
da je mariborsko podjetje le zača-
sni lastnik podjetja in da za naku-
pom večinskega deleža stoji nek-
do tretji. Tudi Lidija Žagar takšne
možnosti ne zavrača.
V Gradisu so za poplačilo dol-
gov uporabili tudi delnice Zdra-
vilišča Laško, katerih knjigovod-
ska vrednost se giblje okrog 2.000
tolarjev. Imeli so 16 odstotkov
vseh delnic, ki so jih v zamenja-
vo za opravljena gradbena dela
dobili v zadnjih petih letih. Lidi-
ja Žagar je povedala, da so vse
delnice že prodali, vendar ni ho-
tela razkriti, kdo je nov pomem-
ben lastnik zdravilišča. O tem ni
nič vedel tudi Roman Matek, di-
rektor Zdravilišča.
Korenita sprememba lastništva
naj bi se zgodila še v drugem celj-
skem gradbenem podjetju z večde-
setletno tradicijo. Po neuradnih in-
formacijah naj bi Ingrad že prešel
v last Vegrada, kar pa v Celju in Ve-
lenju zanikajo. Beata Kanduti Šu-
mej, direktorica Ingrad Koncema,
ki kapitalsko povezuje šest hčerin-
skih družb, je na naše vprašanje tak-
šne govorice najprej označila kot
zlonamerne, nato pa vendarle priz-
nala, da se med gradbenima pod-
jetjema plete trdnejša vez in da gredo
povezave še naprej, izven celjske
regije. Kljub vsemu pa je poudari-
la, da v njihovi delniški knjigi za
zdaj ni opaziti nobenih sprememb.
V Vegradu so bili nekoliko bolj
odkriti. Direktorica Hilda Tovšak,
ki se že od pomladi, ko je prevzela
vodilno mesto v velenjskem podje'
razgleduje po gradbenih podjetj
ki jih želi osvojiti, je jasno pove'
la, da ima Vegrad »resne namen'
Ingradom.« Večinskega lastniški
deleža sicer še nimajo, vendar
nekaj časa kupujejo delnice.
šakova je prepričana, da bo Ш
v povezavi z Vegradom lažje in^
Ije posloval, obe podjetji pa bi'
skupaj lažje nastopali na trgu
izborili boljše pogoje pri nabaV
JANJA INTiH'
Foto: GAŠPER DOMJ'
Med poslovno nepotrebnim premoženjem Gradisa je tudi samski dom v Celju
GOSPODARSTVO
11
Vse je v
Д1аћои1ћ rokah
Nekatera podjetja na Celjskem že čutijo recesijo - V Cometu optimistični,
v Inexi zamrznili večino načrtovanih naložb
fjobenega dvoma ni, da
teroristični napad na ZDA
izadel tudi svetovno gos-
(¿arstvo. Amerika je bila
ipred črnim torkom na ro-
j gospodarske recesije,
iilnji kazalci gibanja pro-
ije na drobno pa so potr-
aj da je prva velesila že v
cesiji. Slovenija na vsa do-
ijaiija izven svojih meja
»bo imela nobenega vpli-
^ vendar bo svetovno kri-
i$e kako občutila.
Če se zamajejo tuji trgi, se
Ito vsekakor odrazilo tudi v
}veniji, saj izvaža skoraj tri
ttine svoje proizvodnje. Tr-
vina z ZDA je sicer skrom-
I, vendar so svetovni gospo-
rski tokovi tako prepleteni,
I bodo, oziroma so že, do-
janja onstran luže prizade-
naše največje trgovinski part-
■rji, to je Evropsko unijo, ka-
or naša podjetja prodajo
upno dobrih 63 odstotkov
lotnega izvoza. Novica, da
iBŠča menjava z Rusijo in
žavami bivše Jugoslavije, je
sr dobra. Vendar so v veči-
slovenskih družb zelo pre-
Ini pri načrtih za prihodnje
0. Kako bodo terorizem, voj-
proti njemu in splošna re-
sija oklestili njihove poslov-
rezultate? Vse je v Alaho-
1 rokah, napol v šali, napol
1res odgovarjajo v nekaterih
idjetjih.
V	podjetjih na Celjskem -
brali smo nekaj velikih iz-
)znikov - smo se pozanima-
ali v poslovanju že čutijo
Cesijo in kakšne so njiho-
iposlovne ocene za prihod-
e leto. Odgovora na obe
ffašanji sta bila različna,
Kmljala pa sta ju bodisi ve-
loptimizem bodisi strah in
'lika negotovost.
V	Sipu nam je direktor Bo-
li Voh povedal, da opažajo
Ignacijo že nekaj časa. »Na
^katerih trgih je prodaja
■öetijske mehanizacije padla
fza okrog 20 odstotkov. Iz-
poskušamo nadomestiti
•^gje, razmišljamo tudi o po-
^^ovanju z večjimi kupci,«
"^vi Voh, ki ocenjuje, da je
f^sija, ki naj bi trajala prib-
■iio tri leta, vsekakor na po-
"du in bo težja kot mnogi
pričakujejo. Čeprav v Sipu iz-
vozijo že skoraj 80 odstotkov
celotne proizvodnje, od tega
večji del na zahod, jih zaradi
pesimističnih napovedi ni za-
jela panika. Kljub še vedno
visokim tveganjem poskuša-
jo povečati prodajo v Rusijo
in v države jugovzhodne Evro-
pe, še bolj kot doslej pa bodo
v podjetju oklestili vse stroš-
ke. Ker nekaterih strojev sploh
ne morejo več prodajati, raz-
mišljajo o uvajanju progra-
mov, ki ne sodijo v kmetij-
sko dejavnost. Tako so med
drugim že začeli razvijati vi-
ličarje. Bojan Voh, ki je tudi
predsednik upravnega odbo-
ra GZS za kovinsko predelo-
valno industrijo, še opozarja,
da bo Slovenija lahko prebro-
dila krizo, če se bo varčeva-
nja lotila tudi država.
Predsednik uprave Cometa
Marjan Lorger je dejal, da ne
glede na napovedi o recesiji
poslovnih ciljev ne bodo spre-
menili. Tako kot zadnjih šest
let tudi za prihodnje leto na-
črtujejo 10-odstotno realno
rast prodaje. Določena zname-
nja recesije, ki se kažejo v dvi-
gu cen surovin in pritiskih na
končne cene izdelkov, čutijo
že eno leto. »Ne zgovarjamo
se na slabše pogoje poslova-
nja, ampak delamo še več kot
prej. Prodiramo na trge, kjer
nas doslej ni bilo, izboljšuje-
mo tudi ponudbo in servis,
predvsem pa še naprej zmanj-
šujemo vse stroške,« pravi Lor-
ger in poudarja, da se jim zelo
obrestuje velika razpršenost iz-
voza po vsem svetu. Comet iz-
vozi preko 85 odstotkov ce-
lotne proizvodnje, pri neka-
terih proizvodnih skupinah pa
je ta delež še višji.
Precejšnja razpršenost iz-
voza naj bi pred negativnimi
posledicami recesije rešila tu-
di žalski Juteks, ki v tujini
ustvari 80 odstotkov prihod-
ka, od tega na vsakem od treh
evropskih tržišč po eno tret-
jino. V podjetju ni čutiti no-
bene negotovosti, še manj pe-
simizma, direktor Milan Do-
lar pa pravi, da bodo o tem,
ali bo treba poslovne načrte
spremeniti, razmišljali šele
ob koncu leta.
Povsem drugače je v Inexi
Štore. V podjetju vse bolj ču-
tijo drastično poslabševanje
razmer na svetovnem avto-
mobilskem trgu, kjer konča
večina njihovega jekla. Direk-
tor Marjan Mačkošek je de-
jal, da je prodaja začela pa-
dati že ob koncu prvega pol-
letja, naročila pa so se v pov-
prečju znižala za 20 odstot-
kov. Pri neposrednih kupcih
je padec 15-odstoten, pri ve-
letrgovcih z jeklom pa se je
že začelo dogajati, da so po-
nekod nabavo jekla že po-
vsem ustavili. V Štorah mrz-
lično iščejo nove kupce, ven-
dar izpada prodaje ni mogo-
če nadomestiti kar čez noč.
O tem, da bi bilo treba usta-
viti proizvodnjo, za zdaj še
ne razmišljajo. So pa, pravi
Marjan Mačkošek, ki ocenju-
je, da bo recesija trajala vsaj
še do konca tretjega kvartala
prihodnjega leta, sprejeli vr-
sto ukrepov za znižanje ne-
potrebnih stroškov. Tako so
med drugim »zamrznili« vse
načrtovane naložbe, razen iz-
gradnje čistilne naprave, ko-
nec septembra pa desetim lju-
dem niso podaljšali pogodb
o zaposlitvi za določen čas.
Odpuščali ne bodo, bodo pa
ukinili vso nadurno delo.
Valerija Debenjak, pred-
stavnica za stike z javnostjo
v Gorenju, je povedala, da bo
prihodnje leto eno težjih za
poslovanje na tujih trgih. Za
zdaj posledic vojne proti te-
rorizmu ni mogoče oceniti.
Velenjski koncem je v napo-
vedih, ki jih je oprl na sve-
tovne analize gospodarskih
gibanj, kljub vsemu še zelo
optimističen. Za prihodnje le-
to načrtujejo osemodstotno
rast proizvodnje in prodaje
gospodinjskih aparatov, čisti
prihodki od prodaje pa naj
bi dosegli devetodstotno rast.
V Cinkarni Celje, kjer so
bili lani izjemno uspešni, so
že sredi leta napovedali ne-
koliko slabši poslovni izid.
Kot razlog so navedli vse več-
jo recesijo na zahodnih tr-
gih. »Gledé na dobro pozna-
vanje našega tržišča je bila
previdnost pri napovedih ra-
sti na mestu. Ugotavljamo,
da se je zaradi trenutnih raz-
mer v svetu stanje še neko-
liko poslabšalo, saj izvoz v
Evropi in tudi drugih deže-
lah rahlo nazaduje,« je po-
vedal generalni direktor Mar-
jan Prelec. Dodal je, da raz-
mere nadzorujejo, vendar ta
hip še ne morejo natančno
napovedati poslovnih dogod-
kov v letu 2002. Kljub temu
optimistično pričakujejo, da
do velikih sprememb ne bo
prišlo. V naslednjih dveh me-
secih se bodo srečali z vse-
mi svojimi kupci in dobili
jasnejši sliko o tem, kaj jih
čaka. »Na srečo gre na trge
Evropske unije okrog 65 od-
stotkov vsega našega izvoza,
kar trenutno pomeni 130 mi-
lijonov mark,« je še pojasnil
Prelec in poudaril, da so v
Cinkarni na takšna nihanja
že navajeni, razmere pa po-
skušajo obvladovati z ustrez-
nimi ukrepi poslovne poli-
tike.
JANJA INTIHAR
Foto: GK, GD
^NZA,
Vizualne komunikacije d.o.o.
fVoizvodno podjetje,
Kolodvorska 3, 3230 ŠENTJUR
'Razpisuje prosti delovni mesti
f^AČUNOVODJA
~\'išja ali visoka izobrazba ekonomske smeri
"fiajmanj 3 leta delovnih izkušenj
"Poznavanje dela z računalnikom (MS Word, Excel)
Ì^ERENSKI ZASTOPNIK
"fiajmanj srednješolska izobrazba
'lastni prevoz
["'Sne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev in
^jenjepisom pošljite v 8. dneh po objavi na naš naslov.
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
Bonni indeksi
* v tednu od 10.10.2001 do 16.10.2001
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Ukradeno
otroštvo
»Ukradeni otroci je le literarno ime. V resnici smo
bili taboriščniki,« pravi Janez Štiglic
v soboto bo pri Prvi osnovni šoli v Celju
že enaindvajsetič zapovrstjo srečanje ta-
boriščnikov, ukradenih otrok. Danes jih
še živi nekaj več kot tristo od 600, kolikor
jih je bilo odvzetih staršem avgusta 1942.
Janez Štiglic, predsednik društva taborišč-
nikov ukradenih otrok pravi, da jih v so-
boto na tradiconalnem srečanju v mestni
četrti Dolgo polje pričakuje okoli 200.
Prvič so se »ukradeni otroci« sestaU leta
1961 na pobudo borčevske organizacije. Red-
no, vsako leto, pa se srečujejo od leta 1972.
Najstarejši udeleženec bo prihodnje leto, ko
bo 60. obletnica tega tragičnega dogodka,
star 78 let, najmlajši pa 60 let. Kar pomeni,
da so Nemci v tej v Sloveniji edinstveni ak-
ciji staršem odvzeU tudi dojenčke.
In kdo so ukradeni otroci, ki jim je to lite-
rarno ime nadel Stane Terčak v svoji knjigi z
istoimenskim naslovom? Gre
za otroke in mladostnike, stare
do 18 let, ki so jih v dveh ak-
cijah na spodnjem Štajerskem
zajeli Nemci tistim staršem,
katerih bližnji sorodniki so so-
delovali z narodnoosvobodil-
no vojsko. Vse so prignali na
dvorišče današnje Prve osnov-
ne šole. Matere so odpeljali v
koncentracijsko taborišče
Auschwitz, očete pa so postre-
lili. V Mariboru in Starem pi-
skru. Večina mater se iz Ausch-
witza ni vrnila.
Otroke so z vlakom odpe-
ljali v prehodno taborišče pri
avstrijskem Gradcu, od tam
pa jih razposlali v sedem za-
nje namenjenih taborišč v
Nemčiji. Še prej so jih v Ce-
lju rasno pregledali. »Rasne
komisije so bile bolj ideološ-
ko-poHtične kot strokovne.
Predvsem ponižani pa so bi-
li pred njimi starejši otroci,
saj so vse slekli do golega in
jih merili s posebnimi napra-
vami. Navdih za rasne pre-
glede so dobili v knjigi V ime-
nu rase, v kateri je bilo zapi-
sano opozorilo pred bitji, ki
so sicer na pogled povsem
običajni ljudje, vendar so si-
la razdiralni in gorje tistemu,
ki jih spregleda, « pripove-
duje Janez Štiglic.
»Bil sem sam,
popolnoma
sam...€f
Sam je bil star štiri leta,
ko so ga skupaj z mamo in
očetom pripeljali na takrat-
no okoliško šolo. Imel je brata
dvojčka in starejšega brata.
Vse tri so ločili od staršev.
Janez Štiglic se spominja:
»Mamo sem, ko so nas pri-
peljali s tovornjaki, vprašal,
kako bomo pa prišli domov,
ko nam je ušel avto? Mama
pa je planila v jok. To je bil
moj zadnji stik z njo. Nato
so jo odpeljali. Še dolgo sem
imel neverjeten občutek kriv-
de, da sem vsega kriv jaz. Ko
sem ležal na žimnici in so ma-
mo odpeljali, sem občutil ne-
verjeten občutek praznine,
kot da sem popolnoma sam.«
V taboriščih so otroci na-
birali gozdne sadeže, a jih ni-
so smeli niti poskusiti. Za tak
prekršek so bili hudo kazno-
vani. Tako kot tudi v prime-
ru, ko je kdo od njih sprego-
voril slovensko besedo. Tri
leta so živeli v izjemno sla-
bih razmerah, veliko jih je
zbolelo, nekateri so umrli.
Tisti, ki so preživeh, so jih
zavezniki, ki so taborišča os-
vobodili, namestili v repatria-
cijske centre, od koder so na-
to v živinskih vagonih poto-
vali v domovino. Janez Šti-
glic je skupaj z bratom dvojč-
kom prišel domov, v Bočno.
Domača hiša je bila zapuš-
čena in zaklenjena. Od soser
de sta odšla k starim staršem,
ki so nato skrbeli zanju in za
brata, ki se je pridružil čez
kakšen mesec. Veliko pa jih
ob vrnitvi ni imelo nikogar.
Te so namestili v internate in
niso nikoli občutili družin-
skega življenja.
Ukradeni otroci so si v osa-
mosvojeni Sloveniji prizade-
vali za priznanje statusa ta-
boriščnikov po Zakonu o žr-
tvah vojnega nasilja. To jim
je tudi uspelo, nimajo le priz-
nanega dvojnega štetja za čas
treh let, ki so jih preživeli v
taborišču. A tudi do tega sta-
tusa, ki so si ga izborili, ni
bilo lahko priti. Umirjeni in-
telektualec Janez Štiglic o
tem ne želi govoriti v javno-
sti. Pravi, da je na to opozo-
ril na pristojnih mestih in us-
pel. Ukradeni otroci so pred
dvema letoma uspeli prido-
biti tudi humanitarno pomoč
iz nemškega Hirschevega
sklada, ki je znašala po do-
brih sto tisočakov vsakemu
od njih, a to še ni bila vojna
odškodnina.
»To je poudarjala tudi
nemška stran«, pravi Štiglic.
»Nemški parlament je lani
sprejel zakon o ustanovitvi
sklada, ki so ga poimenovali
Spomin, odgovornost in pri-
hodnost. Iz tega namerava
Nemčija žrtvam vojnega na-
silja delno poravnati vojno
odškodnino za delo in krivi-
ce, ki jih je storil nacizem.
Ta zakon vključuje tudi nas,
ukradene otroke. Preko druš-
tva smo poslali izpolnjene po-
trebne obrazce in zahtevke,
a se je žal za to odločila le
polovica še živečega članstva.
Ostali so bolj verjeli oblju-
bam sorodnih slovenskih or-
ganizacij, ki so jim zadevo
tolmačili po svoje, obljublja-
joč, da jim bodo pri prido-
bivanju odškodnine pomaga-
li oni. Bomo videli,« je skle-
nil pogovor profesor Janez
Štiglic.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Čarovnije na
gradu
Celjska Lokalna turistična
organizacija se je konec mi-
nulega tedna že drugič pred-
stavila na slovenski turistič-
ni borzi na Bledu. Predstavi-
tev je zajemala celovito turi-
stično ponudbo občin Celje,
Vojnik, Dobrna in Štore. Bor-
za je bila rekordno obiskana,
saj se jo je udeležilo več kot
150 predstavnikov tujih turi-
stičnih podjetij, predstavilo
pa se je 89 predstavnikov slo-
venske turistične ponudbe. Za
celjsko predstavitev so se na
Bledu še posebej zanimali Ita-
lijani in Avstrijci.
Sicer pa te dni v Lokalni tu-
ristični organizaciji Celeia že
snujejo nove prireditve in pred-
stavitve. Tako bodo v sodelo-
vanju s Pokrajinskim muzejem
in Mestno občino Celje kot tu-
ristično točko oživili Herakle-
jev tempelj, ki je bil javnosti
doslej manj poznan. Do konca
leta bodo postavili označeval-
ne table do te znamenitosti.
Med prireditvami, ki jih pri-
pravljajo, velja omeniti Noč ča-
rovnic na Starem gradu. Pri-
pravljajo jo 31. oktobra. Že po-
poldne se bo na gradu začel
otroški program, zvečer pa bo
vrata na gradu odprla Hiša stra-
hov. Otroci bodo popoldne na
gradu izdelovali čarovniške bu-
če, na voljo jim bodo anima-
cijske delavnice in lutkovne
predstave. Čarovnice jim bo-
do ponujale zvarke in napoje,
v Krčmi zlobe pa bo na voljo
kaj za pod zob. Ko bo na grad
le¿a tema bodo otroci odšli do-
mov, na svoj račun pa bodo
prišli odrasli. Čarovnice bodo
imele shod, kakšno bodo, kot
se spodobi, tudi sežgaU. Za so-
delovanje na čarovniškem ra-
janju bo potrebno s seboj pri-
nesti kakršenkoli čarovniški pri-
pomoček.
LTO pa te dni nadaljuje z
izobraževanjem najmlajših tu-
rističnih delavcev. V sredo bo-
do na nagradni izlet po Slove-
niji odpeljali že prve osnovno-
šolce, ki so sodelovali v projek-
tu Otroški turistični vodič.
NGL
Uspela akcija
Spoznajmo Celje
Celjsko turistično, društvo je v poletnih mesecih pripra-
vilo akcijo Spoznajmo Celje. K sodelovanju so povabili
celjsko izpostavo Založbe obzorja, ki je za akcijo odstopi-
lo izložbeno okno, arhitekt Matija Golner pa je za posodil
osem fotografij z detajli celjskih znamenitosti.
Te so v osmih tednih razstavili v izložbi, mimoidoče pa
pozvali, da na vprašalniku odgovorijo, aU jih prepoznajo.
Ob sobotah dopoldne so pripravljali žrebanja med sodelu-
jočimi v akciji in delili nagrade, skupaj 24. V Turističnem
društvu projekt ocenjujejo za uspešen, saj so vsak teden
prejeli približno 50 vprašalnih lističev. Z akcijo namerava-
jo nadaljevati še letos. Z njo bi namreč radi Celjane sezna-
njali s kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi v me-
stu. Tudi s takšnimi, ki so morda večini manj znane.
NGL
Smrad iz deponije
V krajevni skupnosti Teharje so se prebivalci poleti prito-
ževali nad neznosnim smradom, ki se je širil iz komunalne
deponije v Bukovžlaku.
Vodstvo krajevne skupnosti se je zato odločilo, da naroči pri
Zavodu za zdravstveno varstvo Celje raziskavo o onesnaženo-
sti ozračja, na več merilnih mestih pa merijo tudi jakost hrupa.
Rezultati naj bi bili znani čez mesec dni. Smrad iz deponije je
po besedah predsednika krajevne skupnosti Franca Kača naj-
bolj motil krajane Bukovžlaka, Bežigrada in Slane.
Mestna občina Celje in Javne naprave Celje pa so v zavodu
naročile analizo tal na Teharjah. Analizirali bodo pšenico, krompir,
koruzo in ohrovt, ki so zrasli na teharskih njivah. Da so tla pre-
cej onesnažena, so pokazale že analize iz začetka devetdese-
tih let.	NGL
Kmalu
odpravljen
parkirni nered
V	Celjskem podjetju Nç
premičnine te dni zbiraji
dokumentacijo za gradnji
tristotih garažnih prostoro;
na Dolgem polju. Povprj
ševanje med stanovalci No
ve vasi je precejšnje, prav
direktor Slavko Sotlar, sa
trenutno primanjkuje oko
dvesto parkirnih mest.
Cena garažnih prostoro
bo okoli milijon tristo tiso
tolarjev, z bankami pa se
Nepremičninah dogovarja
jo za ugodne kreditne po
goje z možnostjo odplačil
od pet do deset let. Te kre
dite bodo lahko najeli tud
tisti komitenti Banke Celje
ki so se v stanovanjsko vai
čevalno shemo vključili pr«
tremi leti. Slavko Sotlar pra
vi, da bodo garažne prosto
re pričeli graditi še letos
gradnja pa bo kmalu kon
čana.	NGl
Več
parkomatov v
modri coni
Celjski javni zavod ŽP(
in podjetje Kostra bosta §
ta mesec postavila tri novi
parkomate. Enega so že po
stavili v Razlagovi ulici, ш
črtujejo pa ju še v Vodniko
vi in Gosposki ulici. Prihod
nje leto bodo pričeU akcij
zamenjevanja obstoječi
parkomatov z novimi. Ti b(
do omogočali tudi plačeva
nje parkirnine s kreditnim
karticami in mobilnimi tö
lefoni.	NGl
Vrtnica in
metla na
pohodu
Celjsko Turistično društu
je ponovno razpisalo akci;
Zlata vrtnica in metla. Z nj
zbirajo prijave mestnih č(
trti in krajevnih skupnosti
urejenosti okolja pri stan(
vanjskih hišah, blokih, po(
jetjih, poslovnih objektih I
kmetijah. Predloge za dobi
nike vrtnice ali metle spre
jemajo na sedežu društvadl
3. novembra. Z akcijo Turi
stično društvo Celje že vi
sto let opozarja na urejenoj
okolja, vrtov, okolice podji
tij, trgovin in drugih javni
objektov.	Nd
Mravljica pri
Volku
V	galeriji Volk v Ozki uî
ci v Celju je na ogled ra2
stava slikarskih del, ki s(
nastala v letošnji tretji pe
letni likovni koloniji MraV
Ijica, pod okriljem priredi
tev Poletje v Celju - kneŽ
jem mestu.
Družina Bohinc, ki je lasi
nik trgovine Mravljica, je pö
leti na svoji domačiji na SU
tinskem vrhu v Slatini
Šmartnem v Rožni dolifl
sprejela 30 slikarjev, v veä
ni članov Celjskih likovnike
sekcije KPD Svoboda Celj^i
pa tudi iz Mozirja, Gornjeg^
Grada, Žalca, Slovenskih Kí^
njic. Laškega, Štor, RogaŠk^
Slatine, Šoštanja in Velenja
Umetniki so ustvarjali na pr"
sto temo. Dela bodo razstav
Ijena do konca meseca. _
INFORMACIJE
13
Vroče pocinkanje
priiirani milijarde
Zaščita pred korozijo postaja vse pomembnejša gospodarska veja
Korozija je eden največjih uni-
jvalcev človeških dobrin, saj vsa-
jleto povzroči za dobre štiri od-
ptke narodnega dohodka nepo-
{dne škode (tako samo v ZDA od
J do 120 milijard ameriških do-
ijev letno). Posredni stroški (za-
Kji v proizvodnji, izgube tekočih
ilterialov v cevovodih, rezervoar-
h...) pa so veliko višji in jih je
¿ko natančno določiti.
Vsekakor je škoda, ki jo povzroča
jrozija, dovolj velika, da so gos-
odarsko razvite države v raziskave
jiroma iskanje najučinkovitejših ob-
le protikorozijske zaščite vložile
gromno sredstev, s katerimi so ve-
to prihranili in pomembno izbolj-
iligospodarski položaj. Izkušnje ka-
ejo, da je vroče pocinkanje ena na-
ifinkovitejših zaščit pred rjo. Je bis-
leno trajnejša od drugih, saj zaščiti
ajbolj nedostopna mesta, poleg te-
ije odporna, omogoča preobliko-
inje in je precej cenejša od ostalih
jščit.
Zaščita z vročim
pocinicaiijem
Vroče pocinkanje v zadnjem času
se bolj nadomešča protikorozijsko
iščito s premazi. Gre za proces, pri
aterem ob predhodni obdelavi po-
ršin (odstranjevanje maščob in ok-
dov - rje) jeklene konstrukcijske
emente oziroma vse vrste izdelkov
iz različnih jekel potapljamo v raz-
taljeni cinkovi kopeli (z raznimi do-
datki), segreti na od 430 do 470° C.
Vplivamo lahko na debelino proti-
korozijskega sloja in na razne fizi-
kalne in kemijske lastnosti protiko-
rozijskega zaščitnega sloja, odvisno
od zahtev uporabe.
Pri izbiri optimalne protikoro-
zijske zaščite igra poleg že naštetih
prednosti posameznih vrst najpo-
membnejšo vlogo gospodarnost. Pri-
merjava stroškov protikorozijske zaš-
čite jeklene konstrukcije (npr. iz ma-
terialov debeline 12 mm) na kvadrat-
ni meter površine kažejo, da so za-
četni stroški pri protikorozijski zaš-
čiti z vročim pocinkanjem za prib-
ližno tretjino nižji od protikorozij-
ske zaščite s premazi. To razmerje
pa se bistveno spremeni po daljšem
obdobju uporabe kovinskih konstruk-
cij (npr. 80 let). V tem primeru so
stroški protikorozijske zaščite s pre-
mazi (upoštevajoč vmesne sanacije
premazov) dvakrat višji od stroškov
protikorozijske zaščite z vročim po-
cinkanjem.
Znižanje hitrosti
icorozije
v 60. in 70. letih so opravili večje
meritve in raziskave korozije cinko-
ve prevleke v različnih atmosferskih
razmerah. Tako je veljalo, da se cin-
kova prevleka zaradi korozije vsako
leto stanjša za 4 do 5 mm, v podežel-
ski atmosferi mnogo manj, v hudi in-
dustriji in morski atmosferi pa dosti
bolj. Glavna povzročitelja korozije
cinkove prevleke sta žveplov dioksid
in kloridni ioni. V zadnjih dvajsetih
letih se je z vgradnjo čistilnih naprav
vidno zmanjšala emisija žveplovega
dioksida, zato se je zmanjšala hitrost
korozije cinkove prevleke. Raziska-
ve iz prve polovice 90. let so pokaza-
le, da se je v zahodnoevropskih drža-
vah splošna letna korozija cinkove
prevleke s 4 oz. 5 mm zmanjšala na
vsega 0,7 mm na leto, zato se življenj-
ska doba protikorozijske zaščite je-
klenih konstrukcij daljša.
O učinkovitosti protikorozijske
zaščite z vročim pocinkanjem torej
ni dvoma. Tehnologija je zanimiva
za projektante, proizvajalce jeklenih
konstrukcij in gradbenike, saj-Slo-
venija pri uporabi jekel zelo zaosta-
ja za razvitim svetom.
FRANC STRAŠEK
POCINKOVALNICA
D.O.O.
BEŽIGRAJSKA CESTA 6
3000 CELJE
TEL: 03/426 32 28
www.pocinkovalnica.si
Glavne
prednosti
vročega
pocinkanja
•	Izredno dolga doba us-
pešne protikorozijske
zaščite (običajna življenj-
ska doba objekta oziroma
konstrukcije).
•	Tehnologija omogoča
prekrivanje težko dostop-
nih površin (notranjost
konstrukcije, robovi, na-
pake v zvarih, itd...).
•	Zaščita je odporna proti
mehanskim poškodbam,
kajti pocinkana plast je
preko intermetalne faze
(zlitinsko) vezana z jekle-
no osnovo.
•	Zelo dobra korozijska
odpornost v različnih oko-
ljih (mestna, industrijska,
obmorska in celo v mor-
ski vodi).
•	Protikorozijska zaščita
je ekonomičen proces, saj
lahko istočasno zaščitimo
večje količine ne glede na
geometrijo konstrukcij
oziroma izdelkov.
•	Zaradi visoke duktilno-
sti cinka (sposobnosti
preoblikovanja) lahko po-
cinkane dele preoblikuje-
mo brez poškodb protiko-
rozijskega zaščitnega slo-
ja.
•	Dele je mogoče dodat-
no zaščititi s premazi - spe-
cifične zahteve kakovosti
ali videz.
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Žalske gradnje
v Žalcu se ponašajo s tre-
mi velikimi gradbišči. Za ob-
činskim poslopjem gradijo
nov varstveno delovni center,
Pluton gradi novo podružnič-
no šolo v Trju, ob žalski ob-
voznici pa je v teh dneh za-
čel rasti nov bencinski servis.
V Trju, ki sodi v Krajevno
skupnost Galicija, so začeli z
gradnjo nove šole in vrtca.
Vrednost del, ki jih bo opra-
vilo podjetje Pluton Gradnje,
ocenjujejo na več kot 191 mi-
lijonov tolarjev, k čemur je
treba prišteti še stroške nakupa
zemljišča, komunalne oprem-
ljenosti, dograditve vodovod-
nega omrežja in nove trafo po-
staje. Glavna etaža komplek-
sa je pritličje, kjer so v vzhod-
nem traktu različne učilnice,
kabineti in knjižnica, v vzhod-
nem traktu pa bo telovadni-
ca. V kletni etaži bodo pro-
stori vrtca ter kuhinja z jedil-
nico, mansardna etaža zahod-
nega trakta pa bo zaenkrat
neižkoriščena. V drugi fazi bo-
do pri šoli Trje postavili še te-
lovadnico in športna igrišča.
Na desni strani žalske ob-
voznice, v smeri proti Celju,
pa podjetje CMC začenja z
gradnjo Petrolovega bencin-
skega servisa. Sicer so grad-
njo načrtovali že spomladi,
vendar se je zapletlo pri pri-
dobivanju potrebnih dovo-
ljenj. Investitor bencinskega
servisa bo v celoti Petrol, ob-
čina Žalec je zagotovila sa-
mo nujno potrebno infra-
strukturo. Kompleks servisa
bodo poleg uvoza in izvoza
na regionalno cesto sestavljali
še prodajni in skladiščni ob-
jekt, avtopralnica, nadstrešni-
ca z avtomati, pet vkopanih
cister ter osem parikirišč.
Potem, ko bo Petrol dogra-
dil bencinsko črpalko, bi ra-
di v občini Žalec odkupili sta-
ro črpalko pri pokopališču.
To zemljišče bi v občini še
kako potrebovali, saj bi radi
zgradili več parkirišč ter do-
gradili pločnik med Novim
Celjem in Žalcem.
US, Foto: T. T.
Gradbišče bencinskega servisa.
Paradižniki velikani
Pri Privošnikovih v Svetem Lovrencu, skrbi za vrt gos-
podinja Milica. Letos je posebno zadovoljna s pridelkom
paradižnika, saj se je na sadike navesilo kar lepo število
zajetnih plodov. Dva izmed njih sta bila še posebej veli-
ka, tehtala sta po dva kilograma, tako, da se je morala
kar pripraviti, ko ju je pridržala za fotografiranje.
T. TAVČAR
Milica z orjaškima paradižnikoma.
Od ličkanja
do študija
v tujini
V Žalcu živijo v zna-
menju Tedna vseživ-
Ijenjskega učenja. Sklop
prireditev, ki so jih pri-
čeli v ponedeljek, bodo
pripravljali še do sobo-
te.
Tako se bodo lahko da-
nes, v četrtek, občani ude-
ležili brezplačnih delavnic
ličkanja, karateja ali nege
nog, spoznali svetovalni
projekt Isio, v knjižnici pa
bodo ob 19. uri odprli raz-
stavo Prva berila dedkov in
babic ter predstavili knji-
go Marjana Marinška Mo-
je prvo berilo. Jutri bodo
Teden vseživljenjskega uče-
nja uradno zaključili, ob
18. uri pa v Domu II. slo-
venskega tabora podelili
posebno priznanje Občini
Žalec, ki bo kot lokalna
skupnost prejela nagrado
za izjemne strokovne ozi-
roma promocijske dosež-
ke pri bogatitvi znanja dru-
gih. Prireditve bodo še v so-
boto, ko bo v Centru Inters-
par v Celju Ljudska univer-
za Žalec predstavila izobra-
ževalne možnosti za odra-
sle, v žalskem mladinskem
centru pa tuje šolske siste-
me in možnosti študija v
tujini.	US
Vranski župan in predsednik TD podeljujeta priznanje Zvonki Piki.
Priznanje za lepo okolje
V okviru akcije Moja dežela, lepa in urejena sta sodelovala tudi turistično druš
in občina Vransko.
Pred časom si je 4-članska komisija pod vodstvom Vike Čulk ogledala vse domo
lokalne in delovne organizacije. Na osnovi ogleda sta predsednik Turističnega druà
Vransko Vlado Rančigaj in vranski župan Franc Sušnik podelila 56 priznanj. Med boljš
so izstopali Marina Drobež iz Prekope, Ana in Ivan Brišnik iz Prekope, Zvonka Pik
Alenka Marko z Vranskega, Mojca in Samo Rančigaj iz Čepelj, Ivo Hurung iz Stopnika
Helena Pider iz Brod.	T. TAVQ
Sprejem za maturanta
V Savinovem salonu v Žalcu, kjer je tre-
nutno odprta razstava akademskega sli-
karja Rudija Španzla, je žalski župan Loj-
ze Posedel pripravil sprejem za bivša ma-
turanta celjske gimnazije, Alenko Drame
iz Ložnice pri Žalcu in Urbana Krajnca iz
Gotovelj, ki sta na maturi dosegla zavi-
dljiv uspeh.
Na sprejemu, ki so se ga udeležili še njuni
starši in drugi, je župan Posedel izrazil za-
dovoljstvo in poudaril, da za uspeh ni
trebna samo umnost, temveč tudi priza¿
nost in pridnost. Vsi pa vemo, da je oki
tisto, ki tudi veliko pripomore mlademu i
njaku za doseganje njegovih ciljev - naji
so tu starši, ki jim gre vsa zahvala za pod
ro in pomoč. V spomin sta maturanta pr
la knjižno nagrado, v krajšem kulturnem]
gramu pa sta nastopila Lucija in Srečko 1
bič s kitaro.	T. TAVC
Darovi narave v Preboldu
čebelarska družina in Društvo upoko-
jencev sta v Preboldu pripravila razstavo
z naslovom Darovi narave.
Člani gobarske sekcije upokojenskega druš-
tva so predstavili kar 171 vrst užitnih, po-
gojno užitnih in neužitnih gob, ki rastejo v
naših gozdovih. Zanimiva je bila tudi raz-
stava zdravilnih zelišč, ki jih je mogoče na-
brati v bližnji okolici, tinktur, čajev, rastlin
za začimbe in mazil. Pri tem so se izkazali
člani zeliščarske sekcije Dobra misel pri [j
boldskem društvu upokojencev. Ob 50j
niči obstoja se je na razstavi predstavilo tí
Čebelarsko društvo s prikazom čebelara
izdelkov in postopki pri čebelarjenju, (j
skovalci so lahko med drugim videli, ш
so včasih izdelovali panje, opremo za čel
larjenje ter čebelje izdelke, v živo pa solj
ko videli tudi življenje in delo čebel v|
nju.	J
Za boljše igranje
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Žalec in Drui
upokojencev Vrbje, sta pripravila glasbeno delavnico pod naslovom »Za boljše ig
nje diatonične harmonike«.	,
Ta oblika izobraževanja je nastala na pobudo članov harmonikarske skupine iz Vrbja
jo sestavljajo starejši harmonikarji, ki so po nekajletnem premoru znova poprijeli
instrumente. Prvo tovrstno delavnico v Vrbju, ki se jo je udeležilo osemnajst ljubite!
igranja na diatonično harmoniko, je v praktičnem delu vodil Robert Goter, teoretični
pa Milan Žolnir.	T
Praktični del delavnice je vodil Robert Goter.
15	NASI KRAJI IN LJUDJE

Končno hotel tudi v Mozirju
Marjan Benda gradi nov hotel - Do potrebnih »papirjev« po štirih letih s sedmimi milijoni tolarjev
y osrčju Lok, v zaselku
u^posredni bližini Mozir-
I v teh dneh pripravljajo
potrebno, da bodo na ve-
[jnskem gradbišču, vlili
ploščo bodočega hote-
jrak pred njim naj bi pre-
dali predvidoma konec
jliodnjega leta, v najslab-
0	primeru pa v maju leta
]03.
Investitor, domačin Mar-
1	Benda, ki se drugače uk-
fja s steklarstvom, ne skriva
inosa. »V hotelu bo 24 dvo-
jsteljnih sob, skupaj z do-
jtnimi ležišči pa bo v njem
liko prespalo sto ljudi. Ob
)artmajih, ki jih imamo v
ari hiši, bomo lahko spre-
li 130 obiskovalcev naen-
at,« pravi Marjan, ki se je
[ed časom poročil, v teh
leh pa prisluškuje, kdaj se
opri Bendovih oglasil otroš-
jok.
Sicer je bila sreda v Lokah,
3smo si skupno ogledovali
st hotela, običajno živah-
IK Marjanu - steklarju so
^nehno prihajali ljudje, ki
ipotrebovali novo okensko
eklo ali kaj naročili, zvo-
Ije telefon, med drugim je
lo nujno treba pokitati ok-
0, nekaj delavcev pa je ure-
|lo še zadnje podrobnosti v
novozgrajeni delavnici, kjer
bodo poslej našli prostor vsi
stroji. Prav tako živahno pa
je bilo za staro hišo, kakor
rad reče Marjan, tam, kjer hi-
tro raste nov hotel. Poleg vseh
prostorov, torej restavracije,
recepcije, dvoran..., ki jih mo-
ra imeti sodoben hotelski ob-
jekt, so v Lokah načrtovali
še prostore za zobozdravstve-
no ordinacijo.
»Štiri leta sem čakal na po-
trebne papirje. Še danes sem
prepričan, da če že toliko go-
vorimo o turizmu in njego-
vem razvoju, bi morali biti
ti procesi in postopki malo
hitrejši. Sicer je res, da tega
časa nismo vrgli v prazno, saj
je dokončno dozorela tudi zu-
nanja ureditev, vendar me tako
dolg čas vseeno moti. No, po-
tem, ko sem plačal še sedem
milijonov tolarjev, smo lah-
ko pričeli z delom,« pravi
Marjan in dodaja, da si je v
tem času nabral kar precej
izkušenj z gosti, ki jih že se-
daj sprejemajo pri Bendovih.
Pomoč občin
in države?
v okolici hotela je investi-
tor dokupil kar precej zem-
lje, v prihodnosti pa name-
rava uredili igrišča za tenis
in golf ter prostor za jahanje,
na Ločki gori bi lahko, seve-
da če bo dovolj posluha med
sokrajani, uredili trim ste-
zo... Sploh so Loke, od ko-
der se je v sočnem dopold-
nevu nudil čudovit pogled na
hotel in nihalko Gohe, pri-
merno izhodišče za mnoga
turistična popotovanja. Mo-
zirski gaj tako ali tako sodi
v Loke, mimo gaja je ureje-
na peš pot do Nazarij, kjer
imajo športno dvorano, v Lo-
kah je Turistična kmetija Le-
več, kjer vzrejajo konje, in
pfavi športni center z vsemi
potrebnimi igrišči, v Mozirju
bodo uredili spominsko so-
bo...
Vrednost novogradnje v
Lokah je ocenjena na 250 mi-
lijonov tolarjev. »Seveda pri
gradnji upam na pomoč dr-
žave. Vsi tako radi potar-
na(jo)mo, da v Mozirju ni
sob in ležišč, znano je, da
na Golteh načrtujejo, da bo-
do v sezoni potrebovali 600
postelj.... Tudi zato, ker bo
v hotelu našlo delovno me-
sto 30 ljudi, upam in mi-
slim, da bi morali imeti ob-
čina in država nekaj poslu-
ha za moje načrte. Končno
sem z dosedanjim delom po-
kazal, da denar ni in ne bo
vržen stran, da ga znam op-
lemenititi,« prepričano za-
trjuje Marjan. S steklarsko
obrtjo je namreč začel pred
osmimi leti dobesedno iz
nič, danes pa ima na razpo-
lago vse stroje, ki jih potre-
buje sodoben steklar. Seve-
da pa ni nihče preštel števil-
nih ur neumornega dela.
Tega, da bi bil hotel kon-
kurenca podobnim gostiščem
in objektom v bližini, Mar-
jan ne priznava: »Novograd-
nja je samo plus, če se pove-
žemo, bomo lahko skupaj do-
segli boljšo ponudbo, obli-
kovali programe in pritegni-
li še več obiskovalcev.« To pa
so tudi sanje, ki jih Marjan
sanja že več kot 5 let. Z vso
energijo, ki jo premore mla-
di steklar in bodoči gostinec,
bo svoje sanje zagotovo lah-
ko uresničil.
URŠKA SELIŠNIK
Marjan Benda (desno) na gradbišču hotela.
Pregled ljudske ustvarjalnosti
Minulo soboto so se v Bočni srečali Ijud-
j pevci in godci severovzhodne Slove-
ije.
Na srečanju, ki ga je s pomočjo bočkega
lilturnega društva pripravila mozirska iz-
ostava sklada za kulturne dejavnosti, so se
redstavili pevke iz skupine Pušeljc, pevci
tStoperc pri Ptuju, pevki iz Šentilja pri Ve-
!nju, Andrej Rak in Ivan Gostečnik iz Šmi-
hela, pevci iz Luč, pevke iz Brinjeve Gore,
Štirje revni iz Oplotnice, pevke s Ponikve,
pevci s Stranic, družina Brinovšek iz Mozir-
ja, pevke iz Rogatca ter ljudski pevci z Ljub-
nega. Pevci in godci so navdušili poslušalce,
hkrati pa so omogočili strnjen pregled ljud-
ske glasbene ustvarjalnosti, ki nadaljuje in
ohranja kulturno razpoznavnost.
US
Malčki v svetu lutk
s predstavo Sneguljčica
lariborskega Lutkovnega
edališča so v Mozirju na
roko odprli vrata najmlaj-
® ljubiteljem in spozna-
ilcem tovrstne kulture.
Kulturno društvo Jurij iz
ilozirja je v letošnji sezoni
Opisalo šesti lutkovni abon-
ki ga obiskujejo predšol-
l^i otroci in veliko pravih
'čencev iz cele Zgornje Sa-
vinjske doline. Veselje, smeh
in radost so polepšali tudi če-
trtek v nabito polnem mozir-
skem kulturnem domu, kjer
otroci (najmlajši še v sprems-
tvu staršev) navdušeno sode-
lujejo in vzpodbujajo lutkov-
ne junake. Nekatere pozna-
jo, druge šele spoznavajo, ve-
čina pa zadovoljna zapušča
dvorano. V letošnji sezoni se
bodo zgornjesavinjskim otro-
kom predstavili še Lutkovno
gledališče Fru-fru iz Ljublja-
ne s predstavo Moj dežnik je
lahko balon, ljubljanski Mi-
ni teater bo v goste pripeljal
Žabjega kralja, gledališče Jo-
že Pengov bo predstavilo
Zgodbo iz mlina, v februar-
ju pa bodo gostovali člani LG
Uš iz Slovenske Bistrice s
predstavo Kužek in muca.
U. SELIŠNIK
V pričakovanju Sneguljčice...
Mušič v Velenju
V galeriji Ivana Napotni-
ka v Velenju bodo jutri od-
prli razstavo grafik Zorana
Mušiča, enega najvidnejših
in najizrazitejših sloven-
skih umetnikov.
Mušič je Slovenec in hkrati
Evropejec. Življenjska pot ga
je od leta 1915, ko je iz rod-
ne Gorice z družino najprej
pribežal v Šentilj pri Velenju,
potem pa se šolal na avstrij-
skem Koroškem, v Maribo-
ru, Zagrebu, vodila tudi po
vsej Evropi. Živel je v Špani-
ji, v Dalmaciji, pa spet v Go-
rici, Benetkah, Parizu...
Jutri bodo v uveljavljeni ve-
lenjski galeriji na ogled po-
stavili njegove grafike, prav-
zaprav izbor del iz Dalmaci-
je, ki jo je vzljubil že kot mla-
denič in se tako fizično kot v
svojih delih tja pogosto vra-
čal. Na ogled bo 48 grafik iz
zbirke Goriškega muzeja, na-
stalih med leti 1949 in 1984.
Razstavo bo na pot med Ve-
lenjčane pospremila uvodna
beseda dr. Zorana Kržišnika
in nastop sopranistke Dušan-
ke Simonovič in pianistke Olge
Ulokina. Razstava bo na og-
led do 21. novembra. BS
Toplovod v vse hiše
Proti koncu oktobra, ko
se bo iztekel pritožbeni rok
v ministrstvu za okolje, bo-
do v Nazarjah podpisali po-
godbo z izvajalcem za grad-
njo individualnih toplotnih
postaj.
Potem, ko so v kraju na
omrežje že priključeni šola,
občina in stanovanjski blo-
ki, bodo novembra začeli
graditi toplovodno omrežje,
v katerega bodo sproti pri-
ključevali stanovanjske hiše.
Po sklepu občinskega sveta
bodo v občini izgradnjo teh
toplotnih postaj sofinancirali
v višini 40 odstotkov. Celot-
na investicija v Nazarjah bo
veljala približno 500 milijo-
nov tolarjev, saj bodo v pod-
jetju Glin Grif kupili nov kotel
in dozidali kotlovnico. Sreds-
tva bodo pridobili s pomoč-
jo programa Phare, avstrij-
skega ekološkega sklada in
države, občina pa bo najela
kredit pri slovenskem eko-
loškem skladu. Investicija bo
predvidoma zaključena
septembra prihodnje leto.
US
Z glasbo
za pomoč
Krajevna skupnost Vinska
Gora in izredno dejavno ve-
lenjsko Društvo humoristov
pripravljata v petek, 19. ok-
tobra, v Vinski Gori huma-
nitarni koncert.
Izkupiček prireditve z na-
slovom »Z glasbo do pomoči
tistim, ki so je potrebni« so
namenili za nakup osnovne-
ga monitorja vitalnih funkcij,
ki ga bodo podarili Onkološ-
kemu inštitutu v Ljubljani.
Nastopili bodo ansambli Ro-
bija Zupana, Robija Golični-
ka, Jožeta Šaleja, Globus
band. Fantje treh dolin. Bratje
iz Oplotnice, Classic, Veseh
planšarji. Dan in noč. Skupi-
na ne окоГ govorit'. Vili Re-
snik, Boštjan Konečnik, Kar-
li Gradišnik, Alenka Lesjak in
Mateja Jan, humorista Braj-
dimir in Berta ter Natalija Ver-
boten. V predprodaji so vstop-
nice po 1.000, na dan prire-
ditve 1.500 tolarjev. HJ
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Šentjur za Dramljami
Do konca meseca zgrajena čistilna naprava v Dramljah, osrednja
šentjurska bo ob levem bregu Vogla j ne
Ureditev kanalizacije in
izgradnja krajevne čistilne
naprave v Dramljah bo
vredna blizu 110 milijonov
tolarjev. Naložbo v čiščenje
odplak v Šentjurju v celoti
financirajo iz takse za obre-
menjevanje voda, ki se zbira
na državni ravni. Ko bo na-
ložba v Dramljah prihodnje
leto z izgradnjo kanaliza-
cijskega omrežja za širše ob-
močje kraja zaključena, bo-
do v Šentjurju začeli zbira-
ti denar za gradnjo central-
ne čistilne naprave, ki bo
zrasla ob levem bregu Vo-
glajne v smeri proti Vrb-
nem.
Do konca meseca bodo de-
lavci podjetja CM Celje, ki
zadnje lepe dneve izkoristi-
jo tudi tako, da delajo ob so-
botah in nedeljah, v Dram-
ljah zgradili krajevno čistil-
no napravo. Gre za manjšo
mehansko-biološko čistilno
napravo z bio diski, zadoš-
čala pa bo za čiščenje odplak
500 populacijskih enot. Pre-
čiščena odpadna voda bo spe-
ljana v Drameljski potok, na
čistilno napravo pa bodo spr-
va priključili gospodinjstva,
šolo in vrtec ter nekaj osta-
lih objektov iz ožjega središča
kraja, ki so jim kanalizacijo
zgradili lani. Prihodnje leto
bodo namreč v Dramljah na-
daljevali z gradnjo kanaliza-
cijskega omrežja še za širše
območje kraja. Celotna na-
ložba bo vredna blizu 110 mi-
lijonov tolarjev, samo za či-
stilno napravo pa bodo letos
odšteli okoU 30 milijonov to-
larjev. Naložbo v čistejše oko-
lje v šentjurski občini v ce-
loti financirajo iz takse za
obremenjevanje voda, ki se
sicer od vseh porabnikov pit-
ne vode iz javnih vodovodov
zbira na državni ravni.
V šentjurski občini sta že
zgrajeni dve rastlinski čistil-
ni napravi na Ponikvi in Pla-
nini, podobno kot gradijo zdaj
v Dramljah, pa so predlani po-
stavili tudi ob Domu starej-
ših v Šentjurju. Pripravljena
imajo že tudi strokovna izho-
dišča za gradnjo centralne či-
stilne naprave za Šentjur, ven-
dar pa je o rokih izgradnje
zaenkrat nemogoče govoriti.
Odvisni bodo, seveda, od de-
narja. V Šentjurju pa prav zdaj
sprejemajo prostorski plan,
ki bo osnova za izdelavo lo-
kacijskega načrta za gradnjo
centralne čistilne naprave, ki
bo imela zmogljivost čišče-
nja odplak za 15 tisoč popu-
lacijskih enot.
IVANA STAMEJČIČ
Delavci podjetja CM Celje zadnje lepe dneve izkoristijo tudi tako, da delajo ob sobotah in nedeljah. Tako
bo krajevna čistilna naprava zgrajena do konca meseca.
Bo denar za pomoč na domu?
V Laškem so pomoč na
domu v zadnjem desetletju
izvajali preko programa
javnih del, zadnja tri leta pa
tudi preko javne službe z
redno zaposlenimi. Država
je za eno bolj uveljavljenih
oblik socialnovarstvenih po-
moči občanom letos pripra-
vila nekaj sprememb, osred-
nja pa je ta, da pomoči na
domu v občinah ne bi več
opravljali preko programa
javnih del, ampak zgolj v
okviru javne službe.
Slednje bo bolj ugodno ozi-
roma prijazno za oskrbovan-
ce, saj jim bo pri dnevnih
opravilih pomagal vselej isti
človek, prav tako pa tudi za
negovalke, ki bodo imele
redno zaposlitev. A ukinitev
pomoči na domu preko pro-
grama javnih del bo podra-
žila stroške, ki jih mora kri-
ti občina. V Laškem je zdaj
za pomoč 80 občanom na do-
mu zaposlenih 8 delavk, pre-
ko javnih del pa zanje skrbi
še 12 negovalk. Kar petim,
pomoči najbolj potrebnim
občanom zagotavljajo 8-ur-
no dnevno varstvo. Čeprav so
v občinah dobili obvestilo o
ukinjanju pomoči na domu
preko javnih del šele avgu-
sta, lahko posamezne obči-
ne izjemoma zaprosijo za po-
daljšanje tega programa le do
konca leta.
V Laškem bodo to storili,
hkrati pa bodo morali prihod-
nje leto - v primeru, da jim
bo vlada priznala dodaten de-
nar za izvajanje pomoči na do-
mu - iz občinskega proraču-
na zagotoviti dodatne 4 mili-
jone tolarjev. Če denarja v ob-
činski blagajni ne bo dovolj,
bi morali Laščani krčiti ob-
seg pomoči na domu.
L STAMEJČIČ
Socialna zbornica Slove-
nije je včeraj v sodelovanju
z Mestno občino Celje pri-
pravila regijski posvet o iz-
vajanju pomoči na domu.
Govorili so o obsegu pomo-
či na domu, socialnem ser-
visu, strokovni usposoblje-
nosti kadrov, pripravi pro-
grama ter subvencioniranju
zaposlitev za ta opravila,
Marjana Čater iz Doma
upokojencev Celje pa je
predstavila model socialne
oskrbe na domu.
Monografija
Ipavčevega kraja
V Šentjurju letos praznu-
jejo 170-letnico rojstva Gu-
stava Ipavca in se spomi-
njajo 80-letnice smrti Josi-
pa Ipavca. V znamenju
obeh obletnic so tudi letoš-
nji, že tradicionalni Ipav-
čevi kulturni dnevi.
Osrednja kulturna priredi-
tev šentjurske občine je le-
tos preplet likovne govorice,
glasbe, pisane besede in fo-
tografije, Ipavčeve kulturne
dneve pa so v Šentjurju za-
čeli prejšnjo sredo z odprt-
jem razstave udeležencev li-
kovne kolonije Kalobje 2001.
V razstavnih prostorih Ipav-
čeve hiše v Zgornjem trgu so
vse do 8. novembra, ko jih
bodo preseliU v kraj, kjer so
nastajala, na ogled likovna de-
la, nastala na prvi tovrstni
šentjurski likovni koloniji. V
dvorani Glasbene šole Skla-
dateljev Ipavcev bodo Šent-
jurčani jutri, v petek zvečer,
lahko prisluhnili skladbam
Mozarta, Beethovna in Men-
delssohna v izvedbi Godal-
nega kvarteta Feguš iz Mari-
bora.
Literarno društvo Šentjur
pripravlja prihodnji četrtek
predstavitev literarnega zbor-
nika Z besedami št. 3. Letoš-
nji Ipavčevi kulturni dnevi se
bodo zaključili s predstavi-
tvijo Monografije Šentjurja.
Svoj pogled v preteklost kra-
ja, ki ga je zagotovo močno
zaznamovala tudi zdravniš-
ko-glasbena družina Ipavcev,
bo predstavil avtor monogra-
fije dr. Igor Grdina. Sreča-
nje v Ipavčevi hiši bodo 8.
novembra zvečer združili tu-
di z odprtjem razstave starih
fotografij Šentjurja, v kultur-
nem programu pa bo nasto-
pila sopranistka Ana Pusar
Jerič, dobitnica letošnje pla-
kete, najvišjega občinskega
priznanja.	IS
Priznanja za
urejeno oicoije
Hortikulturno društvo
Laško je s sinočnjo priredi-
tvijo v Kulturnem centru
Laško obeležilo 40-letnico
svojega dela. Skrb za ure-
jeno okolje pa v Laškem se-
ga še dlje nazaj, v konec 19,
stoletja, ko je z delom za-
čelo olepševalno društvo,
predhodnik zdajšnjega Tu-
rističnega društva Laško.
Po besedah predsednika
društva Antona Vodiška so
sinočnjo prireditev izkoristili
tudi za podelitev priznanj ti-
stim krajanom Laškega in
okolice, ki imajo najlepše
urejena okolja svojih domov.
V kulturnem programu so na-
stopili folkloristi KUD Anto-
na Tanca iz Marija Gradca
kvintet Dori, obiskovalce
so v pokušino točili pivo, C
ledali pa so si tudi kratek filj
posnet med letošnjimi prii
ditvami Piva in cvetja.
Prav z razstavo cvetja v
tu 1963, dve leti po ustan
vitvi hortikulturnega društi
so v Laškem tudi prišli na i(
jo o organizaciji odmevne p
letne turistično-zabavne p
reditve Pivo in cvetje. LaJ
hortikulturniki, danes šte
društvo blizu 410 članov, v
leta aktivno sodelujejo v p
pravi prireditev, najbolj
so se izkazali pred leti, ko
v paradi sodelovalo kar
cvetličnih voz.
Trgatev Stare trte
Za Staro trto, potomko znamenite preko 450 let stai
modre kavčine z mariborskega Lenta, skrbi mestni vi
ničar Aci Urbajs. Skupaj z županom Jurijem Malovi
hom sta trgatev letošnjega pridelka napovedala za П(
deljo dopoldne, ko se bodo berači zbrali pri trti pre
Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu. (IS)
Ob prvi petietici
študentski klub mladih'
Šentjur (ŠKMŠ) te dni praz-
nuje petletnico delovanja,
ob tej priložnosti pa so pri-
pravili vrsto prireditev.
Že v ponedeljek so v pro-
storih Knjižnice Šentjur od-
prli pregledno razstavo o svo-
jem delu v preteklih petih le-
tih, danes (v četrtek) dopold-
ne pa vodstvo ŠKMŠ podrob-
neje predstavlja praznično
dogajanje ob prvi petletki. V
klubu pripravljajo jutri zve-
čer okroglo mizo z delovnim
naslovom »Kam?«, ob kateri
bodo mladi Šentjurčani z go-
sti razmišljali o tem, kako je
mladim v Šentjurju danes in
kako jim bo (bi jim lahko bi-
lo) jutri. Na zelenici na Mest-
nem trgu bodo, kot svoj pri
pevek k ozelenitvi Šentjurj
jutri popoldne zasadili di
vo mladosti. Konec tedna!
v znamenju gledališčnikov
novinarjev. Gledališka sew
ja ŠKMŠ Improplegiki p|
pravlja v soboto ob 21. u
premierno uprizoritev, obi
ni pa bodo v svoje nabirali
ke dobili jubilejno števil
klubskega glasila Moč in
ligence.
Prireditve se bodo nadal
vale tudi naslednji konec t(
na, ko bo v petek zvečer, I
oktobra, koncert skupil
Siddharta z domačima pre(
skupinama Žurdov in Mudd
river.
Kivi жа
ozimnico
Na pridelek kivija, ki je le-
tos četrti po vrsti, so Slapša-
kovi iz Zgornje Rečice pri Laš-
kem, izredno ponosni. Boga-
to je obrodil že lani, ko je po
končanem obiranju tehtnica
pokazala zavidljivih 50 kilo-
gramov.
Ti slastni zeleni plodovi so si-
cer bolj »doma« na Primorskem,
kjer jim je podnebje veliko bolj
naklonjeno, zato nasad pri nas
toliko bolj preseneča in ga ob-
čudujejo številni sosedje in drugi
naključni obiskovalci. Tudi le-
tošnji pridelek ne bo skromen,
čeprav zaradi spomladanske po-
zebe vseeno skromnejši kot la-
ni. Ko ga bodo obrali, ga bodo
kot jabolka skladiščili v kleti,
kjer počaka do pomladi.
Bolj iz radovednosti, kot za-
radi česa drugega, so pred os-
mimi leti kupili moško in žen-
sko sadiko v drevesnici Miro-
san in po štirih letih gojenja je
bera vsako leto bogatejša. Po-
skusno so posadili tudi fige, li-
mone in nekaj drugega eksotič-
nega sadja in tudi to jim vsaj
enkrat v letu obrodi.
VLADO MAROT
17	NASI KRAJI IN LJUDJE

Kozjansko jabolko
v beli svet
leia 1999 so v Kozjan-
tpin parku očistili prvih ti-
j¿ dreves jablan v starih,
jpuščenih sadovnjakih,
jpehe projektne obnove,
¡je bila prva v Sloveniji,
J pokazali na prvem praz-
(Itu Kozjanskega jabolka
|[tobra lani. Opogumljeni
dosežki, rezultati in od-
ivi tako lastnikov sadov-
jaltov kot obiskovalcev
izstave, so se letos še ob-
^eje lotili zanimive ak-
je.
OČistiH so 3.000 dreves v
I sadovnjakih pri 42 lastni-
ih v desetih naseljih in po-
isali 53 različnih starih sort
ibolk in dvajset vrst hrušk.
Letošnji praznik Kozjan-
kega jabolka, ki je trajal tri
dni, je imel mednarodno ude-
ležbo, saj so sodelovali pred-
stavniki Finske, Avstrije,
Nemčije in Slovaške. Prvi dan
je tako minil v strokovnih
predstavitvah, drugi in tretji
pa je bil namenjen obisko-
valcem, ki so se letos odzva-
li v izredno velikem številu.
To velja tudi za različne raz-
stavljavce z dobrotami z eko-
loških kmetij, ki jih je tudi
na Kozjanskem vedno več.
Obiskovalci prireditve v
Podsredi tokrat niso samo ho-
dili mimo stojnic, ampak so
tudi poskušali številne dobro-
te ter pokupili vse, kar je bi-
lo na voljo. Tako je v soboto
zmanjkalo vseh vrst doma-
čih jabolk, ki jih je letos ta-
ko ali tako mnogo manj kot
lani. Žal obiskovalci, ki so
prišli v Podsredo v nedeljo,
niso videli jabolk drugje kot
na razstavi in madžarski stoj-
nici.
Organizatorji so praznik
izrabili za bogat kulturni pro-
gram. Podsredo so med dru-
gimi gosti obiskali tudi mi-
nistra za kmetijstvo Franci
But in okolje in prostor Ja-
nez Kopač ter predsednik
TZS Marjan Rožič.
V prihodnje se bodo odlo-
čili za uvedbo sodobnega trž-
nega dne, ki bi bil enkrat me-
sečno v Podsredi. Takrat se
bodo predstavili izdelovalci
in pridelovalci domačih do-
brot. Praznik Kozjanskega ja-
bolka pa bo drugi vikend v
oktobru. TONE VRABL
Mladi obiskovalci so se vsaj v nedeljo zastonj ozirali za jabolkami, zato so se morali zadovoljiti s sladkim
jabolčnim sokom.
Ceste v prvem planu
Občina Podčetrtek se je le-
Hotila dveh večjih naložb
cestno infrastruktro. Tre-
lutno urejajo dva kilometra
tete v Roginjski Gorci in
'ribližno kilometrski odsek
^te Brezovec - Križan Vrh.
Predračunska vrednost pr-
^^ naložbe znaša nekaj manj
l^ot 22 milijonov tolarjev, po
'^edah župana Marjana Dro-
i^nika pa naj bi bila konča-
v kratkem času. Kilóme-
[^r ceste bo asfaltiran, drugi
kilometer pa bo ostal v ma-
'âdamski obliki,« je povedal
^rofenik in dodal, da je v le-
tošnjem letu to za občino za-
gotovo ena pomembnejših
naložb na cestno komunal-
nem področju. Polovico sred-
stev bo prispevala država za
demografsko ogrožene, po-
lovico pa bo namenila obči-
na Podčetrtek.
Ureditev druge ceste sodi
v regijski projekt občin Pod-
četrtek in Bistrica ob Sotli.
Podčetrtek bo v ta namen
prispeval 12,5 milijona to-
larjev, bistriški delež znaša
13 milijonov tolarjev, polo-
vico denarja pa bo v obeh ob-
činah primaknila država.
V teh dneh naj bi dokon-
čali tudi prvo fazo izgrad-
nje pločnika v Imenem, s či-
mer bodo poskrbeli za var-
nost šolske mladine ob ce-
sti z dokaj gostim prome-
tom. Za pločnik bodo pora-
bili 15 milijonov tolarjev, za
ta denar pa bo po vsej vasi
narejena meteorna kanaliza-
cija, zgradili pa bodo tudi
vse ustrezne jaške in cevi za
javno razsvetljavo, ki bi jo
morda lahko napeljali v na-
slednjih nekaj letih, je še po-
vedal Drofenik.
BOJANA JANČIČ
Četrtošolci OŠ Rogatec so pod vodstvom Nevenke Mrkše združili praktično delo in teorijo.
Potovanje v preteklost
z zadnjim oktobrskim
dnem se bo končal sklop le-
tošnjih etnoloških delavnic
v Muzeju na prostem Ro-
gatec, ki so jih poimenova-
li Kruh moje babice. Direk-
torica Irena Roškar pravi,
da so z obiskom v muzeju,
ki je proglašen za kulturni
spomenik, nadvse zado-
voljni.
»Pred dvema letoma sem
začela razmišljati, kako na-
debudnim mladim obiskoval-
cem približati ljudsko arhi-
tekturo,« pravi Roškarjeva.
»Izletnikom se navadno mu-
di, učitelji pa imajo izdelan
program izleta, ki je včasih
tudi preobsežen, saj želijo,
da bi otroci čimveč spozna-
li, doživeli, videU.«
V muzeju so se tako odlo-
čiU za pet vsebin oziroma et-
noloških delavnic, ki jih po-
nujajo v okviru svojih red-
nih dejavnosti. Med njimi je
zlasti zanimiva peka kruha v
muzejski hiši, pletenje iz lič-
ja, izdelovanje rož iz papir-
ja, pa obisk pri kovaču...
Muzej na prostem Roga-
tec od letošnjega junija de-
luje v okviru Zavoda Rogaš-
ka dediščina Rogatec. To je
novoustanovljeni zavod ob-
čine, ki mu je poverjeno
upravljanje kulturne dediš-
čine v občini Rogatec.
»Pri vseh delavnicah posku-
šamo zgodovinsko izročilo ak-
tualizirati, ga primerjati z da-
našnjim časom,« pojasni Roš-
karjeva. »Mladostniki tako
vzpostavijo nekakšen odnos
do teh vsebin, ki niso več ak-
tualne ali pa uporabne. Šte-
vilne učiteljice četrtih, petih
in šestih razredov so našo po-
nudbo celo vključile v svoj let-
ni učni program kot strokov-
no ekskurzijo pri vsebini Ljud-
sko stavbarstvo in Panonski
svet,« še zadovoljno doda.
Drugi projekt muzeja pod
okriljem Zavoda Rogaška de-
diščina zajema izobraževal-
ne delavnice, ki so se pričele
že meseca maja, zaključile
pa naj bi se do konca februar-
ja. Preko ministrstva za delo
je zavod pridobil evropska
sredstva v višini 16 milijonov
tolarjev v okviru programa
Phare za razvoj podeželja.
Gre za nekoliko širši razvoj-
ni projekt, ki zajema celot-
no Obsotelje in Kozjansko.
Izobraževanje poteka v ob-
liki dnevnih oziroma več-
dnevnih predavanj na splo-
šne teme, kot so podjetniš-
tvo, dopolnilne dejavnosti na
kmetiji, EU in kmetijstvo,
dopolnilne dejavnosti na
kmetiji v Avstriji ipd. Od dva-
najstih modulov oziroma
praktičnih delavnic so štiri
oblikovane na osnovi kultur-
nega izročila in domačih obr-
ti - kamnoseštvo, pletarstvo
iz šibja in ličja ter vezenje,
ostalih osem pa temelji zla-
sti na predelavi kmetijskih iz-
delkov.	B. JANČIČ
Kolo kot dodatek turizmu
Krajevna skupnost Ko-
strivnica in Podjetniški cen-
ter Rogaška Slatina sta ko-
nec tedna v družbi tridese-
tih kolesarjev otvorila tu-
ristično kolesarsko pot Ko-
strivnica. Idejna mati pro-
jekta je predsednica tam-
kajšnje krajevne skupno-
sti Marija Čakš, kolesarska
pot pa naj bi v prihodnje po-
stala del turistične ponud-
be na tem območju.
Po zboru v Kostrivnici so
se kolesarji po začrtani (laž-
ji) poti podali mimo Negonj,
Sv. Florijana in Strmca do Ro-
gatca, si ogledali muzej, po-
skusili domače dobrote in se
osvežili z napitkom. Moto
»Vsi na kolo za zdravo telo«
je imel v mislih verjetno tu-
di naš pravosodni minister
Ivo Bizjak, ki je odločno pri-
tiskal na pedala v spremstvu
svoje žene. Množica dvoko-
lesnikov se je iz Rogatca na-
menila skozi Tržišče v Rogaš-
ko Slatino, nadaljevala do Ko-
strivnice in kratko postala pri
cerkvi sv. Lenarta.
Končni cilj je bila kmetija
Ogrizek v Gaberniku, kjer so
se kolesarji okrepčali s toplim
obrokom. Po pozdravnih na-
govorih ministra in slatinskega
župana Branka Kidriča je sle-
dila še predstavitev brošure
Kolesarski vodnik po občini
Rogaška Slatina in okolici. V
njem so zajeti orisi tamkajš-
njih znamenitosti, legende o
Boču za popotnike in še kaj.
Turistično kolesarsko pot
Kostrivnica sestavljajo štiri
poti, od katerih sta dve ne-
koliko lažji. Del poti je po
besedah Mirka Zorina s Pod-
jetniškega centra Rogaška Sla-
tina že označen, preostali del
pa še bo. Otvoritev poti naj
bi po Zorinovem mnenju
omogočila tudi razvoj turiz-
ma ob poti, izposoja koles
pa bi lahko postala nova mož-
nost za podjetnike.
B. JANČIČ
Majboljši iz GZ Vojnik - Dobrna
V Rogaški Slatini je bilo regijsko prvens-
Prostovoljnih gasilskih društev iz Ga-
^''skih zvez Slovenske Konjice, Vitanje-
^•^eče, Celje, Vojnik - Dobrna, Šentjur, Laš-
7' Radeče in Šmarje pri Jelšah. Najuspe-
^•^ejše so bile ekipe GZ Vojnik - Dobrna,
^^j se jih je kar devet uvrstilo na državno
'^'^.enstvo, ki bo prihodnje leto.
'Nastopilo je kar 117 desetin, za odlično
?i§anizacijo pa so poskrbeli gasilci Ste-
'згпе Rogaška Slatina. Za manjše razo-
^гапје so poskrbele mladinke Dobrne, ki
j^'^íia letošnji olimpiadi osvojile zlato znač-
® in srebrno medaljo, na regijskem tek-
movanju pa so jih premagale sovrstnice s
Kristan Vrha.
Med pionirkami so bili najboljši Prevor-
je, Mestinje in Laško, med pionirji Sv. Šte-
fan, Mestinje in Žiče, mladinkami Kristan
Vrh, Dobrna in Jagnjenica, mladinci Dobr-
na, Socka in Nova Cerkev, člani A Steklarna
Rogaška Slatina, Socka in Mestinje, člani-
cami A Mestinje, Socka in Vojnik, člani B
Nova Cerkev, Steklarna in Slovenske Konji-
ce, med članicami B Škof ja vas, Nova Cer-
kev in Štore, veterani Trnovlje, Teharje in
Slivnica ter veterankami Štore, Lopata in Pla-
nina pri Sevnici.	T.VRABL
Uspel sejem v Kozjem
Letošnji 2. turistični sejem v Kozjem si
je v dveh dneh ogledalo preko štiri tisoč
obiskovalcev, organizatorji pa so bili za-
dovoljni tudi z razstavljalci, ki so prišli iz
občine Kozje, Kozjanskega pa tudi širše.
Eden izmed organizatorjev sejma Jože Bo-
žiček, tudi direktor Dekorja Kozje, je po sej-
mu napovedal srečanje vseh razstavljavcev
in organizatorjev, kjer bodo letošnjo prire-
ditev ocenili in sprejeli predloge, ki bi jih
uresničili prihodnje leto. Nagradili bodo tudi
najlepše pripravljen »štant«, saj želijo tudi
tako zainteresirati domačine, da se za pro-
dajo svojih izdelkov in pridelkov še posebej
potrudijo. Na sejmu so predstavili tudi no-
vo turistično publikacijo Dobrodošli v Koz-
jem, v kateri turistom in popotnikom ponu-
jajo vso pestro ponudbo od turizma,, kultu-
re, gospodarstva do podjetništva.
TV
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
Za svojo dušo in za
Žičko kartuzijo
Prostovoljna delovna akcija med zidovi evropskega kulturnega spomenika
Ob svetovnem letu prosto-
voljstva in 900-letnici smr-
ti svetega Bruna, ustanovi-
telja evropskega reda kar-
tuzijanov, ki je bila 6. ok-
tobra, je konjiški župan Ja-
nez Jazbec v ponedeljek po-
vabil na delovno akcijo v
Žičko kartuzijo vrsto ljudi,
ki se z obnovo tega evrop-
skega kulturnega spomeni-
ka sicer srečujejo na drug
način.
Vabilu sta se poleg občin-
skih svetnikov ter drugih iz
občine in seveda Krajevne
skupnosti Špitalič odzvala di-
rektor Uprave Republike Slo-
venije za kulturno dediščino
Stanislav Mrvič, iz celjskega
zavoda za varovanje narav-
ne in kulturne dediščine, ki
skrbno bdi nad vsemi obno-
vitvenimi deli, pa je prišel
Bogdan Badovinac. Med nji-
ma sta bila tudi direktor Zla-
tega griča, ki je tretjinsko so-
financiral obnovo gastuža -
gostišča iz leta 1487, Janko
Lešnik, ter vodja Zeliščari-
ce, ki je prva odprla vrata obi-
skovalcem kartuzije in je po-
skrbela tudi za ureditev sta-
novanja v gospodarskem po-
slopju.
Med akcijo je približno 20
zbranih odbiralo in ločeva-
lo dragocene izklesane kam-
ne od neobdelanih, konjiš-
ko Gradbeništvo Ratajc, ki
že deset let obnavlja kartu-
zijo, pa je gradilo kletni
obok - tokrat brez plačila.
Skupno delo pa je bila tudi
priložnost za izmenjavo
mnenj. Direktor Uprave Re-
publike Slovenije za kultur-
no dediščino Stanislav Mr-
vič je med drugim pouda-
ril, da je Žička kartuzija naj-
pomembnejši spomeniško
varstveni kompleks v Slove-
niji, ki ga nameravajo v pri-
hodnjih letih prednostno
obravnavati. Gre seveda za
denar iz republiškega pro-
računa. Če bo občina Sloven-
ske Konjice v štirinajstih
dneh oddala vso zahtevano
investicijsko tehnično doku-
mentacijo, lahko v nasled-
njih letih pričakuje bistve-
no večji prispevek za obno-
vo kartuzije kot doslej (le-
tos je država primaknila vse-
ga 10 milijonov tolarjev).
V prihodnjih dveh letih na-
črtujejo sanacijo gospodar-
skih poslopij, ki jih želijo us-
posobiti za uporabo (morda
bo tam našla prostor apote-
ka?) ter prvotni vhod v kar-
tuzijo z informacijskim de-
lom ter lapidarijem. Potem
pa bo na vrsti najzahtevnejši
poseg - zaščita cerkve. Kaj
in kako narediti s cerkvijo,
stroka premleva že tri deset-
letja, odgovora pa še ni naš-
la, saj bo potreben poseg
izredno zahteven. Tu se na-
mreč prepletajo stoletja
(1160-1782) in slogi od zgod-
nje romanike, preko gotike,
renesanse do baroka. »Če ne
bomo našli rešitve, bo cer-
kev treba zaradi varnosti po-
dreti,« je dejal Stanislav Mr-
vič, Bogdan Badovinac pa,
da pri nas ni strokovnjakov,
ki bi znali cerkev ohraniti in
sočasno zaščititi: »Verjetno
bo treba sklicati mednarod-
no konferenco...«
Pričakujejo, da bo v so-
boto Žičko kartuzijo obi-
skal letošnji že 20-tisoči
obiskovalec.
Tokratna prostovoljna de-
lovna akcija je bila sicer skro-
men prispevek k reševanju na-
še dediščine, a kot vzgled pro-
stovoljnega dela na tem po-
dročju pomembna. »Narediti
moramo, kar lahko. Ne mo-
remo pa pričakovati, da bo
naša generacija rešila vse, kar
so naši predniki stoletja pre-
puščali propadanju,« je de-
jal župan Janez Jazbec.
MILENA B. POKLIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Direktor Uprave RS za kulturno dediščino Stanislav Mrvič in pobudnik
akcije, konjiški župan Janez Jazbec, pred pročeljem cerkve, glavnim
restavratorskim problemom Žičke kartuzije.
Prostovoljno delo za reševanje kulturne dediščine: dragocene, stoletja stare kamne, ki so se odkrušili z
zidov cerkve in samostana, je bilo treba ločiti od neobdelanih kamnov in jih pospraviti na varno.
Vojničani čakajo na plin
V Vojniku se pripravljajo na zače-
tek izgradnje plinovoda. V družbi
Adriaplin, ki ji je občina marca letos
podelila koncesijo, so nam povedali,
da pridobivajo še zadnja soglasja.
Ljubljanska družba, ki ji je občina
zaupala izgradnjo in upravljanje plino-
vodnega omrežja ter distribucijo, je za-
čela s podpisovanjem pogodb z lastni-
ki objektov sredi preteklega meseca. Z
gradbenimi deli nameravajo začeti ko-
nec novembra, uporabniki pa naj bi se
začeli ogrevati januarja ali februarja.
Prva faza vojniškega plinovoda ob-
sega predel od Arclina do vojniškega
zdravstvenega doma, v drugi fazi, ki jo
predvidevajo za drugo polovico prihod-
njega leta, bodo nadaljevali v severni
smeri. Za lastnika objekta z manj kot
štirimi stanovanji znaša cena priklju-
čitve objekta na omrežje 52 tisoč tolar-
jev (z več stanovanji 26 tisoč), pri če-
mer prometni davek ni upoštevan. Tak-
šne cene veljajo še do novega leta, ko
jih nameravajo zaradi inflacije poviša-
ti.
Sicer pa družba Adriaplin na Celj-
skem ni novinec. V vsej državi so pri-
dobili 18 koncesij, med njimi v Laš-
kem, Radečah, Rogaški Slatini, Šent-
jurju in Štorah. Družba je bila usta-
novljena pred sedmimi leti in je v
lasti družb iz treh držav. To so torin-
ski Italgas, graški Steierische Fern-
gas ter slovenski uvoznik in trans-
porter zemeljskega plina Geoplin. V
Sloveniji so še štiri konkurenčna pod-
jetja.
BRANE JERANKO
Vojnišici čeif za
novorojence
V občini Vojnik so veseli rojstva vsakega novega,
čana, zato pošljejo vsakomur, za katerega predložijo ц
govi domači rojstni list, čestitko in darilni ček za d^
tisoč tolarjev.
S takšno pozornostjo so začeli v preteklem letu, ko S(
rodilo v celjski bolnišnici 86 novih občanov Vojnika, ne
pa še v drugih bolnišnicah. Letos se je rodilo v celjski bol
šnici do konca avgusta komaj 33 novih občanov, darilni j
pa jih je doslej prejelo 24. Od nekaterih rojstni list še prj
kujejo.
Sicer pa se v zvezi z novorojenčki v različnih občit
različno odzivajo. Marsikje nanje pozabljajo, ponekod p
mejo knjižno darilo.
Koncert za Petra
V	osnovni šoli v Vojniku so imeli v petek humanitai
koncert za bolnega učenca Petra. Sedmošolec boleha
radi mišične distrofije ter potrebuje primerni invalid
voziček.
V	polni dvorani telovadnice je nastopilo sto učencev
Vojnika ter podružničnih šol v Novi Cerkvi, Socki in Šmj
nem v Rožni dolini, otroška folklorna skupina iz Socke
folklorna skupina Kompole. Med posebnostmi koncerta
bil zbor vojniških učiteljev, ki je zapel za konec pesem D
ljubezni.
V	šoli so povedali, da so v zvezi s koncertom zbrali pi
ližno 250 tisoč tolarjev. Pri tem niso vključena nakazila
žiro račun (številka 01000-0000600028 371-82710-13263
76 Banka Celje-CMH, s pripisom »donator«), ki jih še ved
prejemajo. Prav tako se javljajo ljudje, ki želijo poma¡
še na druge načine.
Evropska turistični
nagrada
Turistično društvo Slo-
venske Konjice in občina
Zreče bosta v petek, 19. ok-
tobra, v Splitu prejela evrop-
sko turistično nagrado Za-
sluge za turizem.
Nagrajenca je izbrala med-
narodna komisija Evropske-
ga združenja turističnega ti-
ska s sedežem v Rimu, na-
grado pa podeljujejo od leta
1984 vsaka štiri leta drugi dr-
žavi. Oba slovenska nagrajen-
ca sta izbrana »kot zelo opazni
mali evropski turistični me-
sti, ki negujeta avtohtono kul-
turo in značilne posebnosti,«
Konjičani pa tudi zaradi kar-
nevalskih prireditev, ki se
vsako leto pričnejo spor
di z jurjevanjem. Po oc
mednarodne žirije sta t;
konjiško turistično društ
ki ga že dolga leta vodi Jo
Fideršek, kot občina Zreć
županom Jožetom Koširj
(in seveda Uniorjevim Tui
mom) pomembno prispe
la h kakovosti turistične]
nudbe v tem delu Evrope
Prestižni nagradi bodo]
delili na 8. mednarodnemi
mu turizma in turističnega
ma v Splitu. Na tem seji
bo manjši razstavni pros
namenjen tudi turisti!
predstavitvi ponudbe Kon
Zreč in okolice. M
¡Mednarodna razstava
V avli Osnovne šole Ob Dravinji v Slovenskih КоЦ
cah so v soboto odprli 4. mednarodno razstavo Ex libi
ki bo na ogled do 9. novembra.
Razstavljeni so ekslibrisi, ki so nastali letos na 4. medi
rodnem natečaju s tematiko domače obrti v organizai
Mestne knjižnice iz slovaškega mesta Hlohovec ter еквШ
si konjiškega ustvarjalca Arpada Šalamona. Na odprtju
bili tudi šolarji II. osnovne šole in predstavniki knjižnid
Hlohovcu, s katero konjiška šola sodeluje že sedem let,
pa sta članici Unescove mreže pridruženih knjižnic UW
Odprtja razstave se je udeležil tudi slovaški ambasado!
Sloveniji.	M
Kovane vrtnice za
najlepše
V Zrečah so na osrednji turistični prireditvi v okv
akcije Moja dežela - urejena in čista v petek podelili p'
nanja in kovane vrtnice za najlepše urejena okolja. 1
reditev je pripravilo zreško Turistično društvo pod
kroviteljstvom občine in krajevne skupnosti Zreče.
Najvišje priznanje, kovano vrtnico, je med podjetji pr'
Hotel Smogavc v Zrečah, med posamezniki Hilda in I
Rauter s Kovaške ceste, med večstanovanjskimi objekti bi
na Cesti na Roglo 19 v Zrečah, v kategoriji kmetij Ančk^
Jože Kejžar z Borka, med vasmi pa Planina na PohorjU'
vseh tekmovalnih kategorijah so podelili tudi priznanja, i
je povedala predsednica turističnega društva Lojzka Špf'
je bila komisija zadovoljna z napredkom pri urejanju o
Ija na Zreškem, saj se je že v preteklosti lepo urejenim o
Ijem v zadnjem letu pridružila še vrsta novih.
Ml
KULTURA
19
Pitje vode pri izviru
Rudi Španzel za jubilej v domačem razstavišču
dogodka, oba pove-
li s »črto, ki jo pušča člo-
Џ roka« in je osnova
gjci, sta minuli četrtek
^tek zaznamovala Ža-
, najprej tamkajšnje li-
razstavišče Savinov
in dan pozneje I. os-
^no šolo, kjer so odprli
fienale otroške grafike,
jjademski slikar specia-
in grafik specialist Rudi
inzel, doma iz Zabukovi-
Živi in ustvarja pa v Ljub-
je svoje tridestletno
etniško delo želel prosla-
¡ned svojimi rojaki. Raz-
išče v Žalcu je bilo veli-
premajhno, da bi spreje-
i^se, ki so prišli pozdravit
jega rojaka, danes doma
tujini priznanega slikar-
igrafika. V razstavišču bo
ogled njegovih grafik in
ifičnih map do konca me-
ase dovolj priložnosti. To
iregledna razstava Španz-
ega dela, na kateri je pr-
na ogled trideset grafič-
I listov in grafične mape,
(d drugim tudi o Celjskih
ifih. Razstava je nastala po
(lugi njegovega prijatelja,
risa Pudgarja, »strastnega
zbiralca mojih grafik«, je po-
vedal Rudi Španzel. Tu je nje-
govo znamenito delo z naslo-
vom Jokajoče dekle, pa De-
kle z modro kombinežo. Tik
pred spanjem in druga dela,
bodisi v barvni akvatinti,
mezzotinti in suhi igli, jed-
kanici in akvatinti... Razsta-
vo je odprl žalski župan Loj-
ze Posedel, dogodek pa je na
pot pospremil kitarist Tomaž
Rajterič.
Z veseljem pa je sprejel tu-
di vlogo častnega predsedni-
ka vseslovenske likovne pri-
reditve mladih, ki stopajo v
svet grafike, saj je po Španz-
lovih besedah »Najlepše je pi-
ti vodo na izviru.« In jo je.
navdušen nad ustvarjenim, pil
z njimi in se veselil zavidlji-
vih grafičnih dosežkov otrok
in pedagogov iz več kot de-
vetdesetih osnovnih šol in vrt-
cev.
MATEJA PODJED
Foto: GAŠPER DOMJAN
Narcis v Londonu
Poetika klasičnega proti vojni - Londonska razstava
slikarja Narcisa Kantardžica
fojna razseljuje ljudi. Ta-
je pred vojno vihro leta
92 iz Sarajeva ubežal
letnik, akademski slikar
icis Kantardžič in kma-
poživel kulturne kroge
îsta Celja. Našel je stike
pderisti, umetniki, s ka-
imi je v minulih letih raz-
Ivljal bodisi v Likovnem
knu (spomnimo se pro-
ikativne skupinske raz-
ive »Mesto«, ko je okoli
avtorjev ustvarilo svojo
tijo mesta Celja), pa v ga-
iji Mozaik, kjer je sode-
rai tudi na njihovi likov-
koloniji.
In kot so v umetnikovem
'ljenju pogosto ključna na-
se je te dni Narcisu
Kantardžiču (strokovna kri-
tika njegova dela umešča
med vrhunska) ponudila še
ena priložnost za uveljavitev
v umetniških krogih. Sreča-
nje z znancem iz Londona ga
je pripeljalo do londonske ga-
lerije Terra Gallery, kjer je v
soboto, 13. oktobra, odprl
razstavo svojih zadnjih del,
nastalih v njegovem ateljeju
v stolpu kina Union v Celju.
Čeprav je Narcis Kantar-
džič v času pred vojno veli-
ko razstavljal po svetu, od
San Diega do Budimpešte in
drugod po Evropi, pravi, da
mu povabilo v London, po
skoraj desetih letih bivanja
v Celju, ki ga je sicer prijaz-
no sprejelo, veliko pomeni.
Naboj, ki ga izžarevajo nje-
gova dela, izdelana z bri-
ljantno tehniko klasičnega
oljnega slikarstva (na enak
način so se ga posluževali vsi
veliki umetniki izvirnega na-
drealizma), bo prav gotovo
pritegnil pozornost london-
ske likovne javnosti. Še po-
sebej njegove majhne slike
učinkujejo kot slikarjevi ta-
lismani, s katerimi se umet-
nik upira grozljivemu stanju,
ki ga je oropalo doma, pri-
jateljev, domovine... Pome-
nijo mu morda svojevrstno
intimno mandalo, s katero
skuša premagati v nebo vpi-
jočo krivico, ki jo povzroča
vojna.
MATEJA PODJED
Komu prstan?
v Mariboru traja Borštnikov gledališki festival.
Vrhunec festivala pomeni vsako leto podelitev Boršt-
nikovega prstana igralcu ali igralki za življenjsko delo.
Lani je to najvišje priznanje dobil upokojeni igralec PDG
Nova Gorica, Sandi Krošl, ki je dobršen del vlog obliko-
val v celjskem gledališču. Kdo bo letošnji dobitnik je,
tako kot vsako leto, skrbno varovana skrivnost. Po nepi-
sanem pravilu naj bi bila letos dobitnica prstana igral-
ka... Sicer pa festival podeljuje nagrade in priznanja za
kakovostne umetniške dosežke gledališčem in gledališč-
nikom.
Slovensko ljudsko gledališče Celje se bo letos za na-
grade in priznanja festivala »borilo« s predstavo Lev po-
zimi, dramatika Jamesa Goldmana, v režiji Jerneja Lo-
rencija, z Radkom Poličem v glavni vlogi. Predstava, ki
jo mnogi uvrščajo v sam slovenski umetniški vrh lanske
gledališke produkcije, bo na Borštnikovem srečanju na
sporedu 18. oktobra. V celjskem gledališču pa jo bodo
nato za tiste, ki je v minuli sezoni niso videli, ponovili
21. oktobra.	MATEJA PODJED
Strel v polno?
Bo Slovensko ljudsko gle-
dališče Celje na ponovnem
razpisu dobilo novega umet-
niškega vodjo, in katerega
- to je zdaj tu vprašanje.
Na razpis, ki se je iztekel,
se je prijavilo osem kandida-
tov. To so: Matija Logar, zdajš-
nji umetniški vodja gledališ-
ča, Samo Strelec, direktor
ptujskega gledališča, sicer pa
občinstvu znan po nagradi za
»žlahtno režijo« na Dnevih ko-
medije (njegova je Marjetica
str. 86, najboljša komedija
minulega celjskega festivala),
Marjan Pušavec iz Osrednje
knjižnice Celje, ki je v SLG
Celje že bil zaposlen, in sicer
kot lektor, Andrej Jaklič, kri-
tik iz Ljubljane, Miha Aluje-
vič, mladi režiser, Aleš No-
vak, tudi mladi režiser, Tina
Kosi, dramaturginja (tudi v us-
pešnici Podnajemnik). Osma
kandidatka je inženirka (?) Mi-
ša Račič.
Odziv na razpis je bil sicer
dober, čeprav vseh razpisnih
pogojev večina kandidatov ne
izpolnjuje. Strokovni svet gle-
dališča bo na-pogovor pova-
bil dva: Matijo Logarja in Sa-
ma Strelca. Mesto je samo eno.
Bo tokrat »strel« v polno?
MATEJA PODJED
Umetniki жа Gorenje
Konec minulega tedna je bila v organizaciji Gorenja v
Velenju likovna kolonija. V toplini indijanskega poletja
in bogastvu jesenskih barv so ustvarjali Nikolaj Beej,
Apolonija Simon, Herman Gvardjančič, Tomaž Gorjup,
Črtomir Frelih in Zdenka Huzjan.
Umetniki so delali v prostorih vile Herberstein, ustvarje-
na dela bodo v začetku novembra razstavljena v razstavnem
prostoru Gorenja v Velenju, ob tej priložnosti pa bo izšel
tudi katalog. Izbrana dela, ustvarjena na tej koloniji, bodo
dopolnila umetniško zbirko podjetja.	D.V.
Godalo! v novi sezoni
Celjskim ljubiteljem glasbe se v tej se-
zoni obeta pestra koncertna sezona. Ra-
zen rednega koncertnega abonmaja in le-
tošnje novosti, koncertov »GM oder«, bo-
do s petimi abonmajskimi koncerti za glas-
beni utrip v mestu tudi letos poskrbeli čla-
ni Celjskega godalnega orkestra pod tak-
tirko Nenada Firšta.
Orkester z več kot polstoletno tradicijo, ki
sicer sodi pod okrilje ljubiteljske kulturne
dejavnosti, ima že vrsto let svoje stalno ob-
činstvo in vselej polno dvorano. S koncertno
sezono začenja v torek, 23. novembra, ob
19.30 uri v dvorani Narodnega doma.
Na prvem abonmajskem koncertu bodo
igrali dela Luke Sorkočeviča, nato Maura Giu-
liana in Ermanna Wolfa-Ferrarija. Drugi abon-
majski koncert bo že novoletni. Po tradiciji
je ta koncert vselej 26. decembra. Gostja bo
priljubljena sopranistka Andreja Zakonjšek.
Na programu pa bodo dela Adamiča, Straussa
in Leharja.
V marcu bo Celjski godalni orkester na
tretjem abonmajskem koncertu izvajal dela
Wolfganga Amadeusa Mozarta. Solisti bodo
klarinetist Dušan Sodja, violinistka Vesna Čo-
bal in violistka Valentina Pasarič.
Za naslednji koncert so celjski godalci iz-
brali dela Leoša Janačka, Roka Goloba in
Marka Mihevca. Nastopil bo Komorni zbor
Akademije za glasbo v Ljubljani s solistom
violinistom Jernejem Brencetom. Nenad
Firšt bo dirigentsko palico predal dirigentu
- gostu Marku Vatovcu.
Zadnji koncert iz abonmajske ponudbe Celj-
skega godalnega orkestra bo 28. maja, ko bo-
do godalci izvajali dela Astorja Piazzolla in
Dmitrija Šoštakoviča, solist bo pianist Hinko
Haas, na trobenti pa Tibor Kerekes.
MATEJA PODJED
Zaicaj bi veselo ne peli?
Tako so se pred tremi leti
vprašale pevke ženskega
pevskega zbora Kulturno
umetniškega društva Lju-
bečna, ki ga vodi Vida Bu-
kovac. Prav na njeno po-
budo je nastala pevska pri-
reditev, ki ima vse širši od-
mev in ki je letos dobila tu-
di okrilje Javnega sklada za
kulturne ljubiteljske dejav-
nosti - območne izpostave
Celje.
V soboto, 20. oktobra, ob
IZ.uri bo tako v dvorani os-
novne šole na Ljubečni na pri-
reditvi Zakaj bi veselo ne peli
letos prepevalo sedem zbo-
rovali glasbenih skupin: Moš-
ki pevski zbor KUD Ljubeč-
na. Vokalna skupina Prijate-
lji iz Škofje vasi. Ženski pev-
ski zbor KUD Ljubečna, Vo-
kalna skupina Cvet iz Celja,
Kvartet Mavrica iz Velenja,
Mešani kvartet Shalom KUD
Ljubečna in Akademski pev-
ski zbor iz Celja.
Strokovno mnenje o nasto-
pajočih zborih bo dala priz-
nana zborovodkinja iz Zreč
Darinka Ivačič. Glasbeni ve-
čer bo posvečen sopranistki
Danijeli Jeršič, ki izhaja iz žen-
skega zbora Ljubečna in za-
čenja umetniško pot solo pev-
ke. Predstavila se bo z nekaj
pesmimi ob spremljavi pia-
nista Dejana Jakšiča. Njeni
gostji pa bosta sopranistki Jel-
ka Juvan in Karmen Pečnik.
Ker je prireditev namenje-
na ohranjanju ljudske pesmi
in spodbujanju ljudskih obi-
čajev, so v goste povabili tu-
di folklorno skupino Anton
Tane iz Marija Gradca nad
Laškim.	MP
20
SPORT
Eri »smrtne šansefc,
Publikumu krivica
Drama na lokalnem derbiju - Celjani izenačili z igralcem manj
Prvič v tej sezoni so bili nogo-
metaši CMC Publikama nadigra-
ni v uvodni četrtini tekme, ko so
Šmarčani pred 1.500 gledalci za-
gospodarili na igrišču. Velenjčani
pa so za Bežigradom na presene-
čenje mnogih zaigrali odprto. Tak-
tika se ni obnesla, čeprav so bili v
določenih obdobjih boljši od Ljub-
ljančanov.
Leta 1989 je takratni Ingrad Kladi-
var izpadel iz slovenske v območno
ligo, kjer je dvakrat premagal Ero
Šmartno. Celjani so se vrnili rang viš-
je, Šmarčani pa so se znašli na repu
lestvice in še bolj potonili. Na Skal-
no klet je takrat prišel Bojan Pra-
šnikar. Zdaj je vse drugače. Kraj ob
Paki ima klub, ki je trenutno 5. v
državi. Vodi ga Bojan Prašnikar.
Smajiovičeva
»teicma ¡carierecc
1:0 v 6. minuti! Matjaž Štancar
je z glavo s 25 metrov močno podal
v kazenski prostor Celjanov, Jovica
Vico pa je prisebno preigral vratarja
in dosegel že svoj 7. zadetek. Po na-
paki prostega celjskega branilca Ma-
rijana Budimirja je Ramiz Smaj-
lovič pridrvel sam pred Aleksandra
Šeligo, žoga je švignila mimo leve
vratnice. Po drugem rumenem kar-
tonu je Publikum ostal brez Mitje
Brulca. Alen Mujakovič je našel
Smaljoviča pred golom. Šeliga je stal
na golovi črti, Smajlovič je umiril
žogo 5 metrov pred njim, potem pa
jo poslal vanj! Čeprav so imeli Šmar-
čani igralca več, je marsikdo pomi-
slil, da bo sledila kazen.
In res. Fanatični Pušnikovi terierji
se niso ustrašili številčnejšega tek-
meca. Uspelo jim je prevzeti pobu-
do, domači pa so imeli še več pro-
stora. Vico je pobegnil po desni stra-
ni, ko pa bi moral streljati, je skušal
pred vrati zaposliti Smajloviča, kar
mu je preprečil Almir Sulejmano-
vič. Kredit je bil potrošen. Izenače-
nje je sprva preprečil vratar Ere Ro-
bert Sraga po imenitni akciji celj-
ske naveze Lungu- Beršnjak-Kousal,
v 66. minuti pa je bil nemočen. Znova
je akcijo začel Vladislav Lungu, na-
daljeval Robert Koren, zaključil pa
Domen Beršnjak. Strel z roba ka-
zenskega prostora je bil usmerjen tik
ob levi vratnici v mrežo. V 83. mi-
nuti je bil Publikum pred prekini-
tvijo petih tekem brez zmage. Alek-
sandra Radosavljeviča je zrušil Pe-
ter Mernik, a sodnik Srečko Kan-
dare ni niti pomislil na enajstmetrov-
ko. Zadnjih 10 minut je bilo v zna-
menju Ere. Po zapravljenih prilož-
nostih Keferta in Smajloviča je Ed-
vard Borštnar zadel vratnico.
Vsi otožni
Remi ni nikogar pustil ravnodu-
šnega. Šmarčani so imeli »smrtne šan-
se«, kot je akciji Smajloviča označil
trener Bojan Prašnikar, igralca več,
zatresli so okvir gola. Celjani pa so
analizirali sporne dogodke. Trener
Marijan Pušnik je o izključitvi Mitje
Brulca dejal: »Zame ni toliko spo-
ren drugi, kot prvi rumeni karton.
Kandare je dosodil prekršek in že ste-
kel stran. Četrti sodnik Darko Čefe-
rin pa ga je klical na ves glas. Ko ga
je slišal, je Čeferin nakazal, da naj
podeli karton. Kandare ga je ubogal.«
Pušnik je nadaljeval: »Ogled posnet-
ka je le potrdil domnevo, da so sod-
niki domačim vsaj trikrat spregle-
dali offside, tudi pri zadetku.«
Bojan Prašnikar je pripovedoval:
»Imeli smo izjemne priložnosti, kar
bi moralo zadostovad za zmago. V
drugem polčasu se nam je poznala
utrujenost po pokalni tekmi v Vele-
nju. Iz polpriložnosti smo dobili gol.«
Izgubljeni točki so Šmarčani skuša-
li vrniti včeraj proti Kopru. V nede-
ljo bodo gostili Maribor Pivovarno
Laško, v sredo pa v pokalu Rudarja.
Na prvi tekmi četrtfinala so v Vele-
nju zmagah z 1:0.
Tudi Rudar
ošicodovan?
Velenjčani so v Ljubljano odpoto-
vali oslabljeni. Vratar Dino Lalič je
po pokalni tekmi z Ero doživel pro-
metno nesrečo". Njegov audi je le še
za odpad, poškodovano zapestje pa
so mu ovili v mavec. Laličev kolega
Janko Šribar je bil premagan že v
14. minuti. Varovancem trenerja Vo-
jislava Simeunoviča je preostal le
prehod v odločen napad, sreče pa niso
imeli, čeprav so večkrat ogrozili ljub-
ljanska vrata. Rusmin Dedič je za-
del vratnico, nato se je do žoge do-
kopal Borut Arlič, prekrška nad njim
pa ptujski sodnik Robert Krajne ni
kaznoval. Če v Ljubljani niso osvo-
jili vsaj točke, pa so pridobili zvez-
nega igralca Gorana Joliča, ki so se
mu pri Ohmpiji odpovedali in ga po-
sodih Rudarju do izteka jesenskega
dela prvenstva. Prihoda Joliča so v
Velenju zelo veseli, saj je Ob jezeru
že igral, Olimpija pa je v zimskem
premoru lanske sezone zanj plačala
100 tisoč DEM odškodnine. Rudar
je niz gostovanj včeraj nadaljeval v
Ljudskem vrtu, kjer je Jolič že igral,
sledita pa še tekmi v Domžalah in
Šmartnem ob Paki. »Simke«, ki je
po petih tekmah doživel poraz, snu-
je taktiko za polfinale pokala NZS.
A kako bo motiviral Marinka Gali-
ča?
DEAN ŠUSTER
Foto: GAŠPER DOMJAN
Borba v Šmartnem je bila ostra, moška.
PANORAMA
NOGOMET
шшшштг-	.	'.•'IHM
1.SNL
10.	krog: Era Šmartno -
CMC Publikum 1:1 (1:0); Vi-
co (6); Beršnjak (65), ОИт-
pija - Rudar 1:0 (1:0); Tiganj
(14). Vrstni red: Primorje 26,
Koper, Maribor Pivovarna
Laško 22, Olimpija 18, Era
Šmartno, Mura 16, Rudar Ve-
lenje 15, CMC Publikum 13,
Živila Triglav 11, Korotan 9,
Gorica 7, Domžale 6.
2. SNL
11.	krog: Triglav Bakovci
- Dravinja 1:0 (0:0); Fras
(78). Vrstni red: Dravograd
27, Aluminij 25, Livar Ivanč-
na Gorica, Ljubljana 21, Za-
gorje 20, Železničar Radio
City 19, Jadran Šepič 18, Be-
la Krajina 16, Dravinja 15,
Nafta 13, Drava Asfalti Ptuj
12, Tabor Sežana, Triglav Ba-
kovci 10, Renče - Goriška Br-
da 9, Feroterm Lenterm 7,
Elan 1.
3. SNL- sever
10. krog: Inde Vransko -
Bistrica 1:0, Usnjar Šoštanj
Gerečja vas 4:2, Paloma -
Šmarje pri Jelšah 4:0, Möns
Claudius - Zreče 3:0. Vrstni
red: Möns Claudius 28, Koz-
jak Radlje 21, Stojnci 20, Krš-
ko Posavje 19, Paloma, Ma-
lečnik 15, Hajdina, Inde
Vransko 13, Usnjar Šoštanj,
Gerečja vas 11, Pobrežje Gra-
diš, Šmarje pri Jelšah 10, Zre-
če, Bistrica 7.
MNZ Celje
6. krog: Laško - Posavje
Brežice 1:6, Šentjur 2001 -
Vojnik 1:1, Kozje - Oplotni-
ca 0:1. Vrstni red: Posavje
Brežice 10, Oplotnica 9, Voj-
nik, Uško 7, Šentjur 2001
5, Kozje 1.
MAUNOGOMET
1. slovenska liga, 4. krog:
S vea Lesna Litija - Nazarje
12:1; Kos (17), NapoU Intel-
sat - Dobovec4:2 (3:1); Do-
ler (5, 31). Vrstni red: Svea
Lesna, Sevnica, Puntar 10, Na-
poli 9, Beton MTO 6, Beton
Lucija, Koper 4, Mizarstvo Ši-
rovnik 2, Dobovec 1, Nazar-
je 0.
1. celjska liga, 21. krog:
Sun - Skavti Policija 0:3,
Maček tisk - Šmartno 8:4,
Romida - Celjski grof 1:2,
Prijatelji - Pelikan 2:4, Kla-
teži - Cosmos 3:3, Veflon -
Robocom 2:3. Vrstni red:
Pelikan 50, Cosmos, Veflon
41, Robocom 30, Celjski
grof 29, Maček tisk. Klate-
ži, Prijatelji 28, Šmartno
27, Skavti 22, Romida 16,
Sun 11.
Občinska liga Štore: 20.
krog: Lipa - Gadi 8:5, Laška
vas - Sv. Lovrenc 10:4, Mladi
knapi - Inexa 2:2, Sokoli -
Pečovje 4:6, Gamsi - Kovi-
nar 4:6. Vrstni red: Rudar Pe-
čovje, Lipa 53, Laška vas 45,
Sokoli 44, Inexa 38, Sv. Lo-
vrenc 27, Kovinar 25, Gadi
19, Kanarčki 18, Gamsi 15,
Voc 14, Mladi knapi 0.
LIGA GOODYEAR
3. krog: Pivovarna Laško
- Budućnost 89:92 (76:71,
49:53,24:28); Walker 16, Vu-
jičič 15, Lerič 13, Pavič 12,
Jurak 11, Duščak 10, Novak
9, Memčič 2, Miletič 1. Vrstni
red: Zadar, Gibona, Union
Olimpija 6, Pivovarna Laško,
Budućnost, Sloboda Dita
Tuzla 5, Široki Brijeg, Krka
Telekom 4, Split Croatia Osi-
guranje, Triglav Osiguranje,
Bosna, Geoplin Slovan 3.
1. SKL - ženske
1, krog: Konjice - Kobram
Jesenice 45:79 ( 25:63,
13:42, 12:20); An. Lubej 13,
Jelovšek 10, Javornik 9,
Klančnik 7, Furman 4, Go-
sak 2.
■■■■lililí" .BbisK-.v.! ^тшт
1.SRL- moški
2.krog: Celje Pivovarna
Laško - Gorenje 27:21 (17:9);
Kokšarov 10, Pajovič 5, Žvi-
žej 4, Pungartnik 3, Miloša v-
Ijevič, Bedekovič 2, Tomšič
1 ; Kavaš 5, Sovič, Sirk 3, Kav-
tičnik, Belko, L. Dobelšek,
Begovič 2, Plaskan, Mlakar
1.
Pokal EHF- ženske
2. krog: Dossobuono Ve-
rona - Žalec 20:24 (skupno
44:50). Potočnik 12, V Do-
lar 10, T. Dolar 7, Jukič 7,
Randl 9, Čerenjak 4, Nbji-
novič 1.
ODBOJKA
1. DOL- ženske
1. krog: Savinjska Šempe-
ter - Koper 3:2.
NA PIKI
Vranski
ostrostrele
Domen Beršnjak je sv
nogometno pot začel v
mačem Vranskem. Kot o
taven mladinec je s peti
stimi leti prišel v Celje ini
pridnim delom prebil v čl
sko ekipo. Trenutno je i
boljši strelec Celjanov in
šestimi zadetki na 4. me
lestvice strelcev. V letošnji
zoni pa je postal tudi sti
dardni član mlade sloveni
reprezentance do 21 let.
»Največ zaslug, da sem]
stal takšen nogometaš, ii
Kasim Kokot, ki me je tre
ral pri mladinski ekipi P
likuma. Posebej se mu z
valjujem za delo, ki ga je v
žil vame. Seveda pa ima
sluge tudi Nikola Ilievski,
katerem sem s šestnajsti
leti začel igrati v članski c
pi.«
V nedeljo je z zadetki
rešil Celjane poraza v ŠnM
nem, najlepše spomine
ima na tekmo z Muro v
krogu lige Simobil, ko je
slalomu v slogu Bojana K
žaja povedel Celjane v voi
tvo z 1:0.
»Takrat smo zmagali in(
segel sem izjemen zadet
pred domačimi navijači, ¡
to mi je ta tekma posebej f
rasla k srcu. Bilo je tudi vi
dobju dobrih rezultatov I
šega moštva. Te tekme
bom vedno rad spominja
Ali mu ostaja še kaj â
za šolo, prijatelje?
»Do konca šolanja za eli
nomskega tehnika na celjj
trgovski šoli mi manjkajo
trije izpiti. Po koncu sredi
šole želim študirati menej
ment. Prosti čas, ki ga je'
radi obveznosti v klubu in
prezentanci res bolj шз
preživim s punco Nadjo
prijatelji.«
Želje?
»Moja prva želja je zdri
je. Če si zdrav, pride tudi^
ostalo. Seveda si kot vsi nil'
nogometaši tudi jaz želim 1
grati v tujini. Če bi lahko
biral, bi se odločil za Šp^
sko ligo, ki mi je najljub^
PETRA ŠAFRj
Foto: GREGOR KP
SPORT
21
Najprej v
Moskvo
v 1. krogu lige rokometnih prvakov Celjani k CSKA - V
četrtfinalu Magdeburg ali Fotex?
Potem, ko so premagali
Gorenje, so se misli roko-
pietašev Celja Pivovarne
Laško preselile na Dunaj,
lijer je bil v torek žreb nas-
protnikov v evropskih po-
lialih. Španski Ademar
Leon kot nosilec skupine,
ruski CSKA in češka Kar-
vina - to so poleg Celjanov
¿lani skupine C. Zadovoljs-
tvo v našem taboru je bilo
oćitno.
Ademar (3:1 doslej v zma-
gah za Celjane) je oslabljen,
saj je Entrerios odšel k Bar-
¡celoni, Andersson k Drottu,
Juancho k Portlandu, Iker
IkCiudad Realu, Lima je pre-
'nehal igrati... Med petimi no-
vinci izstopa Erekondo, naj-
večje orožje Leončanov pa je
še vedno trener Manolo Ca-
denas Montanes. Najbrž od-
ločilni dvoboj za 1. mesto v
skupini bo v Leonu, 15. de-
cembra. Ne glede na izid, bo
četrtfinale izjemno vroč. V
skupini D, ki se križa z »na-
šo« skupino, sta namreč ve-
lika favorita nemški in ma-
džarski prvak, v konkurenci
Vardarja in Chamberya.
10. novembra bodo Pivo-
varji skušali do prvih točk v
Moskvi proti mladi in izjem-
no obetavni ekipi CSKA. Ne-
koč sloviti klub je na poti do
stare slave, če le ne bo znova
razprodajal svojih draguljev.
Teden dni kasneje bo v Go-
lovcu gostovala češka Karvi-
na. V prejšnji sezoni je v sku-
pini D zbrala 3 točke.
Opravljen je bil tudi žreb
•šestnajstine finala. V pokalu
pokalnih zmagovalcev bo Go-
renje povabilo estonsko Pol-
vo Serviti na obe tekmi v Rde-
čo dvorano. Žalčanke bodo
v pokalu EHF najprej gostje
španske Akabe v San Seba-
stianu.
D.Š.
Včeraj je bila v Sevnici po-
novljena tekma 1. kroga dr-
žavnega prvenstva. Pono-
vitev je bila kompromisni
izhod, zaradi »primera Ru-
tenka«. Belorus v prvih
dveh tekmah ne bi smel
igrati, zaradi kazni v lan-
ski sezoni, Celjani in RZS
pa naj bi na to pozabili.
Okoli Zlatoroga dalmatinska trenerja in Tory Walker.
OdloČili so
slabši živci
Košarkarji Pivovarne Laš-
ko so v Treh lilijah doživeli
prvi poraz v letošnji sezo-
ni. V enakovrednem sreča-
nju so košarkarji Budućno-
sti iz Podgorice v napeti
končnici ohranili mirnejše
živce in zmagali z 92:89.
Laščani so imeli tekmo že
skoraj dobljeno, saj so ob
koncu 3. četrtine vodili že za
osem točk, vendar jim pred-
nosti ni uspelo zadržati. V ize-
načeni končnici je Goran Ju-
rak moral zapustiti igrišče za-
radi petih osebnih napak, kar
se je poznalo pri skoku, Vu-
jičič in Memčič pa sta zgre-
šila šest prostih metov in pre-
senečenje je splavalo po vo-
di. Najučinkovitejši pri do-
mačih je bil tudi tokrat Tory
Walker, ki je dosegel 16 točk,
kar pa ni zadostovalo za zma-
go Pivo var j e v.
P.Š., Foto: G. DOMJAN
NA
KRATKO
Jesenice: V 1. krogu no-
vega državnega prvenstva v
hokeju na ledu so igralke Ce-
lja izgubile z Jesenicami z 2:1.
Zadetek za Celjanke je dose-
gla Sanja Vickovič. J.K.
Celje: Šahisti Celja so fi-
nalisti pokala Slovenije. V
polfinalu so premagali Go-
renjsko Lesce s 3:1. Včeraj
so se v finalu pomerili z ma-
riborskim Kovinarjem. J.K.
Hrpelje: V 5. krogu l.B dr-
žavne lige so rokometašice
PUV Nivoja premagale Jadran
Kozino s 27:18. Najuspešnej-
ša pri Celjankah je bila Nuša
Skutnik s sedmimi goh. J.K.
Celje: Novinki pri košarkar-
skem klubu Merkur sta branil-
ka Volha Kursevich in center Na-
talija Tratsiak. Obe sta podpisa-
li za eno sezono z možnostjo
podaljšanja še za drugo. Vods-
tvo kluba ureja potrebno doku-
mentacijo, da bi Belorusinji lah-
ko v soboto v 3. krogu Lige do-
brodošlice v Sarajevu zaigrale
proti Željezničarju. P.Š.
Šempeter: V 1. krogu 1.
DOL so igralke Savinjske
Šempeter presenetljivo pre-
magale Koper s 3:2.T.T.
Za evropsko ligo
Miroteks na svetovnem pokalu v nemškem Virnheimu
Prva šesterica v elitno tekmovanje
Celjske kegljavke se v
nemškem Virnheimu, v
konkurenci 18 državnih pr-
vakov potegujejo za čim-
boljšo uvrstitev. V finalu SP
bodo sodelovale 4 najbolj-
še ekipe, tudi 5. ali 6. me-
sto pa ne bo slabo. Nasprot-
no, prineslo bo preboj v no-
voustanovljeno evropsko li-
go, ki se bo začela marca.
Forma varovank Lada Gob-
ca je dobra, kar je potrdil pri-
jateljski obračun z Reko. Tre-
ner Miroteksa pa je bil pred
900 kilometrov dolgo potjo s
l^ombijem vseeno previden:
»Res so zadnji rezultati naših
osmih tekmovalk zelo solid-
ni. Kar na dveh slovenskih keg-
ljiščih, v Tržiču in Slovenj
Gradcu, smo popravili rekor-
da. Očitno pa je, da izidi ne-
katerih tekmovalk nekoliko
nihajo. Naš osnovni cilj je vsaj
6. mesto, saj si želimo veliko
kakovostnih tekem z najbolj-
šimi klubi Evrope. Konkuren-
ca je huda. Za vrh in mesta
pod njim se bodo potegovali
še hrvaški, nemški, madžar-
ski, češki, romunski, jugoslo-
vanski, avstrijski, slovaški pa
tudi francoski prvak z Romun-
kami, ki so se omožile v tuji-
ni. S seštevkom okoli 2700
podrtih kegljev nam uvrstitev
med najboljšo četverico naj-
brž ne bi ušla. Če ne bo ne-
pričakovanih zapletov, bodo
nastopile Marika Kardinar, Bi-
serka Petak, Mira Grobelnik,
Jožica Šeško in Andreja Raz-
lag, za šesto tekmovalko pa
se bom odločil med Nino
Podlesnik, Brigito Strelec in
Zorico Gluvič.« Doma je os-
tala obetavna Barbara Fidel,
ki pa je imela težave s poš-
kodbami. Prva Celjanka bo na
stezo stopila danes pred opold-
nevom. JOŽE KUZMA
Celjske kegljavke so tri-
krat zmagale v svetovnem
pokalu (Dunaj, Bratislava,
Dunaj), po trikrat pa so os-
vojile srebrne in bronaste
kolajne.
Miroteks se je pripravljal tudi v Kranjski gori.
Hypo v senci
Goodyeara
v Hypo ligi štiri ekipe s Celjskega -
Izenačenost in negotovost
V soboto se začne za
moštva, ki ne nastopajo v
ligi Goodyear, boj pod ko-
ši. Med desetimi so tudi šo-
štanjska Elektra, zreška
Rogla, Alpos Kemoplast in
Savinjski Hopsi. V letošnji
spremenjeni ligi se bodo
ekipe borile za uvrstitev na
prvi štiri mesta, ki vodijo v
nadaljnje tekmovanje z eki-
pami iz lige Goodyear. Tre-
nerji napovedujejo izenače-
no tekmovanje, brez pravih
favoritov.
Miloš Sagadin, ki je letos
prevzel moštvo iz Polzele, že-
li s pomlajeno ekipo doseči
čimboljše rezultate, saj se
drugače obeta potop polzel-
ske košarke. Matjaž Tovor-
nik je prinesel prepotrebne
izkušnje, tako da Sagadin na
sezono gleda z optimizmom.
»Po prvih tekmah se bo vide-
lo, kam dejansko sodimo,«
je povedal Sagadin. Proble-
me z uigranostjo moštva ima
Darko Mirt v Šoštanju, saj
je k Elektri prišlo kar pet no-
vih igralcev. Kot novinci si
želijo obstanka v ligi, vse kar
bi bilo več od 8. mesta, bi
bil lep uspeh.
V Šentjurju ciljajo na uvr-
stitev med štiri ekipe, ki se
bodo v nadaljevanju borile
za naslov državnega prvaka
z Olimpijo, Krko, Slovanom
in Pivovarno Laško. Želja je
torej ponovitev lanskega us-
peha. Vprašljiva je priprav-
ljenost Jadranka Čoviča, ki
se po 10-mesečni odsotnosti
vrača v moštvo. Podobne že-
lje ima tudi Gorazd Bokšan,
trener Rogle, ki se zaveda, da
bo uvrstitev med štiri izred-
no težka, saj so ekipe zelo
izenačene in bo treba v vsaki
tekmi dati maksimum za zma-
go. Zapustil jih je Veljko Pe-
tranovič, jedro ekipe pa je
ostalo isto. Ali bo v letošnjem
državnem prvenstvu igra do-
volj zanimiva in kvalitetna,
da bo na tribune privabila gle-
dalce, bomo izvedeli kmalu.
Vsekakor si tudi Hypo liga
zasluži zanimanje slovenske
javnosri.
PETRA ŠAFRAN
Državno prvenstvo
mažoretk
v Radečah bo ta vikend odprto državno prvenstvo mažo-
retnih skupin Slovenije. Jutri ob 18. uri bo okrogla miza o
mažoretni dejavnosti, v soboto od 16.30 ure naprej pa tek-
movanja v solo in duo nastopih. V nedeljo, ko nastopajo
skupine, se bo tekmovanje začelo ob 14. uri, zaključna slo-
vesnost s podelitvijo medalj in pokalov pa bo ob 18. uri.
Poleg slovenskih se bodo predstavile tudi skupine iz Ma-
džarske in Hrvaške, tako da bodo lahko primerjali dosežke
v Sloveniji in tujini. Vseh tekmovalcev in udeležencev bo
okrog 300.	SB
ŠPORTNI
KOLEDAR
SOBOTA20.10.
NOGOMET
3. SNL- sever, 11. krog:
Kozjak Radlje - Inde Vransko,
Bistrica - Usnjar Šoštanj,
Šmarje pri Jelšah - Malečnik,
Pobrežje Gradiš - Möns Clau-
dius, Zreče - Hajdina (15.30).
ROKOMET
1. SL, 3. krog: Rudar Tr-
bovlje - Celje Pivovarna Laš-
ko, Gorenje - Inles Riko (19).
KOŠARKA
Liga Goodyear, 4. krog,
Split: Split Croatia Osigura-
nje - Pivovarna Laško.
Liga dobrodošlice, 3.
krog, Sarajevo: Željezničar
- Merkur.
ODBOJKA
1. DOL- moški, 1. krog,
Kamnik: Calcit Kamnik - Šo-
štanj Topolšica.
1.	DOL- ženske, 2. krog,
Maribor: Formis Bell Mi-
klavž - Savinjska Šempeter.
NEDEIJA,21.10.*"^
NOGOMET
l.SNL, 12. krog, Šmartno
ob Paki: Era Šmartno - Mari-
bor Pivovarna Laško, Celje:
CMC Publikum - HiT Gori-
ca, Domžale: Domžale - Ru-
dar Velenje (15.30).
2.	SNL, 12. krog. Sloven-
ske Konjice: Dravinja - Že-
lezničar Radio City (15).
SREDA24.10. "
NOGOMET
Pokal NZS, četrtina fina-
la, Šmartno ob Paki: Era
Šmartno - Rudar Velenje
KOŠARKA
Koračev pokal, 2. pred-
krog, Laško: Pivovarna Laš-
ko - Sparta Praga (18.30)
22
KRONIKA
Prevčeve tihotapske
poti po Bosni
Aretacijo celjskega podjetnika Roberta Prevea z zanimanjem spremlja tudi
bosanska javnost - Do velikih zaslužkov z zniževanjem faktur
Medtem ko se je v Slove-
niji primer Preveč (zača-
sno) umaknil z naslovnic
in tudi notranjih strani ča-
sopisov, so se minuli teden
o celjskem podjetniku, ki
je osumljen največje banč-
ne goljufije v novejši slo-
venski zgodovini, razpisali
v nekaterih bosanskih in
hrvaških časopisih. Ker je
neuradno slišati, da naj hi
se naši kriminalisti trenut-
no ukvarjali s preiskavo
Prevčevega poslovanja na
relaciji Slovenija-Bosna, bo
gotovo tudi naše bralce za-
nimalo, kaj o tem vedo in
pravijo Bosanci.
Nezavisne novine iz Banja
Luke so pol časopisne strani
velik prispevek o Robertu
Prevcu, ki ga razglašajo za
največjega uvoznika piva v
Bosni in Hercegovini, naslo-
vile z »Diler laškega piva za
rešetkami« ter se v podnaslo-
vu poleg namigov o pranju
denarja, zasluženim s tiho-
tapljenjem piva, vprašale, ali
se bo zdaj tihotapska veriga
prekinila. Bolj kot o domnev-
nem oškodovanju Volksbank-
Ljudske banke za 20 milijo-
nov mark so se v časopisu raz-
pisali o Prevčevem načinu po-
slovanja v BiH, saj, kot trdi-
jo, sumljive finančne transak-
cije celjskega podjetnika iz-
hajajo prav iz nezakonitega
izvoza piva v to državo.
Vrhovno sodišče je odlo-
čilo, da bo primer oškodo-
vanja Volksbank-Ljudske
banke obravnavalo ljub-
ljansko okrožno sodišče.
Kot je znano, je celjsko
okrožno sodišče, ki se je
izreklo za krajevno nepri-
stojno, zadevo prepustilo
Ljubljančanom, ti pa so po-
tem sprožili kompetenčni
spor pred vrhovnim sodiš-
čem.
»Poleg kriminalističnih in
davčnih inšpektorjev so v
preiskavo vključeni tudi inš-
pektorji slovenskega urada za
preprečevanje pranja denar-
ja. Vsi so namreč prepriča-
ni, da gre prav za pranje de-
narja, zasluženega z nezako-
nito prodajo laškega piva, ki
ga na bosansko-hercegovskem
trgu ekskluzivno zastopa Ma-
xi group...« navajajo v Neza-
visnih novinah in dodajajo,
da »uradno sporočilo ob Prev-
čevi aretaciji sicer ne ome-
nja držav, do katerih segajo
kraki njegovega kriminalnega
početja, vendar je med nji-
mi zagotovo tudi Bosna in
Hercegovina, kjer je Maxi
group po vojni spletel moč-
no in dobro povezano distri-
bucijsko mrežo.«
V časopisu nato podrobne-
je opisujejo Prevčev način
prodaje laškega piva v BiH,
zaradi katerega so pred ne-
kaj meseci javno protestira-
le sarajevska, banjaluška.
tuzlanska in bihaška pivovar-
na ter od državnih organov
zahtevale hitre ukrepe, s ka-
terimi bi preprečili ilegalni
uvoz piva. Pivovarji so se,
skratka, uprli dampinškim
cenam tujega piva. Omogo-
čalo naj bi jih načrtno nepra-
vilno fakturiranje, in sicer ta-
ko, da se je prava cena piva
in s tem tudi osnova za pla-
čilo carine in prometnega
davka, zmanjšala za 30 do 40
odstotkov. Razliko oziroma
zmanjšano fakturirano vred-
nost, pa je uvoznik piva za-
računal s posebnim fakturi-
ranjem t.i. franšize, ki je
oproščena carinskih dajatev.
Zaradi vsega tega je uvoženo
pivo v maloprodaji pogosto
celo cenejše od domačega, so
še navedli pivovarji, čeprav
bi po vseh analizah moralo
biti dražje. Vsaj za ceno trans-
portnih stroškov, ki sploh ni-
so nepomembni.
Prevea tožijo
tudi v Bosni
»Ni skrivnost,« so zapisali
v Nezavisnih novinah, »da so
se obtožbe pivovarjev nana-
šale prav na laško pivo in nje-
govega generalnega zastopni-
ka v BiH - Maxi group. Po
podatkih carinskih uprav je
lani Pivovarna Laško na ob-
močju Bosne in Hercegovi-
ne prodala neverjetnih 250
tisoč hektolitrov piva, oziro-
ma 75 milijonov 0,33 litrskih
steklenic. Pivovarji so izra-
čunali, da je bil zaradi fak-
turiranega zniževanja resnič-
nih cen pri uvoznem pivu bo-
sansko-hercegovski proračun
oškodovan za več kot 5 mili-
jonov mark. Zadnje čase so
se razmere še poslabšale, saj
so se po dosegljivih podat-
kih proračunski prihodki od
uvoza piva še bolj zmanjša-
li, uvoz pa se je občutno po-
večal.«
In kako naj bi bila spelja-
na tihotapska veriga? Laško
pivo brez vseh problemov
prodajajo na številnih tržni-
cah v BiH, kar pomeni, pra-
vijo v Bosni, da gre za neza-
koniti uvoz. Mnoge sledi ne-
zakonitega poslovanja ozi-
roma uvoza so ob nadzoru
registriranih preprodajalcev
laškega piva odkrili tudi
davčni inšpektorji. Najpo-
gosteje je šlo za prodajo uvo-
ženega piva fiktivnemu pod-
jetju v drugo bosansko enti-
teto, da bi na takšen način
davčnim inšpektorjem one-
mogočili nadzor in tudi pla-
čilo dajatev. S primerjanjem
dokumentacije z mejnih pre-
hodov in iz carinskih izpo-
stav je bilo ugotovljeno, da
150 od skupno 500 preklop-
nih tovornjakov nikoli ni bilo
ocarinjenih. Kot pišejo v ča-
sopisu, je finančna policija
na osnovi teh ugotovitev vlo-
žila tožbo proti Robertu
Prevcu in njegovemu bosan-
skemu družabniku Marku
Šandru, direktorju podjetja
Rosini iz Gornjega Vakufa,
vendar sodni postopek pro-
ti njima do danes še ni za-
ključen.
»Nobenega dvoma ni, da
je Prevčeva aretacija v Celju
neposredno povezana s kri-
minalnim poslovanjem nje-
govega podjetja Maxi group
v Bosni in Hercegovini,« so
prepričani v Nezavisnih no-
vinah. Celjsko podjetje naj
bi si po njihovem v minulih
letih z uvozom laškega piva
v to državo ustvarilo baje-
slovne zaslužke. Vprašanje pa
je, ali se bo s priprtjem Prev-
ea prekinila tudi kriminalna
veriga, ki jo je speljal v BiH.
»Celjska policija je sporoči-
la, da je bil po Prevčevem na-
vodilu uničen velik del do-
kumentacije, kar bo otežilo
rekonstrukcijo finančnih go-
ljufij, njegovim bosanskim
pajdašem pa omogočilo, da
ostanejo še naprej neodkri-
ti. Bančna dokumentacija pa
k sreči ni edina sled, po ka-
teri bi bilo treba iti. Z vzpo-
redno analizo carinske doku-
mentacije Slovenije in BiH
bi gotovo lahko ugotovili, ko-
likšne so bile količine izvo-
ženega piva, kdo so kupci ter
kakšne so carinske in davč-
ne obveznosti,« zaključuje-
jo članek v Nezavisnih novi-
nah ter opozarjajo, da sloven-
ska carina v podobnih prime-
rih doslej ni kazala kakšne
posebne pripravljenosti za to-
vrstno sodelovanje.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
P.S.
Od letošnjega maja je eks-
kluzivni uvoznik laškega pi-
va v BiH podjetje Podovi, ka-
terega lastnik je Marko Šan-
dro.
Sedež podjetja Maxi group v Celju.
Goljufije pri prodaji
Slovenski kriminalisti so
v zadnjem času obravnava-
li primer goljufije pri naku-
pu letalskih vozovnic ter več
tovrstnih poskusov.
Vse gredo skorajda po is-
tem kopitu. Turistična agen-
cija ali posrednik dobi pre-
ko faksa ali elektronske po-
šte naročilo za nakup ene ali
več deset letalskih vozovnic.
v primeru, da je naročnik tuje
podjetje, pa ponujajo tudi
podpis pogodbe s prodajal-
cem. Kot plačilo želijo upo-
rabiti bančno kartico ali kar-
tico Western Union. Ker gre
pri goljufijah največkrat za
naročila iz oddaljenih držav,
za zelo dolge relacije pole-
tov, visoke cene vozovnic ter
za številke bančnih kartic, ki
so pridobljene iz baz podat-
kov na Internetu, policija
opozarja vse prodajalce na
večjo previdnost. Predvsem
pa, naj v takšnem primeru
preverijo avtentičnost plačil-
ne kartice preko avtorizacij-
skega centra izdajatelja kar-
tice oziroma da preverijo po-
datke podjetja, ki vozovnice
naroča.
KOIVIENTIRAIVIO
Poslednja noč?
Celje naj bi v soboto znova
postalo alfa in omega raue
scene. Zgodil naj bi se party
Last night. In če zadnji me-
sec nismo zasledili veliko pa-
metovanj o razvpitih rave
partyjih (ki so za mnoge le-
glo drog), lahko kaj takšne-
ga pričakujemo naslednji te-
den. Ce bo kdo znova podle-
gel ecstasyju, pa bo rave kul-
tura ponovno polnila tudi
strani čme kronike.
Da je nujno vse tovrstne pri-
reditve prepovedati, se sliši
od tistih, ki elektronski Wood-
stock sodobnega časa niso po-
vohali niti od blizu, razen
bojda nekega velenjskega
svetnika, ki naj bi bil nad
rave happeningom skrajno
ogorčen. In velenjska občin-
ska možatost bo staknila gla-
ve skupaj in o raveu v Vele-
nju modrovala na eni od pri-
hodnjih sej. Vse glasnejša pa
so šepetanja, da so jih kolegi
v Celju nekoliko prehiteli. So-
botni rave Last night v hali
L Celjskega sejma naj bi bil
namreč pod velikim vpraša-
jem. Poslednja noč?
Če Celju in Velenju dokonč-
no vzamejo ravepartyje, se bo-
do tako rešili raverjev in nji-
hovega specifičnega imidža.
Drog pa ne. Ker so že tu. Z ra-
veom ali brez njega. A kje jih
ni? Na vaških veselicah? Tam
je alkohol. In ker je letos bilo
na Celjskem več kot polovica
vseh povzročiteljev smrtnih
prometnih nesreč vinjenih, je
potemtakem nujno potrebno
prepovedati vaške veselice...
Verjamem, da imajo pri-
vrženci raverskega fanatiz-
ma že dovolj identificiranja
z odvisniki in dilerji. Ljudje
jih mečejo vse v en koš, jih
imajo vse za enake, ob tem
pa si ne priznajo, da so Z(
pali v svoji miselnosti.
Rave party v Celju srno
najbolj zapomnili zaradi
letne Celjanke, kije umrla^
radi ekstazija. Ne zaradi
be. Dobro bi se bilo spomn
tudi na dvanajst tistih, kis(
zadnjih štirih letih na Q
skem umrli zaradi herov(\
Nihče od teh ni bil namvepoj
jih. Ali pa 60 urgentnih pQ
gov zaradi predoziranja. j
pa, denimo, 18-letnika, ki
pred tremi tedni umrl zara
overdoza. Kriv je bil heroin
ne rave. Ko spremljam inji
macije v medijih, si upam
diti, da policija, ki uspešno^
seka lovke ostalim dilerjev¡\
rave primeru ostaja nekam
ho. Sklepam, da zato, ker\
do, da se tu skrivajo mak
be. Velike pa so blizu nas. ]
pa tega ne vidimo, ker smo
kimavci ob tistih, ki so »џ
ve« krivce že našli.
Dobro bi bilo, če bi večki
povzdignili glas tudi tisti,
poplesujejo v »bobnanju
razbijanju« (kot je to zvi
glasbe zaničljivo poimenoi
la neka novinarka febrm
ja letos) ali prebrali kakšt
razpravo o tem. Pred dm
je nekdo zapisal, da »tudi
drugih zvrsteh se najdejo d
ge in celo svetniški politi
in poslovneži radi zategne¡
kako kakovostno kokico iniß
kadijo kak dober joint...«
Dobro bi bilo, preden a
sojamo druge, pogledati v:
be svojih otrok. Saj veste, k
vse smo počeli mi, ne da¡
za to vedeli naši starši.
nis(m)o bili raverji...
SIMONA ŠOLIN
Omahnil v
globino
Nenavadna nesreča se je v
soboto, 13. oktobra, zgodila
na avtocesti med izvozom za
Žalec in Lopato. Voznika to-
vornih vozil sta vsak v svoji
smeri ustavila vozili na od-
stavnih pasovih in odšla pro-
ti sredinski odbojni ograji, ki
ločuje oba pasova avtoceste,
da bi si izmenjala dokumen-
tacijo. Pri tem je 58-letni dr-
žavljan Italije, P.D., v temi
spregledal, da se nahaja na vi-
sokem nadvozu in pri pleza-
nju preko ograje omahnil se-
dem metrov globoko v nabre
žino potoka Pirešnica. Pri
padcu se je tako hudo ranil,
da so ga odpeljali v celjsko
bolnišnico na zdravljenje.
NOCIVE
CVETKE
•	Nevenki je pretekli tede
v nos silil duh po gnojnic
Ker je bil smrad neznosei
je poklicala policiste, da S
ozračje skupaj povohali i
skušali ugotoviti izvor smn
du. A tudi s skupnimi mol
mi in neznanskim naporoi
je krivec za nastalo smrdljivj
čino ostal neznan.
•	Predlog sodniku za prekii,
ke bo romal v Ivanov žep, W
je bil prejšnji teden moteč d(
javnik v prometu. Zaradi p
velike doze popitega alkoh«
la je pločnik zamenjal z v(
ziščeni in tako oviral pretoi
nost prometa.
•	Sodeč po zadnjih pobegi
pred policfsti (naj spomn
mo na medloškega Italijani
ka prejšnji teden) je nova zl<
činska praksa pešačenje n
tatvine in ostala kazniva à
janja. Tako lahko mend
policistom najlažje pobej
neš...
•	Aktualni bodo v naslednj'
dneh tudi »pokopališki«
parji. To so tisti, ki vam W
do vlomili v avtomobile >
iz njih pokradu vse, kar '
količkaj vrednega, če boS'
le-te parkirali na pokopal''
ču, jih pustih odklenjene''
za trenutek šli med sporn'
nike...
KRONIKA
23
Preganjal ga bo
umorjeni Aljoša
Aljoševa morilca obsojena na smrt - Prva nasprotovanja odločitvi
podgoriškega sodišča
pjatanko pred tednom dni
J v dvorani višjega sodiš-
, v črnogorski Podgorici
jçkli kazen za morilca 23-
¡jnega avtoprevoznika Al-
ije Polenška iz Stopč pri
lobelnem. Petindvajsetlet-
i Slavko Devič in petintri-
(jetletni Rado Arsovič sta
f sodbo reagirala popol-
џта hladnokrvno. Obso-
^ sta bila na smrt.
Obsojena sta 16. februarja
jeni najbolj prometnih čr-
pgorskih magistralk - na ka-
fi naj bi bil, ravno zaradi
apadov na tuje avtoprevoz-
jke, poostren nadzor poli-
istov - brutalno umorila slo-
enskega avtoprevoznika s
eljsko registracijo, ki se je
račal z Bjelega polja.
Devič, nekdanji rezervist na
rnogorskem ministrstvu za
otranje zadeve, je Polenška
stavil, sedel k njemu v vozi-
li, saj naj bi ga le-ta odpeljal
lo bližnjega avtomehanika,
atem pa mu s pištolo zagro-
il, da gre za rop. Aljošo je
a/prej ustrelil v glavo, nato
B potisnil med sedeže tovor-
?ga vozila in še enkrat priti-
snil na sprožilec pištole. Vse
to za nekaj sto nemških mark
in prenosni telefon.
Zlorabil
policijsko
uniformo
Vesna Medenica, predsedni-
ca petčlanskega senata tamkajš-
njega sodišča, ki je vseskozi
odločno vodila sojenje, je mi-
nuli teden v telefonskem po-
govoru poudarila, da je šlo za
načrtovan uboj. Devič naj bi
namreč slovenskega avtopre-
voznika pod pretvezo, da ima-
ta z Arsovičem okvaro na av-
tu, ustavil v policijski unifor-
mi. S tem je 'zlorabil položaj',
saj uniforme ni vrnil, potem,
ko so ga kot rezervista razre-
šili zaradi nediscipline.
»Gre za osebnosti skrom-
nih intelektualnih sposobno-
sti. Pri Deviču se je pojavila
tudi antisocialna motnja
osebnosti, a ni bilo nobenih
psihopatoloških dejavnikov,
ki bi nakazovali na nesposob-
nost dojemanja. Oba sta po
umoru obiskovala gostinske
lokale, se opijala, zabavala
in igrala biljard. Po dveh dneh
sta se peljala mimo kraja
umora, medtem ko je tovor-
njak s pokojnim Polenškom
še vedno stal na istem me-
stu. Takrat bi 'lahko vedela'
da sta storila okruten umor,«
razlaga Medenica in dodaja:
»Mislim, da gre za nepoprav-
ljiva človeka, ki sta za svojo
okolico skrajno nevarna.«
Kljub temu, da sta izrek
sodbe oba sprejela hladnokrv-
no, sta svoje dejanje obžalo-
vala. Devič naj bi celo dejal,
da ga bo 'pokojni fant v sa-
njah preganjal vse življenje'...
Sramuje se
vsa Črna gora
črna gora je ena redkih dr-
žav, kjer dovoljujejo smrtno
kazen. O kazni za Deviča in
Arsoviča bo po vsej verjet-
nosti dalo zadnjo besedo vr-
hovno sodišče, v medijih pa
je bilo že govora, da bi se lah-
ko v ozadju tega čutili poli-
tični pritiski, saj utegne smrt-
na kazen zelo ovirati Črno go-
ro, denimo, pri vstopu v Svet
Evrope. Odprava smrtne kazni
je namreč pogoj za vstop, zato
je s te strani že slišati prve
negativne odzive. Takšno ob-
sodbo pa zelo odobrava čr-
nogorska javnost, nam je po-
vedal odvetnik Polenškovih
Milivoj Miro Raičevič.
V zadnjih šestih letih so
črnogorska sodišča izrekla
šest smrtnih kazni, nobe-
ne pa niso izvršili. Največ-
je pozornosti je bil deležen
Novo U. Sošič zaradi uboja
štiričlanske družine, ki je
pred ponovno odločitvijo so-
dišča napravil samomor.
Zadnjo smrtno kazen so iz-
vršili pred dvajsetimi leti.
»Devič in Arsovič sta sto-
rila tak zločin, da se sramu-
je vsa Črna gora,« meni Rai-
čevič, ki je bil Polenškovim
v času sojenja v veliko opo-
ro. »Izrečena kazen bi lahko
bila v poduk, da se kaj po-
dobnega ne bo nikoli več zgo-
dilo. Tujim državljanom mo-
ramo zagotoviti, da se bodo
v naši državi počutili varno.«
Devič in Arsovič pa se bo-
sta nedvomno znašla tudi na
vrhovnem sodišču, kjer lah-
ko odločitev višjega sodišča
ovržejo ali pa tudi ne. V sled-
njem primeru lahko člove-
ka, ki te dni burita domačo
in tujo javnost, prosita za mi-
lost predsednika.
Toda: »...zakon je zakon.
In pri nas dovoljuje tudi smrt-
no kazen,« je neomajen Rai-
čevič, ki je zahteval smrt že
od samega začetka sojenja.
Al proti
usmrtitvi
Kaj vse so v teh mesecih mo-
rali prestajati Aljoševi doma-
či, si je težko predstavljati. Al-
joševa mama, Marjana Po-
lenšek, pravi, da jo je strah
morebitne pomilostitve, a rav-
no zaradi odločnosti Vesne Me-
denice in Raičeviča ter izred-
no korektnega poteka obrav-
nave zaupa v odločitev, ki je
bila izrečena minuli teden.
Na odločitev podgorskega
sodišča se bodo ostro odzva-
li tudi člani Amnesty Inter-
nationala Slovenija, kjer pra-
vijo: »...kot za mučenje, ni
nobenega opravičila niti za
smrtno kazen. V obeh prime-
rih gre za okrutne, nečloveš-
ke in ponižujoče oblike kaz-
novanja.« V naslednjih dneh
bodo apelirali na tamkajšnjo
oblast.
Po njihovih podatkih so la-
ni v osemindvajsetih državah
usmrtili vsaj 1.457 zaporni-
kov, dodatnih 3.058 iz petin-
šestdesetih držav pa je že bi-
lo obsojenih in čakajo na us-
mrtitev. V Sloveniji so smrt-
no kazen nazadnje izrekli raz-
vpitemu Metodu Trobcu, ka-
sneje pa jo spremenili v naj-
višjo možno zaporno kazen,
ki so jo, zaradi njegovih za
zapahi storjenih grehov, še
podaljšali.
SIMONA ŠOLINIČ
Radarske kontrole
bodo...
•	jutri, 19. oktobra, dopoldne na območju slovenskih Ko-
njic, popoldne pa na območju Žalca;
•	v soboto, 20. oktobra, dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Rogaške Slatine;
•	v nedeljo, 21.oktobra, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Mozirja;
•	v ponedeljek, 22.oktobra, dopoldne na območju Laške-
ga, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
•	v torek, 23. oktobra, dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v sredo, 24. oktobra, dopoldne na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Laškega;
•	v četrtek, 25. oktobra, dopoldne na območju Šmarja
pri Jelšah, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic.
24
REPORTAŽA
Le predi, strojčeic, predi
O volni in njeni poti od ovce do naših postelj in oblačil - Pionirsko delo družinskega podjetja Soven
časi, ko so naše babice
na kolovratih predle ovčjo
volno in iz nje pletle tople
nogavice, so nepreklicno
mimo. Naravna ovčja vol-
na pa spet postaja vse bolj
zaželena surovina za obla-
čila, na njej radi ležimo, se
z njo pokrivamo... Ker je
protiutež umetnim materia-
lom, s katerimi nas zasipa
civilizacija, ker skušamo
nekaj narediti zase, za svoje
zdravje.
Surovine v Sloveniji ne
manjka, saj se je v zadnjem
desetletju ovčereja precej raz-
mahnila. Resda večinoma za-
radi mesa in mleka ovac, a
od leta 1996 lahko rejci od-
dajajo tudi volno, ki so jo
prej večinoma sežigali ali za-
kopavali. To jim je omogo-
čilo podjetje Soven iz Selni-
ce ob Dravi. Glavna dejavnost
tega podjetja je namreč pre-
delava naravne ovčje volne,
rejcem pa omogočajo zame-
njavo neoprane volne za
končne izdelke.
Od ovce do
preje
»Volno pobiramo dvakrat
letno pri 70 odstotkih vseh
rejcev v Sloveniji, kar pome-
ni, da se tudi 4-krat letno od-
pravimo v isto smer,« opisu-
je prvi korak v proizvodnem
programu Marija Srblin, ki
je skupaj z možem Leonom
solastnica edinstvenega pod-
jetja v Sloveniji. Edinstvenega
zato, ker se z zbiranjem in
predelavo naravne ovčje vol-
ne ne ukvarja nihče drug. Zbi-
rajo volno vseh pasem ovac.
Prvo volno so pripeljali z Je-
zerskega in iz Bele krajine,
danes pa so .med rejci, s ka-
terimi sodelujejo, tudi sko-
raj vsi s celjskega območja.
Zbrano surovo volno naj-
prej sortirajo po kakovosti
oziroma namembnosti, na-
to pa jo operejo v vzorčni
pralnici samo z mrzlo vodo,
brez dodajanja pralnih sred-
stev. »Ta faza je najpomem-
bnejša, saj pravilno oprana
volna ohrani lanolin in vse
druge zdravju koristne sno-
vi,« poudarja Marija Srblin.
»Ker ima naša volna zelo ve-
liko lanolina, ima po pranju
izrazit vonj in bi morala ne-
kaj časa mirovati, kar pa je
težko, ker to zahteva velike
skladiščne prostore. Po dru-
gi strani pa je vonj neke vr-
ste potrdilo, da je bila volna
pripravljena povsem narav-
no. Avstrijci jo na primer ku-
pujejo po vonju...«
Ker orje Soven ledino pri
predelavi naravne ovčje vol-
ne, veliko sodeluje s Tek-
stilnim inštitutom iz Mari-
bora, tekstilno fakulteto v
Ljubljani, v ruški kemijski
šoli pa jim delajo analize
vsebnosti lanolina in stop-
njo opranosti volne.
Ravno zaradi hladnega pra-
nja je pomembno, da dobijo
volno čimprej po striženju
ovac. Za končni izdelek pa
je tudi pomembno, da so ov-
ce strižene dvakrat letno in
da odstranijo manj kvalitet-
ne dele (rep in trebuh). Tak-
šna volna je namreč bolj kva-
litetna, torej so boljši tudi
končni izdelki. Oprano vol-
no sušijo v senci na zraku.
Potem je pripravljena za če-
sanje oziroma mikanje na mi-
kalnikih in na predenje v dvo-
ali trinitno prejo. Iz mikan-
ke v Sovenu naredijo odeje
in nadjogije, iz preje pa sple-
tejo pridne pletilje iz vseh
koncev Slovenije nogavice,
rokavice, puloverje, pa tudi
zavese in prte. Seveda lahko
prejo za ročno pletenje tudi
kupite in preizkusite svojo
spretnost s pletilkami.
Za zdravje
v vsej pestrosti končnih iz-
delkov so glavni paradni konj
Sovina nadjogiji: »Debelejši
so od drugih, bolj kompakt-
ni, predvsem pa zelo korist-
ni za zdravje. Volna uravna-
va telesno temperaturo, prev-
zame izločen znoj, ki ga s
prezračevanjem tudi odda,
odbija umazanijo in vonja-
ve, prav tako prah in pršico.
Povrhu težko prevzame sta-
tično elektriko in je negor-
ljiva,« pojasnjuje Marija Srb-
lin, zakaj so nadjogiji in odeje
iz volne tako primerni za ti-
ste, ki imajo težave s spa-
njem, s hrbtenico, sklepi...
»Tudi za ročno pletene noga-
vice je vedno več zanimanja,
saj učinkujejo proti potenju
nog, ugodno vplivajo na pre-
krvavitev, so prijetno tople
in nikoli vroče. Značilnost
volne, da se vlakna nikoli ne
prepojijo z vodo, znajo po-
sebej ceniti ribiči in lovci, pa
tudi planinci,« se razgovori
gospa Marija.
Blagovna
menjava
Za surovo, neoprano vol-
no, ki jo zbira Soven, rejci
ne dobijo denarja, ampak iz-
delke iz volne. »Menjalni po-
goji so določeni že vseh pet
let in prepričana sem, da na
ta način dobijo rejci največ
na kilogram oddane volne.
Na ta način je večina že opre-
mila svoje postelje za boljše
spanje, nekateri pa se odlo-
čajo za druge izdelke. Miha
Zorenč iz Bistrice ob Sotli bo
na primer vzel vse dokolen-
ke, Uroš Macelj iz Izlak jem-
lje nogavice, ki jih podarja
svojim poslovnim partner-
jem. Kakor kdo žeh,« razla-
ga za današnji čas nenavad-
no blagovno menjavo Mari-
ja Srblin in napoveduje: »Ta-
ko bo verjetno še prihodnje
leto, potem pa bomo začeli
volno odkupovati.«
Največje količine surove
volne dobijo od posamez-
nikov s Koroške, iz Trente
in iz Bele krajine, rejci s celj-
skega območja pa oddaja-
jo povprečno po sto kilogra-
mov na leto. Veliko jih je:
Korunovi iz Podplata, No-
vakovi z Vranskega, Pod-
javorškovi s Frankolovega,
Podkrižnikovi z Ljubnega
ob Savinji, Arbajterjevi s
Skomarja, Strniševi iz Ro-
gaške Slatine...
Ena izmed rejk, Melita An-
tolinc iz Šmartnega ob Paki,
se kljub že vnaprej obetani
nižji ceni za kilogram volne,
tega veseli: »Pri nas imamo
preko 120 ovac jezersko
solčavske pasme, križane z
romanovsko, v predelavo pa
dajemo le manjši delež vol-
ne, 50 do 70 kilogramov, saj
ne potrebujemo tako veliko
končnih izdelkov. Postelje
smo si že uredili in kar je res
je res - odlično se spi! Del vol-
ne zamenjamo za prejo, os-
talo pa gre na odpad. Če bi
volno odkupovali, bi zanes-
ljivo vso oddali, pa če bi bila
še tako poceni. Bolje je dobi-
ti malo kot nič, pa še ob skrb
za odstranjevanje odvečne vol-
ne bi bili. Prevzem imajo na-
mreč urejen zelo dobro: ali
nas obvestijo, kdaj bodo po-
birali na zbirnih mestih, če
gre za večje količine, pa pri-
dejo po volno na dom.« Meli-
ta Antolinc pa je tudi ena iz-
med pletilj, ki za Soven iz pre-
je spretno oblikuje predvsem
nogavice, brezrokavnike, ka-
pe in druge drobne izdelke.
»Lepo se plete,« ugotavlja.
Odlična pletilja je tudi
Martina Bratuša iz Lušeč-
ke vasi. Značilnost njenih iz-
delkov so izredno lepi vzor-
ci, zato izdeluje tudi vse
vzorčne modele za izvoz. Ple-
te izredno rada: »Začela sem
pri osemnajstih letih, torej
pletem že četrt stoletja. Pr-
vih skrivnosti me je naučila
teta, potem pa je šlo kar sa-
mo. Je že tako, da ne znam
narediti nobene reči lepo rav-
ne in gladke. Moram zakom-
plicirati. No, temu potem re-
čejo krasen vzorček... Pletem
vse, razen rokavic. Za Soven
delam šele od lani. Pri prvi
izdelkih sem se malo nami
čila, zdaj, ko vem, kolik
zank je treba za kaj, gre p
krasno. Pletem rada, seved
pa je pomemben tudi zasli
žek. Vsak tolar prav pridi
če nimaš službe.«
Osveščanjeje
temelj prodaje
»Na področju predelave sk
venske volne orjemo ledine
zato je na naših ramenih tud
vse breme promocije. Vse o
A do Ž moramo narediti sa
mi, brez vsakršne zunanje po
moči. Kupce osveščamo, d
so izdelki iz domače sloven
ske volne dobri in cenovn
ugodnejši od uvoženih. Zai
smo reden gost sejmov v SlC
veniji. Na njih nekaj tudi pro
damo, vendar je glavnina pro
daje vezana na lasten salon
na našo industrijsko prodi
jalno v Selnici ob Dravi, ki
mor prihajajo kupci iz vse Sli
venije. Sicer pa je mogoče nal
izdelke najti tudi v kar oseU
desetih prodajalnah v Slovi
niji. Trudimo se, da bi v vs^
kem kraju vsaj v eni prodi
jalni lahko kupili izdelke i
slovenske volne,« opisuje
membno poslovno plat Sovi
na, kjer je vsega 7 zaposlenih
Marija Srblin.	^
MILENA B. POKI»
Iz domače volne je mogoče narediti skoraj vse - od posteljnine do preje, od drobnih pletenin in unikatnih oblačil do zaves, preprog in prtov. Vi
to si je mogoče ogledati v Sovenovem salonu v Selnici ob Dravi. Na posnetku solastnika Marija in Leon Srblin, ki je tudi direktor podjetja, in vo^
komerciale Matjaž Podlesek.
Vodja predilnice Bojan FojtI ob predilnem stroju.
Marija Srblin v šivalnici, kjer nastajajo nadjogiji, oddeje in blazine,
polnjene z mikanko.
REPORTAŽA
25
Vrnitev v preteklost
Na Kozjanskem so našli živi skansen - Odročna kmetija s sedmimi objekti, ki ji v Evropi ni para
Ne le v Sloveniji, česa tak-
snega ni niti v Evropi, so
prepričani v celjskem Za-
hodu za varstvo naravne
jn kulturne dediščine. Se-
¿ovška domačija, kmetija
5 sedmimi objekti, je živi
jkansen, ki daje podobo
¿ivljenja pred 150 leti. V
Itmečki hiši sta še celo nek-
danja oprema ter črna ku-
hinja.
Kmetijo v Strtenici pri Zi-
biki, kjer so še pred deset-
letjem gospodarih neporoče-
ni brat in sestri Rodež, je pred
tremi leti razglasila občina
Šmarje pri Jelšah za kultur-
ni spomenik. V Ljubljani že
poteka postopek razglasitve
odročne kmetije za spome-
nik državnega pomena.
Kaj sedaj? Za kulturno jav-
nost je velika sreča, da je
prišla domačija v last soseda
Jožeta Mužerlina, ki dobro
razume pomen takšnega spo-
menika ter si sam še posebej
prizadeva za obnovo vseh ob-
jektov. Tako mu je uspelo v
sodelovanju z občino in dr-
žavo v preteklih letih obno-
viti gospodarsko poslopje s
kozolcem, namenjeno za vi-
notoč nove šmarske vinsko-
turistične ceste ter nekdanjo
kovačijo. Lepo obnovljeno
gospodarsko poslopje je že
bilo prizorišče prireditev, kot
je bila otvoritev nove šmar-
ske vinske ceste ter uradni za-
četek trgatve.
Na vrsti so drugi objekti
nekoč mogočne Sedovške do-
mačije, ki jih ni malo ter pro-
padajo. Med njimi so zidana
stanovanjska hiša z ohranje-
no črno kuhinjo ter pohištve-
no opremo, kjer bo po načr-
tih zavoda muzejska predsta-
vitev nekdanje bivalne kul-
ture ter prostor za manjše tu-
ristične skupine, za katere bi
spet zakurili v črni kuhinji.
Na obnovo čakajo tudi naj-
slabše ohranjena stavba nek-
danje Sedovške gostilne, kjer
je bila tudi trgovina, kapeli-
ca, hlev z vodnjakom in svi-
njak.
Med številnimi zanimi-
vostmi Sedovške domačije,
imenovane po bližnji vzpe-
tini, je kamnolom, ki je slu-
žil gradnji kapel slovite kal-
varije pod Sv. Rokom. Ob
njem stoji obnovljena ko-
vačija, postavljena zaradi
izdelave orodja.
Z zahtevno obnovo doma-
čije so začeli pred štirimi le-
ti ter vsako leto precej po-
storili. Polovico denarja sta
prispevala lastnik in občina,
drugo polovico ministrstvo
za kulturo. Žal se je obnova
letos ustavila, saj na lanskem
razpisu slovenskega kultur-
nega ministrstva vlogi niso
ugodili. Lastnik in odgovor-
na konservatorka Tanja Hoh-
nec sta povedala, da bo Se-
dovška domačija sodelovala
tudi na letošnjem razpisu. Se
torej izjemni domačiji na
križpotju krajevnih skupno-
sti Zibika, Šmarje pri Jelšah
in Sveti Štefan obetajo spet
boljši časi?
BRANE JERANKO
Slovarček: skansen - mu-
zej na prostem
Odročni svet nekoč imenitne Sedovške domačije, s sedmimi ohranjenimi objekti. Na fotografiji nekdanja gostilna ter stanovanjsko poslopje, z
ohranjeno črno kuhinjo.
Srednji vek je v modi
Slovenija nori za srednjim vekom - Grofe iz Socke vabijo
na vse konce
Pri nas imamo vse mo-
goče plesne skupine, tak-
šne, ki plešejo izključno
srednjeveške plese, pa so
zelo redke. Ena od njih ob-
staja v Socki, kjer se po tak-
tih srednjeveške glasbe vr-
tijo zadnji dve leti.
Plesno skupino Grofje, ki
nastopa v bogatih srednje-
veških oblačilih, so ustano-
vili na pobudo gostilničar-
ke Ivanke Koprivnik iz
Socke, ki jim je bila priprav-
ljena plačati plesnega uči-
telja in najemnino za sred-
njeveška oblačila iz zaklad-
nice celjskega teatra. Plesov
jih je učil Zoran Mirčeta iz
Vojnika, ki ima plesno šo-
lo.
Začeli so s plesanjem če-
tvorke, ki je nekatere preveč
spominjala na maturantske
plese. Zato so spremenili ple-
sni program in glasbo, tako
redko, da so jo delno dobili
celo iz daljnega Pariza. Nji-
hove srednjeveške dame so
nato vzele v roke šivanke ter
same sešile razkošne srednje-
veške kostume.
Ker zadnje čase ne velja
več, da je bil srednji vek hla-
den in mračen, jih vabijo na
vse mogoče konce. Plesali
so na Primorskem, Gorenj-
skem, v celjskem Interspa-
ru in Hotelu Štorman, vi-
tanjski Holcariji, Velenju,
Radljah... Gledalci se seve-
da najbolj raznežijo, ko za-
plešejo ob baklah. Sicer pa
trenutno pripravljajo nov
plesni program, ki bo del-
no vključeval slovensko fol-
kloro.
Skupina, ki jo vodi doma-
čin Orlando Sodin, vadi
vsak teden, v prijetni druž-
bi. Med štirinajstimi člani
so večinoma zakonski pa-
ri, približno štiri desetlet-
ja stari, iz Socke in najb-
ližje okolice. Posebna po-
pestritev nastopa sta njiho-
va stražarja v srednjeveški
opravi, s helebardami, ki va-
rujeta modro kri.
Sicer pa so Grofje iz Soc-
ke le ena od štirih skupin
živahnega kulturnega druš-
tva Socka. V malem kraju z
bogatim kulturnim življe-
njem imajo prav tako pev-
sko skupino Soške oglarke,
ansambel Vrajeva peč, ki že
dolga leta igra na ljudska
glasbila, ter mlade folklo-
riste.
BRANE JERANKO
Strokovnjaki so navdušeni, saj je odročna Sedovška domačija živi muzej. V prostorih, kjer so še pred
■lesetletjem gospodarili neporočeni brat in sestri, je poleg črne kuhinje tudi nekdanje pohištvo. Sedanji
lastnik Jože Mužerlin nam je med drugim pokazal starinsko omaro.
26
KRONIKA S CELJSKEGA
Celjani, ki ljubijo
francoščino
v soboto so Celjani uživali v Večeru francoske glasbe, poezije in plesa, na katerem so nastopili
nekdanji in sedanji dijaki Slavka in Carmen Deržek - »Vodi naju ljubezen do jezika!«
»Bog, ki vidiš vse, poglej nas,
poglejte se. V naših hišah je strup,
ki ima ime. To je sovraštvo. So-
vražim sovraštvo.«
Besede iz najnovejšega pariške-
ga musicala Romeo in Julija so v
soboto zvečer v dvorani Plesnega
foruma, iz ust profesorja Slavka
Deržka zazvenele prav mogočno.
S svojo ljubeznijo do francoske kul-
ture in jezika, do umetnosti in vseh
izrazov le-te sta skupaj s soprogo
Carmen v več kot 25 letih, odkar
poučujeta francoski jezik, okužila
številne gimnazijce. Mnogi med nji-
mi so uspeli na različnih področ-
jih kulture in umetnosti, oba pa sta
ponosna na vse tiste, ki so danes
njeni ali so bili nekoč njuni dijaki.
Tisti, ki so imeli čas, so se z vese-
ljem odzvali povabilu na prireditev,
ki so jo na pobudo Slavka Deržka
minulo soboto pripravili v dvora-
ni Plesnega foruma Celje.
Slavko Deržek se je rodil v Pe-
trovčah, osnovno šolo je obisko-
val v Žalcu, srednješolska leta pa
je preživel na tedanji Kajuhovi gim-
naziji v Celju, kamor se je leta 1973
vrnil kot profesor francoskega in
angleškega jezika. Takoj ob pri-
hodu je ustanovil znameniti fran-
coski krožek, ki ga danes (Slavko
Deržek je že tri leta kot svetova-
lec za francoščino zaposlen na celj-
ski enoti Zavoda RS za šolstvo) vodi
Carmen, ki se je možu na gimna-
ziji pridružila leta 1983; prej je
učila na tedanji Pedagoški gimna-
ziji v Celju. Slavko soprogi še ved-
no pomaga in z dijaki sta tik pred
premiero predstave Učna ura, ki
so jo gimnazijci pripravili že pred
leti, zdaj pa jo bo Carmen Deržek
s sedanjo generacijo gimnazijcev
obnovila.
Večer je otvoril direktor SLC Ce-
lje Borut Alujevič, ki je ob inter-
pretaciji francoske basni zapel fran-
cosko himno, kar je navdušilo pred-
vsem soproga Celjanke Ines Mast-
nak, po rodu Francoza, ki je v Ple-
snem forumu v soboto očitno zelo
užival. Še zanimivost - ker sta se
poročila v Franciji, je Ines poročni
govor v francoščino prevedel Slav-
ko Deržek...
Otvoritveni himni je sledil nastop
dijakov 4. letnika 1. gimnazije v
Celju - vsestransko aktivni Sebast-
jan Vovk, ki je poleti igral v pred-
stavi Mihe Alujeviča Alkestida, naj-
dete pa ga tudi med manekeni Vla-
dimire Skale, med aktivisti dijaš-
ke skupnosti in še kje, ter njegova
sošolka Vesna Ocvirk. Je potreb-
no posebej poudarjati, da je raz-
redničarka obeh Carmen Deržek?
Pesmi Edith Piaf in Patricie Raas
je odlično interpretirala nekdanja
dijakinja 1. gimnazije v Celju Po-
lona Dolžan, uspešna plesalka Ple-
snega foruma Celje in študentka an-
gleščine, ki se je nekaj dni pred tem
vrnila z avanture po Bolgariji. Utru-
jenosti med profesionalnim nasto-
pom na odru ni bilo opaziti; in med-
tem ko je velika želja njenega nek-
danjega profesorja, da bi s Polono
uprizorila celovečerno predstavo v
francoščini, si Polona najbolj od
vsega želi, da bi ji uspelo v tujini
najti primerno šolo in štipendijo,
kjer bi lahko nadaljevala s študi-
jem plesa in petja... Njen nastop
sta spremljali uveljavljeni plesalki
Sava Malenšek in Andrejka Ce-
puš.
Med redkimi moškimi, ki so na-
stopili na francoskem večeru, je bil
Aleš Črnko, bodoči profesor šport-
ne vzgoje, ki je v gimnazijskih le-
tih sodeloval v francoskem krož-
ku, v soboto pa se je predstavil z
interpretacijo pesmi Barbara.
Sledil je sproščen nastop Alje
Roš, sociologinje, zaposlene na
Ljudski univerzi Žalec, ki je iz go-
lega veselja v minulem letu že pri-
pravila nekaj samostojnih nasto-
pov, na katerih je francoske šan-
sone zapela predvsem za prijate-
lje, med navdušenci iz občinstva
pa je bilo opaziti tudi njenega tiš-
jega brata, knjižničarja Sama Ro-
sa, ki je na sestro očitno zelo po-
nosen. Zbrane je navdušil nastop
vse bolj uveljavljenega režiserja in
pevca Mihe Alujeviča, ki ima status
svobodnega kulturnega ustvarjal-
ca, glede na kraje, kjer pripravlja
premiere gledaliških predstav, pa
so mu povsod v Sloveniji očitno
naklonjeni bolj kot v rodnem Ce-
lju... Kakorkoh, Miha se ne da, in
iz ljubezni do mesta, kjer je prvi-
krat stopil na odrske deske, vztra-
ja v domačem kraju...
Posebna zasluga za aranžmaje
vseh v živo odpetih pesmi gre Bri-
ni Zupančič, profesorici klavirja
z Glasbene šole v Celju, ki je gim-
nazijo sicer zaključila v Maribo-
ru, v soboto pa je skupaj s hčerka-,
ma Marušo in Brino Natašo do-
kazala, da kri ni voda. Medtem ko
je mama na klavirju spremljala Mi-I
ho Alujeviča, sta za glasbeno sprem-
ljavo z violinami poskrbeli obe Br|.
nini hčerki in tako dokazali, po
kom sta podedovali glasbene ge-
ne...
Ob vseh glasbenih in plesnih toč-
kah (zanje so poskrbele plesalke
Plesnega foruma Celje pod vods-
tvom Goge Stefanovič Erjavec) je
najbolj navdušila poslednja pesem,
ki jo je zapela Andreja Zakonjšek,
po rodu Savinjčanka, sicer pa uve-
ljavljena pevka mariborske opere,
ki se je proslavila tudi na ljubljan-
skih opernih deskah. Pesem »Ro-
dila sem se takrat, ko sem te spoz-
nala,« je iz njenih ust in ob klavir-
ski spremljavi Brine Zupančič za-
zvenela res doživeto; prav prese-
neča podatek, da se je Andreja te
pesmi naučila že pred šestnajstimi
leti, še v gimnaziji. V tistem času
je bila to uspešnica, s katero je na-
stopala Tereza Kesovija, Slavku
Deržku pa je bila tako všeč, da jo
je presnel in ponudil Andreji, ki se
jo je naučila in z interpretacijo po-
žela uspehe med nastopi doma in v
tujini...
Tako se rojevajo zvezde, bi lah-
ko dejali z nasmehom ob pripom-
bi Slavka Deržka: »Kamorkoli pri-
dem, srečam koga od naših nekda-
njih dijakov in pogosto se zgodi,
da naju z ženo vprašajo, na koliko
gimnazijah po Sloveniji sva učila«.
Vseeno ju pri delu ne vodi želja po
lastni promociji, temveč želja po
tem, da bi Slovencem, Celjanom,
približala francoski jezik in kultu-
ro. »Francoščina je lep jezik in po-
membno je, da se mladi, ki se je
imajo možnost učiti, tega zaveda-
jo,« pravi Slavko Deržek. Najbolj
ga je razveselilo dejstvo, da je bila
tista, ki je prva rezervirala vstop-
nico za Večer francoske glasbe,
poezije in plesa, priznana celjska
književnica Bina Štampe Žmavc,
ki si je prireditev ogledala skupaj s
soprogom Andrejem in mlajšim si-
nom Gajem, dijakom srednje ba-
letne šole v Mariboru.
»Ljubiti - to je nekaj najlepšega.
Ljubiti pomeni povzpeti se v nebo
in se dotakniti kril ptic. Ljubid, to
je nekaj najlepšega,« iz ust Slavka
Deržka zazveni še en citat iz sodob-
nega Romea in Julije.
To je vodilo, zaradi katerega z
ženo še vedno delata z mladimi, to
je tisto, zaradi česar se jima zdi vred-
no vztrajati. In to je razlog, da je
bila v soboto dvorana Plesnega fo-
ruma nabito polna in da se je vabi-
lu k sodelovanju odzvalo toliko us-
pešnih in vse bolj prodornih celj-
skih umetnikov...
ALMA M. SEDLAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Carmen in Slavko Deržek: Pobudnika Večera francoske glasbe, poezije in plesa in mentorja vseh gimnazijcev, ki so se od leta
1973 do danes v Celju učili francoščine...
Borut Alujevič: direktor SLG Celje in velik ljubitelj
francoske kulture, je prireditev otvoril s petjem fran-
coske himne.
Polona Dolžan: uspešna pevka in plesalka ter odlič-
na interpretatorka si želi, da bi ji uspelo najti primer-
no šolo v tujini...
Andreja Zakonjšek: Njena interpretacija pesmi »Ro-
dila sem se, ko sem te spoznala« je izzvenela resnično
doživeto...
Miha Alujevič: tokrat ne v režiserski, pač pa v pevski
vlogi. V rodnem Celju vztraja zaradi ljubezni do me-
sta.
27	NASI KRAJI IN LJUDJE

Nemci v celjskem »lajfuff
v Celju imajo Metulja, v Singnu Črnilnik
v Celju so ustvarjali di-
jaki iz gimnazije v nemš-
l^em partnerskem mestu
Singen, ki so bili pri nas obi-
sku približno teden dni. V
gimnaziji Center namreč iz-
haja glasilo tudi v nemškem
jeziku, v Singnu ga izda-
jajo v materinščini. Med to-
Icratnim obiskom mladih
!*jemcev so se posvetili sno-
vanju foto zgodbe.
Za foto zgodbo, ki bo izš-
la v Sloveniji in Nemčiji
spomladi, so skupno napisali
besedilo, igrali, fotografira-
li ter poskrbeli za računal-
niško oblikovanje. Singenča-
ni so med ustvarjanjem bi-
vali pri družinah dijakov v
Celju, Savinjski dolini ter na
Kozjanskem. Organizatorji
so Nemcem posebej predsta-
vili zanimivosti Celja in pre-
stolnice ter jih spoznali z za-
bavnim življenjem mesta ob
Savinji.
Kot je povedala stalna or-
ganizatorka izmenjave ter so-
delovanja med glasiloma,
profesorica Ursula Weddi-
gen iz Singna, se je veliko
dijakov v Sloveniji zelo do-
bro počutilo. Vsi dijaki iz
gimnazije Friedrich Woehler,
ki prav tako sodeluje s šola-
mi iz Italije, Francije in Av-
stralije, so bili v Sloveniji prvič
ter so jo prej slabo poznali.
V Celju so bili med drugim
presenečeni nad odličnim
znanjem nemškega jezika.
V nemško glasilo celjske
gimnazije Center Schmetter-
ling (Metulj), ki izhaja pod
mentorstvom profesorice
nemščine Ivane Ike Medved,
pišejo najboljši dijaki vseh let-
nikov. Izhaja zadnjih šest let,
izide pa vsako leto maja. Do
sodelovanja obeh glasil je priš-
lo pred nekaj leti, ko se je Med-
vedova spoznala s profesor-
jem z omenjene nemške gim-
nazije. Tako bodo celjski di-
jaki prihodnje leto že tretjič
obiskali Singen ter tamkajš-
nje dijake, ki ustvarjajo gla-
silo Tintenfass (Črnilnik).
Z obeh strani je bilo sliša-
ti, da sta mesti ter šoli sode-
lovanju zelo naklonjeni, saj
ga omogočata tudi po finančni
plati. BRANE JERANKO
Med ustvarjanjem slovensko-nemške foto zgodbe. Celjani in Singenčani so družno napisali besedilo, igrali,
fotografirali ter poskrbeli za računalniško obdelovanje (na fotografiji z mentoricama profesoricama Uršulo
Weddigen in Ivano Iko Medved).
MODRI TELEFON
S kolesom v
diskont Hardi
Bralka Marija iz Celja bi
rada vedela, kdaj bodo pred
diskontom Hardi na Dečko-
vi cesti v Celju postavili sto-
jala za kolesa.
Boris Barača, direktor pro-
daje podjetja Arka d.o.o., ki
je lastnik diskonta: »Stojala za'
kolesa bomo pred tem diskon-
tom postavili najkasneje do
konca tega tedna. Saj bi jih že
prej, pa smo imeli preveč de-
la z odpiranjem novega diskon-
ta v Murski Soboti.«
Nadomeščanje
in šolnina
Bralka je želela pojasni-
lo Glasbene šole Celje, za-
kaj ob enotedenski odsot-
nosti učiteljice nauka o
glasbi ni bilo zagotovljeno
nadomeščanje (vsaj varstvo
za otroke, ki jih starši od-
ložijo, ne vedoč, da pouka
ni). Se bo zato zmanjšala
niesečna šolnina, zakaj te
ni mogoče plačevati preko
trajnika in zakaj ni roditelj-
skih sestankov, na katerih
bi vse te probleme lahko
sproti reševali, jo je še za-
nimalo.
Ravnatelj GŠ Celje mag.Vid
Marčen: »Zaradi nepredvidlji-
ve situacije, ko je naša pr4)fe-
sorica nauka o glasbi morala
f^emudoma oditi v predčasni
porodniški stalež, sta resnič-
'lo njenim učencem odpadli
^ve pedagoški uri v omenje-
ï^em tednu. Najbrž bo bral-
cem jasno, da ni moč v hipu
Organizirati zamenjav za spe-
^^ifičen predmet kot je glas-
ba, saj na borzi ni čakajočih
kandidatov, naši pedagogi pa
imajo v istem času polno uč-
no obveznost, hkrati pa so spe-
cializirani vsak za svoj pred-
met oz.instrument. Torej mo-
ramo najti zunanje sodelav-
ce, ki pa prav tako že nekje
drugje opravljajo svoje delo
in je zato potrebno usklaje-
vanje in dogovarjanje, kar terja
svoj čas. Seveda smo na vhod-
na vrata GŠ razobesili obve-
stilo o izpadu pouka in veči-
Tia je očitno obvestilo spreje-
la, saj se je uradno oglasila le
ena mamica, bržkone bralka,
ne dvomimo pa, da je bil še
kdo nejevoljen, vendar razu-
mevajoč.
Starši neposredno ne pla-
čujejo šolanja (pojem šolni-
na) otrok v smislu plačeva-
nja pedagoškega dela delav-
cev. Le-to financira resorno
ministrstvo. Prispevek star-
šev, dogovorjen in usklajen
z ministrstvom, občino in GŠ,
pomeni le pokrivanje dela ma-
terialnih stroškov glasbenih
šol, ki jih za razliko od os-
novnih šol ne prejemamo od
občine. Torej se za realiza-
cijo pedagoškega dela (bodisi
izpada ali povečevanja) us-
klajujemo z resornim mini-
strstvom vse do zaključka ne-
kega šolskega leta. Starši to-
rej dogovorjen znesek (pris-
pevek staršev) plačajo z 10
enakimi obroki in enim enot-
nim zneskom vpisnine. Ob
daljših izpadih pouka (bole-
zen pedagoga ipd. ali tudi za-
radi daljše, vendar naprej zna-
ne odsotnosti učenca) pa
kljub vsemu to tudi upošte-
vamo in zmanjšamo prispe-
vek staršev, ali pa pouk na-
domestimo. Ob slabih social-
nih razmerah družin prispe-
vek tudi v celoti opustimo,
pri družinah z več otroki pa
je plačilo za vsakega nasled-
njega učenca le polovično.
Specifika glasbenih šol pa so
ob rednem pouku tudi šte-
vilne aktivnosti, kot so pri-
prave učencev za regijska in
državna tekmovanja, koncer-
te, produkcije, nastope, in-
tenzivne vaje orkestrov itd.
Pri tem delu so učenci in di-
jaki deležni tudi dodatne
obravnave in dodatnih ur, ki
pa jih staršem ne zaračuna-
vamo. Skratka, nemogoče je
vse minuse in pluse točno iz-
meriti in poračunati.
Glede plačevanja prispev-
ka smo s starši naših učen-
cev podpisali dogovor, s ka-
terim sprejemajo način pla-
čevanja s položnicami, ki si-
cer ni najsodobnejši, je pa
preverjeno najučinkovitejši
in najcenejši. Tudi preko traj-
nika se da plačevati, s tem,
da nam mora mesečno ban-
ka ali posameznik predloži-
ti realizacijo plačila.
Roditeljski sestanki tudi v
GŠ bodo in sicer takoj po
skupni seji Sveta staršev, da
se lahko njegovi sklepi in su-
gestije prenesejo na razred-
nike. Roditeljski sestanki se
pričnejo vsako leto načelo-
ma od novembra dalje, ko je
učenčevo delo že mogoče
oceniti v okviru programa no-
vega šolskega leta. Najpogo-
stejši način komuniciranja pa
so v GŠ neposredni stiki star-
šev s pedagogi svojih učen-
cev.
Doslej smo na vprašanja in
dileme reševali z neposredni-
mi razgovori s starši, brez ano-
nimnih telefonov in podobnih
načinov komuniciranja, kar se
je tudi pokazalo kot najbolj
primerno in uspešno. Tako bo-
mo ravnali tudi v prihodnje.
Obojestransko strpen dialog bo
tisti način, ki bo bržkone tudi
na učenčevo uspešno delo na-
justreznejši. Saj to tudi želi-
mo, ali ne?«
Očistite Anski
vrh!
V imenu »Kajuhovih po-
hodnikov« (iz celjske mest-
ne četrti Karel Destovnik Ka-
juh) se je na modri telefon
oglasila bralka, ki je opo-
zorila na okrnjeno lepoto
Anskega vrha. Po njenih po-
datkih ležijo tik ob cesti prav
na vrhu že dalj časa trije od-
vrženi avtomobili. Kdo jih
bo odstrani, sprašuje.
Vinko Andoljšek, vodja
komunalnih nadzornikov v
Mestni občini Celje: »Komu-
nalna inšpekcija bo to preve-
rila in avtomobile odstranila
v najkrajšem možnem času.«
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Nataša Gerkeš Led-
nik. Na telefonsko številko 031/
569-581 jo lahko pokličete vsak
dan med 10. in 17. uro, svoja vpra-
šanja za Modri telefon pa lahko
med ponedeljkom in petkom do 17.
ure zastavite tudi po telefonu
42-25-000.
Brezplačno
dvodnevno kopanje
V Celju so v ponedeljek
odprli pokriti bazen Golo-
vec. Odprt je od 8. do 20.
ure, za rekreacijo pa od 14.
do 20. ure. Za vstopnico je
potrebno odšteti enako kot
lani.
Odrasli morajo plačati 800
tolarjev, otroci 550, tudi le-
tos pa so na voljo paketi po
10 vstopnic. Cena le-teh za
odrasle je 6.500 tolarjev, za
otroke pa 4.500 tolarjev. Se-
zonska vstopnica za odrasle
je 15.000 tolarjev, za otroke
do 12 let pa 10.500 tolarjev.
To soboto in nedeljo bo med
14. in 20. uro kopanje za-
stonj.
Poleg rekreacije bo pokri-
ti bazen Golovec rezerviran
tudi za posebne športne ak-
tivnosti. Dopoldne že pote-
kajo plavalni tečaji v okviru
Športne zveze Celje, športni
dnevi in testiranja plavanja
za osnovne in srednje šole.
V popoldanskem času je po-
leg rekreacije bazen rezervi-
ran še za različne aktivnosti
v organizaciji plavalnih klu-
bov. V večernih urah so tre-
ningi vaterpola, pripravljajo
pa še dodatne popestritve, ki
bodo zaživele v prihodnje,
med drugim kopanje za nu-
diste.
Bazen ima v upravljanju
ZPO, javni gospodarski za-
vod za urejanje javnih par-
kirišč in gospodarjenje z jav-
nimi objekti Celje. Letos so
opravili najnujnejša vzdrže-
valna dela, izboljšave pa ima-
jo v načrtu še za naslednja
leta. Veliko finančnih sred-
stev so letos vložili pred-
vsem v letni bazen, trenut-
no pa tudi urejajo in konču-
jejo umetno zasneževanje na
Celjski koči.
SIMONA BRGLEZ
Bolgarija express
Kulturna izmenjava v Bolgariji ali kako je, ko Celjanom v Sofiji ukradejo izposojeni kombi...
čeprav ravno tisto jutro
razmišljam o tem, da se bo
potrebno za nekaj časa
odreči potovanjem in čeprav
Bolgarija ni ravno dežela,
po kateri bi hrepenela, Ma-
tevževo ponudbo zgrabim
brez razmišljanja. »V Bol-
garijo gremo v začetku ok-
tobra, v sklopu Balkan Mu-
sic Networka, katerega na-
men je omogočiti umetni-
kom, da s čim manjšimi
stroški in zapleti nastopijo
v kateri koli od v mrežo
vključenih držav. Prijatelji
iz Bolgarije so Celje obiskali
v juniju, ko so sodelovali
na Urban etno festivalu, mi
pa jim bomo zdaj obisk vr-
nili. Za bivanje, nastope, in-
tervjuje na radiu in televi-
ziji je poskrbljeno, uredimo
si le še vizo za ZRJ in v če-
trtek greste,« razlaga Ma-
tevž, ki je v Sofijo odšel ne-
kaj dni pred nami.
Prav kmalu napoči četrtek,
ko se zberemo pred Mladin-
skim centrom Celje. Skupaj
s prtljago in z darili za »bra-
te Bolgare« se strpamo v iz-
posojeni kombi in Aleš od-
pelje... Preko Jugoslavije pro-
ti glavnemu mestu Bolgari-
je, Sofiji, kamor naj bi pris-
peli v petek zjutraj.
V kombiju zbrana ekipa
obeta zanimivo doživetje.
Pri podjetju Vengust izpo-
sojeni kombi vozi novinar-
ski kolega Aleš Lednik.
Vasja Ocvirk in Aleš Urat-
nik, nekdaj prijatelja iz
Strelnikoffa, ki sestavljata
Deliverance, celjska pevka
in plesalka Polona Dolžan,
pa predstavnik KŠCR Miha
Ceglar ter režiser Vlado To-
rov. Kot edini ne-Celjan se
nam pridruži Dario Corte-
se, svetovni popotnik, vir-
tuoz na različnih instrumen-
tih in tisti, ki se mu ob koncu
potovanja izpolni želja, da
bi v Bolgariji ostal še nekaj
dni. Sicer ne po lastni vo-
lji, ampak o tem v nadalje-
vanju zgodbe...
Potovanje
Bolj kot se bliža jugoslo-
vanska meja, bolj nestrpni po-
stajamo. Jugoslovanski cari-
nik je mlajši moški s strogim
izrazom na obrazu, nenavad-
no resen. »Izpraznite avto,«
reče in v trenutku je polovi-
ca parkirišča napolnjena s po-
tovalkami, spalnimi vrečami,
zgoščenkami (tako je, če greš
na pot z didžeji) ter Dariovi-
mi nenavadnimi instrumen-
ti.
Večjo težavo kot glasbila
predstavlja pločevinasta škat-
la, v kateri je kitajski čaj. Ca-
rinik jo odpre, vse natančno
preduha, malo čaja strese na
robček, nato pa vse skupaj
vrne Dariu z besedami: »Dru-
gič tega raje ne nosi čez me-
jo.« »A je čemu podobno?«
vpraša vsega vajeni glasbeniki
in svetovni popotnik s prijaz-
nim nasmehom. In seveda do-
bi pritrdilni odgovor. Rastli-
ne pa, ki jo eden od sopotni-
kov v Bolgarijo prinese v pod-
platu čevlja, ne opazi nihče...
Vožnja
»v Jugoslaviji smo!« se raz-
veselimo sredi noči, očitno
malce prekmalu. Kombi vo-
zi le nekaj metrov, ko pred
nami zasveti policijska rde-
ča luč. Prestraši nas le prvi
jugoslovanski policist; na-
slednjih sedem nam ne pred-
stavlja več nobenega prese-
nečenja. »Dober dan, kam
greste?« »V Sofijo.« »A, glas-
beniki?« »Da.« »Luči, papir-
je, prvo pomoč, zavarovanje
imate?« »Seveda,« pogumno
zatrdi Aleš, ki takoj zatem
prizna, da se mu ne sanja, kje
naj bi bile vse naštete stvari
v izposojenem kombiju.
Vsekakor uspemo polici-
sta prepričati in z njegovo do-
brodošhco v stilu: kjer so
glasbeniki, tam je dobra vo-
lja, se odpeljemo naprej.
Do jugoslovansko-sofijske
meje, kjer nas, namesto ve-
selih ljudi, pričakata zapra-
šena carinarnica ter utruje-
na in očitno vsega naveliča-
na gospa carinik in predvsem
velika luža, v katero Aleš po-
gumno zapelje. »Kaj, če je
spodaj luknja?« malce pod-
vomim in takoj potem, ko
prične iz gum smrdeti po raz-
kužilu, se izkaže, da je to res.
»Upajmo, da ni bila variki-
na...« se oglasi nekje iz ozadja
kombija, ampak pet ljudi na
meji, ki nas spravijo ob os-
tanek denarja (če greste z av-
tom od Celja do Sofije, bo-
ste za pot do tja zapravili naj-
manj petsto mark) bi nam
skoraj pobralo vso dobro vo-
ljo... Energijo ohranja le mi-
sel, da je do Sofije, cilja na-
šega nočnega potovanja, sa-
mo še nekaj deset kilome-
trov...
Prihod
»Pokličite, ko boste čez
mejo, tu je trideset stopinj,
čakamo, dokler ne pridete,«
je zapisano v SMS sporoči-
lu. Ko ob pol petih zjutraj za-
res pokličemo organizatorja
naše odprave, ki nas čaka v
Sofiji, se za srečanje dogo-
vorimo ob prvem semaforju.
»A je v Sofiji sploh kakšen
semafor?« ugiba Miha, Vla-
do pa doda: »Če smo dogo-
vorjeni ob tistem, ki deluje,
se bomo srečali šele ob Čr-
Pikrih pripomb, poveza-
nih z Balkanom in bolgar-
skimi cestami, je še nekaj,
dokler kmalu zatem, ko pe-
ljemo mimo table Sofija, ne
zagledamo semaforja in ob
njem lepo urejene bencin-
ske črpalke. Kmalu zatem
pripelje taksi, iz katerega iz-
stopita Matevž in njegov so-
fijski kolega Vlado Hadžirov-
ski, ki nas prijazno gosti na-
slednjih nekaj dni. Večno na-
smejani organizator koncer-
tov, ki v Sofiji vztraja le za-
to, ker je prepričan, da je po-
trebno narediti nekaj za kul-
turo v tem mestu, nas v na-
slednjih dneh resnično
spremlja v dobrem in sla-
bem...
Takoj potem, ko za dobro-
došlico popijemo vsak ne-
kaj požirkov vodki podob-
ne bolgarske pijače, imeno-
vane mastika, z vsehtvijo v
njegovo stanovanje v ogrom-
nem bloku, ki spominja na
rusko-socialistični arhitek-
tonski stvor, za nekaj dni za-
sedemo njegovo stanovanje.
Takoj zatem razgrnemo
spalne vreče in spimo do na-
slednjega popoldneva...
Sofija
v center Sofije se prvi dan
odpravimo kar peš. Med potjo
nas pozdravi nekaj avtomo-
bilov, ki bi pri nas prav lah-
ko pridobili muzejsko vred-
nost; številne stare, na pol
razbite lade, stoenke, jugi,
wartburgi, dacie... Kmalu
spoznamo, da v Bolgariji ni-
ma smisla porabiti preveč de-
narja za avto; kradejo jih kot
srake in čeprav počasni, Bol-
gari niso ravno previdni voz-
niki. Človeško življenje na
bolgarskih cestah žal ne po-
meni prav dosti...
Prvi večer nas mimo par-
lamenta, čudovitega Narod-
nega gledališča v centru me-
sta, lepih cerkva, katedrale
in spomenika svete Sofije pot
vodi v klub Kufar (Kovček),
kjer čudovit performans upri-
zorita Dario Cortese in Po-
lona Dolžan. Dario, odličen
glasbenik, ki je bil pred krat-
kim na festivalu v Pakistanu,
kjer je igral na instrument av-
stralskih domorodcev, z njim
navduši tudi v Sofiji. S flam-
skimi dudami, piščalmi in
drugimi instrumenti pričara
neponovljivo vzdušje, ki ga
Polona podkrepi s plesno ira-
provizacijo na prostem.
Kmalu se jima z violino in
flavto pridružita še dve do-
mačinki ter mehiški glasbe
nik in predstava se prelevi
nepozaben dogodek, ki tra-
ja pozno v večer. Vasja Oc-
virk in oba Aleša imata isti
dan intervju za televizijo. Na-
slednji večer Vasjo, Aleša,
Vladimira in Miho čaka vr-
tenje glasbe v enem najbolj
znanih sofijskih klubov Tri
uši (Tri ušesa), ista zasedba
pa večer prej vso noč vrti glas-
bo na Radiu Tangra, kjer noč-
ni novinar z njimi napravi ob-
širen intervju. »Vsi, razen ja-
ponskega tehnika, so vso noi
pili red buli z vodko in pu-
stili, da smo glasbo vrteli do
petih zjutraj,« je navdušen
Vlado, Miha pa poznavalske
komentira: »Če bi takšno
glasbo vrteli v kakšnem do-
mačem klubu, bi zavrtel
en komad. Zaradi nenavad-
nega izbora bi me takoj pO'
tem namreč nagnali do-
mov...«
Kakorkoli, ustvarjalcei^
Radia Tangra je bil izbor slo'
Deklica s harmoniko in njen pomočnik: podobne prizore je mogoče videti v vsaki ulici bolgarskega
glavnega mesta...
venskih didžejev očitno všeč,
53) so jih povabih, naj pri-
dejo še kdaj. Tako se uresni-
čuje ideja Balkan Music Net-
vvorka, tako se med umet-
niki iz različnih dežel sple-
tajo prijateljske vezi...
Ob kombi...
Zgodbe o tem, kako je Vla-
dov stric lani šel dvakrat v
Bolgarijo in tam dvakrat os-
tal brez istega avta, kako so
ga Aleševemu prijatelju su-
nili v Beogradu in potem
zanj zahtevali odškodnino,
smo slišali že pred odhodom
v Sofijo, ampak nihče od nas
jih ni jemal preveč resno.
Fantje vseeno poskrbijo za
potrebne varnostne ukrepe;
varnostnikoma pred veleb-
lagovnico dajo napitnino, da
na kombi pazita vso noč. V
center mesta se vozimo s po-
ceni taksiji (vožnja stane
okoli tri leve), s kombijem
se na Vipoto, hrib na obrobju
Sofije, del skupine odpelje
dan pred tem, ko naj bi se
vrnili domov. Vračajo se zve-
čer, ko smo tisti, ki smo os-
tali, na ogromnem knjižnem
trgu sredi mesta zapravili še
zadnje leve. »Pridete na ka-
vo?« vpraša Vlado Matevža,
ki je seveda takoj za to, in
tako se srečamo v prijetnem
lokalu pred Narodnim gle-
dališčem v centru Sofije.
Kombi je parkiran na osvet-
ljenem parkirišču, le nekaj
metrov stran...
Ko popijemo kavo, se sku-
paj odpravimo proti kombi-
ju, s katerim naj bi se odpe-
Ijah še na rojstni dan. Med
hojo proti mestu, kjer naj bi
stal kombi, se zgodi nekaj
nenavadnega. Polovica sku-
pine (tista, ki se je v mesto
pripeljala z avtom) namreč,
kot da bi se dogovorili, ne-
nadoma obstane sredi par-
kirišča. Ostali jih osuplo gle-
damo. Sledi nekaj trenutkov
tišine, potem spregovori Vla-
do. »Mislim...« počasi reče
in ponovi: »Mislim... da smo
ostali brez kombija...«
V tem trenutku se prične
spoznavanje temnejše plati
dežele, katere prijaznost in
toplino smo spoznavali v mi-
nulih dneh. Predvsem potem,
ko Dario ugotovi, da je v kom-
biju pustil potni Ust, Aleš pa,
da ima v potnem listu zapi-
sano, da je v državo vstopil z
avtom. Torej se bo iz Bolga-
rije zelo težko vrnil brez nje-
ga...
»Poklicali vas
bodo...f€
Po prvih trenutkih osuplo-
sti se kar kmalu znajdemo.
Tisti, ki se nas kraja ni doti-
kala neposredno, se s taksiji
odpeljemo v Vladimirjevo
stanovanje, Dario, Aleš, Vla-
dimir in Matevž pa na sofij-
sko policijsko postajo, od ko-
der se, pretreseni nad nesram-
nostjo in počasnostjo polici-
stov, vrnejo šele pozno po-
noči. »Obravnavali so nas, kot
da bi kombi ukradli mi,« je
besen Aleš, ki so ga pretre-
sle predvsem slabe razmere
na policijski postaji. »Na hod-
niku imajo kar železen drog,
ob katerega so priklenjene li-
sice. Zanima me, kaj se do-
gaja s tistimi, ki jih zapre-
jo...«
Po dolgem izpraševanju so
policisti fantom naročili, naj
se vrnejo naslednji dan, ko
jih bo zaslišal sodnik. »Le za-
kaj bo zaslišal nas?« se spra-
šuje Aleš, sicer zelo miren
Dario pa poudarja, da nas na-
slednji dan čaka še več za-
pletov... In nenadoma se po-
javi vrsta vprašanj v stilu:
»Imamo še kaj denarja? Kje
bo Dario dobil potrebne do-
kumente? Kako se bomo
sploh vrnili, domov?«
Da proti Sloveniji ne bo-
mo odrinili v ponedeljek zju-
traj, kot smo načrtovali, je
jasno vsem - sprašujemo se
le še, kdaj in kako bomo to
vendarle lahko štorih... Prav
kmalu pa začne delovati ko-
lektivna zavest. Iz denarnic
potegnemo ves denar ter te-
lefonske številke prijaznih
mam in očetov, urednic, stri-
cev, tet in prijateljev, ki se
jih spomnimo... Noč mine v
klicanju domov in pošiljanju
sporočil.
Zahvaljujoč Internetu in
Matevžu imamo naslednje
jutro dovolj denarja in tudi
relativno dobro prometno po-
vezavo s Slovenijo (ki obe-
ta, da bomo na vlaku preži-
veli 24 ur). »Vlak do Beogra-
da odpelje ob pol desetih zve-
čer, jutri ob pol sedmih zju-
traj ste v Beogradu, ob enaj-
stih imate vlak do Ljubljane,
izstopite lahko v Zidanem Mo-
stu.«
Novica je dobra, cena kar-
te sprejemljiva (okoli 10 ti-
soč tolarjev), sploh pa nismo
več veliko razmišljali. Zgra-
bili smo priložnost in razen
Daria, ki je v čakanju na na-
domestne dokumente sku-
paj z gostiteljem Vladimir-
'jem še naslednje štiri dni os-
tal v Sofiji, v ponedeljek zve-
čer vstopili na vlak za Beo-
grad... Zaplete pričakuje le
še Aleš, ki vsakomur, ki od
nas zahteva dokumente, ka-
že papir, na katerem je za-
pisano, da so nam »odtujili
kombi in potni list.« »Ne skr-
bite. Čez nekaj dni vas bo-
do tatovi poklicali in ponu-
dili, da vam kombi vrnejo,
če jim prinesete nekaj tisoč
mark...« nas skuša pomiriti
še zadnji bolgarski carinik.
Mejo zapustimo z olajša-
njem; čeprav ne vemo, kaj
nam bo prineslo potovanje
čez Jugoslavijo...
Za Beograd!
»Sviče zora... u subotu...«
zapoje Aleš kultno pesem
iz legendarnega filma »Ko
to tamo pjeva« v torek ob
pol sedmih zjutraj, ko vlak
ustavi na glavni železniški
postaji v Beogradu. Izstopi-
mo z vlaka, kupi prtljage,
slabo finančno stanje in ča-
sovna vezanost na vlak za
Slovenijo pa preprečita, da
bi si glavno mesto naše nek-
danje države ogledali bolj
podrobno... Namestimo se
na vrtu pred kolodvorsko re-
stavracijo, natakarja čaka-
mo dobrih petnajst minut,
ampak odkupi se z odlično
turško kavo. Burek je po-
ceni in dober, časopisa v la-
tinici ali kakršnekoli raz-
glednice ni mogoče dobiti
nikjer. »Razglednice... tega
pri nas že dolgo ni nihče is-
kal...« pove prijazna gospa
v enem od številnih kioskov
na bližnji avtobusni posta-
ji, in želeno dobim šele v
trafiki na koncu parka, sko-
raj kilometer stran... Tudi
znamke so zgodba zase; do-
biti jih je mogoče šele na
pošti, kamor prav na ta dan
upokojenci hodijo po pokoj-
nino... Zaradi moje (najbrž
balkanske) trmaste odloče-
nosti, da bom razglednico
v vsakem primeru poslala,
tako skoraj zamudimo
vlak...
Vstopimo v vagon, kjer nas
razveseli napis »Slovenske že-
leznice« in natančno ob pol
enajstih z olajšanjem odri-
nemo iz Beograda. Proti do-
mu...
Od tu naprej avantura mi-
neva brez zapletov in, kot je
načrtovano, ob pol osmih
zvečer vlak ustavi v Zidanem
Mostu, kjer izstopimo. Že od-
kar smo prestopili jugoslo-
vansko-hrvaško mejo, se po-
čutimo neizmerno bolj var-
no... In srečno.
Dario, ki se nam pridru-
ži čez štiri dni, pripravi v
soboto odlično kosilo iz na-
ravne hrane, katere pozna-
valec je. Srečni, da se je
avantura končala, in zado-
voljni, ker bi se lahko zgo-
dilo kaj hujšega, se šele ne-
kaj dni po prihodu zavemo,
da smo zares doma. Z bo-
gato izkušnjo za sabo in
spoznanjem, da se kuhure
dežel, po katerih potujemo,
ne spoznava med vožnjo z
letali ali bivanjem po hote-
lih. Komaj čakamo, da nas
bodo organizatorji Balkan
Music Networka na podob-
no potovanje povabili še
kdaj. Vendar bi, vsaj če bo
kdo vprašal koga od nas, po
Balkanu odslej raje potovali
z letalom ali vlakom...
ALMA M. SEDLAR
Na boljšjem trgu ob katedrali Aleksandra Nauskega sredi Sofije je mogoče kupiti prav vse; tudi izvime ruske
kučme iz 2. svetovne vojne, doprsni spomenik Stalina, pravoslavne freske, ruske babuške in vse vrste pištol...
30
INFORMACIJE
Zalezovalec
v vsakem kolikor toliko
pretencioznem trilerju se bo-
sta morilec in detektiv šla
psihološko igro. Igro mačke
in miši. Šahovsko partijo s
pravimi smrtnimi žrtvami
namesto odstranjenih lese-
nih kmetov. Kdo bo koga?
Kdo je bolj pameten? V vsa-
kem kolikor toliko preten-
cioznem trilerju ni najbolj na-
pet, najbolj orgazmičen, naj-
bolj pretresljiv konec, temveč
trenutek, ko morilec kljub
vsem oviram pokaže svojo
premoč nad detektivom; ko
detektiv izpade nemočen,
premagan; ko njun odnos
preseže službenega. Trenu-
tek, ko se v Jagenjčkih Han-
nibal Lecter preko vseh straž
in pregrad za sekundo dotak-
ne prsta Clarice Sterling. Tre-
nutek, ko v špici nenajavlje-
ni Kevin Spacey prinese Bra-
du Pittu glavo njegove zaro-
čenke. (Kar pametno sovpa-
da s koncem filma; eden od
vzrokov, zakaj je Sedem med
najboljšimi.) ЋепШек, ko v
Zalezovalcu... em... počakajte
malo. ..no... abo kaj... torej...
khm... ne, menda ne bo nič.
V Zalezovalcu namreč že
od samega začetka vse zgle-
da mogoče. Da Keanuja Ree-
vesa kot morilca nihče še ni
videl, razen nas, ki gleda-
mo Opazovalca, kot bi se film
natančneje prevedel. Da ima
James Spader kronične gla-
vobole in nasplošno zgleda,
kot da bo zdaj zdaj vkup pa-
del, pa ga vseeno vpokličejo
v raziskovanje umorov. Da de-
tektiv, ki sprva raziskuje
umor v Spaderjevem bloku,
Spaderja sploh ne sprašuje o
alibiju in podobnih zadevah,
čeprav ga še ne pozna - le
mirno in povsem naivno mu
reče, da naj se še kaj javi, če
se bo česa spomnil. Da je taisti
detektiv najprej tako sposo-
ben, da zmore obenem pre-
tepati tatove in telefonirati,
ko pa se James pojavi v služ-
bi, ne loči več kumare od lu-
benice (primerjava je takšne
le zaradi pestrosti in nima
posebne navezave na film.)
In tako naprej.
Ko že kmalu po uvodnih
kadrih pričakaš takšne ne-
buloze, pričakuješ v nadalje-
vanju karkoU, ali pa priča-
kovanja raje enostavno od-
ložiš na stran in si zaradi do-
bre volje raje predstavljaš, ka-
ko so snemali določene sce-
ne ali pa, kako je tale čudna
zadeva zgledala, ko je še bi-
la v kokonu scenarija. Je bolj
zabavno.
Če dosedanje namige str-
nem v nekaj besed: film je
notranje raztrgan. Liki se
premikajo po kaprici (ne pre-
več inventivnega) scenarista,
pri tem pa se sprehajajo med
Matrico (samo ne sprašujte,
zakaj upočasnjeni posnetki
pa pogled iz perspektive mo-
rilca s sliko video kamere, ker
na to odgovorov ni), Vriogla-
vico (ja, Hitchcock je napra-
vil suspenz s tem, ko njegovi
junaki niso vedeli, kar smo
vedeli mi, gledalci. In?) in
celo Batmanom. Ko Keanu
pleše s svojimi žrtvami, sa-
mo še čakaš, da bo v stilu Jac-
kaNicholsona izjavil: »Bi ple-
sala z vragom v bledi mese-
čini?« Itak razlaga svojemu
preganjalcu, da sta kot yin
in yang, kot Batman in Jo-
ker, dve plati iste medalje,
le da ne pojasni, kdo je v tej
podelitvi vlog ženska. Stavil
bi na Keanuja. Dolge lase
ima; pa vse Spaderjeve žen-
ske pobija, verjetno zaradi
ljubosumnosti. In na žalost
ob tem tudi igra tako pristno
kot bleda meseäna. Kar glede
na to, da njegov karakter ni-
ma niti toliko osebnosti kot
klavirska žica, s katero davi
nedolžne mladenke, ni čud-
no. Spader jo v bistvu, igral-
sko gledano, odnese še naj-
bolje. Marisa Temei paje tudi
tam nekje na Keanujevi rav-
ni. Slabo jih je vodilJoe Char-
banic, ki je doslej režiral
glasbene videospote.
PETER ZUPANC
DESKANJE
PO SPLETU
Goooool!
Ob iskanju te strani sem
se malce namučil, priznam,
in to predvsem zaradi lastne
neumnosti. Od našega po-
štarja sem namreč prejel pri-
jazno in nadvse vljudno že-
ljo, naj poiščem kakšno no-
gometno spletišče, ki bo po-
krivalo evropski nogomet in
prisežem, da mi je šele po ne-
kaj neuspelih poskusih us-
pelo doumeti, da bo najbolj-
ši naslov prav uradna doma-
ča stran FIFE, svetovne no-
gometne zveze (www.fi-
fa.com). FIFA.com, torej.
Za takšnega nogometnega
nevedneža, kot sem, je obisk
tako kompleksne in informa-
cij polne spletne predstavi-
tve pravo razodetje. Izvedel
sem, da je bila Svetovna no-
gometna zveza, ali kot glasi
uradni naziv. Fédération In-
ternationale de Football As-
sociation, ustanovljena v Pa-
rizu pred skoraj sto leti, toč-
neje leta 1904. Hja, saj kar
vidim, da se nasmihate, am-
pak povem vam, da boste na
tej strani gotovo obviseli tu-
di tisti, ki znate sredi noči
po imenih našteti ekipe vseh
evroligašev.
Zgodovina FIFE je namreč
le majcen kamenček v ogrom-
nem mozaiku informacij. To
spletišče je ogromen korpo-
rativni portal, kakršnega se
ne bi sramoval niti kakšen ra-
čunalniški velikan. Poleg vseh
obveznih informacij o struk-
turi in organizaciji zveze bo-
ste tu našli tudi obilo aktual-
nih informacij o dogajanju
na nogometnih igriščih, re-
zultate vseh tekem, in, da,
uganili ste, tudi o kvalifika-
cijah za Svetovno nogomet-
no prvenstvo.
Nogometnim zanesenja-
kom bodo najbrž prišle prav
rubrike kot so koledar pri-
reditev in novosti ter napo-
vedi tekem, tiste najbolj za-
grete pa utegnejo zanimati
tudi dokumenti o pravilih
posameznih prvenstev, orga-
nizacijska načela in sorod-
ne podrobnosti. Skratka,
dvomim, da se bo našel kdo,
ki bo ugotovil, da ni našel
ene same nove informacije.
Zdaj sem zares prepričan, da
je tale nogomet nadvse re-
sna zadeva.
Pogrešil sem le funkcijo
za iskanje po ključnih be-
sedah, kar bi mi prihranilo
nekaj minut, ko sem iskal
kakšen zapis o Sloveniji. Bi-
lo bi mi namreč v veliko ve-
selje, če bi bil lahko v okence
odtipkal besedi Zahovič ali
Katanec in dobil kup zadet-
kov. Ne zadetkov na gol, ja-
sno, temveč zadetkov iska-
nja. Nekakšna možnost is-
kanja sicer obstaja na niž-
jih nivojih spletišča, toda
tam ne boste našli veliko o
samih igralcih. Saj sem re-
kel, da je stran bolj korpo-
rativna. Je pa vsekakor ko-
ristna referenca za takšne
bimbote, kot sem jaz. Zdaj
znam že razločiti med kra-
ticama FIFA in UEFA. Ali
nisem že na začetku priz-
nal, da o fuzbalu nimam
pojma?
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
Gremo v kino!
Anthony Hopkins se je rodil v Veliki Britaniji, se glasi
pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenci
so: Nik Perčič, Ljubljanska 102, Celje; Darko Korošec, Ul.
frankolovskih žrtev 15, Celje in Silvo Žveplan, Zadobrova
38, Škofja vas. Prejeh bodo vstopnico za ogled filma Celj-
skih kinematografov.
Nagradno vprašanje: Marisa Tomei je osvojila oskarja
za odlično vlogo bistrega in jezikavega dekleta Joeja Pescija
v komediji... Kateri?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 22 oktobra. Izžrebali bomo tri do-
bitnike vstopnice za ogled filma.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
20 VROČIH RC
TV VODIČ
31
32
TV VODIC
TV VODIC
33
34
TV VODIC
PISMA BRALCEV
35
rREJELI
SMO
Kaj ni to
rop
stoletja?
Nova država, ki je zapra-
vila gospodarstvo in postavila
ljudi na cesto, si pač mora
izmišljati vse mogoče nači-
ne, kako priti do denarja za
pohlepno in brez zdrave pa-
meti razbohoteno admini-
stracijo. Če ni denarja iz gos-
podarstva, so tu občani, ki
silno ponižno sprejemajo no-
ve davke, samo da dobi dr-
žavni proračun dovolj za svo-
je nenasitne potrebe, ki niso
upravičene. Imamo namreč
eno najbolj razvejanih admi-
nistracij v Evropi. Še vedno
pa je v veljavi balkansko za-
poslovanje - bolj ko gre k vr-
hu, bolj je opazno.
V	takih razmerah si je mo-
rala država izmisliti tudi to,
kako udariti po žepih upo-
kojencev in tistih, ki to na-
meravajo postati, če bodo v
tej stihiji sploh prišli do upo-
kojitve in pokojnine. Vlada
je leta 1996 spremenila en
člen v pokojninskem zako-
nu in tako zmanjšala osnovo
pri upokojevanju za dobrih
10 odstotkov. Narod se ni zga-
nil in je brez ugovora sprejel
spremembo člena in s tem
znižanje pokojnine. Ker se ob
tej potezi ni nihče oglasil, so
pametne glave ugotovile, da
enako igrico lahko nadalju-
jejo v nedogled in so že na-
slednje leto, to je leta 1997,
ponovno znižale pokojninsko
osnovo - zdaj je manjša za
več kot 15 odstotkov. Takšno
zniževanje se bo verjetno na-
daljevalo in ni dokončno, saj
neuki in nepoučeni Sloven-
ci vse prenesejo. Zmanjšali
so tudi odpravnine ob upo-
kojitvi, ki zdaj znašajo le še
tri mesečne plače.
Prišli smo tako daleč, da
dobijo ljudje ob upokojitvi
za vsako leto delovne dobe
manj pokojnine! Ali ni to ab-
surd in izkoriščanje brez pri-
mere? Še v fevdalizmu se je
gospoda zadovoljila z dese-
tino. Res ne vem, kako si pri-
stojni dovolijo odvzeti Slo-
vencem, ki se upokojujejo po
spremembi 161. člena zako-
na, tako visok odstotek po-
kojnine.
V	pokojninski sklad smo
vplačevali več desetletij, zdaj
pa nam protipravno kratijo
pravice. Takšne pravice si ne
more vzeti nihče, ker je to
navadna kraja.
Skrb vzbujajoča je tudi vlo-
ga sindikatov, ki svojega po-
slanstva niti približno ne iz-
polnjujejo. Opozicija in
preostale politične stranke pa
imajo druge in večje skrbi,
kot je zavzemanje za »Ropo-
ve upokojence«, ki so tako
ali tako revni kot cerkvene
miši.
Predvidevajo še bolj dra-
stično podaljšanje starostne
dobe, čeprav je slovenski na-
rod že tako izčrpan, da upo-
l^ojitve marsikdo ne bo do-
čakal.
Vse to naši vrli politiki do-
bro vedo, pa kljub temu na
TV pripovedujejo, da noče-
jo nikomur nič odvzeti, saj
nam res ni več kaj dosti vze-
ti.
Tako na tiho, hitro in neu-
pravičeno sprejeti 161. člen
je treba takoj razveljaviti in
prizadetim povrniti nastalo
škodo. Zaradi krivic, ki jih
doživljamo Slovenci, pred-
lagam, da se ustanovi stran-
ka z imenom: Stranka ogro-
ženih Slovencev, ali s krati-
co SOS, ki bi varovala narod
pred brezobzirnim izkoriš-
čanjem in krivicami vlada-
jočih strank.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
»Človeko-
Ijubniff
Bush
želodec se mi obrača, ko
gledam Busha, kako izjavlja,
da se mu afganistanski otro-
čički smilijo, in prosi ame-
riške otroke, naj vsak vtak-
ne dolar v kuverto in ga poš-
lje v Belo hišo, da bodo ku-
pili hrano za lačne Afgani-
stančke. V isti sapi pa Bush
noč in dan na te iste otroke
odmetava bombe (in to celo
kasetne, ki so največji zlo-
čin tehnologije), na stotine
ljudi leži v razrušenih bolni-
šnicah.
To je tako, kot če bi An-
gleži, Francozi, Rusi in Ame-
rikanci leta 1945 dejali: »Mi
dobro vemo, da so nacisti
zbežah v Argentino. Če nam
argentinske oblasti teh raz-
noraznih Eichmannov, Men-
gelov in podobnih zločincev
ne izročijo v štirinajstih dneh,
bomo Argentino zrušili do
tal!« Takrat svet še ni bil do
konca pokvarjen, kot je dan-
danes. Amerikanci imajo še
na bankovcih napisano, da ver-
jamejo v boga. Da, toda v svo-
jega - ameriškega! In nihče,
ki ne verjame v njihovega bo-
ga, nima pravice živeti na tem
svetu. Vsi, ki so proti gnile-
mu kapitalizmu, kakršnega
ZDA vsiljujejo vsem nam (in
v katerega Slovenci ponižno
rinemo), morajo izginiti z ob-
ličja zemlje: Fidel Castro in
Kuba, Sadam Husein in Irak,
Miloševič in Srbija, Vietnam,
Koreja, itd.
A ta samozvani »higienik«
(ZDA) moderne dobe je do-
bil, kar je desetletja iskal.
Amerika je naletela na člo-
veka, ki se ne boji. Terori-
zem je dejanje obupa, v njem
smo vsi premaganci. Vsi! Po-
šteno se vprašajmo, zakaj se
nekdo poslužuje terorizma?
Ali ni prisiljen v ta korak?
Pa še tole mi leži na jezi-
ku: Ameriška propagandna
mašinerija nas noč in dan za-
sipava s frazami, da je raz-
vpiti 11. september simbol na-
pada na svetovni mir, svetov-
Л0 demokracijo, svetovno...
To so puhlice. Dobro ve-
mo, na koga je bil naslovljen
napad. Na tistega, ki je de-
setletja večal prepad med bo-
gatimi in revnimi, izobražen-
ci in neukimi, sitimi in umi-
rajočimi od lakote. Naslov-
nik je znan: Amerika. Zato
se zdijo izjave naših politi-
kov še toliko bolj neumest-
ne, nepremišljene in zelo zelo
nevarne. Upam, da 99 odstot-
kov teroristov ne ve, kaj je
Slovenija, kaj Slovaška in kaj
Slavonija! Kot basen o bolhi
in slonu...
ALEX BASS,
Celje
PRITOŽNA
KNJIGA
Počitniko-
vanje -
tako in
drugače
Doživetja, ki jih bom na-
nizal, so iz mojega zadnjega
enotedenskega počitnikova-
nja v toplicah v Podčetrtku,
v naselju Lipa, kjer sem se
skupaj z družino krepil in
užival v zdravilnih vrelcih, v
apartmaju v naselju Lipa in
tamkajšnji restavraciji.
V	glavnem je bilo vse le-
po, vključno z vremenom, ki
je bilo kot nalašč za kopa-
nje, plavanje,, poležavanje,
rekreacijo na prostem. Ved-
no pa se zgodijo tudi stvari,
ki vse lepo zmotijo ali celo
pokvarijo. Tako je bilo tudi
med našim počitnikovanjem
in par takšnih primerov bom
tudi omenil.
Ob času za nastanitve, to
je po 10. uri, naš apartma še
ni bil nared za nastanitev. Ta-
krat so bile tam službujoče
snažilke v največjem delov-
nem zagonu.
V	Merkatorjevi trgovini v
naselju Lipa so mi nakuplje-
no blago zložili v njihovo re-
klamno pvc vrečko, na kate-
ri je bil velik napis njihove
firme. In to vrečko so mi polno
zaračunali. Na moje vpraša-
nje, če bom na to reklamno
vrečko dobil kaj popusta, mi
je starejša prodajalka, očit-
no slabo razpoložena, neje-
voljno odgovorila, da ne, ker
da tudi drugje vse polno za-
računavajo.
V	restavraciji Lipa so nam,
kljub predhodno naročenem
malem kosilu (na to smo jih
še sproti opozorili), postre-
gU in zaračunali velika kosi-
la.
V	večernih urah pa sem
opazil, da v našem nastani-
tvenem območju ne deluje
javna razsvetljava. O tem sem
po telefonu (preko prijazne
receptorske službe apartho-
tela Rosa) obvestil vodjo
apartmajskega naselja in pri-
čakoval, da bodo zadevo ure-
dili. Žal pa iz tega ni bilo nič.
Ves teden, kolikor smo tam
bivali, napake niso odpravi-
li. Ob novici, da je bil nekaj
dni pred tem v tem kraju od-
tujen osebni avtomobil, je bi-
la skrb za varnost našega av-
tomobila, parkiranega v te-
mi, tem večja.
Da bi bila mera polna, naj
omenim še nenehen ropot,
ki ga je povzročalo vibrira-
nj e vodovodne napeljave pri
točenju tople vode v kuhinji
našega apartmaja. Da zade-
va ni bila tako nedolžna, so
potrjevali gostje iz sosednjih
apartmajev v isti hiši, kamor
je ta ropot dokaj krepko od-
meval.
VLADO PAREŽNIK,
Mozirje
36
ZAAVTOMOBILISTE
Športnejša
mazda MX 5
Japonska Mazda na le-
tošnjem frankfurtskem av-
tomobilskem salonu ni po-
kazala povsem novega av-
tomobila, je pa vendarle ime-
la nekaj manjših novosti.
Zlasti mladi so se zagleda-
li v posebno izvedenko MX
5 z oznako MPS ali Mazda
Performance Serie.
To med drugim pomeni, da
so s to izvedenko slovitega
avtomobila hoteli bolj pou-
dariti nekatere športne zna-
čilnosti. Vgradili so marsikaj
tistega, kar ponuja Mazdin od-
delek Mazda Speed. Motor
ima gibno prostornino 2,0-
litra in ponuja največ 200 KM
pri 7.000 vrtljajih v minuti,
navora pa je za 196 Nm pri
6.000 vrtljajih v minuti. Do-
dano je še marsikaj drugega,
saj so recimo kolesa 17-palč-
na in z večjimi diskastimi za-
vorami. Blažilniki so nastav-
ljivi po višini, enako velja za
vzmeti, vse to pa zagotavlja
boljše vozne lastnosti. Ta MX
5 ima posebne žaromete in
na novo oblikovano prednjo
masko, saj ta zagotavlja boljši
oziroma učinkovitejši dotok
zraka v motorni prostor, s tem
pa je izboljšano hlajenje. Tudi
blatniki so nekaj širši, kar še
poudarja športni značaj av-
tomobila, medtem ko je na
pokrovu prtljažnega prosto-
ra spojler. V notranjosti ni bis-
tvenih sprememb, vse pa ka-
že, da bo japonska tovarna
to vozilo namenjala predvsem
ameriškemu trgu. Mimogre-
de naj še zapišemo, da je sloviti
Wanklov oziroma rotacijski
motor, ki ga je Mazda precej
izpopolnila in se bo vrtel tu-
di v novi mazdi RX 8, dobil
nov katalizator. Ta deluje ta-
koj po zagonu motorja, saj
zaradi svoje posebne zgrad-
be že v prvih 20 sekundah de-
lovanja motorja zmanjša
vsebnost ogljikovodikov v iz-
pušnih plinih za 50 odstot-
kov.
Mladi so se zagledali v mazdo MX 5 MPS.
Za zimo eskimo 3
čeprav zima še ni pred vrati, se kranjska Sava, edini
slovenski izdelovalec pnevmatik, že predstavlja z novo
zimsko gumo.
To je eskimo 3, ki predstavlja nekakšno nadgradnjo zna-
ne in uspešne pnevmatike eskimo 2. Pri tej novi gumi je
med drugim določena smer vrtenja, s tem pa je zagotovlje-
no učinkovitejše odvajaje vode in snežne brozge izpod ko-
lesa. Eskimo 3 ima v primerjavi z eskimom 2 tudi več prije-
malnih robov, kar je še toliko bolj pomembno na mokri in
zasneženi cesti. V Savi pravijo, da je novi eskimo tudi tišji
od prejšnje generacije, po drugi strani pa ima guma pose-
ben vložek, ki opozarja na obrabljenost. Kot pravijo v Savi,
je eskimo 3 samo za tri odstotke dražji od eskima 2, na
voljo pa bo v hitrostnem razredu H (do največ 210 km/h).
Novi motor za
jaguarja S
Britanska avtomobilska
hiša Jaguar je nekoliko po-
sodobila oziroma spreme-
nila jaguarja S.
Avto je dobil nove odbi-
jače, nove prednje luči (se-
rijsko so ksenonske), med-
tem ko je svoje opravila tu-
di nemška tovarna menjal-
nikov ZF, ki mu je nameni-
la nov šeststopenjski avto-
matski menjalnik, točno tak-
šnega, kot bo na voljo v no-
vem BMW serije 7. Ob vsem
bodo ponudili tudi novo iz-
vedenko, ki jo bo poganjal
4,2-litrski bencinski motor.
Ta bo ponujal 400 KM in sko-
raj 540 Nm navora. Kdaj se
bo ta izvedenka jaguarja S
pojavila na trgu, še ni zna-
no, niti cena. Drži pa, da bo
jaguarja S od leta 2003 po-
ganjal 2,7-litrski turbodizel-
ski motor V6, ki bo skupno
delo Forda (ta je lastnik Ja-
guarja) in francoskega kon-
cema PSA.
Volvo S60 D poslej tudi z dizelskim motorjem.
Dizelski motor za volvo S60
švedski Volvo je bil ved-
no nekoliko drugačen, zdi
se tudi, da so bili kupci vol-
vojev nekoliko drugačni. V
ponudbi srednjerazrednega
modela z oznako 60 je vse
doslej manjkal moderen di-
zelski motor. Tovarna to
»napako« sedaj popravlja
in začenja v S60 vgrajevati
dizelski agregat, pri čemer
to izvedenko označuje z D5.
Kot pravijo, je to povsem
na novo razvit dizelski pogon-
ski motor z gibno prostorni-
no 2,5-litra, petimi valji in ne-
posrednim vbrizgom goriva
po skupnem vodu. Moči je za
163 KM in 340 Nm navora pri
1.750 vrtljajih v minuti, kar
po tovarniških podatkih za-
dostuje za največ 210 km/h
in pospešek 9,5 sekunde do
100 km/h. Ob tem tovarna tr-
di, da naj bi bila povprečna
poraba vsega šest litrov dizel-
skega goriva, kar je vsekakor
zelo spodbudna številka. Ce-
na avtomobila ta hip še ni zna-
na, prodaja pa je že stekla.
Kdor bo hotel, bo lahko pri
tej različici dokupil tudi stal-
ni štirikolesni pogon, ki ga pri
Volvoju označujejo z AWD
(Ali Wheel Drive). Ta bo na-
prodaj v kombinaciji z 2,4-
litrskim bencinskim motor-
jem s 200 KM. Načeloma se
vsa moč prenaša na prednji
kolesni par, v primeru, ko pa
ni več ustreznega oprijema,
gre nekaj moči preko haldex
sklopke (ime je dobila po šved-
skem podjetju Haldex) tudi
na zadnji kolesi.
Cherokee
opran
krivde
V ZDA in tudi nekaterih
drugih državah je bilo lani
in predlani kar nekaj nesreč
z jeep grand cherokeejem
letnikov od 1995 do 1999.
Šlo je za avtomobile,
opremljene s samodejnimi
menjalniki. Po sedanjih ган
ziskavah, ki jih je opravil ame-
riški zvezni urad za varnost v
prometu, pa je postalo jasno;
da v primeru nesreč ni šlo za
morebitno serijsko napako na
menjalnikih. Komisija zato
domneva, da je do nesreč
prišlo zaradi napak voznikov.
Tokijski
salon bo
Zaradi septembrskega te-
rorističnega napada na New
York se je v precejšnji krizi
znašla tudi avtomobilska in:
dustrija oziroma prireditve,
kjer naj bi predstavili nove
avtomobile. Tako se precej
časa ni vedelo, ali bodo ko-
nec oktobra pripravili Tok-
yo Motor Show, pomem-
ben avtomobilski salon v ja-
ponski prestolnici. Sedaj od
tam prihaja novica, da sa-
lon bo in da bodo tam na-
stopila praktično vse avto-
mobilske tovarne.
BMW X5
gre za med
Nemški BMW ima s svo-
jim X5, ki je po obliki teren-
ski, po zmogljivostih pa
skoraj športni avtomobil, ve-
liko veselja oziroma zado-
voljstva.
Avto nastaja v ameriški to-
varni v Spartanburgu v Južni
Karolini, kjer med drugim iz-
delujejo tudi Z3. Pred nedav-
nim pa so tam naredili 100-
tisoči X5, kar je nedvomno
zelo ugodna številka, saj j^
treba vedeti, da spada v visok
cenovni razred. Avto je še po-
sebej uspešen letos, saj so pro-
dali več kot 35 tisoč vozil.
ZA AVTOMOBILISTE
37
Recesija tudi pri
evropsiciii tovarnaii
Vse kaže, da utegne na-
povedana avtomobilska
j0za najprej in tudi najbolj
prizadeti italijanski Fiat. Ta
jgŽe pred 11. septembrom
^nianjšal obseg izdelave,
5¿daj pa ga še bolj.
To med drugim pomeni,
da naj bi bila letošnja proi-
zvodnja Fiatovih vozil manj-
ja za skoraj 100 tisoč vozil.
Kot kaže, bo moralo na za-
kasni dopust vsaj 35 tisoč de-
lavcev (oktobra 20 tisoč,
preostali verjetno novem-
bra). Seveda je vse to priza-
delo ne le Fiatove tovarne v
Italiji, pač pa tudi drugje po
svetu, denimo na Poljskem.
Tam so že poslali domov 700
delavcev, nekaj podobnega
pa se utegne zgoditi v Brazi-
liji. Vse slabše gre tudi Re-
naultu. Tako naj bi za nekaj
dni ustavili izdelavo v petih
francoskih obratih, verjetno
pa podobna usoda čaka tudi
Renaultove tovarne v Špani-
ji. Zanimivo pa je, da bo ne-
kaj dni stal tudi novomeški
Revoz, ki je v večinski lasti
Renaulta. Vendar v Novem
mestu pravijo, da je bil ta
»dopust« načrtovan že v let-
nem planu in torej ni posle-
dica terorističnih napadov
na ZDA. Največja evropska
tovarna osebnih avtomobi-
lov Volkswagen je prav tako
sporočila, da se bo njena let-
na izdelava zmanjšala vsaj
za 13 ah 14 tisoč vozil, ob
tem pa bodo prenehale de-
lati nekatere izmene in ne
bo več nadurnega dela.
Kmalu rover MG X80
MG Rover Grup je na-
slednik tistega, kar smo
nekoč poznali samo pod
oznako oziroma imenom
Rover.
Tovarna je bila pred leti v
lasti nemškega BMW, sedaj
je samostojna, v zadnjem ča-
su pa ji posel ne gre izjemno
od rok. Kljub temu se pri-
pravljajo na predstavitev ne-
kaj novih modelov, ki naj bi
pripomogli k boljšim časom.
Prvi bo MG X80, ki je bil na
ogled tudi na letošnjem frank-
furstkem avtomobilskem sa-
lonu. To je kupe s prostorom
2-1-2 in z motorjem V8 z de-
lovno prostornino kar 4,6-li-
tra, ki prenaša moč na zad-
nji kolesni par. Natančnega
podatka o moči ni, čeprav naj
bi imel motor od 260 do 385
KM. Kot pravijo, bo kupe te-
meljito opremljen, ob tem pa
tovarna ta avto primerja re-
cimo s porschejem 911, pa
maseratijem 3200 GT in po-
dobnimi avtomobih. Po na-
povedih naj bi stal nekako 15
milijonov tolarjev, leta 2003
pa naj bi po kupeju predsta-
vili še roadster.
Za rover MG X80 bo treba odšteti 15 milijonov tolarjev.
Porsche ne spreminja načrtov
Nemški Porsche je bil zadnja leta in tudi letos tako rekoč izjemno uspešen in to še
posebej v ZDA, kjer proda skoraj polovico vseh avtomobilov, ki jih naredi.
Porsche kljub vsemu, kar se je zgodilo pred časom, ostaja pri dosedanjih načrtih. Sep-
tembra so tam prodali malenkost manj kot tisoč vozil, kar je bilo sicer za 19 odstotkov
manj kot lani septembra, vendar si zaradi tega ne belijo las. To verjetno le potrjuje znano
napoved, da bodo v morebitni krizi prej dsti, ki izdelujejo cenejše avtomobile kot pa oni,
ki se ukvarjajo s prestižnimi vozili.
38
GLASBA
Veseli planšarji
s Štajerko
Po sedemnajstih letih so
se ponovno oglasili nekoč
legendarni člani ansambla
Veseli planšarji. Res, da ne
gre za muzikante, ki so ob
Frančku Povšetu igrali ne-
koč, gre pa za glasbenike,
ki bodo verjetno uspešno
nadaljevali planšarsko pot.
Miro Grad je bil učenec
Frančka Povšeta: »Trikrat sem
poskusil oživiti ansambel Ve-
seli planšarji. Uspelo mi je
šele tretjič, ko smo se zbrali
taki glasbeniki, ki smo pri-
pravljeni delati. V sedanji za-
sedbi delamo eno leto in že
imamo pripravljen program
za veselice, medtem ko pri-
de ostalo na vrsto prihodnje
leto,« je v oddaji Vrtiljak polk
in valčkov na Radiu Celje pri-
povedoval vodja sedanjega an-
sambla.
Štiri do pet let je iskal us-
trezne glasbenike, ki so naj-
prej osvojili klasični reper-
toar Veselih planšarjev z mno-
gimi že ponarodelimi sklad-
bami, igrajo pa tudi vse naj-
lepše skladbe iz slovenske na-
rodno zabavne glasbe. In teh
- na srečo - ni malo!
Člani ansambla so: Miro
Grad (klarinet, saksafon, vod-
ja), Drago Brvar (vokal, po-
zavna, trobenta). Marko Mis-
jak (trobenta), Peter Pavli (ba-
riton, bas kitara), Peter Pire
(kitara) in Andrej Žvanut
(harmonika, klaviature),
medtem ko poje edina Štajer-
ka Duška Pešak iz Šentjurja.
Vsi fantje nastopajo v klasič-
nih planšarskih oblačilih in
coklah, le pevka je v čevljih,
kot so jih planšarice nosile ob
»ta boljših« praznikih. Imajo
tudi prave planšarske klobu-
ke, med katerimi je najdra-
gocenejši tisti, ki ga nosi tro-
bentar Marko Misjak in je iz
leta 1958, ko ga je v filmu Ke-
kec nosil filmski Kekec Mati-
ja Bari. V avtentičnem oko-
lju planšarjev v prvem letu še
niso igrali, to se naj bi zgodi-
lo prihodnje leto na tradicio-
nalnem Kravjem balu Pod
skalco v Bohinju.
Veseli planšarji se radi spo-
minjajo enega prvih javnih
nastopov, ki so ga imeli na
jurjevanju letos aprila v Šent-
jurju, pričakujejo pa, da se
bodo v prihodnje na Celj-
skem večkrat pojavih.
T.VRABL
EKSPRES EKSPRES
•	Avstralska pop princeska
Kylie Minogue tudi ta teden
zaseda najvišji mesti britan-
skih lestvic. Njen LP »Fever«
je na vrhu drugi teden, prvi
single z omenjenega albuma
pa najvišjo pozicijo zavzema
že tretji teden. V ZDA se naj-
bolje prodaja novi album
»Pain Is Love« raperja Ja Ru-
lea, ki je kot gost Jennifer
Lopez v njeni pesmi »I'm
Real« tudi na vrhu lestvice sin-
gle plošč.
•	Izšel je dvojni CD »The
Yardbirds Ultimate!« z izbo-
rom kar 52. najvidnejših del
legendarne britanske rock
skupine The Yardbirds, v ka-
teri so v različnih obdobjih
nastopili kar trije kitarski ve-
likani, Eric Clapton, Jimmy
Page in Jeff Beck.
•	Trenutno najbolj vročo
ameriško rap-metal zasedbo
Limp Bizkit je zapustil kita-
rist Wes Borland.
•	Ena izmed najpopularnej-
ših ameriških pop-rock sku-
pin pretekle petletke Sugar
Ray je svoje pristaše spet nav-
dušila z novim albumom in
singlom »When It's Over«.
•	Busta Rhymes, najbolj
gobčni newyorški hip-hop ar-
tist, je na ploščo »Turn It Up!
The Very Best Of« odtisnil
največje uspešnice s svojih
prejšnjih štirih albumov.
•	Kolekcijo svojih največjih
hitov je končno dočakala tu-
di najpopularnejša izvájalka
modernega folka Tracy
Champman. Na plošči »Col-
lection« je šestnajst pesmi.
•	Paul McCartney bo ko-
nec tega meseca s single ploš-
čo »From a Lover to a Friend«,
katere čisti dobiček od pro-
daje bo namenjen gasilskim
enotam, ki so sodelovale pri
reševanju po napadu terori-
stov na newyorški WTC, na-
javil skorajšnji izid svojega
novega albuma.
•	David Gray, lastnik naj-
bolje prodajanega albuma v
pretekleTn letu v Veliki Bri-
taniji - njegov LP »White Lad-
der« je 75 tednov po izidu še
vedno v zgornji polovici les-
tvice najbolje prodajanih
plošč na Otoku - je na kom-
paktno ploščo »Lost Songs 95-
98« spravil dober ducat neob-
javljenih posnetkov iz druge
polovice devetdesetih.
•	Med glasbenimi kritiki in
ljubitelji bolj zahtevne pop
godbe zelo cenjena kanadska
pevka, pianistka in avtorica
Tori Amos je za svoj najno-
vejši LP izdelek »Strange Little
Girls« posnela priredbe ne-
kaj svojih najljubših skladb
žanrsko zelo različnih izva-
jalcev (Neil Young, Eminem,
Depeche Mode, The Beatles,
Lou Reed, The Stranglers, Sla-
yer...).
•	Ameriška igralka in pev-
ka Bette Midler je svoj novi
album »Bette« zapolnila z me-
šanico zimezelenčkov in no-
vih skladb. Za zvočno podo-
bo plošče je poskrbel moj-
ster Don Was.
•	Gibonni je že v predpro-
daji prodal kar 15.000 izvo-
dov svojega najnovejšega al-
buma »Mirakul«, ki ga je ko-
nec poletja več kot uspešno
napovedal s singlom »Opro-
sti«.
•	Jutri bo v velenjski Rdeči
dvorani festival s prozaičnim
imenom Pridite na žur, kjer
bodo poleg domačina in go-
stitelja Matjaža Jelena godlj
še California, Wellblott, Thç
Drinkers, Andraž Hribar,
Holder, Zeus in Alja Отц!
dič. ^
•	Novi upi domače roci
glasbe O.S.T, bodo v okviru"
turneje, na kateri predstavi
Ijajo svoj prvi LP izdeleí
»8mm«, v soboto, 20. okto-
bra, nastopili v velenjskem
klubu Max.
•	Na isti dan pa bo v mari-
borskem ŠTUK koncertirala
imenitna jazz zasedba zna.
nega philadelphijskega basi-
sta Vicotorja Baileya.
•	Novogoriški yugonostal-
giki Zaklonišče prepeva so
baje za svoj novi videospot
za pesem »Hasan iz Azila« za-
pravili kar 50.000 nemških
mark.
•	Po dveh letih odmora se
na domačo glasbeno prizoi
rišče spet vrača polzelska
kvazi-punk rock skupina
Heilenstein. Fantje so za LP
»Držmo skupi«, ki bo izšel
pod okriljem založbe Hiper-;
sound records, posneli dva-
najst skladb, kot prva izmed
njih pa se bo na single for-i
matu znašla pesem »Moj av-
to«.
•	ŠKUC ROPOT razpisuje
natečaj za Novi rock 2001,
ki traja do 31. oktobra. Nai
men natečaja je izbor in pro-
mocija najbolj izvirne, ino-
vativne in glasbeno-tekstov-
no ozaveščene produkcije ur-
bane glasbe vseh rockovskih
in podobnih zvrsti. Demo po-
snetke z najmanj 15 minuta-
mi izvirne glasbe pošljite na
naslov: ŠKUC, Metelkova 6,
1000 Ljubljana.
SŠ
MED
NOTAMI
•	Okrogli muzikanti iz Laš-
kega bodo imeli nocoj (četr-
tek, 18. oktobra) prvi samo-
stojni koncert v Avsenikovem
abonmaju polk in valčkov v
Kulturnem centru Laško.
Gostje bodo Laška pihalna
godba z Ivanom Medvedom
in državni prvak v igranju na
klarinet Gašper Salobir.
•	V petek, 19. oktobra, bo-
do prvi koncert v letu dni de-
lovanja pripravili člani an-
sambla Vitezi Celjski. Kon-
' cert bo v Narodnem domu v
Celju ob 19.30 uri brez vstop-
nine. Gostje Vitezov Celjskih
bodo Pevsko društvo upoko-
jencev Celje, Viki Ašič št.,
Štefan Jug, Franci Zeme in
Pavle Knez.
•	Jurovski gadi, ki delujejo
pet let in so izdali drugo ka-
seto, bodo imeli koncert v so-
boto, 27. oktobra v Račah.
Koncert se bo začel ob 19.
uri in se ga bodo udeležili tudi
člani Kluba Vrtiljaka polk in
valčkov z Elico Šantl.
•	Na veliki zabavni oktobr-
ski prireditvi v Ilirski Bistri-
ci so za dobro razpoloženje
skrbele glasbene skupine s
Celjskega. Najprej so igrali
Dvojčici Vesna in Vlasta z Ja-
nezom, nato Mlade frajle in
za njimi Vesele Štajerke. De-
kleta (izjema je le Janez Ša-
bec) so poskrbela za imenit-
no razpoloženje, ki je traja-
lo do jutranjih ur. TV
Jesenski koncertni venček
Minuli petek so v Mladin-
skem centru Celje z legen-
darnimi Demolition Group
zažagali v jesensko kon-
certno sezono.
Ne ravno natrpana dvora-
na MC je doživela solidno
koncertno predstavitev sku-
pine, ki si je že priborila me-
sto v domačih glasbenih an-
tologijah, osrednji del mu-
ziciranja pa je bil namenjen
predstavitvi novega albuma
demolišnov Bič, luč -i- upa-
nje. Maloštevilni občudoval-
ci njihovega gostega zvoka so
bili dovolj srčni, da so si pri-
ploskali še dva bisa, vse bolj
filmsko usmerjeni glasbeni-
ki pa so zaključili z uspešni-
co svoje nove glasbene frak-
cije VIS Mesečina.
Koncertna sezono bodo že
v soboto (20. oktobra, vsi
koncerti se uradno začno ob
21. uri) nadaljevali Matej
Kranjc & Agencija roke-
nrol, naslednji teden (26. ok-
tobra) pa bodo svoje džezov-
ske ambicije predstavili štu-
denti v zasedbi Jaka Kopač
Quartet. November odpira-
jo reške legende LET 3 (10.
novembra), sledi koncert
mladih skupin iz Celja in oko-
lice (17. novembra) nato pa
skupina Yogurt (24. novem-
bra). Decembrski vozni red
še ni dokončan, napovedan
je le nastop Shyamov (8. de-
cembra), ki so z odličnim pr-
vencem Željo daleč stran za-
gotovo eno najprijetnejših do-
mačih glasbenih presenečenj
lanskega leta.
SKO
Krčma pri Zamorcu te va-
bi v četrtek, 18.oktobra, ob
21. uri na koncert skupine Ivo
Zoran trio. Vstopnine ni.
Na Japonskem je lepo,
v Šmarju najlepše
To je po vrnitvi domov de-
jal priznani glasbeni moj-
ster iz Šmarja pri Jelšah,
Adam Bicskey. Odzval se je
povabilu Šukarjev in z nji-
mi odpotoval na Japonsko,
kjer so imeli koncert.
Šukar izvaja tradicionalno
romsko glasbo. Pogosto se
jim na koncertih pridruži tudi
Adam z igranjem na cimba-
le. Kot gosta sta s Šukarji na-
stopila tudi Sašo Olenjuk in
Jadranka Juras.
Konec septembra je ista za-
sedba imela koncert v kul-
turnem domu v Šmarju pri
Jelšah, nekaj dni za tem pa
so odpotovali na Japonsko,
v mesto Arai. To mesto je po-
brateno s Slovenj Gradcem
in tako vsako leto pripravijo
srečanje. Letos je poleg Šu-
karjev nastopil tudi ansam-
bel Štirje kovači. Zbralo se
je veliko gledalcev, ki so bili
zelo navdušeni. Adam Bic-
skey je samostojno igral tu-
di klavir in februarja naj bi
ponovno igral na slovenskem
konzulatu na Japonskem.
Sicer pa Adama poznajo ši-
rom po Sloveniji, kjer nasto-
pa s svojim ansamblom. Po-
gosto pa igra tudi na Madžar-
skem, kjer je bil rojen, pa tudi
v Londonu, na Dunaju...in ni
ga inštrumenta, ki ga ne bi
znal igrati.
SK
Adam Bicskey med Japonkami.
NASVETI
39
I	ISCEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite v zavetišču za male živali Zonzani v
j^rmovcu pri Dramljah na telefonu 749-06-02 in na spletni strani http://come.to/
^onzani. Odpiralni čas za oglede psov je ob delavnikih od 12. do 16. ure.
IZ BABICINE KUHINJE
Vitaminske bombice
Potrebujemo: nekaj navadnih aH sport müsli ovsenih ko-
smičev, pest v vroči vodi opranih rozin, nekaj mletih orehov,
nekaj mlete čokolade, nekaj z valjarjem zdrobljenih polno-
zrnatih piškotov, kanček ruma ali nekaj kapelj rumove aro-
me.
Priprava: ovsene kosmiče čez noč namočimo v vodi toliko,
da so pokriti in se napojijo. Naslednji dan pridamo vse ostale
sestavine, vse po našem okusu, lahko pridamo nekaj kokosove
moke ali mandeljne. Z mokrimi rokami delamo za mali oreh
velike cmočke, jih povaljamo v mešanici mlete čokolade in
kokosove moke in polagamo v papirnate košarice (dobe se v
knjigarnah). Narejene so tako rekoč ena dva tri, so brez maš-
čobe in sladkorja in so tudi okusne. Hranimo na hladnem.
Moj nasvet: rozine takoj, ko jih kupim, preberem in jih
shranim v kozarcu z navojem. Primerno količino prebranih
orehov zmeljem in shranim v kozarcu z navojem. Prav tako
mleto čokolado, tako imam vse to vedno pri roki.
Kava za omico ж mlečno peno
Skuham dobro kavico, sladkam jo le s pol tablete natre-
na, pa še to ni potrebno. Posebej v lonček dam 3-4 žlice
hladnega mleka, potresem s ščepcem vanilijevega sladkor-
ja in s paličnim mešalnikom stepam tako dolgo, da se nare-
di gosta pena. Uporabljam mleko le s 5 odstotki maščobe,
mleko z več maščobe naredi še bogatejšo peno.
Na dišečo kavo nakopičim peno, potresem s pol kavine
žličke mlete čokolade in za piko na i še s ščepcem cimeta
(pravijo, da cimet znižuje sladkor v krvi).
Nasvet: sladkajte svojo kavico z medom namesto s slad-
korjem.
ZDRAVNIK SVETUJE
Svet bakterij
Bakterije prištevamo
med mikrobe, to je med naj-
manjša in najbolj enostav-
na živa bitja. Glede na na-
čin razmnoževanja oziro-
ma delitve ločimo tri os-
novne skupine, te pa zo-
pet v več vrst in razredov.
Najbolj poznane so klami-
dije, aktinomicete, spiro-
hete ter rikecije z virusi.
Bakterije so v glavnem
prozorne in brez barve ter
so zgrajene le iz ene celice.
Morfološko se javljajo v ob-
liki kroglice (koki), kot rav-
ne paličice (bacili), ali so
zvite kot spirala ali vejica
(spirile, vibriji).
Koki se pojavljajo samo-
stojno ali v paru kot diplo-
koki. Če se delijo v eni sa-
mi smeri, rastejo kot pali-
čica in jim pravimo strep-
tokoki, ob enakomerni de-
litvi v več smeri dobimo sar-
cine, pri nepravilni rasti pa
nastanejo grozdaste skupi-
ne, ki jim pravimo stafilo-
koki.
Bacili, ki imajo obliko pa-
ličice, lahko tvorijo spore.
Vendar ne vsi. Tistim, ki so
sposobni tvoriti spore, pra-
vimo bacili, preostalim pa
bakterije. Med prvimi je da-
nes kar precej aktualen ba-
cil antraksa, saj se o njem
precej piše in se ga navaja
kot možno biološko orož-
je. Raziskovalci menijo, da
so spore bacila antraks upo-
rabljali že stari Egipčani pri
varovanju grobnic v Dolini
kraljev. V zgodnjem obdob-
ju raziskav in odkrivanj v
Ègiptu je veliko raziskoval-
cev umrlo nenadoma po od-
piranju grobnic. Najprej so
pomislili na različne stru-
pe, pozneje pa so to pove-
zali s sporami antraksa, ki
so zelo odporne in preživi-
jo tudi več tisočletij.
Med bakterijami je zelo
poznana nekdaj zelo nevar-
na bakterija korinobakterija
difterije, ki je povzročala
davico, med spirili, ki se
javljajo v obliki svedra ali
spirale pa vibrio cholere, ki
predstavlja le majhen del
spirale, je pa povzročal šte-
vilne epidemije s številni-
mi žrtvami. Eden najbolj
slavnih ljudi, ki je umrl za-
radi bolezni, ki jo povzro-
ča ta majhen a »zvit« mi-
krob, je bil mogočni vladar
in osvajalec Aleksander Ma-
kedonski.
Bakterija je zgrajena ena-
ko kot celice: iz jedra, ki
vsebuje nukleinske kisline
in s tem dedno zasnovo, iz
protoplazme z različnimi
granulami in ovojnice. Ne-
katere bakterije so sposob-
ne, da v neugodnem okolju
zaščitijo svojo gensko struk-
turo v obliki spore. Spore
so zelo odporne na različ-
ne vplive. Dobro prenašajo
izgubo vode. vročino, ob-
sevanja a tudi različne ke-
mikalije. Nekateri bacili
zgradijo okrog svoje fertil-
ne substance celo tri ovoj-
nice, ki so zelo odporne.
Za razvoj in s tem rast in
razmnoževanje bakterij
imajo pomembno vlogo
temperatura okolja, vlaga,
a tudi metabolizem same
celice. Rast se izrazi v veli-
kosti in v številu. Posamez-
na bakterija se lahko le po-
veča, lahko pa se razdeli v
dve novi mali bakteriji. Ne-
katere se razmnožujejo ta-
ko, da se prelomijo na po-
lovico, druge pa da se cepi-
jo po dolžini. Če se bakte-
rije razmnožujejo na povr-
šini kakšne kulture, ki pred-
stavlja hranilo za razvoj, se
že v 24 urah ustvari koloni-
ja, ki vsebuje veliko količi-
no bakterij.
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik sve-
tuje.
Nekatere bakterije se hi-
treje razmnožujejo pri niz-
kih temperaturah (pod 15
stopinj Celzija), druge potre-
bujejo visoko temperaturo od
55 do 80 stopinj ( v vročih
vrelcih), največ pa se jih raz-
množuje med 30 in 37 stopi-
njami Celzija. Nekatere za
svoj razvoj potrebujejo kisik,
druge pa se lažje in hitreje
razmnožujejo v anaerobnih
pogojih, saj pridobivajo ki-
sik z redukcijo raznih snovi.
Bakterije so lahko zelo sta-
bilne oblike in genetske struk-
ture, se pa lahko tudi zelo hi-
tro prilagajajo različnim spre-
membam, tako, da je posta-
la zaradi tega borba z bakte-
rijami resen problem. Več o
različnih boleznih, epidemi-
jah, antibiotikih, cepljenju,
imunosti, alergijah, kako pre-
prečujemo nalezljive bolez-
ni in kako jih zdravimo pa v
nadaljevanju in v odgovorih
na vprašanja.
Prim., dr. JANEZ TASIC,
spec, inter, kardiolog
KALIA NASVETI
Priprava vrtne
zelenice na zimo
Po končani rastni sezoni se
rast trave umiri in v jesen-
skem času se trava le še raz-
rašča ter tvori veliko stran-
skih poganjkov. S sledečimi
ukrepi bo trata dobro prezi-
mila in nas spomladi priča-
kala lepa, trpežna in enako-
merno gosta.
Gnojenje
Zadnjikrat smo trato gno-
jili z dušikom v začetku sep-
tembra. V jesenskem času pa
prekomerno gnojenje z du-
šikom lahko povzroči slab-
šo prezimitev in odpornost
rasdin na bolezni, zato je bo-
lje, da jeseni trato založno
gnojimo s fosforjem in kali-
jem. Predvsem kalij omogo-
ča dobro odpornost na niz-
ke temperature.
Zračenje
Zelo zbita in zgažena tla
tudi v jesenskem času lahko
prezračimo. Zračimo z vila-
mi, s katerimi privzdignemo
plast tal ali pa s posebnim
strojem aeratorjem, ki tla tudi
rahlja. V tako obdelanih tleh
rastline tvorijo širši in glob-
lji koreninski sistem.
Košnja
Trato zadnjikrat pokosimo
v prvi polovici oktobra in po-
grabimo pokošene ostanke.
Odpadlo listje z dreves red-
no grabimo, da se pod list-
jem ne razvijejo bolezni in
razširijo škodljivci. Pomem-
bno je tudi, da v zimskem
času, ko trate ne prekriva
snežna odeja, trato opazu-
jemo in spremljamo njeno
življenje.
Vabimo vas v VRTNI CENTER KALIA na Kidričevi cesti, kjer vam v tem času
nudimo vse za urejanje grobov: zemljo, pesek, dekorativno mešanico šot, rastline za
sajenje (cvetoče rastline, trajnice, nizke vrste drevja in grmovnice) in sveče. Za 1.
november pa bo možno naročiti tudi nagrobne aranžmaje s svežim cvetjem, suhim
ali pa tudi svilenim cvetjem. Informacije in naročila bomo sprejemali tudi po telefo-
nu na številki: 491 75 40 in 491 75 41.
40
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Kostanj za posladek
Kostanj in druge jesenske
dobrote nas kar same vabi-
jo, da iz njih pripravimo
kakšno manj običajno oku-
sno jed.
Gobova juha z
jetrnimi cmoki
Za 2 osebi potrebujemo:
lOOgpiščančjihjeter, 1 majh-
no čebulo, žlico masla ali
margarine, 4 žlice drobtin,
1 rumenjak, sol, poper, ma-
jaron, 1 vrečko gobove juhe.
Priprava: jetra oplaknemo
in odcedimo. Zmeljemo jih
na stroj ček. Čebulo drobno
sesekljamo. V ponvi segreje-
mo maslo ali margarino. Na
maščobi prepražimo čebulo,
da postekleni. Čebulo, mle-
ta jetra, rumenjak in drobti-
ne zmešamo, da dobimo te-
sto, ki ga nato še začinimo s
poprom, soljo in majaro-
nom. Če je testo preredko,
dodamo še malo drobtin. Po
navodilu z vrečke skuhamo
gobovo juho. Nato oblikuje-
mo z dvema žličkama cmo-
ke iz jetrne zmesi. Cmoke da-
mo v juho. Najprej pustimo,
da juhe zavre, nato kuhamo
cmoke na majhnem plame-
nu do konca. Juho ponudi-
mo za večerjo ali pa za pred-
jed k manj izdatnemu obe-
du.
Avokado s
kislim mlekom
Za 4 osebe potrebujemo:
1 limono, baziliko, avokado
(250 g), pol litra kislega mle-
ka, muškatni orešek, poper,
sol.
Priprava: limono tanko os-
trgamo in iztisnemo. Avoka-
do razpolovimo, koščico od-
stranimo. Z žlico izdolbemo
avokadovo meso in ga pret-
lačimo v mešalniku, doda-
mo tudi baziliko in kislo mle-
ko. Prilijemo 1/8 litra vode
in limonin sok, dodamo na-
strgano limonino lupinico,
po okusu začinimo s soljo,
poprom in nastrganim muš-
katnim oreškom. V kozarce
damo po dve kocki ledu in
nalijemo kislo mleko, okra-
simo z listi bazilike.
Kostanjeva
torta
Potrebujemo: 12 dag slad-
korja v prahu, 4 rumenja-
ke, 1 vanilin sladkor, sese-
kljano limonino lupinico,
sneg 4 beljakov, 5 dag sese-
kljanih mandeljnov, 21 dag
kuhanega in pretlačenega
kostanja, 2 žlici drobtin, če-
trtina pecilnega praška;
maščobo in moko za mo-
del, čokoladne drobtinice
za posip.
Priprava: zmešamo slad-
kor in rumenjake, vanilin
sladkor in limonino lupini-
co. Nato dodamo sneg, man-
deljne, kostanj, drobtine in
pecilni prašek, premešamo
in stresemo v dobro pomaš-
čen in z moko potresen mo-
del in pečemo pri 200 stopi-
njah tričetrt ure. Ohlajeno
premažemo s poljubno mar-
melado ali kremo in potro-
simo s čokoladnimi drobti-
nami.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Kokoš s pivom
Za 6 oseb potrebujemo: ve-
liko kokoš (3 kg), 50 g masla,
1 čebulo, 3 žlice brinjevca ali
gina, steklenico svetlega piva,
150 g sladke smetane, sol, po-
per, 300 g svežih gob (ali za-
mrznjenih ali suhih), peteršilj.
Priprava: kokoš narežemo
na 6 kosov in jo popečemo,
da z vseh strani lepo porjavi.
Dodamo drobno sesekljano če-
bulo, pražimo, da čebula po-
stekleni. Po približno 10 mi-
nutah zalijemo kokoš z brinjev-
cem, pokrijemo posodo in jo
odstavimo s štedilnika. Pusti-
mo jo stati 5 minut. Potem za-
lijemo še s pivom, kozico pa
pristavimo nazaj na štedilnik.
Dodamo 4 žlice smetane, ma-
lo soli in popra. Počakamo,
da jed zavre, nato zmanjšamo
plamen in dušimo kokoš pol
ure. Dodamo gobe: sveže na-
režemo na lističe, zamrznje-
ne dodamo neodtajane, suhe
pa prej namočimo v vodi, da
se napnejo. Kuhamo kokoš in
gobe, da se meso zmehča. Po-
tem vzamemo oboje iz oma-
ke. Omako zalijemo s 4 žlica-
mi smetane, premešamo, pre-
vremo in po okusu začinimo.
Omako prelijemo čez kokoš,
potresemo s sesekljanim pe-
teršiljem, ponudimo pa s
krompirjem v kosih in s sola-
to.
Vrelec mladosti
tudi pri nas
v sodobnem času so mediji tisti, ki nare-
kujejo modne smernice in trende. Nečimr-
nost pa je tista, ki nas žene v preizkušanje
vseh mogočih žavb, da bi izgledah lepši in
popolnejši. Tokrat je svoje ime zastavil sve-
tovno znani zdravnik dr. Erich Schulte, ki
pravi, da je odkril vrelec mladosti. Učinki
njegovih preparatov so že znani.
ISIetmlajsislOIWIS.
Za revolucionarnim sistemom obrazne ne-
ge !QMS stoji znani medicinec dr. Erich Schulte,
ki je svojo kariero posvečal predvsem obnovi
obraza žrtev prometnih nesreč. Posebno po-
zornost je zahtevalo zdravljenje kože, zato je
razvil izdelke za regeneracijo tkiv.
!QMS bazira na znanstvenih osnovah celič-
nega pomlajevanja kože in deluje globoko v
plasteh. Z redno nego koža znova pridobi na-
ravno vlažnost in se bolje zoperstavlja proce-
su staranja. !QMS sestavljajo trije proizvodi:
sadnokislinski preparat in dva visoko koncen-
trirana kolagenska preparata (dnevni in noč-
ni), ki sta obogatena z aktivnimi snovmi.
Z nego !QMS se življenjsko pomembne sub-
stance kožnih celic pridobivajo na naraven na-
čin, koža pa pridobi mlajši in vitalnejši izgled.
Kozmetiko !QMS uporabljajo tudi mnoge
svetovno znane osebnosti kot so Gina Lollo-
brigida, Melanie Griffith, švedska kraljica Sil-
vija ter mnoge druge, ki so čudežno kozmeti-
ko dr. Schulteja preizkusile ob njegovem vrel-
cu mladosti v Marbelli.
»Noben skalpel ne more kože tako temelji-
to pomladiti, kot to zmorem jaz s !QMS,« pra-
vi dr. Erich Schulte.
V petih dneh brez aken
Večne težave mladostnikov še vedno ostaja-
jo akne in mozolji, vendar so v Kozmetiki Mar-
guč tudi za to našli pravi recept. Z nasveti der-
matologa, ki redno sodeluje pri zdravljenju
aken in s preparati Christine Schrammek, dr.
med., se lahko struktura kože opazno izboljša
že v petih dneh.
Trajno brez nezaželenih
dlačic
Dlake in dlačice grenijo življenje marsika-
tere ženske, ki želi izgledati karseda prijetno
in privlačno. Še posebej nadležne znajo biti
tiste nad zgornjo ustnico, ki z britjem postaja-
jo še trdovratnejše.
Za trajno odstranjevanje dlak in kapilar p
vsem telesu, obrazu in nogah je pravi odgovc
novost v kozmetiki - laser. Gre za povsem ne!
kodljivo in neboleče trajno odstranjevanje dlá
Že po treh ali štirih obiskih Kozmetike Mai
guč se boste dlačic zagotovo znebih.
Z oxiffatom do
poželjivih oblin
Marsikdo se v mrzlih zimskih dneh polei
in pozabi na redno vadbo in pravilno prehn
no, zato so posledice najbolj vidne poleti, k
želimo smukniti v kakšne seksi kopalke. D
bi se čimprej in na zdrav način znebili nezaži
lenih oblin in si lepo izoblikovali telo, je prai
odgovor oxifat.
Metoda oxifat deluje na podlagi patentie
nih elektrod, ki v dotiku s kožnim tkivom omo
gočajo čim boljšo izrabo infrardečih žarkov
Elektrode hkrati oddajajo prijeten električn
tok, ta pa aktivira aerobno aktivnost. S tá
šnim delovanjem je ta metoda edina, ki omo
goča odstranjevanje maščobnih zalog. S ten
postopkom telo oblikujemo za vedno in n
tistih delih, kjer to pač želimo.
Terapijo lahko dopolnite tudi z body liftin
gom, anticelulitno terapijo ali terapijo prot
strijam. Ob obisku salona pa si le privoščiti
tudi katero izmed bogate ponudbe masaž.
Bogato ponudbo Kozmetike Marguč dopol
njuje tudi komora s kisikom Panthermal, turšk
parna kopel, finska savna, zeliščna in infrai
deča savna.
Z mikroimplantacijo naravnih pigmentoW
zgornjo plast kože poskrbijo za permanentni
make-up in atraktivno poslikavo kože, vsem
dobro znan temptoo.
Alenka Marguč, Center za nego obra2¿
in telesa. Gledališki trg 7, 03/49 26 000, Go-
lovec - Dečkova cesta 1, 03/428 26 43
MODA
41
Trendovska kraljica Viktorija
še in še je v letošnji modi nostalgičnih vzdušij - Eno izmed njih so oblikovalci združili v retro-viktorijanski slog
Aleksandrina Victoria je
[,ila rojena v kensingtonski
Palači v Londonu kot hči
Ijentskega vojvode Edwar-
de in princese Victorie Mary
Louise Saxe-Coburg-Gotha.
|(raijica je postala leta 1837,
¿ez dve leti pa se je poroči-
la,,. In kakšno zvezo ima
(O z modo, sprašujete? Ve-
liko, pravzaprav še večjo,
l(Ot bi si omenjena modro-
Itfvna gospa utegnila sploh
jiisliti za časa svojega živ-
ljenja.
Torej, poročila se je. In to
v obleki iz spitalfieldske svi-
le, ki jo je dopolnjeval paj-
folan iz honitonskih čipk. Pr-
vič v zgodovini mode, ven-
dar še zdaleč ne zadnjič, kajti
čipke so bile poslej sprejete
kot »poročni« material!
Trendsetterka
iz devet-
najstega
stolefja
Zaradi njene navezanosti na
škotsko posestvo Balmoral je
postal priljubljen slog oblačil,
ki so jih poimenovali po Bal-
moralu ter seveda legendarni
vzorec tartan. Ko je leta 1861
kraljica Viktorija ovdovela, je
prva nosila črno žalno oble-
ko, ki je v hipu postalo obvez-
no vdovsko oblačilo...
Skratka, prava »trendsetter-
ka«, zaslužna za razcvet an-
gleškega meščanstva devet-
najstega stoletja, po kateri se
imenuje kar cela viktorijan-
ska doba.
In po njej se imenujejo tu-
di nekateri modni utrinki tega
trenutka.
Viktorijanski
stil
Kakšno podobo si je nadel
v sodobni izpeljanki? Pred-
vsem se odeva v črno, belo,
vijolično in bordo barvo. Nad-
grajen je s čipkami, volani,
draperijami, zavezalkanimi
detajli. Ljubi vehke pentlje,
zavezane pod vratom oziro-
ma ovratnikom srajce ali ob-
leke, krasi se z broškami. Pa
ne kakršnimikoli, temveč na
videz (ali pa zares, če jih ima-
te!) starinskimi. Z motivi por-
tretov, silhuetami, celo broš-
ke z miniaturnimi gobelini je
moda znova potegnila iz za-
prašenih skrinjic z nakitom.
Zanimiva so retro-futuri-
stična druženja kot denimo
rockersko usnje s kovinski-
mi neti in sponkami ter črna
čipka, črni biseri in tipična
viktorijanska broška. Še bolj
zanimivi so »prababičini« vi-
soki čevlji in škornji s skup-
no rdečo nitjo - vezalkami.
Naš nasvet? Privoščite si no-
vomodni viktorijanski slog,
pa čeprav v čisto majhnih od-
merkih. Po obdobju stroge-
ga minimalizma deluje na na-
še počutje naravnost blago-
dejno. Preverjeno!
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
NAMIG ZA NAKUP
Dealer ima razprodajo
Tokrat smo se potepali v
velenjskem centru Spar in
v njem naleteli na trgovino
Dealer, ki ima do konca te-
ga meseca popolno razpro-
dajo oz. 40-odstotno zniža-
nje vseh kosov oblačil, ki
so še na voljo.
Trgovina je namenjena
predvsem mladim, saj pro-
dajajo jeans, hlače vseh vrst,
športna krila, puloverje, ve-
trovke... Jeans hlače boste
našli že za samo 2.994 tolar-
jev in več, športne ali žamet-
ne hlače v različnih barvah
in tudi temnem jeansu sta-
nejo od 5.394 tolarjev naprej,
krila znamke Olsen in Easy
jeans smo videli že po 2.394
tolarjev, obleke iz 100-odstot-
nega bombaža v črni, bež ka-
melji in rdeči barvi po 5.394
tolarjev. Nekaj še imajo na
voljo moških srajc po 4.000
tolarjev, večina pa je manj-
ših številk, saj so velike že
razprodali, precej pa boste
našli še raznih puloverjev, ka-
terih najnižja cena je tudi že
od 2.694 tolarjev naprej, pa
raznih ženskih brezrokavni-
kov iz 100-odstotnega bom-
baža v zelo različnih barvah
od 3.594 tolarjev naprej.
Ker je jesen, bodo zelo prav
prišle vetrovke, ženske v bež,
zeleni, sivi in srebrni barvi
so po ceni od 5.394 tolarjev
naprej, ženske bunde v oliv-
no zeleni, črni in sivi barvi
od 8.394 tolarjev naprej, pu-
hovke pa po 11.394, medtem
ko so moške bunde od 9.594
tolarjev naprej, podložene s
podlogo iz flisa pa po 8.994
tolarjev. Tudi moških vetrovk
imajo še dovolj na izbiro, ce-
ne so od 5.994 do 8.994 to-
larjev.
Omenimo še dokaj pestro
izbiro moških nogavic, od me-
šanice bombaža in akrila do
mešanice z volno, cene so od
774 do 1.194 tolarjev, pa ro-
kavice po 1.614, kape od
1.194 do 1.794 tolarjev, veli-
ka pa je tudi izbira šalov. Ple-
teni so po 2.000, elegantnej-
ši pa po 2.600 tolarjev.
MOJCA MAROT
Nagradno
vprašanje
oktobra:
KDO JE DANDY (dendi)?
a)	V oblačenju in vedenju
pretirano eleganten, gizdalin-
ski moški.
b)	Izdelovalec narodne no-
še - dirndla, ki izvira iz Ti-
rolske.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov:
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
44
INFORMACIJE
INFORMACIJE
45
46
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE
47
VODNIK
Gledališče
§LG - Lev pozimi 21. ob
00 za izven, 22. ob 16.30
jjabonma Poslovno-komer-
jjlne šole II in 23. ob 11.
ijjza abonma Gimnazije Ce-
jf. Center.
plesni forum Celje 20. ob
uri plesna matineja Ča-
pvnik iz Oza.
Koncerti
Narodni dom Celje 23. ob
[9.30 koncert Celjskega go-
^Inega orkestra, za abonma
n izven.
Kulturni center Laško 18.
jb 19.30 koncert ansambla
Okrogli muzikantje. 19. ob
19.30 koncert mojstrov - vio-
linista Mihaela Grubeja iz Ek-
vadorja in pianista Igorja De-
kleve.
Zdravilišče Laško 22. ob
20.	uri koncert ŽPZ iz Laš-
kega.
Mladinski center 20. ob
21.	uri koncert »Matej
Kranjc&Agencija Rokenrol«.
Rdeča dvorana Velenje
19. 10. ob 20. uri koncert
Matjaža Jelena.
Glasbena šola Šentjur 19.
10. ob 19. uri koncert Godal-
nega kvarteta Feguš iz Mari-
bora.
Razstave
Celjski dom 20. in 21. od
10. do 18. ure mednarodna
razstava pasemskih mačk.
Pokrajinski muzej Celje
24. ob 18. uri otvoritev raz-
stave Srednjeveški tlakovci,
do 31. 1. 2002.
Galerija Kulturnega cen-
tra Ivana Napotnika Vele-
nje razstava grafik Zorana
Mušiča, do 21. 11.
Knjižnica Vojnik razsta-
va ex tempore, do 29. 10.
Savinov likovni salon Ža-
lec grafike Rudija Španzla,
do 30. 10.
Knjižnica Šentjur pre-
gledna razstava delovanja
ŠKMŠ, do 2. 11.
Likovni salon Nataša Taj-
nik in Urša Toman, do 27.10.
Kulturni center Laško fo-
tografije svetovnega popotni-
ka in zdravnika Milana Rajt-
majerja na temo Humane po-
ti, do 10. 11.
Ipavčeva hiša v Šentjur-
ju poletni ex tempore »Ka-
lobje 2001«.
Muzej novejše zgodovi-
ne Čebelica Maja in njene do-
godivščine, do 30. 10.
Osrednja knjižnica - 2.
nadstropje Podobe prostega
časa gimnazijcev Gimnazije
Lava.
Grad Podsreda razstava
fresk na lehnjaku Irene Ro-
mih, do 12. 11. in razstava
»Domovinske slike«, Antoni-
ja Matyseka iz Nemčije, do
31. 10.
Izložbe prodajalne Ona-
on, v Celju - razstava foto-
grafij Francija Horvata - Mo-
gočna drevesa Celja.
Galerija sodobne umet-
nosti Hannes Gruber, do 30.
10.
Galerija MIK (Gaji 42 b)
Jure Godec in Franc Skerbi-
nek, do 15. 11.
Galerija mladih na Sta-
rem gradu Celje likovna de-
la na prosto temo otrok iz Ma-
džarske in likovna dela ki-
parke Birgit Shola Starp.
Cinkarna fotografije Bri-
gite Koklič, do 31. 10.; Gale-
rija Otto Maša Krajne, do 17.
11.; avla Splošne bolnišni-
ce Celje Kratka zgodovina ve-
soljskih poletov, do 31. 10.;
Galerija tenis A&M Jezer-
nik Celje Avgust Deržek ter
Marko in Matjaž Jezernik;
Etol Jože Boštjančič, do 31.
10.; Cinkarna Brigita Koklič,
do 31. 10.; Galerija Borovo
Branka Dragosavac, do 25.
10.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog »Prometna
pot v Hermanov brlog«. Sta-
ri pisker »Zatirani, a nikdar
poteptani«; atelje Josipa Pe-
likana »Celje, ki ga ni več«.
Ostalo
Mladinski center 18. ob
20. uri potopisno predavanje
o Etiopiji, Anje Leskovar. 23.
ob 20.30 predstavitev pesniš-
ke zbirke »Govori ženska« av-
torja Jurija Hudalina. 22., 23.
in 24. ob 11.45 plesni soli-
stični nastop Indijca Ujwala
Bholeta.
Knjižnica Šentjur 18. ob
19. uri potopisno predavanje
o Novi Zelandiji, Štefana Re-
harja.
Kulturni dom Šentjur 19.
ob 18. uri okrogla miza »Mla-
di in Šentjur«. 20. ob 21. uri
premierni nastop sekcije za
gledališke improvizacije
ŠKMŠ.
Osnovna šola Ljubečna
20. ob 17. uri »Zakaj bi vese-
lo ne peli«.
Osrednja knjižnica Celje
23. ob 18. uri Murnov večer,
recital Ljubiteljskega gleda-
lišča Teharje.
Levstikova soba Osrednje
knjižnice Celje 18. ob 18. uri
pogovor z mag. Igorjem Kar-
lovškom, avtorjem romana
Pobarvani dosjeji.
Občinska matična knjiž-
nica Žalec 18. ob 18. uri
predstavitev knjige »Moje pr-
vo berilo«, Marjana Marinš-
ka.
Mala dvorana kina
Union 23. ob 18. uri potopi-
sno predavanje Francija Hor-
vata o potovanju po zahod-
nem delu ZDA.
Kulturni dom Rogatec 18.
ob 19. uri potopisno preda-
vanje Braneta Kobala o Ro-
muniji.
Ustvarjalne
delavnice,
seminaiji
Muzej novejše zgodovi-
ne - »Mošnjiček za varče-
vanje« 18. in 23. ob 10. uri;
demonstracije v muzejski
ulici obrtnikov 18. od 10. do
11. in od 16.30 do 17.30 ure
predstavitev krojača (Franjo
Podbregar) ter 19. od 16. do
18., 20. od 9. do 12. in 21.
od 15. do 18. ure predstavi-
tev zlatarja (Miroslav Bahčič).
Mladinski center Celje 18.
od 18. do 20. ure računalniška
delavnica; 19. od 15. do 18.
ure likovna delavnica, ob 18.
uri pa še turnir v taroku; 23.
od 18. do 19.30 novinarska
delavnica, od 15.30 do 21.30
plesna šola Power Dancers in
od 19.30 do 21. tečaj àvtoge-
nega treninga.
Na podlagi 32. sklepa VI. seje Nadzornega sveta Gozdnega gos-
podarstva Celje d.d. in dogovora med solastniki z dne 21. 9.
2001, objavlja
Gozdno gospodarstvo Celje d.d.,
Ljubljanska C. 13, Celje
OBVESTILO O NAMERI PRODAJE (ODDAJE V NAJEM)
naslednje nepremičnine :
MEHANIČNA DELAVNICA LAVA 6
k.o. Medlog, ZKV 504, s pripadajočim zemljiščem
velikosti 4296 m^
Mehanična delavnica se nahaja nasproti gostilne ČULK na Lavi v
Celju. Zgrajena je bila leta 1975.
Dimenzije objekta: 30,5x32,5x5 m. V objektu so garaže, me-
hanične delavnice, skladišče rezervnih delov, pralnica in pomož-
ni prostori. V delu objekta je dvoetažni aneks s sanitarijami, gar-
deroba, jedilnica, sejna soba in pisarni.
V objektu trenutno poteka poslovna dejavnost servisa motornih
žag, prodaja in skladišče rezervnih delov, gozdarskega orodja in
opreme ter storitev mehanične delavnice (popravilo kamionov,
traktorjev).
Podrobnejše informacije so na voljo potei.: 03 42 84 140.
» PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Vojnik vabi na dvodnevni jesenski
izlet v Gorski Kotar, ki bo 26. oktobra z odhodom ob 7. uri
izpred Zdravstvenega doma v Vojniku.
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 20. oktobra ob 6.
uri z odhodom ob 6. uri z Glazije na pohod na Konj. 27. z
odhodom ob 6. uri z Glazije bo 5. pohod po Miškovi poti,
28. pa pohod na Kamniški vrh, ob 6. uri s postaje na Glaziji.
Planinsko društvo Laško, Planinska skupina Tim, vabi
27.10. z odhodom posebnega avtobusa ob 6.30 z avtobusne
postaje v Laškem na pohod po Miškovi poti.
KINO
Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 18. do 24. ob 16., 18. in 20. ter 19. in 20. ob
22.	Ameriška pita 2.
Mali Union: od 18. do 24. ob 18.30 Umetna inteligenca,
ob 21. Zalezovalec. (V torek, 23. bo predstava ob Í8.30
odpadla).
Metropol: od 18. do 24. ob 16. in 17.30 ter 20. ob 10. Mali
vohun; od 18. do 24. 10. ob 19. in 21.30 Hannibal.
Kino Šentjur 21. in 22. ob 19. uri Čokolada.
Kino Velenje 18. do 24. Sladke sanje. Mačke in psi ter
100 deklet; mala dvorana 20. in 21. Mačke in psi, 22. in
23.	Himalaja.
Kino Zreče 20. ob 20. uri in 21. ob 17. in 19. uri 15 minut
slave, 22. ob 17. uri risani film Cesarjeva nova oblačila.
Kino Žalec 19. ob 20., 20. ob 18. in 21. ter 22. ob 17. in
20. Pearl Harbor.
GZS - Območna zbornica Celje,
Ljubljanska cesta 14, Celje
vskladu s Pravilnikom o podeljevanju priznanj in diplom za inova-
cije objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV
PRIZNANJ IN DIPLOM ZA INOVACIJE NA
CELJSKEM OBMOČJU ZA LETO 2001
1.	V želji da pospešuje inovacijsko dejavnost v družbi, kar poveču-
je konkurenčno sposobnost gospodarstva in istočasno javno vzpod-
buja in predstavlja ustvarjalnost mnogih strokovnih kadrov-inova-
torjev, omogoča Območna gospodarska zbornica Celje vsem
zainteresiranim gospodarskim družbam ali podjetnikom, posa-
meznim inovatorjem ali drugim institucijam predstavitev inovacij-
skih dosežkov za leto 2001, ki so rezultat domačega znanja. S
tem namenom objavlja razpis za podelitev priznanj in diplom za
najboljše inovacijske dosežke v letu 2001.
2.	Razpis objavlja Območna gospodarska zbornica Celje na pod-
lagi sklepa Upravnega odbora z dne 10. 10. 2001. Pravico do
prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, samostojni pod-
jetniki, samostojni inovatorji ali druge oblike gospodarskih zdru-
ženj.
3.	Prijava na razpis mora vsebovati:
-	ime in priimek ter popolni naslov inovatorja oz. gospodarske
družbe ali podjetja, v katerem je zaposlen.
-	naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 2001 z naved-
bo značilnosti inovacije po naslednjih kriterijih:
inovativnost
izvirnost in stopnja možne avtorske zaščite;
nivo tehnične rešitve;
novost doma in/ali v svetu;
izboljšava dosedanjih proizvodov, postopkov, tehnologije itd.
tržna zanimivost
za področje splošne in široke porabe;
za proizvodna in podobna podjetja/organizacije;
za posebne namene in področja.
primernost okolju
izboljšano delovno okolje in/ali varnost pri delu;
uporaba neškodljivih materialov in/ali okolju neškodljiva upo-
raba
možnost recikliranja,
racionalnost
poenostavljeno oziroma izboljšano delovanje ;
cenenost izdelave in/ali vzdrževanja;
manjše število potrebnih surovin ali dobaviteljev.
finančna učinkovitost
letni prihranek (za inovacije s področja splošne inovacijske
dejavnosti);
letna realizacija (za profesionalne inovacije).
-slike, načrte in opis prijavljene inovacije
-stopnja realizacije inovacije
1.	O predlogih, ki bodo prispeli v roku 45 dni od objave, bo
odločala komisija za inovacijsko dejavnost pri OZ Celje. Komisija
bo na podlagi sprejetega Pravilnika in kriterijev za ocenjevanje,
kjer bo kriterij inovativnosti upoštevan s faktorjem 1 ^5, predlagala
UO v odločitev podelitev priznanj (zlata, srebrna, bronasta meda-
lja z listino) ter diplom.
2.	Javna razglasitev ter podelitev priznanj in diplom bo v začetku
leta 2002.
3.	Prijave inovacij zbira Območna gospodarska zbornica Celje,
Ljubljanska cesta 14, Celje v roku 45 dni od objave.
Na Območni gospodarski zbornici Celje je možno dobiti tudi po-
drobnejše informacije v zvezi z razpisom na telefon 544 32 77,
Vsakdan med 8. in 14. uro.
Jože Pušnik	Edvard Stepišnik
Direktor OZ Celje	Predsednik UO OZ Celje
Podjetje NT&RCd.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Poslovni sekretar: Vera Orešnik
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 000,
fax: (03) 54 41032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1070
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 24.000 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič, Gašper
Domjan, Janja Intihar, Bojana
Jančič, Brane Jeranko, Gregor
Katič, Sebastijan Kopušar,
Alma M. Sedlar, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič.
Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja BajagiČ.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničnega uredništva
tehnika.iednik(s^ni-rc.si
Odgovorna urednica:
jNatasa LesKovseK.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič,
Uredništvo: Simona Brglez,
Nataša Gerkeš-Lednik, Mateja
Podjed, Simona Šolinič, Tone
Vrabl.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:*
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Carmen Koprivica, Vesna
Matjašič, Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 000
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
Krilni center
za mlade
Smo varna hiša na Ipav-
čevi 8 v Celju, lahko nas po-
kličeš na telefon 548-60-70.
Imaš problem? Čutiš stisko?
Pridi kadarkoli! Z nami se
lahko pogovoriš, dobiš in-
formacije in bivaš tudi do
21 dni! Ne ostajaj sam! Poiš-
či nas, vrata Kriznega cen-
tra so morda vrata iz stiske!
48
ZANIMIVOSTI
Bučja forma viva
Na arclinski bučariadi kar 4.600 bučjih lepotic
Mirko Krašovec, vrtnar iz
Arclina pri Vojniku, je pred
štirimi leti okrasil okolico
vrtnarije z bučami ter tako
zasnoval »bučariado« v
Arclinu. Prireditev je prera-
sla v vsakoletno razstavo
jedilnih buč.
K sodelovanju je pritegnil
sosede in tako ustvaril park
buč. Vrtnarska šola Medlog,
Osnovna šola Vojnik ter več
podjetnikov so Krašovcu po-
magali pri izvedbi zamisli in
v nedeljo, 16. oktobra, je bi-
la odprta »bučja forma viva«
v Arclinu. Razstavljenih je bi-
lo kar 4.600 buč in 81 raz-
ličnih vrst buč in bučk.
Jožica Ocvirk je pripravila
različne jedi, priloge in sladi-
ce iz buč, Vrtnarska šola Med-
log je uredila razstavo v raz-
ličnih aranžmajih po dvoriš-
čih vrtnarstva in vsaj še petih
domačijah. Šola Vojnik s po-
družnico Nova Cerkev je pri-
pravila razstavo poslikanih in
naravno urejenih bučnih aranž-
majev, slikarka Radoslava
Pungaršek iz Celja pa razsta-
vo poslikanih buč s posebno
likovno tehniko. Nagrade, po-
kale in priznanja so razdelili
ob kulturnem programu do-
mačih muzikantov in rogistov.
Za najnenavadnejšo bu-
čo je prejel nagrado Peter
Marguč iz Vojnika, za naj-
manjšo zrelo bučko Leon
Efremovski iz Leskovca pri
Krškem, za najtežjo peso
(15kg 40 dag) Nataša Ke-
brič z Rovt pri Frankolo-
vem, za najdaljši fižol (87
cm) Dušan Kroflič, naj-
daljšo jedilno bučo (216
cm) pa je predstavila Dio-
nizija Šamperl iz Sv. Tro-
jice v Slovenskih Goricah.
Največjo (obseg 212 cm )
in najtežjo bučo (70 kg)
hkrati, je pripeljala Slava
Majcen iz Arclina 62 pri
Škofji vasi in tako postala
zmagovalka bučariade.
JOŽE MIKLAVC
Izven konkurence, pa vendarle najlepšo stvaritev iz buč, orjaškega pajka, je predstavila vrtnarska družina
Efremovski iz Leskovca pri Krškem.
Razstava naj pridelkov
Kmetijska zadruga Petrovče je pripravila tekmovanje in razstavo naj kmetijsltì
pridelkov in gob.
Za razstavo pred blagovnico Bala je bilo precej zanimanja. Največjo bučo je pripelj
Ivan Farčnik iz Pondorja, merila je 91 litrov. Zeljno glavo, ki je tehtala 5,55 kg, je prines
Helena Jauševac iz Arje vasi, krmno peso, ki je tehtala 7,10 kg, Franc Grenko iz Kaple vas
v okrasno bučo, po domače cuk, ki jo je prinesel Ivan Kuder iz Arje vasi, so nalih kar 7
litra vode. Društvo upokojencev je ob tem pripravilo razstavo gob, na kateri so razstav
okrog 80 vrst užitnih in neužitnih gob.	T. TAVQ
TRACNICE
Pomembna je
glaira...
Iz regijskega razvojne-
ga programa je razvid-
no, da se bo oblikovalo
»župansko telo regije«,
v katerem bo osem žu-
panov iz občin s sedeži
upravnih enot. Upamo,
da boj za glavo tega žu-
panskega telesa ne bo
prehud.
...včasih pa
tudi vrat
Savinjska statistična re-
gija je prva, ki je pripra-
vila svoj program. Ob tem
velja opozoriti na oblju-
bo direktorja agencije Bo-
risa Klančnika, da bo-
do še kikirikali. Seveda
pa lahko le upajo, da jih
ne čaka podobna usoda
kot petelina, ki prvi za-
kikirika. Da bi regiji za-
vili vrat, namreč.
Komunala
noče v Kasaze
Iz dokumentov Javne-
ga komunalnega podjetja
Žalec ni razvidno, ali je
v milijardi in pol, ki bo
porabljena za sanacijo či-
stilne naprave v Kasa-
zah, všteta tudi gradnja
upravne stavbe. Žalska
Komunala namreč nima
prave stavbe, ker v Ka-
sazah (zaenkrat) preveč
smrdi.