Delavci tovarne pohištva Alples v Železnikih odhajajo z dopoldanske izmene! — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 95 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI LA Kranj, petek, 13. 12. 1974 Cena: f din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Prometnih nesreč, v katerih so udeleženi vozniki traktorjev, v primerjavi z Nesrečami, ki jih povzročijo drugi udeleženci v cestnem prometu, na Gorenjskem ni veliko. Kljub temu pa je kamera našega fotoreporter j a v preteklih dneh zabeležila kar dva taka primera. V soboto se je taka nesreča pripetila na obvoznici v Sutni pri Zobnici (slika zgoraj), v ponedeljek pa na °dseku ceste Železniki—Ojstri vrh v bližini naselja Smoleva (slika spodaj)! (•jg) — Foto: F. Perdan 5. stran: Že skoraj dva meseca prazen Park hotel na Bledu čaka na začetek rušenja — Foto: F. Perdan Organiziran razvoj turizma Pred nedavnim se je na Bledu na prvi seji sestal koordinacijski odbor za razvoj turizma na Gorenjskem. Odbor deluje pri Gorenjski turistični zvezi in si je zadal nalogo, da bo v prihodnje pospeševal in razvijal propagandno dejavnost, informacijsko službo, turistično izobraževanje, kmečki turizem in druge oblike s področja turizma na Gorenjskem. Gre predvsem za to, da gost, ki bo prišel na Gorenjsko, ne bo imel več občutka, da so nekatere oblike turistične dejavnosti na nekem področju oziroma v nekem kraju visoko razvite, drugje, le nekaj kilometrov stran, pa jih sploh ni. Skratka, gre za celovito turistično ponudbo, s katero se namerava Gorenjska v prihodnje pojavljati na domačem in tujem turističnem trgu. Za to nalogo so se pri Gorenjski turistični zvezi odločili, ker menijo, da je danes turizem sestavni del gospodarskega in družbenega razvoja in kot takšen v regionalnem pogledu ne sme biti neusklajen. Takšno usklajevanje in dogovarjanje bo odbor v prihodnje skušal doseči s sklepanjem samoupravnih sporazumov, s povezovanjem članstva pri vseh akcijah, katerih cilj je hitrejši razvoj turizma. Na prvi seji 17-članskega koordinacijskega odbora so za predsednika izvolili Bogdana Šanco z Bleda, za tajnika pa Karla Ceja, tajnika Gorenjske turistične zveze. A. 2. Zadeva Surovina pred sodiščem »Dober skladiščnik ima vedno višek« Pred senatom peterice, ki ga v°di sodnik Borut Kobi, se je do-8lej zvrstilo že kar precej obtoženih uslužbencev kranjske odkupne postaje Surovina. Nekateri n*ed njimi se kar ne morejo več 8Pomniti, na kakšen način so P,ritehtavali kovine in koliko so 8* potem delili, čeprav so v pre-l»kavi imeli še. dokaj svež »po-°yn. Tako se je le s težavo spominjal preteklih dogodkov obtoženi Antun Ivičič, nič ni vedel o pri-tehtavanju s pomočjo zniževanja lare tovornjaka, s katerim sta 8 Šoferjem Stirnom vozila kovine. Res je dobival od štirna denar, to je polovico zaslužka, ki »ta ga dobila s pritehtavanjem, toda Ivičič se ni zanimal, zakaj Je dobival ta denar. Vprašanje je 8eveda, če bodo sodniki verjeli, na nekdo dobiva dokajšnje vsote denarja, ne da bi vedel zakaj. Priznal pa je, da je nekaterim obrtnikom prodal ukraden baker, o čemer je že obširneje in bolj odkritosrčno povedal Pavel Stirn. Med obtoženimi je tudi blagaj-ničarka odkupne postaje Tončka Zrimšek. Javni tožilec ji očita grabež, ponareditev uradne listine in jemanje podkupnine. Zrimškova je na podlagi lažnih dostavnic vpisovala v prejemnice neresnične podatke. Vsota tako prigoljufanih kovin je po teh prejemnicah presegla 94:000 kilogramov, vrednost kovin pa presega 655.000 din. Prejemnice je podpisal šef »dkupne postaje Bukovnik. Denar za te kovine, ki jih v skladišču seveda ni bilo, so delili med seboj Zrimšek, Bukovnik in pa šofer ali delavec, ki je ukradeno blago, pritehtano ali kako drugače odvzeto, pripeljal. Za pritehtavanje je Zrimškova vedela, vendar ne od vsega začetka. Povedala je, da je pri tej delitvi na račun pritehtavanja dobila okoli 25.000 din. Res je tudi, da je vedela, da piše v prejemnice lažne, podatke, vendar pa ji je to naročil njen šef Bukovnik. Vendar pa dvojnega knjigovodstva, eno za pritehtavanje in drugo pravo ni vodila. V obtožnici javni tožilec Zrimškovi tudi očita, da sta si z Bukovnikom razdelila znesek 8000 din, ki sta ga dobila od Marka Bezenška, razen tega pa naj bi si z Bukovnikom razdelila še več večjih vsot v višini 38.000 din. Zrimškova in Bukovnik sta zanikala, da bi se okoristila z vsoto 33.600 din, ki so jih sešteli po skladišč- Nadaljevanje na na 20. str. Linhartove proslave v Radovljici Po sklepu izvršnega odbora kulturne skupnosti Radovljica so na predlog kulturnih društev, zveze kulturno-prosvetnih organizacij, temeljne izobraževalne skupnosti in glasbene šole Radovljica v sredo zvečer v avli osnovne šole v Radovljici na tradicionalni Linhartovi proslavi podelili Linhartove plakete in druga priznanja. Srebrne plakete A. T. Linharta — delo akademskega kiparja in medaljerja Staneta Drem-lja — so dobili: akademski slikar profesor Janez Ravnik z Bleda za umetniške dosežke na likovnem področju, harmonikarski orkester glasbene šole Radovljica za dolgoletno uspešno kulturno delovanje na glasbenem področju in knjižnica A. T. Linharta Radovljica za vzorno organizacijo in uspehe pri širjenju knjižnične mreže. Posebna priznanja — diplome kulturne skupnosti — so dobili: Jože Ažman za dolgoletno požrtvovalno in strokovno vodenje harmo-nikarskega orkestra, Marjan Eržen za požrtvovalno in uspešno vodenje pevskih zborov in Anton Noč za dolgoletno požrtvovalno delovanje na glasbenem področju. Na slovesnosti so dobili v znak-priznanja za tvorno in požrtvovalno delo v izvršnem odboru kulturne Proslava gorenjskih DU Ob 15-letnici delavskih univerz Slovenije bo drevi ob 17. uri v kino-dvorani v Radovljici osrednja proslava vseh gorenjskih delavskih univerz. Zaslužnim sodelavcem, organizatorjem izobraževanja in predavateljem bodo ob tej priliki podelili posebna priznanja in odličja. Ob tej priliki bo na novo ustanovljena dramska skupina delavske univerze Radovljica uprizorila znano slovensko veseloigro iz čitalniških časov J. Ogrinca V Ljubljano jo dajmo. Igrico je režiral direktor delavske univerze Radovljica Miran Kenda, pri gledališki opremi pa je pomagalo Prešernovo gledališče iz Kranja. JR skupnosti Radovljica knjižna darila — letošnjo zbirko Prešernove knjižnice — Jošt Rolc, Maruša Avguštin, Franc Mencinger, Svetozar Pezdič, Franc Podjed, prof. Niko Rupel in Zvonko Savnik. O pomenu in zaslugah začetnika slovenske dramatike — pesnika in narodnega buditelja, radovljiškega rojaka A. T. Linharta je na slovesnosti govoril predsednik skupščine kulturne skupnosti Radovljica Jože Bohinc. V kulturnem programu so se predstavili komorni zbor A. T. Linhart iz Radovljice, ženski pevski zbor Murka iz Lesc, harmonikarski orkester glasbene šole Radovljica in recitatorska skupina radovljiške delavske univerze. Naročnik: Spodbuda napredku Zvezni odbor skupščine SFRJ je sklenil prihodnje leto razglasiti za leto tehnoloških inovacij. Za predsednika odbora, ki bo vodil priprave in akcije v tem letu, so imenovali predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljka. Ugodna cena 'Zvezni zbor skupščine Jugoslavije je ocenil, da so osnovni cilji in smeri razvojne politike v prihodnjem letu dobro opredeljeni in sprejemljivi kot podlaga za skupno politiko ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije. To mnenje so poslali zboru republik in pokrajin — ki je pristojen za sprejetje resolucije o temeljih razvoja v prihodnjem letu. Novi dogovori o delitvi Plenum sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je sprejel predloge 13 resolucij, o katerih bo dokončno odločal 7. kongres jugoslovanskih sindikatov. Na seji so tudi sklenili, da bodo poslali v javno razpravo osnutek družbenega dogovora o pridobivanju in delitvi dohodka. Razprava bo trajala do konca januarja in že v začetku februarja je pričakovati podpis tega dokumenta. Nato bodo začeli radikalno spreminjati sedanjih 700 samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o delitvi. Sindikat vztraja, da mora biti to delo opravljeno do konca prihodnjega leta. Kolektivni dopust Od 1. do 14. januarja bodo ustavili tekoče trakove za proizvodnjo vozit v tovarni Crvena zastava v Kragujevcu. Za kolektivni dopust v prvi polovici januarja se je doslej izjasnilo že več kot 9000 delavcev. Januarski dopust bodo izkoristili za remont strojev in opreme, kompletiranje vozil in proizvodnjo nadomestnih delov. Prodajna služba'bo delovala normalno, saj ne bodo ustavili odpreme vozil na trg. Delavci so dali pobudo, da bi zaradi preniora v proizvodnji prestavili, tadi šolske počitnice. Teden domačega filma Celje je gostitelj tedna domačega filma. Prireditve so se začele z amaterskim dosežkom, s filmom Gimnazijka, ki ga je po romanu pisatelja Antona Ingoliča posnel Foto kino klub LT EMO Celje v režiji Stanka J oš ta. V nadaljevanju predvajajo dela Franceta Štiglica. V muzeju revolucije pa so odprli razstavo slovenskega filmskega plakata. Višje cestne pristojbine? Po predlogu, ki ga je pod prla tudi koordinacijska komisija IS za gospodarstvo in finance, naj bi se pristojbina za avtobuse in tovorna vozila do treh ton zvišala za polovico. Za tovorna vozila od treh ton naprej pa naj bi se pristojbina za ceste zvišala progresivno do največ 64 odstotkov. Cestne pristojbine naj bi bile višje tudi za osebna vozila (izvzeti so avtomobili za vojaške in delovne invalide). Za avtomobile z delovno prostornino do 900 ccm za polovico in za večje progresivno vse do 300 odstotkov. Kolikor bo predlog sprejet, bodo zbrani denar (okoli 297 milijonov) namenili za graditev, modernizacijo in vzdrževanje cest. Naša republika se zavzema tudi za drugačno obdavčitev bencina in pogonske nafte. Ti dve gorivi naj bi bili obdavčeni tako kot ves promet s proizvodi. Spremenila naj bi se le namembnost dajatve, ne pa cena goriva. Razlika med novo nižjo stopnjo davka in maloprodajno ceno bi bila namenjena le za ceste. Petek, 13. decembra 1974 Pregled dejavnosti mladih Medobčinski svet Zveze socialistične mladine za Gorenjsko sprejel sklep o izdelavi obsežne analize o položaju in aktivnosti mladih Jesenice Na posvetu predsednikov občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Gorenjske, ki se ga je udeležil tudi predsednik slovenske mladine Ljubo Jasnič, so se pogovarjali o položaju in aktivnosti mladih v gorenjski regiji, oblikovanju področnega združenja gledaliških amaterskih skupin in nekaterih kadrovskih vprašanjih. Predsedniki občinskih konferenc iz vseh gorenjskih občin so podprli Eredlog predsednika OK ZSMS [ranj Cirila Sitarja o pripravi obsežne analize o delu in položaju mladine. Analizo bodo izdelale občinske Seminar v Kr. gori Tako kot vse občinske konference ZK na Gorenjskem bodo tudi pri jeseniški občinski konferenci ZK pripravili seminar za sekretarje osnovnih organizacij, sekretarje svetov ZK, aktivov ZK, za člane komiteja in druge člane Zveze komunistov. Na Jesenicah ga bodo pripravili ob koncu tega tedna v Prisanku v Kranjski gori. Na seminarju bodo obravnavali aktualna vprašanja. Tako bodo govorili o uresničevanju ustave, politiki gospodarske stabilizacije, o Zvezi komunistov in metodah dela, o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, o izgradnji družbenoekonomskega sistema in o drugih vprašanjih. D. S. konference, potem pa bo podatke obdelal in jih združil medobčinski svet. Pri delu bodo sodelovale tudi druge družbenopolitične organizacije tako v občinskem merilu kot v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnostih. Kaj naj bi zajela analiza? Pregledati bo treba organiziranost osnovnih organizacij mladine v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in specializiranih organizacijah. Oceno delovanja bodo podali tudi na področju kadrovske politike, izobraževanja, SLO, kulture in vključevanju mladih iz specializiranih mladinskih konferenc v izobraževalne oblike drugih družbenopolitičnih organizacij na Gorenjskem. Skratka, analiza naj zavzame vsa področja dejavnosti mladine. Še posebej pa naj občinske konference v svojih poročilih navedejo, kako je v njihovi občini urejeno financiranje mladinske organizacije. Analiza o delu in položaju mladih v regiji je po besedah predsednika slovenske mladine Ljuba Jasniča zelo pomembna za izdelavo programske usmeritve za prihodnje obdobje. Podobno naj bi dejavnost obdelali tudi v drugih regijah in bi za vso republiko ugotovili, na katerih področjih bo treba najbolj zagrabiti za delo, da bodo dokumenti, ki jih je sprejel 9. kongres ZSMS, uresničeni. N^ seji so tudi sprejeli sklep, da kranjska občinska konferenca pripravi vse potrebno za sklic prve seje združenja amaterskih gledaliških skupin za Gorenjsko. L. B. V ponedeljek, 16. decembra, bo seja konference mladih delavcev, na kateri bodo med drugim govorili o sindikalni listi, operativnem planu dela konference mladih delavcev v letu 1975 ter o nekaterih kadrovskih vprašanjih. Sejo konference mladi sklicujejo po novih statutarnih pravilih. Pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah so že namenili sredstva za obdaritev otrok ob novoletni jelki, in sicer so med drugim že prispevali za otroke v Splošni bolnici Jesenice, obenem pa so nekaj denarja namenili za novoletna darila ostarelim v domu dr. Franceta Berglja. Ob dnevu prosvetnih delavcev se bodo jeseniški prosvetni delavci zbrali v Gozd-Martuljku, kjer se bodo najprej na delovni konferenci pogovorili o aktualnih problemih, nato pa bo sledil kulturni del s kvalitetnim programom. D. S. Kranj V torek popoldne je bila v Kranju 24. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Razpravljali so o predos-nutku družbenega načrta občine za prihodnje leto, o predlogu rebalansa proračuna občine za letos in o odgovorih na delegatska vprašanja, ki so bila postavljena na četrti seji zborov občinske skupščine. V sredo popoldne je bil v kino dvorani osnovne šole Franceta Prešerna na Zlatem polju v Kranju peti redni letni občni zbor tabornikov Kokrškega odreda. Razpravljali so o delu in akcijah'tabornikov v letošnji sezoni in o predračunu sredstev za prihodnje leto. V ponedeljek popoldne se bo v Kranju sestal medobčinski svet ZK za Gorenjsko. Obravnavali bodo problematiko na področju službe zaposlovanja. Razrešili bodo tudi dosedanjega sekretarja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko in izvolili novega. A. 2. Danes popoldne bo seja predsedstva kranjske konference mladih v izobraževanju. Sklicuje jo predsednica konference Alenka Markovič, ki za dnevni red predlaga razpravo o pripravah na problemsko konferenco o samoupravljanju, kadrovskih spremembah pri občinski konferenci in organiziranju aktiva mentorjev. Seja bo ob 17. uri v stavbi občinske skupščine v Kranju. -lb Radovljica Gospodarjenje in standard Na Bledu se je v festivalni dvorani v začetku tedna začelo posvetovanje o racionalni porabi električne energije v industriji in gospodinjstvu v Jugoslaviji. Posvetovanje je pripravilo združeno podjetje elektrogospodarstva Slovenije, udeležili pa so se ga predstavniki elektrogospodarstva iz države. V okviru posvetovanja so v torek zvečer v festivalni dvorani pripravili tudi koncertni večer Slovenskega okteta. Minulo soboto je bila v Begunjah v društvenih prostorih ustanovna seja konference mladih iz krajevnih skupnosti. Konference so se udeležili predstavniki petnajstih krajevnih skupnosti, v katerih so že mladinski aktivi. Na seji so izvolili 11-člansko predsedstvo konference in za predsednika Borisa Kalana iz Radovljice. V začetku tedna je bila v Radovljici razširjena seja občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o osnutkih dokumentov za sedmi kongres zveze sindikatov Jugoslavije in o nalogah sindikatov pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Ocenili so tudi volitve v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Pri razpravi o kongresnih dokumentih so posebej opozorili na nočno delo žensk. Zavzeli so se, da je treba to vprašanje predvsem v tekstilni industriji čimprej rešiti. Dogovorili so se, da bodo to posebej preučili na konferenci sindikata tekstilne in kovinske industrije. Ko so razpravljali o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, so podprli stališča in sklepe zbora združenega dela in zadnje seje radovljiške občinske skupščine. Zavzeli so se, da morajo osnovne sindikalne organizacije v delovnih organizacijah pospešiti izdelavo stabilizacijskih programov. Oceniti pa morajo vzroke inflacije in nelikvidnosti. Opozorili so, da sedanji neugoden gospodarski položaj vpliva tudi na standard* delovnih ljudi. Zato so se zavzeli, da različne podražitve ^prihodnje praviloma ne bi smele mimo stališč in ocen sindikata. Razen tega Učinkovitejši posegi Značilnost četrtkove konference članov Zveze komunistov v krajevni skupnosti Medvode je bila dobra udeležba in zelo plodna razprava. Medvoški komunisti so odločeni bolj masovno in učinkovito poseči v družbena dogajanja v kraju, zato so sprejeli v ta namen akcijski program, ki največ pozornosti posveča kadrovski politiki, družbenoekonomskim odnosom, povečanju gospodarske moči TOZD in zagotovitvi občanom oziroma delovnim ljudem tistih pristojnosti, ki izhajajo iz ustave. Poudarjeni so bili uspehi pri dosedanjem samoupravnem dogovarjanju krajevne skupnosti s temeljnimi organizacijami združenega dela, vendar bodo še vnaprej stremeli za dosledno izvajanje programov, katere bodo pripravili v sodelovanju z vsemi dejavniki, ki ustvarjajo in trosijo, tako na področju stanovanjske graditve, otroškega varstva in rekreacije. -fr Pohod ob karavlah Občinska konferenca ZSMS Kranj pripravlja nov pohod mladinske partizanske brigade dr. Franceta Prešerna. Udeleženci se bodo v soboto, 14. decembra, zjutraj odpeljali iz Kranja na Jezersko. Od tam pa bodo pot nadaljevali peš. Obiskali bodo graničarske karavle in pripravili nekaj srečanj s čuvarji naše meje. Pohod bo trajal en dan. -lb pa je naloga sindikatov, da se konkretno vključijo v uresničevanje ustave oziroma pravic in dolžnosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Pri oceni volitev v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so ugotovili, da so v večini primerov priprave dobro potekale. Bilo pa je nekaj pomanjkljivosti pri obravnavi posameznih dokumentov na kandidacijskih konferencah. Predvsem so bila nekatera poročila preobširna. A. 2. Tržič V ponedeljek je bila v Tržiču seja predsedstva in plenuma občinskega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o aktualnih nalogah sindikalne organizacije. Včeraj pa se je začel seminar za sekretarje osnovnih organizacij, člane komiteja ZK in predstavnike družbenopolitičnih organizacij. Seminar bo trajal tri dni. Na zadnji.konferenci ZK so ugodno ocenili razprave po osnovnih organizacijah ZK o stabilizaciji gospodarstva, o čemer govore sklepi predsedstev ZKS in ZKJ. O gradivu, ki ga je pripravila konferenca ZKS, so že razpravljala tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij. Člani konference so sprejeli nov poslovnik ter izvolili Milana Ogrisa, predsednika občinske skupščine Tržič, za člana komiteja ZKS. Imenovali so tudi člane statutarne komisije. -jk zunanjepolitični komentar • zunanjepolitični komentar Nemir in živčnost. To sta osrednji značilnosti, ki prevevata sleherno potezo avstrijske vlade, kadar gre za odnose z Jugoslavijo. Jasno je namreč, da Avstrija navzlic trmoglavemu vztrajanju pri starih izhodiščih do »koroških zdrah«, izraženih v trinajst točk dolgem odgovoru na nedavno jugoslovansko noto (nekatere formulacije v njem so celo desničarski dunajski časopisi označili kot »šaljive«), ne želi krize prenesti v vode, kamor počasi, a zanesljivo pluje: pred mednarodno razsodišče, pred generalno skupščino OZN. Obupno si prizadeva zaustaviti voz, nad katerim počasi izgublja nadzorstvo, hkrati pa se izogiba načenjati ključne probleme, ki jih mi uvrščamo v seznam temeljnih vzrokov sedanje ohladitve političnih stikov med dvema sosedoma. da so jima omogočene popolne pravice svobodnega šolanja in kulturnega udejstvovanja v kateremkoli jeziku. Bolj »pomirljivo« in vsaj navidezno konstruktivno zvenijo najnovejše izjave kanclerja Bruna Kreiskega z dne 10. decembra. Kancler poziva Beograd k »neposrednim pogajanjem o odpravi navzkrižij okrog reševanja položaja Korošcev slovenske narodnosti.« (Šef dunajske administracije potemtakem odkrito priznava obstoj manjšin ter jugoslovanski delegaciji v New Yorku posredno pomaga zavračati neresnice, zapisane v avstrijskem poglavju dokumenta, ki obravnava boj zoper najrazličnejše oblike diskriminacije in rasizma!). Zbranim novinarjem je v torek posredoval predlog, naj bi razprava potekala na ravni zunanjih ministrov ali predsednikov Diplomacija na dveh tirih Taktika Dunaja je v osnovi zelo preprosta. Sestavljena je iz diplomatskih učinkovanj v dveh smereh: prva naj bi svetovno javnost prepričala, da je koroški' zaplet zgolj obrobni nesporazum lingvistične narave, medtem ko druga skuša spor zadržati v bilateralnih okvirih ter preprečiti vmešavanje »nepoklicanega tretjega« (nevtralna zavezniška komisija, opazovalci Združenih narodov ali kaj podobnega). Nazoren dokaz so navedbe avstrijskega predstavnika v odboru za odpravo rasne diskriminacije pri OZN, ki je dejal, da »v Avstriji ni posebnih nacionalnih in etničnih skupin, ampak le verske in jezikovne kolonije.« Jugoslovani kajpak nismo mogli molče mimo gornjih trditev. V razpravo ob poročilu prej omenjenega odbora — naši zastopniki so ga v splošnem ocenili kot dokaj dobrega — je namestnik vodje jugoslovanske misije Cvi-jetin Job 3. decembra takšna izvajanja označil za vznemirljiva in netočna. V svojem govoru ni samo opozoril na nesporen obstoj slovenske in hrvaške manjšine onkraj severnih meja SFRJ, temveč je obenem zavrnil laži, vlad. Ni pa pozabil dodati že objavljenih odklonilnih stališč do zaskrbljenosti naše države zaradi neljubih dogajanj v »nevtralni« in »demokratični« avstrijski republiki. Ko so mu, denimo, časnikarji omenili obtožbe, da policija in krajevne oblasti zatiskajo oči pred fašističnim ro-varjenjem bivših pripadnikov SS in pred pojavom terorističnih emigrantskih tolp, ki iz obmejnih krajev vodijo diverzantske in propagandno-hujskaške operacije proti SFRJ, se je izmaknil konkretnemu odgovoru ter navrgel le par meglenih fraz. Odziva ZIS ta hip še ni, a spričo dejstva, da Dunaj vztrajno zanika obstoj kopice kamnov spotike, ki so krivi 'nastalega položaja, najbrž ni težko uganiti, kakšen bo. Nesmiselno bi bilo voditi pogajanja o postranskih rečeh in izpuščati glavne povzročitelje napetosti, katerih obstoja Jugoslovani ne moremo, nočemo in ne smemo tolerirati. Grki so rekli »ne«. »Ne« so rekli med nedavnim glasovanjem o dilemi, ali naj postane sedemletne vladavine generalov rešena država ustavna republika ali pa demokracija s krono. No, na referendumu, že petem od leta 1920 dalje, je republikanska ideja, ki jo zagovarja večina velikih strank, zmagala l s prepričljivo večino 69,2 odstotka glasov. Ljudje so očitno mnenja, da v novih pogojih, ko bo iz pipice, skozi katero je doslej pritekala finančna pomoč bivšega zvestega podpornika ZDA, prenehalo kapljati, potrebujejo prožnejši, modernejši, manj tog režim. Seveda še vedno ostaja vprašljivo, ali ni to le prazen up, kajti mnogo lažje je izvesti liberalizacijo v politični ureditvi kot pa narediti revolucijo v ekonomskih odnosih, ki so prilagojeni delovanju v okviru izključno zahodnega gospodarskega mehanizma. Vlado očitno čakajo težke naloge — tudi če zanemarimo nujnost odpravljanja posledic, nastalih zaradi ciprskega zapleta in konflikta s Turčijo. V sredo, 11. decembra, je premier Karamanlis pred parlamentom razgrnil program, iz katerega bodo poznavalci izluščili osnovne poteze prihodnje usmeritve dežele. Zlasti važni točki sta potrditev izstopa iz Atlantskega pakta, kjer Grčija »zaradi njegove nemoči, da bi ustrezno razreševal spore v lastnih vrstah, nima kaj iskati,« ter odkrit dvom o umestnosti obstoja ameriških vojnih baz na grškem ozemlju. Kot protiutež trganju starih vezi Karamanlis napoveduje začetek vzpostavljanja tesnejših stikov z balkanskimi sosedi, saj so tradicionalno dobri odnosi zadostno jamstvo, ki ustvarja realne možnosti intenzivnejšega zbliževanja. Kar zadeva »domačo problematiko«, pa je poudaril pomembnost sklepa o sprejetju demokratične ustave ter hkrati napovedal pregon ostankov »papadopulovskih elementov«, katerih vedenje v preteklosti je bilo»slabo, uperje-no proti ljudstvu«. Program, čeprav nepreciziram precej obeta. Prihodnji meseci bodo pokazali, ali ga je moč uresničiti in ali so Grki sposobni nadaljevati preobrazbo iz preživete v moderno, "20. stoletju prikrojeno družbo. 73 KRANJ V decembru darila za vaše najdražje Kupujte jih pri Elita Kranj, kjer vam pri nakupu tudi strokovno svetujejo. Delovnemu človeku je treba omogočiti stalno izobraževanje v vsej delovni dobi Misel vzeta iz resolucije 7. kongresa slovenskih komunistov je bila okvir in moto dvodnevnega posvetovanja, ki je bilo ob 15-letnici delavskih univerz v Sloveniji pretekli teden v Kranju. Začelo se je s slavnostno sejo skupščine delavskih univerz in se nadaljevalo s podelitvijo priznanj dolgoletnim sodelavcem ter se sklenilo z razpravo in sklepi za usmeritev nadaljnjega razvoja. Delavske univerze so nastale in se zajela prek 30.000 ljudi. Druga tret-razvijale z zasnovo in razvojem delavskega samoupravljanja in z uveljavljanjem položaja delavcev v družbi. Zato je razumljivo, da imajo korenine v izobraževanju, ki je bilo v zgodovini povezano s potrebami delavskega gibanja, osvobodilnega boja, utrjevanja ljudske oblasti in z gradnjo novih gospodarskih, kulturnih in drugih zmogljivosti, ki so vse terjale osveščanje človeka, da se je hitro usposobil za nove naloge. Podatki o petnajstletnem delu, s katerimi so- predstavniki delavskih univerz na posvetovanju nastopili pred javnostjo, so plod vztrajnega in zavestnega dela majhne skupine nekaj sto delavcev delavskih univerz in pa množice nekaj tisoč sodelavcev, strokovnjakov z najrazličnejših področij. V zvezi delavskih univerz je trenutno včlanjenih 48 delavskih univerz. Le-te imajo približno 4500 stal-nejših sodelavcev, ki se poleg svojega osnovnega poklica ob večerih posvečajo izobraževanju delovnih ljudi. Kljub temu pa delovanje delavskih univerz še marsikje v naši družbi pomeni pravo izjemno uspešnost, saj pogosto materialno, tehnično in kadrovsko zelo skromne organizacije uspejo organizirati izredno širok krog izobraževalnih oblik in dosegajo izredno množičnost. Izvenšolske oblike izobraževanja, ki so jih delavske univerze pri nas uveljavile kot nenadomestljiv *del izobraževalnega sistema, so v 15 letih na 34.800 seminarjih in tečajih, ki so trajali skupaj 1,7 milijona ur, zajele več kot 1,250.000 udeležencev — od 46.000 v prvem letu delovanja do 132.000 v lanskem šolskem letu. Lani je bila tretjina tečajev s približno četrtino vseh udeležencev namenjena usposabljanju za samoupravljanje in politično delovanje. V ta namen so delavske univerze pripravile tudi več tisoč predavanj, ki so jina tečajev s približno četrtino udeležencev pa je bila namenjena usposabljanju za delo na delovnem mestu in dopolnilnemu strokovnemu izobraževanju. Približno 18.000 zaposlenih se'je v pripravah na izpite posluževalo pomoči delavskih univerz. V šolskih oddelkih za strokovno šolanje odraslih se je v 15 letih izobraževalo 58.000 delavcev in drugih občanov. Poleg tega-so delavske univerze pomagale visokošolskim organizacijam organizirati centre izrednega Študija, Izredno množičnost so dosegli tudi na nekaterih drugih vzgojnih in izobraževalnih področjih kot je civilna zaščita, vzgoja mladine, šole za starše in še nekatere druge. Ob vsem tem bi veljalo poudariti, da v vseh petnajstih letih ni bilo nobene večje naložbe v učne prostore delavskih univerz. Morda se bo tudi v tem pogledu obrnilo na bolje, saj so podporo zahtevam za boljši materialni položaj, zlasti pa zahteve po boljših prostorih in delovnih pogojih podprle vse družbenopolitične organizacije, predvsem pa zveza slovenskih sindikatov, ki je bila pokrovitelj posvetovanja. VZGAJATI IN IZOBRAŽEVATI ZATO, DA BO ČLOVEK SPREMINJAL SVET Delavske univerze so bile ustanovljene za izobraževanje samo-upravljavcev. Ali so svoji družbeni-nalogi in vlogi ostale zveste vseh petnajst let? Delavci delavskih univerz so si to vprašanje zastavili pred približno dvema letoma. Ugotovili so, da je tehnokratizem, elitizem in liberalizem imel svoje odseve tudi v odnosu do izobraževanja pri delavskih univerzah. Izobraževanje je "bilo vse bolj namenjeno delavcu le kot delovni sili in je začelo dobivati zna- Potk boljšemu obveščanju Na torkovi konferenci ZKS Tržič so razpravljali o obveščanju v občini ter Zvezi komunistov, še posebno pa o položaju lokalnega radia, tovarniških glasil, Glasa ter o obveščanju v delegatskem in skupščinskem sistemu V torek je bilo v Tržiču 7. zasedanje občinske konference ZKS, na katerem so razpravljali o obveščanju v tržiški občini, še posebej pa o obveščanju v Zvezi komunistov. Delovna 8kupina, ki je skoraj eno leto pripravljala gradivo za konferenco, je obravnavala predvsem položaj Ul vsebino radia in tovarniških glasil ter gorenjskega glasila Glas, še posebej pa obveščanje v delegatskem sistemu in Zvezi komunistov. Zamisel 0 občinskem informacijskem središču, v katerega sklopu bi delovala lokalna radijska postaja, časopis s Posebnimi stranmi organizacij zdru-^ Ženega dela ter sčasoma tiskarna, ni naletela na popolno podporo v dveh največjih organizacijah združenega dela Peku in Bombažni predilnici in. tkalnici. Organizacije združenega dela pa so pripravljene svoja glasila obogatiti s prispevki, ki so zanimivi za širšo občinsko skupnost in ne le za organizacijo združenega ter Pomagati pri modernizaciji in širitvi lokalne radijske- postaje. Takšna stališča so bila povedana-že na zadnji razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS, na torkovi konfe-renci pa so bila še dopolnjena. Predvsem kaže omeniti sklep, da morajo organizacije združenega dela brez svojih rednih glasil izdajati vsaj tedenske informacije in da morajo sredstva obveščanja slediti in tvorno sodelovati pri krepitvi samoupravnih odnosov ter na razumljiv način Prispevati in spremljati uresničevanje kongresov ZKJ in ZKS. Nedvomno bo pomembna vloga sredstev obveščanja pred sprejemanjem odločitev, izdajateljski sveti pa naj vsaj enkrat letno ocenijo vsebino Klasi 1. Bazen tega je torkova konferenca sprejela kopico drugih sklepov. Ob-*tt8Ka konferenca SZDL naj v sode lovanju z občinsko skupščino in njenim izvršnim svetom najde primeren način financiranja tržiške lokalne radijske postaje tako prihodnje leto kot v letu 1976 in kasneje in preuči možnosti za preselitev radia v izpraznjeno osnovno šolo heroja Bračiča in skrbi za boljšo in primernejšo kadrovsko zasedbo na radiu. Z ljubljansko RTV se nameravajo Tržičani pogovarjati o primernejšem času oddajanja lokalne postaje, omembe vreden pa je sklep konference, da mora med radiom in glasili v organizacijah združenega dela steči sprotna in obojestranska izmenjava sporočil. Povečati se mora tudi usmerjevalna vloga programskega sveta radia. O vlogi Glasa pa naj razpravlja medobčinski svet SZDL Gorenjske. O problemu obveščanja v delegatskem sistemu, bodisi v občinskih skupščinah ali skupščinah SIS, predlagajo Tržičani razpravo v gorenjskem merilu. Konferenca je sklenila, da morajo delegacije dobivati razumljivo gradivo najmanj 14 dni pred zasedanji, več pa se kaže pogovarjati tudi o obveščanju v regiji, republiki in federaciji. Po sodbi konference lahko veliko prispeva k boljšemu obveščanju v organizaciji ZK sodelovanje med osnovnimi partijskimi organizacijami in vodstvi ter samoupravnimi organi v organizacijah združenega dela ter organi krajevne samouprave v krajevnih skupnostih. Prav tako koristno in potrebno je sodelovanje med organizacijami ZK in člani komiteja ter organizacijami in konferenco. Konferenca je ugodno - ocenila sklep konference Zveze socialistične mladine, da ustanovi klub mladih novinarjev in da se pri kadrovanju za politične šole upoštevajo tudi potrebe obveščanja v tržiški občini. J, Kosnjek čilnosti, ki spremljajo mezdne odnose. Zato je začelo slabeti družbeno izobraževanje in idejna vzgoja.' Vse bolj so bile delavske univerze postavljene v ekonomski odnos, ki je vsebino dela podrejal ekonomskim učinkom. Delavske univerze so le z zavestnim vztrajanjem uspele ohranjati nekatere družbeno vzgojne oblike, čeprav so bile deležne vse manjše družbene in materialne podpore. Prelom v takšnem gledanju na delavsko univerzo so napravili plenum CK ZKS o vzgoji in izobraževanju, zlasti pa pismo predsednika Tita in resolucije ter sklepi kongresov ZK. Rezultati so že vidni. Obseg družbenega izobraževanja se je v zadnjem letu podvojil in zastavljeno je obsežno delo za preobrazbo učnih programov. Vendar, so poudarili govorniki na posvetovanju, proces še ni in ne bo tako kmalu zaključen. Usposabljanje delavcev za samoupravljavce še vedno pogosto zadeva na odpore in v šolstvu se še vedno ohranja duali-zem: drugačna merila za redno in za izredno izobraževanje. Osnovni motiv delavskih univerz pa mora biti: vzgajati in izobraževati človeka, da bo spreminjal svet, ne pa, da bo samo zbiral znanje o njem. ENOTNA MERILA ZA VSE Delavske univerze, ki so pred 15 leti začele delovati tako rekoč na robu šolskega sistema, imajo sedaj svoj status urejen v zakonu. Tak zakon je sprejela le naša republika. Izobraževanje odraslih pa urejajo tudi nekateri drugi predpisi oziroma dogovori. Le-te je možno uresničiti, če so uresničeni nekateri drugi dogovori, predvsem pa dogovor o kadrovski politiki. Sedaj, ko izobraževalna dejavnost ustanavlja svojo interesno skupnost, se je pokazalo, kako upravičeno so se delavske univerze zadnji dve leti ukvarjale s svojo samoupravno organiziranostjo. Po tem, kakšno mesto bo dobilo izobraževanje delavcev in drugih občanov oziroma izobraževanje ob delu in za delo v interesnih skupnostih, bomo lahko sodili, koliko se je resnično spremenil pogled na sodobno izobraževanje. Koliko je ta oblika šolanja postala enoten del sistema šolstva. Tako kot je zapisano v resolucijah o izobraževanju. L. Bogataj DROGERIJA na Titovem trgu vam nudi — k oz m e ti ko in parfum eri j o — fotoaparate in fotomaterial — aranžira darilne zavitke GALANTERIJA v Prešernovi ulici 11 — igrače — ure — bižuterijo — usnjeno galanterijo ROKAVIČAR na Titovem trgu 10 — rokavice vseh vrst — rute — kravate — dežnike Nepotrebno je vsako razmišljanje Pridite v trgovine Elita Kranj. Prihranili bosta čas in denar. Potrošniki Gorenjske! Že veste, da je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni prodajni prostor za prodajo: vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog t "\leti Mercator Konkurenčne cene, prodaja na potrošniška posojila ter brezplačna dostava na dom. Razstavno-prodajni prostor Mercator j a v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Za obisk in ogled se priporoča Mercator, TOZD Preskrba Tržič. OD 15.-25.12.1974 V KRAN|U V PAVIL|ONU BLAGOVNICE f užinar- ZAMRZOVALNE SKRIN|E LTH KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE - TAM ■ STADLER • BUDERUS RADIATOR|l - AKLIMAT GORENJE posebna ugodnost: T V SPRE|EMNIKI GOREN|E- CENEJŠI ZA 200 000 STARIH COLOR VELIKA IZBIRA: -HLADILNIKI ■ PRALNI STRO|l ■ŠTEDILNIKI nakup na kredit dostava na dom ■ o KOVINOTEHNA Samouprava se začne v razredu O javnem ocenjevanju, udeležbi dijakov na redovalnih konferencah in predstavnikih dijaške skupnosti v samoupravnih organih šole smo se na mladinskih sejah in v razredih pogovarjali pred desetimi in več leti. Najbolj glasno smo zahtevali javno ocenjevanje in ga tudi dosegli. Zato me je nedavno tega zelo presenetila izjava dijakinje kranjske gimnazije, ki je v razpravi na mladinski konferenci omenila, da je javno ocenjevanje še povsem odvisno od volje profesorja. Dijaki pa so pri tem nemočni. Izjava je bila povod za pogovor z dijaki škofjeloške in kranjske gimnazije. Pogovarjali smo se o vlogi razredne skupnosti, javnem ocenjevanju in vključevanju dijakov v samoupravljanje na šoli. V pogovoru sta sodelovala tudi ravnatelja. Najprej smo sedli skupaj s Škofje-ločani. Prvo vprašanje sem zastavila ravnatelju Lojzetu Malovrhu. »Kako so dijaki seznanjeni s pravicami in kako se vključujejo v samoupravljanje?« »Včasih so prvi šolski dan v razredih brali hišni red. Sedaj pa se pogovarjamo o samoupravljanju, o vlogi razredne skupnosti, njenih nalogah in pravicah, možnostih za vključevanje dijakov v svet šole in prek njihovih delegatov v družbenoekonomska dogajanja v občini. V svetu šole imajo dijaki dve delegatski mesti. Delegacijo pa sestavljajo delegati vseh razrednih skupnosti. V kulturnoprosvetnem zboru občinske skupščine ima gimnazija dve delegatski mesti. Enega delegata je izvolil učiteljski zbor, drugega pa dijaki.« »Kako je z javnim ocenjevanjem?« »Javno ocenjevanje je pri nas že dolgo stvarnost in zapisano v delovnem načrtu šole in v učnih načrtih za posamezne predmete. Problemov z javnim ocenjevanjem ne poznamo.« »Mladinska organizacija vprašanj javnega ocenjevanja in odnosov profesorjev do dijakov ne daje več na dnevni red,« je dopolnila ravnatelja predsednica mladinske organizacije Andreja Božnar. Z večino učiteljev imamo odnose, ki temeljijo na zaupanju in spoštovanju. Prepričana sem, da se s tem njihova avtoriteta ni zmanjšala, temveč nasprotno. Največ in najraje se učimo pri tistem profesorju, s katerim se lahko pomenimo tudi o stvareh, ki se ne tičejo le predmeta, ki ga predava.« »Največjo vlogo pri vključevanju dijakov v delo in upravljanje na šoli ima razredna skupnost,« je nadaljeval pogovor dijak IV. letnika Igor Medic. »Razredna skupnost je osnovna celica dijaške samouprave. Podobno kot krajevna skupnost v občipi. Ce smo v razredu enotni in se skupaj odločamo za akcije, je skupnost dobra. Največjo vlogo pa ji pripisujemo spremljanju učnega uspeha. To delamo skupaj z razrednikom. Skupaj pripravimo poročilo za redovalno konferenco in izvolimo delegata, ki nas na njej zastopa. Še posebno vlogo ima razredna skupnost v tistih razredih, v katerih je več učencev smučarske gimnazije. Pomagamo jim z dodatnimi urami, ki jih sami pripravljamo.« »Dobra šola samoupravljanja so društva in krožki, ki delujejo na šoli. Sami sestavljamo programe dela, gospodarimo z inventarjem in sredstvi in jih vodimo. Teoretična vprašanja samoupravljanja pa rešujemo v marksističnem krožku,« je dopolnila sogovornike Erna Hafner, dijakinja III. letnika. Tudi na kranjski gimnaziji je na prvo vprašanje, odgovoril ravnatelj Valentin Pivk. »Spomladi smo sprejeli nov Statut. Najvišji samoupravni organ je svet gimnazije, v katerem imamo profesorji 7 delegatov, 3 delegate so izvolili dijaki, 3 temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti, enega pa svet staršev. Tudi v kulturnoprosvetni zbor občinske skupščine smo dijaki in profesorji izvolili skupno delegacijo. V njej je 5 profesorjev in 2 dijaka. Podobno bodo potekale tudi volitve v samoupravne interesne skupnosti. Na redovalne konference pa dijakov ne vabimo in menim, da s tem ne kršimo njihovih samoupravnih pravic. Konference-imamo le za pregled stanja. To smo zapisali tudi v novem statutu. Menim, da se pot za reševanje spornih vprašanj začne v stikih med dijakom in profesorjem, šele nato naj v morebitni spor poseže razredna skupnost in če se še ne da rešiti, naj odloča konferenca.« »Kako je z javnim ocenjevanjem?« »V vsakem primeru ima učenec pravico zvedeti, kakšno oceno je prejel in če je potrebno, jo mora profesor tudi utemeljiti.« Naslednja sogovornica je bila Meri Račič, dijakinja III. letnika: »Strinjam se z ravnateljem, da ni potrebno pošiljati predstavnikov razrednih skupnosti na redovalne konference. O ocenah se pogovorimo s predmetnimi učitelji, oceno iz vedenja pa določimo skupaj z razrednikom. Mislim, da so razredne ure zato, da se pogovorimo o vseh težavah v zvezi s poukom in ne redovalne konference.« »Res je, da imamo pravico zvedeti vsako oceno, vendar ne bi mogla trditi, da se to tudi dosledno izvaja,« je nadaljevala Saša Drljača, dijakinja I. letnika. »Večkrat je odvisno od volje profesorja in tudi od razreda. Zlasti imajo učitelji premalo zaupanja v prvošolce.« »Ste se na razrednih urah skušali pomeniti s profesorji, ki vas ne ocenjujejo javno oziroma ste ta vprašanja dali na dnevni red predsedstva mladinske organizacije?« »V razredu smo se pogovarjali, vendar le med odmori. Kot razred smo še zelo neenotni. Nismo se še znali povezati v enoten kolektiv in najbrž še ne bi mogli enotno zahtevati, da profesorji upoštevajo naše predloge. Tudi mladinska organizacija o javnem ocenjevanju še ni razpravljala.« Rems Marjan je dijak IV. letnika. Dejal je: »Javno ocenjevanje dijaki razumemo tako, da nam profesor oceno pove in mislim, da tako misli vsaj večina pedagogov. Pri nekaterih pa smq že prešli na višjo' obliko. Znanje ocenjuje tudi razred. Izkazalo se je, da smo dijaki po navadi zelo objektivni. Zelo redko se dogodi, da bi hoteli izkoristiti zaupanje profesorja. Mislim, da se prav na zaupanju lahko začnejo graditi bolj neposredni odnosi med dijaki in učitelji in javno oziroma objektivno ocenjevanje je eno od temeljev za to.« »Kakšno vlogo ima pri tem razredna skupnost?« »Kjer je razred res enoten kolektiv, tudi laže doseže sodelovanje s profesorji in tam po navadi tudi problemov oziroma sporov ni« je dejal Gorazd Zupančič iz III. letnika. »Novi statut pa nam je dal tudi v se pravice in možnosti za vključevanje v samoupravljanje. Vendar dijaki prihajamo na seje sveta premalo pripravljeni in tu bi bilo treba iskati vzrok za to, da naše zahteve ne prodrejo. Zato menim, da bo treba Začeti našo samoupravo graditi od spodaj navzgor. Iz razredne skupnosti, ki naj bo enoten in trden kolektiv, prek mladinske organizacije, ki naj vse zahteve in vprašanja pripravi za razpravo v svetu šole.« L. Bogataj Razpisna komisija delavskega sveta Grafičnega podjetja Gorenjski tisk Kranj objavlja razpis delovnega mesta direktorja podjetja Kandidat za direktorja mora poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo in 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na odgovornih mestih v gospodarskih delovnih organizacijah. Prednost ima kandidat, ki ima delovne izkušnje v grafični ali grafično pre* delovalni stroki — da ima ustrezne moralno-politične kvalitete za vodenje delovne organizacije. Vloge po tem razpisu morajo kandidati vložiti do 5. januarja 1975 na naslov: Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj, Kranj Moše Pijadeja 1, pod šifro 500. K vlogi mora kandidat priložiti dokazila o izobrazbi in praksi, kratek življenjepis in potrdilo da ni v kazenskem postopku. Razpisna komisija pri AMATERSKEM GLEDALIŠČU »TONE ČUFAR« JESENICE na osnovi 76. člena statuta razpisuje prosto delovno mesto režiserja — upravnika gledališča Pogoji: — visoka izobrazba — najmanj 5 let prakse v gledališki dejavnosti Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu zavoda. Nastop zaposlitve takoj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite najkasneje do 25. decembra 1974 na naslov: Amatersko gledališče »Tone Čufar« Jesenice, Trg Toneta Čufarja 4 — razpisna komisija. Tekstilni center Kranj izobraževalna in proizvajalna delovna organizacija vabi k sodelovanju več delavk-cev za delo pri računovodsko-finančnih in splošno-administrativnih poslih Interesenti z dokončano srednjo ekonomsko in administrativno šolo z nekajletno prakso naj pošljejo svoje ponudbe v 15 dneh na naslov: Teks'tilni center Kranj — Cesta Staneta Žagarja 3.3. Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Gozdnega gospodarstva Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: TOZD gozdarstvo Škofja Loka 1. knjigovodje osebnih dohodkov 2. obratovnega knjigovodje 3. administratorja Pogoji: pod 1.: srednja ekonomska šola ali 4-letna administrativna šola pod 2.: srednja ekonomska šola, 4-letna administrativna šola ali nepopolna srednja šola in H let prakse pod 3.: 2-letna administrativna šola ali nepopolna srednja šola Kandidati naj pošljejo vloge na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 b v 15 dneh po objavi razpisa. egp Komisija za osnovna sredstva pri delavskem svetu Embalažno grafičnega podjetja Škofja Loka razprodaja naslednja osnovna sredstva: 1. razne knjigoveške in papirne stroje 2. pisarniško pohištvo 3. razne grelne naprave (kaloriferji, električne peči, peči na trda goriva) 4. razna svetila (luči, lustrik itd.) 5. telefonske in telegrafske naprave Licitacija bo v torek, 17. decembra, ob 12. uri Za družbeni sektor in ob 13. uri za zasebni sektor v prostorih Škofja Loka, 1'uštal 21. Ogled je mogoč istega dne od 10. rjo 12. ure. Predstavniki družbenega sektorja morajo imeti pooblastila, zasebniki pa morajo položiti 10 '/ jam-sčino. pravi naslov za denarne zadeve stanovanjsko posojilo je za naše varčevalce zidak, ki je vedno na zalogi in s katerim lahko zgradite še enkrat več IQ ljubljanska banka Vedoželjen človek sem, »firbčen« še in še. Ampak ne morem pomagati. Nekateri smo pač takšni, da želimo biti vedno na tekočem, da želimo vedeti, kaj se dogaja okrog nas, kaj se je in kaj se bo zgodilo. Pravilno, kajne? Socialistična ureditev potrebuje obveščenega, osveščenega človeka, vsestransko razgledanega in sposobnega razpravljati o rečeh, ki mu kot samoupravlja vcu ne smejo povzročati preglavic. Teh reči, teh procesov pa Je vedno več. Novi sistem demokratičnega soodločanja terja, da jih spremljamo, spoznavamo in razumevamo, razumevamo ne glede na stopnjo izobrazbe. Torej naj bodo razložene v obliki jasnih, »čistih«, preglednih informacij, ki ne bi smele prihajati druga z drugo v nasprotje ali ustvarjati zmede, negotovosti in malodušja v glavah občanov. Lepo! A poglejmo, kako stojijo stvari v praksi. V Delu iz prejšnjega torka, 3. decembra, neznani avtor pod naslovom »Nižja cena sladkorja« piše, da je na evropskih borzah čutiti tendenco znižanja cen nekaterih surovin in kmetijskih pridelkov. »Najpomembnejša novost se je pripetila pri sladkorju,« beremo. »Cena je zdrknila od 630 na 540 funtov za tono ... Menijo, da bo znova padla, čeprav ne znatneje.« Novico sem v mislih brž povezal z aktualnim prispevkom znanega gospodarstvenika, objavljenim tri, štiri dni poprej v zelo resnem slovenskem tedniku. Komentar govori o zmeraj intenzivnejšem vključevanju SFRJ v mednarodno delitev dela in v blagovno menjavo ter razčlenjuje posledice, ki utegnejo slediti. Poleg ostalega trdi, kako bomo poslej mnogo krepkeje in precej bolj neposredno čutili sleherni, bodisi pozitivni bodisi negativni premik na svetovnih tržiščih. * Ker ne znam skočiti iz kože potrošnika, sem znižanje cene sladkorja uvrstil v krog pozitivnih premikov ter po logičnem sklepanju zadovoljen dognal, da se v prodajalni za vogalom v kratkem obeta podobna razveseljiva sprememba. Ko sem potlej naslednje jutro vstal in mi je radijski napovedovalec posredoval svežo vest o »korekciji« sladkornih in oljnih cenikov, nisem bil zmeden nič manj kakor tisoči in tisoči mojih rojakov širom po Jugoslaviji. Sladkor in »socialistično« informiranje Tudi besede »korekcija«, »popravek« in »uskladitev« tarif niso ravno izrazi, ki bi prispevali k natančnosti in nedvoumnosti sporočil. Ob že itak zapletenem in »postrokovljenem« žargonu, v kakršnem je napisanih 90 odstotkov aktov raznih forumov (pozivov in protestov slavistov očitno nihče ne jemlje resno), sta previdno izogibanje suhim dejstvom in uporaba zamegljenih formulacij popolnoma brez smisla. Zakaj ne bi naravnost povedali, da združenje proizvajalcev določenih vrst blaga zahteva dvajset- štirideset- ali šestdesetodstoten dvig cen? Pojem »korekcija« si je namreč enako upravičeno mogoče razlagati v obratnem smislu — dasi ne poznam naivneža, ki bi ne uspel brž dognati, v katerem grmu tiči zajec. Poglavje zase so prizadevanja družbenopolitičnih organizacij, da bi prek tiska, radia in televizije ustvarile, recimo, čim ugodnejše predvolivno vzdušje. Navzlic aktivnemu sodelovanju časopisja in RTV, ki jima ni moč očitati neangažiranosti v pro-svetljevanju množic, sta bila delegatskim temam odmerjena prostor in čas marsikdaj slabo izkoriščena. Res je odziv ljudi izpolnil pričakovanja poklicanih, res niti neprijetna, taktično zgrešena podražitev sladkorja in olja ni vplivala na izide četrtkovih in nedeljskih glasovanj, vendar so številni posamezniki le približno dojeli namen, smisel, vlogo in notranji ustroj SIS. Kot novinar sem prepričan, da je razvejana mreža sredstev množičnega obveščanja ustanavljanju samoupravnih interesnih skupnosti posvetila zadosti pozornosti, da pa sta hudo šepali vsebinska in metodološka plat tolmačenja. Funkcionarji, politiki in strokovnjaki s področja ustavnih zadev, ki smo jih vabili v uredništva in v televizijske studije, so se praviloma izkazali za slabe, neprepričljive in premalo pripravljene govornike. Zamotanemu, nenazornemu podajanju snovi je utegnil zbrano slediti kvečjemu kak pravnik, politolog ali sociolog, medtem ko so gospodinje, kmetje, tovarniški delavci in celo tehnična inteligenca kmalu izgubili »»-Ječo nit«. Nič ugodnejši vtis tudi ni zapustila poplava uvodnikov, časnikarskih razglabljanj in agitacij skih pozivov, prepolnih pridigarskega kli-šejstva in utrujajočih fraz, v katere je pisce gnalo nezadostno ali netočno poznavanje detajlov. Čutili smo utrujenost, odsotnost iznajdljivosti in originalnih prijemov, ki bi pojasnjevanje zapletenega gradiva naredilo dostopnejše, bolj zanimivo in — če hočete — laže prebavljivo. V tretjem nadaljevanju zapisa, posvečenega metodam dela ZK, objavljenem v časopisu NIN 1. decembra letos, sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinc odkrito ugotavlja, da je »... predstavljanje politike (v sredstvih informiranja — op. p.) včasih preveč papirnato. Jezik bi moral biti komunikativen. Sedanja razmišljanja o obveščanju v pogojih funkcioniranja delegatskega sistema se ne smejo vrteti zgolj okrog vprašanja, ali naj skupščina izdaja svoj list ali pa naj izhaja priloga v javnem glasilu... Pogosteje bi kazalo tehtati propagandno vrednost raznih dokumentov in raziskovati njihovo odmevnost. Hkrati ne gre pozabiti, da je razumevanje materialov odvisno tudi od idejnopolitične in splošne kulturne ravni prebivalstva, ki ju je treba sistematično dvigati.« Vsakršen dodatek h gornjim navedbam bi bil menda povsem odveč. I. Guzelj Nevzdržno zavlačevanje glede Park hotela Paviljon Murka na novoletnem gorenjskem sejmu v Kranju od 15. do 26. decembra 1974 • pohištvo • gradbeni material • gospodinjski stroji Sejemski popusti Dostava na dom murlia Morda bi glede na razpravo in stališča na zadnji seji radovljiške občinske skupščine glede rušenja starega in gradnje novega Park hotela na Bledu lahko dali tudi drugačen naslov. Vendar se je izkazalo, da trenutno zavlačevanje tega problema za Viator resnično postaja že nevzdržno. Ce smo pred približno mesecem dni zapisali, da je imel Viator za rušenje in pripravo gradnje novega Park hotela na Bledu 6 milijonov novih dinarjev stroškov, potem danes lahko ugotovimo, da so le-ti narasli že na osem milijonov dinarjev. In če ne bo prišlo čimprej do rešitve, se bodo stroški vsak naslednji mesec povečali še za dva milijona. Kakšno je torej trenutno stanje? Občinska skupščina je urbanistični načrt Bleda sprejela 1969. leta. Predpisi govorijo, da je treba vsakih pet let uresničevanje urbanističnega načrta pregledati in vnesti vanj morebitne spremembe in dopolnitve. Prav tako je znano, da je treba na podlagi urbanističnega načrta sprejeti zazidalne načrte. Vsega tega pa kot kaže v radovljiški občini glede gradnje Park hotela oziroma urbanističnega načrta niso naredili. Drugače povedano, so šele 6. decembra letos v avli krajevnega urada na Bledu razgrnili osnutka programskih zasnov zazidalnega načra centralnega turističnega področja Bleda in zazidalnega načrta za cono I na Bledu. Zakaj je tako pozno prišlo do izdelave in razgrnitve osnutkov zazidalnih načrtov, ta hip ni moč ugotoviti. Na seji skupščine so prav zaradi tega imenovali posebno Štiričlansko komisijo, ki bo skušala ugotoviti vzroke (in najti krivca), da se zavlačuje z izdajo dokumentacije za gradnjo novega Park hotela. Zdaj torej lahko ugotovimo, da je postopek za izdajo lokacijske odločbe za gradnjo novega Park hotela, ki bi sicer že zdavnaj moral steči, končno le stekel. Osnutka zazidalnih načrtov bosta razstavljena in na vpogled vsem, ki bi želeli nanju dati pripombe, do 6. januarja 1975. Potem bo treba pregledati in morebiti uskladiti pripombe ter oba načrta sprejeti na seji skupščine. Šele potem bo torej moč izdati lokacijsko odločbo za gradnjo novega Park hotela. Treba je povedati, da si v občini prizadevajo, da bi napako čimprej odpravili in vprašanje ustrezno rešili. Trenutno seveda mimo sedanjega obveznega postopka ni moč ničesar narediti. To pa po drugi strani pomeni, da bo moral Viator, čeprav nič kriv, v najboljšem primeru še dober mesec čakati na odločitev. Tako se bodo njegovi stroški, ki jih je imel doslej, še povečali za okrog 2 milijona novih dinarjev ali še celo več. Razen tega pa bo potem treba rešiti še vprašanje investicijskega posojila za gradnjo novega hotela, ki ga je Ljubljanska banka pred časom sicer že odobrila, potem pa začasno zadržala. A. Zalar Dva slikarja, dva svetova Loški likovni paviljon tokrat gosti Pavla Florjančiča in Veljka Tomana Zdi se, da je organizator tradicionalnih razstav v galeriji na škofjeloškem gradu, Loški muzej, odkril posrečeno formulo, ki kulturnim prireditvam v nekdanji rezidenci freisinških škofov daje večjo privlačnost, večjo draž: že drugič zapored so namreč muzealci odprli vrata dvema ustvarjalcema hkrati. Glavna prednost omenjene poteze tiči v možnosti primerjave, v vtisu pestrosti in širine, v dejstvu, da obiskovalec podzavestno vzpo-reja prikazane stvaritve ter išče notri bodisi stične točke bodisi elemente, ki ustrezajo posameznemu okusu ali — če hočete — neokusu. Novembra je ta dvojnost bila v oči prav v vseh elementih likovnega izpovedovanja, saj smo ob akademskem sli-karju-modernistu imeli priložnost spoznavati klasičnega ki-parja-naivca. Pavel Florjančič in Veljko Toman, decembrska gosta paviljona, pa sta si v marsičem mnogo bližja; oba sodita v krog mlade generacije mojstrov čopiča, oba nenehno razvijata svoj način izražanja, oba želita biti originalna. Poglavitni mik sprehoda skozi dvorano torej predstavlja ugotavljanje, kako daleč narazen ju je pripeljalo iskanje samega sebe, kako različne so lahko poti, ki prek začetnega zbiranja izraznih osnov popeljejo nekoga v povsem nasprotno podajanje sveta kot je, recimo, podajanje stanovskega kolege, prijatelja in sodobnika. Domačinu Pavlu Florjančiču ni mogoče očitati, da sodi v krog tradicionalnih »podobarjev« realistične smeri, priljubljenih zlasti pri neukem, nedozorelem opazovalcu, ki iz platna ali papirja hoče za vsako ceno prebrati, kaj prikazuje. Čim nazornejša, čim bolj fotografska so podajanja motivov, tem bolj je zadovoljen. Ni sposoben dojeti globljega sporočila avtorjev, skritega v navideznem odstopanju od resnice, v ✓»nelogičnem« spreminjanju predmetov ali figur, zaradi katerih konec koncev risba prerašča navaden barvni posnetek, neosebno reprodukcijo zunanjosti in površinskih dejstev. No, Florjančič le navidezno igra na struno razvrednotenih gledanj. Res najčešče črpa snov v naravi, v krajini, ki je navdihovala že slovenske impresioniste, toda kot izrazit ra-cionalist, osvobojen balasta romantike, ne podlega neštetim prelestim bogate škofjeloške okolice. Zanemarja mozaik barvnih odtenkov in raje sledi oblikovni razgibanosti drevja, zašiljenih smrek, grebenastih holmov, valovitih polj in pogorij v daljavi. Namesto da bi kolorit potenciral in oplemenitil, ga poenostavlja in zožuje v tri ali štiripasovne ploskovne nanose. Občutek plastičnosti doseže zgolj skozi globinsko nizanje dvodimenzionalnih silhuet. Morda bo zvenelo pretirano, toda Florjančičev pristop k obravnavani snovi je strogo analitičen, »nepesni-ški«, pri čemer ponavadi jemlje v pretres manjše kose, manjše izseke celote. Očisti jih motečih, oko bega-jočih potankosti, in poudari obris. Sorodne prijeme uporabljajo domiselni »designe« oblikovalci, ki stol prebrisano »prestilizirajo« v žensko naročje, priročno škatlo s kompletom kozmetičnih potrebščin pa v orjaški falus. Ampak podobna je samo metoda, saj Florjančič zasleduje mnogo višje, nekomercialne cilje: dokazuje, da vsebina določenih objektov ni zaobsežena v verigi drobnih detajlov, temveč v njihovi razporeditvi ter v razsežnosti prostora, kamor so postavljeni. Veljko Toman je poosebljena Florjančičeva negacija, kar dokazuje temperamentna čutnost, strastna privrženost živahni barvitosti, ki je zanjo dosledno spoštovanje danosti nesprejemljivo. Intenzivni, kričeči toni, navidezno naključno nametani na podlago, ne prenesejo ostrega medsebojnega razmejevanja, zato so zabrisani prehodi nujni. Nespo-štovanje proporcev ne bi smelo nikogar motiti; če Toman ugotovi, da je nosilec vsebine blatna luža sredi močvirne jase, jo pač desetkratno poveča, premodificira in polije z rumenilom, ki prevpije in obvlada okoliško zelenilo ali zamolklo modrino ozadja. Niti trave ne pusti zelene, ako ritmika dogajanja in intenzivnost sporočila terjata vijoličast oz. škrlatni dodatek. Urejenosti ne mara, harmonijo preganja, umirjena racionalnost je navzoča le tu in tam, bolj kot dokaz, da kipenje, ki včasih dobesedno razganja okvirje slik, ni odsev nena- Koncert ob 100-letnici pihalnega orkestra Osrednja jubilejna prireditev ob 100-letnici pihalnega orkestra jeseniških železarjev bo drevi v gledališču Tone Cufar. Pokrovitelja koncerta sta predsednik občinske skupščine Slavko Osredkar in direktor jeseniške Železarne mag. Peter Kune. V počastitev tega jubileja so izdelali posebno spominsko značko. Koncert bodo zaradi velikega zanimanja ponovili. B. B. Priprave na premiero Pri amaterskem gledališču Tone Cufar na Jesenicah se pripravljajo na premiero dela Plinska luč, ki bo v soboto, 14. decembra, v gledališču. Delo je režirala Vera Smukavec. r Na uprizoritev na odru pa se tudi že pripravlja dramska skupina Izvir, ki deluje v okviru DPD Svobode. Pripravljajo se na premiero dela Lepi princ. D. S. Nakup instrumentov Pihalni orkester jeseniških železarjev se že pripravlja na nastope in tekmovanja v prihodnjem letu, zato so že izdelali program dela za leto 1975. Največ težav imajo z nakupom instrumentov, saj bi jih veljal nakup 480.000 dinarjev, kar pa vsekakor presega finančne zmogljivosti kulturne skupnosti. V občini bodo zato izvedli poseben dogovor, tako da bi vsa jeseniška podjetja prispevala potrebna sredstva. Glede na to, da jeseniška godba na pihala uspešno deluje že kar sto let, menijo, da z zbiranjem denarja ne bo težav. D. S. Film o Jožu Čopu in o jeseniškem hokeju Predstavnika Viba filma sta se pred nedavnim na Jesenicah s predstavniki kulturne skupnosti in skupščine občine dogovorajala o treh projektih Viba filma, ki naj bi jih sofinancirala temeljna kulturna skupnost. Prvi projekt je Rdeča zemlja, ki naj bi ga posneli po predlogu filmskih delavcev iz Srbije, in govori o pokolu v Kragujevcu, kjer je našlo smrt tudi več Slovencev. Delež Slovenije je 600.000 dinarjev, ki naj bi ga prispevale pobratene občine s področja Gorenjske. Na Gorenjskem je pobratena le jeseniška občina, zato naj bi za ta projekt prispevala jeseniška občinska skupščina 30.000 dinarjev. Druga dva projekta pa sta filma o legendarnem alpinistu Jožu Copu in film o jeseniškem hokeju, ki izhaja iz Železarne. Za ta dva kratkometražna filma je Viba film pripravila prispevek po 50.000 di-. narjev za vsak film. Skupni stroški za en film pa znašajo okoli 180 do 200.000 dinarjev. Pri kultu/ni skupnosti na Jesenicah so programi za prihodnje leto že ovrednoteni, temeljna kulturna skupnost tudi ne more biti edini sofinancer teh projektov, zato bodo morali svoj delež prispevati tudi drugi, predvsem temeljna telesno kulturna skupnost Jesenice. D. S. Koncert opernih pevcev Jeseniška kulturna skupnost pripravlja dva koncerta članov ljubljanske opere v jeseniškem gledališču. Mladi operni pevci bodo v posameznih delih uprizorili Seviljskega brivca. Med nastopajočimi je znani jeseniški pevec Jaka Jeraša, ki se je že uspešno uveljavil. Prvi -koncert članov ljubljanske Opere bo predvidoma 25. decembra. D. S. »Micika« na Gorjušah in v Cešnjici Kulturno-umetniške skupine v Bohinj U so že začele /. letošnjo gledališko sezono. Ze prejšnji mesec je igralska skupina iz Bohinjske Cešnjice na domačem odru zaigrala komedijo Trije tički. Minulo nedeljo so mladi igralci KUD Triglav iz Srednje vasi uprizorili veseloigro iz kmečkega življenja Micika. S to igro se bodo v nedeljo, 15. decembra, ob 14. uri predstavili na Gorjušah, ob 19.30 pa v Cešnjici. B. Sodja črtnosti ali pomanjkanja jasnih stremljenj. Bistvo reči zasleduje v barvah, ne v oblikah. Enako, čeprav manj brezkompromisno, so počeli ekspresionisti, še zmeraj zvesti temeljnim zakonitostim risarske obrti. Veljko Toman, po rodu Ljubljančan, dobitnik nagrade v koloniji mladih v Ivanjici, ne okleva črpati iz izkušenj zastopnikov starih, znanih šol, a samo dokler to ustreza njegovim internim idejam. Je eden od znanilcev svežega, revolucionarnega, še neutrjenega gibanja, ki izpodkopava preživele vrednote in ki ustvarja umetnost jutrišnjega dne. Razstava bo odprta do prvih dni januarja 1975. I. G. Večeri v Prešernovem gledališču Hlapec Jernej in njegova pravica Gostovanje iz Nove Gorice Če se zapiše, da je bilo oziroma da je doživetje prisostvovati Cankarjevemu Hlapcu Jerneju in njegovi pravici — dramski freski v dvanajstih postajah in v dveh delih — potem lahko to izzveni kakor fraza. V režiji Jožeta Babica je morda prvič v slovenski postavitvi zadnjega Časa, odrski seveda, zaživel tekst z vso svojo silovitostjo in ob tem s simboliko, sporočilom in večplastnostjo spekulativnih razsežnosti, in to še z ansamblom, ki se lahko so-ustvarjalno odzove režiserjevemu konceptu, do mere, ko lahko gledalec Cankarja, in z njim predstavo, z radoživostjo podoživlja. Ob tem je vsekakor potrebno omeniti Staneta Raztresena, gosta iz Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, ki je nastopil v naslovni vlogi, ni pa odveč, če se omeni, da tudi sicer nastopa skoraj že dve leti prav s Hlapcem Jernejem — v Ribnici na Pohorju bo z monodramo o Jerneju nastopil prihodnji teden ob obletnici smrti Staneta Severja. O liku, igralskih kreacijah, prav o igralski tehniki Staneta Raztresena bi bilo smiselno spregovoriti, morda v obliki eseja, v zapisu, ko poročam o gostovanju Novogoričanov, je to skorajda nemogoče. Vendar pa bi vseeno rad opozoril na komparacijo njegovih interpretacij, hlapca Jerneja in pa Martina Cedermaca, ki smo ga lahko videli letos spomladi v tednu slovenske drame. Če ob tem še pomislimo, da igralec pretežno ustvarja v zamejstvu, in če sprejmemo vesti o velikem uspehu Hlapca Jerneja in njegove pravice zadnjo soboto v Celovcu, potem je primerjanje pravzaprav bolj zunanje narave: izbira vlog, vloge, ki mu »ležijo«, ali pa je to lahko tudi dokaz njegovih zdajšnjih sposobnosti. Ta sposobnost pa je predvsem njegova izrazita sugestivnost; lahko se zapiše, da so njegovi soigralci, večinoma mnogo mlajši, prikazali več tehničnih zmogljivosti, a z (tudi) mnogo manj žara. Posebnost Babičeve postavitve Cankarjeve (propagandistične) novele je tudi v zasedbi vlog. Skoraj vsak od nastopajočih nastopi vsaj v dveh vlogah. Posebnost: npr. Iztok Jereb je hkrati mladi Sitar in sodnik, kar je vsekakor, ne le domiselno, pač pa predvsem simbolično. Tone Šolar je v igri župan in župnik, pijani kmet in tujec je Stane Leben in podobno. Ker je režiser tekst »idealističnega« simbolizma tudi priredil za oder, moram omeniti spremenjeni kronološki potek Jernejevih popotovanj. Razgovor z župnikom, recimo, je, namesto da bi se izgubil na začetku poti, na sceni na kraju, tik pred požigom domačije, ki naj ponazarja revolucijo. Sicer pa je predstava Hlapca Jer- neja, kakor so jo pokazali Novo-goričani, nekak skupek Cankarjeve filozofije, »štimunge«, prizadetosti Jerneja in nonšalantnosti drugače, mimo tega, da v dunajski kavarni pred meščani in Jernejem prepeva Dragica Kokot-Šolarjeva pesem iz Dunajskih večerov oziroma iz Erotike. Zelo dobra, če hočemo tudi funkcionalna, je bila glasbena oprema Franceta Lampeta. Kakor ne moremo Cankarjevega teksta idejno vmesiti v vsakdanjik, tako se je angažiranosti v Smislu agitke izognilo tudi novogoriško gledališče. Vneslo pa je bolj bistveno, Cankarjevo, subtilni in čisti literarni prikaz Hlapca Jerneja in njegove pravice. Janez Poštrak Tekstilni center Kranj TOZD Tekstilna tovarna Zvezda Kranj, Savska cesta 46 Skladno z določbami samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo, statutarnim sklepom TOZD in sklepom delavskega sveta razpisuje razpisna komisija delavskega sveta delovno mesto direktorja TOZD Tekstilna tovarna Zvezda Pogoji: kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo z najmanj 5 let prakse na odgovornih delovnih mestih v delovni organizaciji, da ima moralno politične kvalitete in organizacijske sposobnosti za vodenje TOZD. Prijave z dokazili o strokovnosti in izpolnjevanju drugih pogojev ter potrdilom o nekaznovanju pošljite z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Tekstilni center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Štipendiranje v jeseniški občini Jeseniška občinska skupščina je septembra sprejela sklep o podpisu družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju štipendijske politike v Sloveniji. Imenovali so tudi iniciativni odbor, ki je spremljal razpravo in sprejem samoupravnega sporazuma v organizacijah združenega dela. Vse organizacije združenega dela so tako sklenile, da bodo od 1. julija 1974. leta združevala na posebnem skladu sredstva v višini 0,5 odstotka od bruto osebnega dohodka za štipendiranje učencev in študentov. Do 31. oktobra je v jeseniški občini obravnavalo in podpisalo samoupravni sporazum 74 delovnih organizacij in delovnih skupnosti, v katerih je zaposlenih 11.319 delovnih ljudi. Tako je k samoupravnemu sporazumu za štipendiranje pristopilo 96,3 odstotka delovnih ljudi. Do sedaj v jeseniški občini samoupravnega sporazuma še ni podpisalo lest delovnih organizacij združenega dela. Na Jesenicah so štipendiranju dijakov in študentov- vedno posvečali dovolj pozornosti. Ze leta 1973 so imele delovne organizacije skupaj t občinsko skupščino na visokih šolah 140 štipendistov, na višjih šolah 33, na srednjih 154, na poklicnih šolah pa 361, študentska posojila pa ie prejemalo 32 Ituden tov. Skupaj je torej lani prejemalo družbeno pomoč v obliki štipendiranja 720 učencev in študentov. Največ štipendistov so imele Železarna Jesenice, občinska skupščina iti temeljna izobraževalna skupnost Jesenice. Ob tem pa je treba poudariti, da je ostalo vsako leto več štipendij neizkoriščenih, ker se na razpis niso javili kandidati, ki bi jih štipenditorji glede na vrsto študija radi sprejeli. Upravni odbor občinskega sklada za izobraževanje strokovnih kadrov je leta 1974 razpisal 22 štipendij zato, da se v obdobju do končnega podpisa družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma zagotovi nemoteno vključitev v študij tistim študentom, ki bi se sicer ne mogli vključiti v študij. Na razpis se je javilo 37 kandidatov, glede na razpisane pogoje so odobrili 22 novih štipendij. Razen tega je iniciativni, odbor že dvakrat objavil razpis za štipendije iz sredstev, ki se bodo po novem samoupravnem sporazumu oblikovala v občini. Do zdaj še niso imenovali skupne komisije podpisnikov samoupravnega sporazuma, zato je iniciativni odbor obravnaval vse vloge in jih v skladu z dogovorjenimi kriteriji tudi reševal. Na prvi in ponovni razpis se je prijavilo 133 prosilcev za štipendije iz občinskega solidarnost nega sklada za štipendiranje. Od tega so 105 vlog Ugodno rešili, 15 prosilcev pa so odklonili, 13 pa so jih usmerili v kadrovsko štipendiranje pri organizacijah združenega dela. Ker pa se sredstva iz samoupravnega sporazuma še niso začela združevati, je iniciativni odbor skupaj z upravnim organom za družbene službe občinske skupščine začasno uporabil sredstva iz nekdanjega sklada za štipendiranje ter najel premostitveni kredit pri komunalni skupnosti Kranj v višini 60.000 dinarjev. Strokovna služba oddelka za družbene službe pri občinski skupščini je zbrala tudi podatke o štipendijski politiki delovnih organizacij in ugotovila, da so letos delovne organizacije razpisale 136 štipendij, od katerih je bilo 92 podeljenih. 11 štipendij je ostalo nepodeljenih predvsem zaradi tega, ker ni bilo interesentov za ustrezne študijske smeri. Po podatkih prejema iz solidarnostnih sredstev v občini štipendij0 154 štipendistov; delovne organizacije so razpisale kar precej kadrovskih štipendij; v jeseniški občini je tako okoli 900 učencev in študentov, ki prejemajo štipendijo oziroma drugo finančno pomoč pri študiju. D. S ZKPO brez prostorov Na Badnji se,i predsedstva občinske Zveze kulturno-prosvetriih organizacij bo raspravljali o programu za Isto 1975 in sprejeli sklep, da sprejmejo vsebinska m programska izhodišča ter usmeritev Zveze. Dejavnost Zveze kulturno-prosvetnih organizacij se je zelo povečala, zato do treba zagotoviti primerne prostore in redno zaposliti organizatorja. 1) S Obilo branja za vsak okus Kratek sprehod skozi letošnjo redno knjižno zbirko Prešernove družbe Pred dnevi smo prejeli v oceno redno knjižno zbirko Prešernove družbe za leto 1975, ki je pravkar prišla iz tiskarne. V kratkem jp bodo dobili njeni stalni člani, ostali interesenti pa knjige lahko naročijo pri zaupnikih založbe. Mreža le-teh pokriva vso Slovenijo; v slehernem malo večjem kraju delujejo vsaj trije. In kaj nam tokrat ponujajo? Vsebino so prilagodili enkratnemu jubileju — trideseti obletnici zloma nacizma in osvoboditve, pri čemer seveda ne zanemarjajo tudi druge tematike. Poleg KOLEDARJA sta tu še dve biografiji (Janeza Švajncerja izpoved KO ZORI ČLOVEK in re-volucionarke Nadežde Krupskajeve SPOMINI NA LENINA), nadalje povest Toneta Svetine UGASLO OGNJIŠČE, izbor ljudskih pesmi MLADA BREDA ter priročnik, posvečen pripravi in uporabi zdravilnih zelišč, ki mu je dr. Franjo Smerdu dal naslov ZDRAVJE IZ RASTLIN. nujajoč modrosti in spoznanjar do kakršnih se bolj ali manj zavestno dokopljejo tudi mnogi drugi smrtniki. Žalostna Švajncerjeva štorija ni nič dosti pretresljivejša kot štorije tisočev anonimnih ljudi, a ravno zategadelj človeka prevzame in mu zlepa ne dovoli odložiti 230 strani obsegajočega zvezka. Prešernov koledar 1975 PREŠERNOV KOLEDAR v uvodu, prek osmih barvnih reprodukcij in spremne besede Ivana Se-deja, predstavlja slikarja in akademika Franceta Miheliča, da bi nato prepustil besedo novinarju in komentatorju Dragu Kbšmrlju, ki se oglaša z dvema izjemno tehtnima prispevkoma: z novo ustavo ter z aktualnim razmišljanjem o narodnih manjšinah in njih pravicah. Daljša, tekoče napisana in fotografsko bogato dokumentirana kronika Toneta Ferenca Sklepne'operacije za osvoboditev Slovenije tvori srž koledarjeve vsebine, nič manj pozornosti vredna pa nista sodobne procese v svetu razlagajoča članka Uroša Lipuščka Reforma mednarodnega denarnega sistema in Lojzeta Vezočnika hoj za pravičnejše mednarodne gospodarske odnose. Sledi duhovita satirična glosa Na begu, izpod peresa Franceta Vurnika, da bi Tone Vahen potlej na svojski način razčlenil nastajanje jedrske elektrarne Krško, »našega koraka v jutri«; Peter Likar grebe po »naj-banalnejšem proizvodu človeške civilizacije«, po smeteh, ki so v bistvu dragoceno nacionalno bogastvo; nepodpisani avtor v Leposlovnih delih naredi prerez skozi aktivnost slovenskih kulturnikov v času okupacije; iz Poslednjih pisem Toneta Cufarja zvemo marsikaj o skritih plateh du-ševnosti pisatelja, katerega kratka zgodba Kurirja Tineta zadnja pot, objavljena pod psevdonimom Klu-sov Joža, še dodatno zaokrožuje podobo padlega junaka; odlomki iz dnevnika Franceta Mesesnela bralcu približajo stanje v Ljubljani po italijanski kapitulaciji, prikazano v luči osebnih zapažanj naprednega intelektualca; Jože Kerenčič priob-Čuje novelo Mati išče mojstra, Ivo Grahor portret hlapca Lovra, Mara Husova Smrt in pogreb Cincarja Mata, Ciril Drekonja pa z Listi bele marjetice smiselno zaključuje literarno poglavje. Sklepne liste je urednik Mišk« Kranjec odstopil razglabljanju Avgusta Zigona (1877—1944) Prešeren — poet in umetnik, ter tradicionalnemu datumskemu pregledu Kronika 1973—1974, ki jo je pripravil Jože Dolenc. Vmes so kot dragoceni drobci posejane borbene in domoljubne pesmi najrazličnejših slovenskih poetov. SPOMINI NA LENINA SPOMINI NA LENINA Nadežde Krupskajeve (v prevodu Katje Špur) obelodanjajo težke razmere, v katerih je živel in delal Vladimir Iljič. Razdeljeni so v beležke o otroštvu in zgodnji mladosti velikega Rusa, o bivanju v Petrogradu, o pregnanstvu itd. Krupska v sicer široko zastavljene podobe dogajanj mojstrsko vpleta privatne vtise ter ne pozabi povedati tudi, kaj je — recimo — Lenin najraje bral, kako je opredeljeval sposobnost pisanja in kakšni so bili njegovi odnosi do Černišev- • skega. TONE SVETINA UGASLO OGNJIŠČE je kupček pepela v zapuščeni koči čudaškega samotarja Florjana, ki ga Svetina s sebi lastno psihološko pronicljivost-jo vodi težkim vojnim preizkušnjam nasproti. Nazadnje podleže kroglam sovražnikov in potolčen, vendar ne premagan, obleži pod prazno bajto, čez katero zavija veter. poimenovali skupek 126, znanih in neznanih slovenskih ljudskih pesmi, torej pesmi, ki jih je ljudstvo bodisi na vsem, bodisi samo na posameznem območju našega jezikovnega ozemlja sprejelo za svoje, jim spreminjalo obliko ter stihe prilagajalo okusu in slogu časa. Izbor, kajpak nepopoln, skuša predočiti nekaj najosnovnejših značilnosti in potez te poezije. Modna konfekcija Kroj Škofja Loka razpisuje delovno mesto direktorja komercialnega sektorja (reelekcija) Pogoji: višja ekonomsko-komercialna šola in 3 leta delovnih izkušenj ali ekonomska srednja šola in 10 let delovnih izkušenj iri zunanjetrgovinska registracija. Rok prijave je 15 dni od objave tega razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od konca razpisnega roka. Koroški večer na Jesenicah ZDRAVJE IZ RASTLIN naj bi, kakor poudarja dr. Smerdu, prijatelje narave seznanilo z nizom koristnih zeli. Zgoščen, shematiziran tekst dopolnjujejo kvalitetne skice in barvne risbe likovnika Vladimirja Pirnata, rabil pa bo kot dopolnilo Našega zdravnika, izdanega leta 1964, prav tako pri Prešernovi družbi. I. G. V^soboto, 7. decembra, je bil v gledališču Tone Cufar na Jesenicah Koroški večer, ki sta ga pripravila klub OZN iz osnovne šole Tone Cufar in Zveza kulturno prosvetnih organizacij jeseniške občine. Letošnji Koroški večer, ki postaja na Jesenicah že tradicionalen, je bil letos posvečen 10. decembru, dnevu človekovih pravic. V tem smislu je potekal tudi prvi del Koroškega večera, ki so ga pripravili predstavniki koroškega družbenega in kulturnega življenja in učenci osnovne šole Tone Cufar. Predstavniki koroških Slovencev so mlade člane kluba OZN in številne obiskovalce v dvorani seznanili .s položajem koroških Slovencev, mladi pa so posredovali svoja mnenja in svojo čvrsto in neomajno privrženost koroškim Slovencem in- njihovim pravicam, ki jih imajo kot slovenska manjšina na Koroškem. * V kulturnem delu Koroškega večera so nastopili recitatorji osnovne šole z lepim recitalom pesmi treh koroških pesnikov ter ženski sekstet s Koroške z venčkom slovenskih in koroških narodnih pesmi. Nadvse zadovoljni obiskovalci in poslušalci v dvorani gledališča so z dolgotrajnim ploskanjem ob koncu programa le še izrazili željo, da z zamejskimi Slovenci onstran Karavank tudi v prihodnje navezujejo prijateljske stike v obliki medsebojnih gostovanj in s takimi prireditvami kot je bil sobotni nepozabni Koroški večer na Jesenicah. D. S. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ZADNJE NOVOSTI IZ ZBIRKE biografije franz mehring kari marx Med vsemi deli, ki so skušala upodobiti Marxovo življenje, je Mehringova knjiga še danes na prvem mestu Avtor nam razkriva resničnega Marxa, genialnega misleca, strastnega političnega borca, odličnega znanstvenika in bleščečega publicista . . . 692 strani, pl 1 55, pus 1 75 din heinrich gemkovv s sodelavci friedrich engels Monografija o Engelsu skladno dopolnjuje Mehringovo »zgodovino življenja« Karla Marxa Komplementarnost življenja in dela obeh prijateljev, utemeljiteljev znanstvenega socializma, je razvidna tudi iz pričujočih biografij, ki druga drugo organično dopolnjujeta »Ne samo zelo poučno, temveč tudi zanimivo branje za širok krog bralcev« 554 strani, pl. 1 60, pus 1 75 din Založba obvešča, da je obe knjigi mogoče kupiti na mesečne obroke po 100 din. Knjigi sta na voljo v vseh knjigarnah, naročite pa ju lahko na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 KO ZORI ČLOVEK je globok, občuten avtobiografski roman, po- MLADA BREDA so redaktorji NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigi Naročnino bom poravnal:" — takoj — v obrokih po 100 din (' Ustrezno, prosimo, označite!) Kraj in datum: Knjigi mi pošljite na:* — moj domači naslov — kraj zaposlitve Podpis naročnika: NASLOV NAROČNIKA Priimek in ime Kraj Ulica Zaposlen pri vzcmiTC SVOJ miiuon! Kar tako milijonov (seveda starih) ne dajemo. Treba se bo malce potruditi. Sprašujete, kaj vam je storiti. Vsak teden objavlja ITD razpredelnico s 25 številkami. Vaša naloga je, da obkrožite 5 številk, ki jih seveda sami izbirate. Držite pesti, da bo kombinacija, ki jo vsak teden izžrebajo v uredništvu ITD taka, kot ste jo napisali VI. TEDflOV- 12 milijonov ZA BRAICE ČE UGAAETE VSAJ S JTEVHKE, PREJfflETE ICPO KflJIGO ZA TISTE PA, KI BODO AKCIJO IIU5TRIRAACGA TEDAIKA DEIA iPRcmumi vseh n tedaov: VEUKA rflOVOlCTHA 5UPCR fiftGRftDft Kuhinja Marles, ki si jo izberete sami! izpoiniTE Kupon, vzcmiTE svoj miiuon■ Malta — zibelka starih kultur in civilizacij Razen biblioteke spadajo v mogočni kompleks vladne palače, ki je bila nekoč rezidenca in uradni sedež velikega mojstra malteških vitezov, tudi sedanji prostori vlade in parlamenta ter cerkev. Podjetni Maltežani so pametno storili, da so vso palačo hkrati s praktično rabo za vladne in parlamentarne institucije proglasili za muzej odprtega tipa. Njeni vhodi so odprti za javnost sleherni dan, razen ko zaseda parlament, pa še takrat poslance ne moti obisk turistov, če ne pridejo prav v dvorano med zasedanjem. Veliki mojster, vendar malteške države, si je nekoč lahko privoščil prihod v dvorano kar na konju. Nalašč zato je zgrajeno tudi stopnišče v prvo nadstropje. Stopnišče je primerno široko in se blago dviga v obliki spirale, stopnice pa niso višje kot 10 cm. To je bila njegova izjemna pravica, drugi gospodje so morali peš. V ogromnih sobanah in dolgih hodnikih je na ogled neprecenljivo bogastvo oljnih slik, marmornatih in bronastih skulptur, orientalskih tapiserij in preprog, kristalnih lestencev, viteškega orožja, oklepov, okrasnih predmetov in najdragocenejšega pohištva ter opreme. Vsak hodnik in vsaka dvorana ima svojo funkcijo in namen. Tu so sprejem-nice, pisarne, saloni za počitek, viteška dvorana, prestolna in parlamentarna dvorana, obedovalnice, orožarna, biblioteka in kdo bi si zapomnil vse. V dvorani so leseni živo obarvani in izrezljani stropi, težke zavese ali tepiserije od vrha do tal. Že hodnik v pritličju je prava umetniška zbirka olj najbolj znanih slikarjev, ki so upodabljali domala vse srednjeveške kronane glave krščanskih dežel. Ti so bili vedno naklonjeni malteškim vitezom in so jih velikodušno podpirali z denarjem in darili, vitezi pa so se jim oddolžili z njihovimi portreti. Vladna palača, zlasti pa cerkev — dvorska kapela, je polna velikih in manjših platen, ki so jih naslikali italijanski umetniki iz XVI. stoletja, ki so pripadali znameniti skupini 8 Petek, 13. decembra 1974 pod imenom »seidecimento«. Največ olj je naslikal Michelangelo Cara-vaggio, ki je bil eden od glavnih predstavnikov nastopajočega baroka. Živel je v letih od 1565 do 1609. Čeprav je bil Italijan, je živel največ na Malti. Bil je najmočnejši zastopnik slikarskega naturalizma. Slikal je predvsem religiozne motive po vzorih iz vsakdanjega življenja. Značilnost njegove slikarske tehnike so plastično upodobljeni liki z močnimi svetlobnimi kontrasti. Takšna je tudi slika, ki ponazarja usmrtitev Janeza Krstnika na čelni steni cerkve nad oltarjem v velikosti 5x4 metre. Razen Caravaggia so tudi drugi slikarji tistega časa in pozneje velikokrat upodabljali sv, Janeza. Ta njihov St. John je prisoten povsod. V prvem stoletju naj bi po cerkvenem izročilu ustanovil red samari-tancev. Pripadniki reda sv. Janeza ali Ivanovci so prišli na Malto iz Aragonije, današnje Španije leta 1130. Sprva so se ukvarjali zgolj z zdravljenjem in negovanjem obolelih romarjev v Sveto deželo, 'zato so poleg cerkva gradili tudi bolnišnice in že takrat razvili močno zdravstveno službo. Njim so se leta 1191 pridružili menihi s Cipra, ki so ustanovili red templarjev. ARZENAL SREDNJEVEŠKEGA OROŽJA O slikah bi lahko pisal še veliko, toliko jih je v vsakem prostoru. V eni od soban so samo slike britanskih vladarjev v velikosti 2 x 1 m, od Rogerja Normanskega — Osvajalca, ki je prinesel na otok tudi svoj znak, povsod prisotni simbol Malte — malteški križ, do današnje britanske kraljice Elizabete II. Malteški križ z značilno obliko, čigar kraki so v središču točka, navzven pa se širijo in končujejo na vrhu v zarezo kot črka V z dvema konicama, so nosili malteški vitezi na ščitih tri bojnih zastavah, danes pa je del državnega grba. Ta križ so si prisvojili' tudi Nemci in si po njem omislili zloglasna odlikovanja — žele/m križe in z njim označevali tudi svoja letala in vozila. Največji vtis napravi na obiskovalce vladne palače vsekakor ogrom- na dvorana — arzenal srednjeveškega orožja, oklepov in opreme. Po vseh zidovih od stropa do tal, kot tudi po vitrinah in na sredi dvorane so postavljeni prav vsi modeli in velikosti viteških oklepov, s katerimi bi lahko opremil najmanj dve stot-niji vojščakov. Kot najbolj opremljena vojaška sila na Sredozemlju, ki je razen tega slovela tudi po izurjenosti in izvirnih orožjih, so malteški vitezi veliko prispevali k razvoju vojaške tehnike v tistem času. Na ogled so umetniško izdelani oklepi z vgraviranimi ornamenti. Bolj ko je bil vitez pomemben, lepši sta bila njegova oklepna »obleka« in ščit. Razstavljeni so tudi srebrni in zlati ščiti znanih poveljnikov in velikih mojstrov. Ob pogledu na 40 kg težki oklep sem si težko predstavljal gibčnost vojščaka, še posebno, če je moral vihteti z desnico nelahek meč, z levico pa držati masiven ščit. Srajce navadnih vojščakov so bile spletene iz žične mreže kot iz drobnih verižic. Kako domiselni so bili malteški vitezi v izdelavi svojih orožij, smo lahko videli po nekaterih izvirnih primerkih sabelj in sulic. Izumili so celo takšno sabljo, ki je hkrati puška. Ob rezilu je pritrjena cev, ki se pri ročaju polni, ročaj pa je rabil tudi za kopito. Zanimive so tudi jeklene pasti v obliki grabelj ali brane, s katerimi so onesposabljali sovražne konjenike, nadalje razne kljuke, zanke, helebarde, sulice, muškete in pa topiči, ki so bolj podobni igračam kot pa pravim topovom itd. Najstarejši topič je še iz začetka 16. stoletja, torej iz časov prevzema oblasti malteških vitezov. Tu so še bojni prapori in bobni, ki slikovito dopolnjujejo podobo te edinstvene orožarne, ki ji ni para v svetu. Urejevalci zbirke so za lažjo predstavo o bojni postavi vitezov v napadu sredi dvorane oblekli lutke v oklepe in jih razmestili v bojni razpored osnovne enote — osmine. Na čelu gre poveljnik osmine, za njim šest oklepnikov s sulicami v strnjeni vrsti, za njimi pa še eden, ki je menda posegel v boj tam, kjer je v vrsti najbolj Škripalo, torej nekakšen priganjalec ali pa rezerva. Sodeč po velikosti oklepov nekdanji vitezi-vojščaki niso bili kdove kakšni silaki, kot si jih navadno zamišljamo. Težko je verjeti, da bi bil kdo večji od 160cm, razen tega pa ni mogel obleči oklepa tudi noben debeluhar. Malteških vitezov je bilo redno okoli 9000 in so predstavljali elitno vojsko z najbolj učinkovitim orožjem. V sili pa so za obrambo otoka vključili tudi vse ostale moške, tako da je otok branilo najmanj 12.000 ljudi, po potrebi pa še več, če so prišle na okope še ženske in otroci. Potemtakem so bili bistri Maltežani že pred petimi stoletji zagreti za splošni ljudski odpor in torej ni to iznajdba dvajsetega stoletja. Zaradi svojega izjemnega strateškega položaja je bila Malta pogosto ogrožena. V svoji burni zgodovini je zelo pogosto menjala gospodarje. Že od zgodnje antike se je vsem sredozemskim ljudstvom in zavojevalcem skominalo po tem koščku kopnega sredi morja. Feničane so v 5. stoletju pred našim štetjem pregnali Karta-žani, njih pa v 3. stol. Rimljani; sledijo Bizantinci, Vandali, Goti, Langobardi, pa spet Bizantinci. V 9. stoletju po našem štetju osvojijo otok Saraceni, predhodniki Arabcev. " Arabci so bili gospodarji otoka več kot dvesto let, zato so bistveno vplivali na razvoj in nadaljnjo usodo Malte. Njihov vpliv je bil zlasti močan na arhitekturo in jezik, kar se še danes čuti in vidi skoraj na vsakem koraku. Arabce je pregnal bojeviti normanski vojskovodja Roger, ki se ga je prijelo ime Osvajalec. Sledi obdobje krščanske vladavine pod siciljanskimi kralji, ki so leta 1530 odstopili otok malteškim vitezom. Obdobje malteških vitezov je bilo za Malto najbolj pomembno, saj je tedaj cvetela kot redko katera dežela v srednjem veku. Krščanska Evropa jo je imela za ščit proti islamu na Sredozemlju, zato jo je vsestransko podpirala in ščitila. Tudi Turki so jo imeli za svojo, islamsko deželo in so se je hoteli na vsak način polastiti. Napadali so jo večkrat z močnim ladjevjem, toda zavzeti je niso mogli. V najslabšem spominu je Maltežanom ostal turški sultan Sulejman, ki se je v dramatičnem letu 1560 kar štiri me,ere onegavil okoli obzidij Vallette. S 180 ladjami in 35.000 vojščaki je naska koval uboge otočane dan za dnem, 'toda brez uspeha. V tistih težkih dnevih se je poleg hrabrih in izurje- nih vitezov borilo na obzidjih tudi vse prebivalstvo. In ko je branilcem že zelo trda predla, je prišla pomoč s Sicilije. Trdoglavi Sulejman je moral odnehati, poražen se je vrnil, od koder je prišel. R^azen Turkov so bili nenehna nadloga Malte tudi severno afriški pirati, ki so s svojimi hitrimi ladjami hodili ropat otok ah pa so plenili ladje na poti v otoška pristanišča. Leta 1798 je Malto naskočil Še Napoleon, ko se mu jo je po daljšem obleganju posrečilo tudi zavzeti-Toda njegovo veselje zmagovalca je bilo skaljeno že od vsega začetka, kajti zaradi grobosti in ropanja vojakov po otoku so ga domačini sovražili bolj kot kugo. Ze dve leti pozneje, leta 1800, so ga z močno floto pod poveljstvom admirala Nel-sona z otoka pognali Britanci. Le-ti so bili sprejeti kot osvoboditelj1: Ubogi Maltežani niso takrat rim slutili, da bodo imeli Angleže na grbi celo poldrugo stoletje kot kolonialni podložniki. S pariškim mirom leta 1814 je Malta postala sestavni del britanskega imperija kot kolo-; nija. Britanci so do leta 1964 imeli dovolj časa in možnosti za popoln0 preobrazbo in vsiljevanje svojih navad in volje malteškemu ljudstvu, kar je prav tako še danes povsod več kot očitno. MALTEŠKI VITEZI Ta kratek zgodovinski prerez skozi srednjeveško in novejšo zgod°' vino Malte naj bo namesto uterne* ljitve za upravičenost militarizma malteških vitezov, ki so se moral1 nenehno posvečati obrambi in obstoju njihove dežele. Najpopolnejšo podobo o veličini in vlogi vitezov, njihovem življenj« in zapuščini nudi prav vladna p«' lača, četudi dokazov njihovega slavnega obdobja ne manjka nikjer n» otoku. Od leta 1530, ko so prevzeli absO* lutno posvetno in cerkveno obla** na Malti, se je do leta 1798 zvrstil0 kar 2H velikih mojstrov. To so l'1'1 nekakšni vladarji, ki so jih vitewM redovi volili izmed sebe. joši Kole (Se bo nadaljevalo) A Pri Šarnek v Spodnji Lipnici še vedno stoji najmanj 200 let stara kovačija Dober mesec je tega, ko mi je Tulipanov Frartce iz Lesc rekel, če vem, da pri Šarnek v Spodnji Lipnici še vedno, če je treba, vola podkujejo. Mislil sem, da gre za kakšno potegavščino, saj priznam, da še nisem slišal, da bi kje tudi vole podkovali. S podkovanjem konj so imeli kovači včasih veliko dela, ampak z volmi. .. Kovačija in kovaški poklic je pri Šarnek v Spodnji Lipnici 30 v radovljiški občini že kar v rodu. 72-letni Franc Koselj sicer ne zmore več redno opravljati te obrti. Zdaj jo opravlja v popoldanskem času njegov 33-letni sin France, ki je zaposlen v UKO Kropa. Bila pa sta kovača že Francetov oče in stari oče. In stara opuščena kovačija, ki še vedno sto)i nedaleč stran od nove, je gotovo že stara več kot 200 let. Oče France pravi, da podkovanje volov v zgornjem koncu Gorenjske včasih ni bila nobena posebnost. Kmetje so veliko z volmi spravljali les s Pokljuke in Jelovice. Trdih kamnitih in zaledenelih strmih poti pa voli niso zmogli, če so bili »bosi«. »Spominjam se, da sva včasih z očetom skorajda več volov podkovala kot konj. Kmalu po drugi vojni je začela kovaška obrt zamirati. Vole in konje so zamenjali traktorji in mehanizacija in urejene gozdne Šarnekov France še vedno vola podkuje ceste. Vendar kovaštvo še vedno ni povsem zamrlo. Še vedno se pri nas oglasijo kmetje iz Dražgoš, Kupljenika, Ribnega, Bodešč in drugih odročnih krajev, da jim s' sinom podkujeva vola.« , »Je več dela s podkovanjem vola ali konja?« sem .poprašal dobrovoljnega možakarja. »Vol je res vol. Bolj siten je in če je že bil enkrat pri kovaču, se ga drugič boji kot le kaj. Pa tudi tako enostavno ga ni podkovati kot konja. Moraš biti zares vešč in pazljiv, da ne narediš kaj narobe. Sicer pa en sam delo težko opravi. Prav zato še zdaj to delo vedno opravljava s sinom skupaj. Ne vem, koliko časa bom še zmogel to delo. Prepričan pa sem, da še lep čas mehaniza-cija v tem delu Gorenjske ne bo povsem Franc Koselj nadomestila volovske vprege.« A. Žalar Oni dan, ko je podjetje »Jugobicikl« iz Beograda izročilo v Škof ji Loki zlato kolo najboljšemu kolesarju v letošnji sezoni Dragu Frelihu, je na prireditvi sodeloval tudi basist ljubljanske opere Friderik Lupša!%Zakaj? Zaradi petja? No, res, tudi zapel je možak. S seboj pa je imel tudi »predzgodovinsko« kolo! O njem in o sebi je povedal marsikaj zanimivega! »Kolo je staro najmanj 115 let,« je dejal! »Seveda se z njim še ne vozim toliko časa, nanj sem sedel ,šele' pred kakimi petdesetimi leti! Vsa leta mi je bil nerazdruž-Ijiv prijatelj. Tudi dirkal sem z njim! Pa padel že tudi...« pravi Friderik Lupša. Marsikatera vesela dogodivščina Friderika Lupše je vezana na njegovo staro kolo. Pred poldrugim desetletjem so ga, denimo, povabili v Kranj na otvoritev sejma! Predaval je šolarjem, ki so bili na izletu v Vrbi! Občudujejo ga Ljubljančani, kadar kolesari za Bežigradom. Kdaj pa ste zadnjikrat sedli na tole kolo? nas je še zanimalo. »Pred tremi meseci,« je odgovoril! »Po vsaki predstavi se rad malo zapeljem po bežigrajskih ulicah.« »Če pritisneš na pedal, se lahko zbudiš v špetal',« je zapel Friderik Lupša nekaj trenutkov kasneje s svojim značilnim basom! (-jg) — Foto: F. Perdan nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ' 11 12 13 14 15 ■ 16 17 ■ j. 19 20 21 22 ■ 23 24 ■ 26 27 28 29 ■ 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 ■ 43 44 45 ■ 46 47 49 50 51 53 ■ 55 56 57 58 59 60 Vodoravno: 1. drevo dragocenega lesa in peckati sad, 7. fotografski aparat, 13. pokrč, oklešček, krepelce. porajkelj, 15. življenjske »prilike«, 17. latinski veznik, 18. tlaka, davek v delu, 20. umerjeno, enakomerno gibanje kakih elementov (npr. taktov, zlogov), 21. veleblagovnica v Ljubljani, 23. misel, domislica, 25. rotacijski tisk, 26. rabinov urad, funkcija in čast, 28. tukaj, 30.zahodnoevropski veletok, 31. v glasbi vezano, nepretrgano, 32. telovadni element, 34. del jedilnega pribora, 36. praznina, zlasti prostor, iz katerega je izsesan skoraj ves zrak ali plin, 39. japonski denar, 40. kratica za Ljudsko obrambo, 42. strojar, ki stroji s čreslom, 44. južni otok Marshallovih otokov v Mikroneziji, 46. slovesna pesem, himna ali hvalnica, 48. oznaki za indij in argon, 50. lij, lijak, 52. nemški župnik, padar, začetnik hidroterapije, 54. pritrdilnica, 55. odev, odetev, 57. kar se sklati, 59. krepelce, oklešček, 60. znova, vnovič. Navpično: 1. vrtna rastlina, koren je začimba, 2. orač, rataj, 3. Udo Jiirgens, 4. slovenski jezikoslovec, utemeljitelj slovenskega pravorečja, Stanislav, 5. vulkan na Havajih, Mauna . .., 6. žensko ime, 7. zemljepisni pojem, 8. Anton. Aškerc, 9. Marko Z. Ristič, 10. arabski knez, 11. pripadnik skupine romaniziranih Retijcev v vzhodnih Alpah, 12. grški zdravnik iz Kapadokije; znana drama M. Krleže, 14. sol jodove kisline, 16. nekdanja Ljubljana, 19. prebivalec makedonskega mesta Tetovo, tudi fižol, 22. sadni sirup iz malin, 24. arabski žrebec, 27. madžarski kraj med Kapisvarom in Blatnim jezerom, 29. latinski izraz za splošno rabo, običaj, uzus, 33. vrtna cvetlica iz družine lilij, 34. predel grla za ustno votlino; odprtina na ladijskem krovu za nakladanje, 35. poželenje, spolna sla, nagon, 37. staro mesto ob Roni v južni Franciji z ostanki rimskih zgradb, 38. ljudje, ki se ukvarjajo s kemijo, 41. kratica za opombo, tudi za opus, 43. prvakinja zagrebške opere, svetovno znana altistka, Marijana, 45. italijanski kraj v Lombardiji, severno od Brescie, 47. telovadna prvina, nagel dvig, 49. domača in divja pernata žival, 51. nenadna smrt, 53. kratica za »Protiletalsko zaščito«. 56. avtomobilska oznaka za Leskovac, 58. Tine Orel. Rešitve pošljite do torka, 17. decembra, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din • Rešitev nagradne križanke: 1. Taunus, 7. ptičar, 13. modrost, 14. rokomet, 16. Ate, 17. starina, 19. evo, 20. rana, 22. aroma, 23. Abel, 24. sloga. 26. idol. 27. tara, 28. miza, 30. ožina, 32. ZR, 33. ST, 35. Titov, 37. tema, 39. kolk, 41. Emil, 43. Pavel, 46. aria, 47. Nenad, 49. Nana, .50. let, 51. Stradun, 53. Lom, 54. preglas, 56. Juanita, 58. orbita, 59. anketa Izžrebani reftevalci: prejeli smo 132 resite\. Izžrebani so bili- 1 nagrado (50 din) dobi LADO CKGNAR, 64000 Kranj, C. 1. maja 65, bi. lil. 2. nagrado (»0 dia) 1'Il.KA MAGDIC, 64000 Kranj, Šorlijeva 3/11; 3. nagrado (30 din) KATARINA GOI.KŽ, 64000 Kranj, Planina 38. Nagrade bomo poslali po posti. Samo za naivneže Indonezijko, ki je pred dvema letoma prišla na strani svetovnega tiska, ko je zagotavljala, da njen še nerojeni otrok lahko govori, je sodišče v Djakarti obsodilo na dve leti zapora. Od naivnežev, ki so ji nasedli, je prejemala denar in dragocenosti. S svojo nepoštenostjo si je prislužila okrog 2000 funtov šterlingov. Ker ji je pri njenem početju pomagal mož, je sodišče tudi njega spoznalo za krivega in mu prisodilo leto in pol zapora. Naivnežem, ki so ji verjeli, je »podjetna« In-donezijka pojasnjevala, da njen še nerojeni otrok lahko recitira celo koran. Policaji, ki so jo aretirali, so našli pod obleko skrit majhen magnetofon. Črnec z belo poltjo Belci v Južni Afriki imajo zares vse pravice. Če hočejo, lahko spremenijo tudi raso, čeprav se jim najbrž to ne splača. Toda merila, ali se kaj splača ali ne, so zelo subjektivna, zlasti, če gre za ljubezen. 32-letni belec Artur Mauerry je zahteval od oblasti, da ga v skladu z južnoafriškimi rasističnimi zakoni »prekvalificirajo« v črnca. Rad bi se namreč poročil s črnim dekletom, ki mu je v šest let trajajoči skrivni zvezi rodila že tri otroke. Da bi njegovo temnopolto izvoljenko »vpisali« med belce, namreč ni mogoče. Belec Artur Mauer^^je tako postal »temnopolti« Benjamin Purgrand. Niti imena, ki ga je imel kot belec, hi smel zadržati, tako ostri so rasistični zakoni. Pridobil pa si je pravico, da sme živeti s svojo izvoljenko, seveda le v tistih delih mest oziroma v naseljih, ki so določena za črnce. Pustiti je moral tudi »belo« delo na železnici, ki mu je prinašalo 125 funtov na teden in začel delati na novem »črnem« delovnem mestu, kjer prejema le 55 funtov na teden. S tem pa zapletov še ni bilo konec. Samo nekaj dni po poroki je policija vdrla v njegovo hišo in, ker ga je dobila v postelji s črnko, ga je obtožila kršenja javne morale. Imel je srečo, da je policajem lahko pokazal dokument, ki ga je »prekvalificiral« v črnca. Boj proti »grešni« TV Neka verska sekta v ZDA je pričela vojno proti - »grešnim« televizijskim sporedom. Neka pripadnica je razbila svoj televizor, da otroci ne bi poslušali psovk z zaslona. Mnogi drugi so na javnih mestih zažgali televizorje. Ljudje se zanesenjakom posmehujejo, prav tako tudi uprave televizijskih postaj. Pravijo: »Prav smešni so ti ljudje, ki razbijajo sprejemnike zato, ker je igralec v filmu zaklel.« Vzroka za zaskrbljenost pa ni, saj sekta šteje le nekaj tisoč pripadnikov. Anna Moffo spet poročena Svetovno znana operna pevka Anna Moffo se je v New Yorku poročila s 16 let starejšim lastnikom ameriške gramofonske hiše Robertom Sarnoffom. Njemu je 56, njej pa 40 let. Njej je to drugi, njemu pa tretji zakon. Anna Moffo je bila pred tem poročena z italijanskim režiserjem Mariom Lanfranchijem. Novi zakon seveda ne bo pomenil konec kariere operne pevke, zlasti pa jo bomo lahko poslušali na ploščah. Nogomet in pralni stroj • Zaradi okvare pralnega stroja je nogometni klub v Angliji pretrpel hud poraz z rivalom v ligi. Žena vratarja tega moštva je poslala svojemu možu nujno sporočilo na tekmo, naj se takoj vrne domov. Pokvaril se ji je pralni stroj. Mož, ki seveda ni vedel, zakaj mora »nujno domov«, je takoj prosil za zameno in odšel. Bil je prepričan, da gre za nesrečo. Njegovo moštvo, kije tudi po zaslugi njegove dobre obrambe, tedaj vodilo s 4:3, je v nadaljevanju tekme izgubilo z rezultatom 4:8. Kako se je vratar po tekmi pogovoril z ženo, pa poročilo ne navaja. s šolskih klopi Saj nisem hotela. Stali smo pred učilnico za tehnični pouk. Bili smo razposajeni. Nekateri so se lovili. Primož je sedel na svoji torbi in se učil srbohrvatsko pesmico. Med učenjem je vzdihoval in šobil usta, da smo pokali od smeha. Z Alenko sva stali v kotu. Nenadoma je iz torbe potegnila svoj vadni zvezek, kamor si je doma za vajo napisala snov prejšnje ure. »Za vsak primer bom malo ponovila. Kaj pa če pišemo?« mi je rekla in se začela učiti. »Saj res, na to pa še pomislila nisem. Kaj pa sedaj? Doma se nisem učila in nisem pripravljena . . .« sem si mislila, iz zvezka iztrgala list in ga vložila v puščico, misleč, da si bom lahko z njim pomagala. Po hodniku je prišel tovariš. V roki so mu žvenketali ključi. Odklenil je vrata. Vstopili smo v učilnico in se usedli na svoja stara mesta. Ko smo se vsi posedli, je tovariš dejal: »Danes pišemo, da preverimo znanje. Opozoriti pa vas moram posebno še Strbunk Pri stari mami so dobili telička. Vsi smo se ga razveselili. Bil je čisto majhen, podoben osličku. Telo je imel sivo, oči modre, repek je bil kratek, gobček pa nagajiv. Če si ga pobožal, te je obliznil. Teliček je rastel. Ata mu je nosil otrobe. Odprem vrata. Najprej pozdravim konja, nato še krave in nazadnje še telička. Stopim poleg njega in ga pobožam. Teliček se je prestrašil in je visoko poskočil. Brcnil me je. Padla sem v steljo in na gnoj. Hitro sem se pobrala in očistila. Šla sem v kuhinjo. Takoj sem se preoblekla. Teliček je danes močan in velik. Vedno bolj se ga bojim. Nočem, da bi me še enkrat brcnil. Jasna Žontar. 6. c r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Runo Sedela sem ob mizi in si v glavo ubijala zadnjo angleško snov. Toda ko sem začela brati drugi stavek, sem prvega pozabila. Vsega mi je postalo dovolj in začela sem godrnjati staro pesem. Tedaj sem zaslišala milo cviljenje. Skočila sem k oknu. Na dvorišču je ležal velik pes. »Mami, ali je ostalo od kosila kaj kosti?« sem se na ves glas zadrla. »Nekaj jih je še, samo nikar se ne deri, saj nisem na Blego-šu.« Vzela sem kosti in že sem bila pri njem. Ko sem se mu približala, me je milo pogledal. Na njegovih tacah sem opazila globoke rane. Zasmilil se mi je. Predenj sem položila kosti. Takoj jih je pospravil. Mile oči je zopet uprl vame. Ogovorila sem ga: »Boš šel z mano, Runo, Runo moj!« Prijela sem ga čez hrbet in mu pomagala po stopnicah do stanovanja. Toda ko sem odprla vezna vrata, sem se spomnila na Bo-bija. On je maček, to pa pes. Ukazala sem Runu, tako sem mu dala ime, naj se uleže. Ubogal me je. Stopila sem v stanovanje in povedala mami. Samo nasmehnila se mi je. V roke je vzela Bobija in ga zaprla v spalnico, Runo pa se je z nama odpravil v sobo. Več dni je ostal pri nas. Mami je klicala tudi veterinarja. Povedal je, da je nemški ovčar. Toda na žalost je bil že prestar in bolan. Zato smo ga morali dati ubit. Ko sem mu zadnjič zrla v oči, se mi je utrnila solza. Še sedaj se Runa rada spominjam. Vanda Križnar, 7. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas na to, da nihče ne sme prepisovati. Če bom koga dobil, da bo prepisoval, mu bom vzel list in bo dobil enko. To je vse, sedaj pa lahko začnemo.« Začel nam je narekovati točke: »1. — deli fotografskega aparata; 2. — .snemalna tvarina; tretjič . . .« Sedela sem ob nepopisanem papirju in nisem vedela, kako naj začnem. Hotela sem poškiliti v puščico, a si nisem upala. V ušesih so mi zvenele besede: »Nihče ne sme prepisovati, nihče ne sme . . .« Slednjič sem začela pisati. Pisala sem hitro in nerazločno. V pisavi je kar mrgolelo napak. Segla sem v puščico po radirko. Tedaj pa je tovariševo bistro oko zapazilo papir v puščici. »Kaj pa imaš v puščici?« sem zaslišala njegov glas. Zardela sem do ušes. Iz sebe nisem mogla spraviti besede. Tovariš je prišel do mene. Iz puščice je izvlekel zmečkan papir. »Aha, ali si hotela prepisovati; ali ne veš, da to ni pravilno?« je dejal medtem, ko si je ogledoval list. »Ampak tovariš, saj nisem hotela . . .« sem izdavila iž sebe. Sošolci so uprli poglede vame. Tisti trenutek mi je bilo tako hudo, da bi se najraje vdrla v zemljo. Sklenila sem, da ne bom nikoli več prepisovala, ali pa vsaj ne poskušala. Marjeta Valjavec, 7. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Linorez sem napravila letos spomladi, ko sem bila stara osem let. — DEKLICA S PTICO — Maja Šubic, 3. b razred osnovne šole Petra Kavčiča, Škofja Loka i Bratranec Lukec Lukec je moj najmlajši bratranec. Letos bo dopolnil dve leti. Doma je iz Škofje Loke. Ima svetle lase in modre oči. Rodil se je v Kranju. Lukec je zelo zgovoren. Kdor Lukca ne pozna dovolj dobro, si vsak po svoje razlaga, koliko let ima. Nekateri mu jih prisodijo celo štiri. Zna več pesmic. No, včasih se mu kaj zatakne, pa mu povem, kako mora nadaljevati, on pa se začne smejati. Kadar grem na obisk v Škofjo Loko in gledam televizijo, mi vedno nagaja, tako da ga moram prepoditi, ker mi ovira gledanje televizije. Ce je na programu kakšna risanka, se kar »prilepi« na stol in gleda oddajo. Ima majhno kolo. Kupil mu ga je stari oče iz Maribora. S kolesom ravna tako grdo, da ga stari oče kmalu ne bo pre- poznal, ko bo prišel za praznike na obisk. Lukec je pravi mali »razbojnik«. Ker živi s, staro mamo in očetom skupaj v hiši, ima tudi psa. Vendar ta pes ni njegov, ampak moj. Vedno se prepira, in vpije, da je pes njegov. Poleti je Lukec imel dalj časa želvo. Ker je ni dovolj pazil, mu je ušla in se'ni več vrnila. V Lukčevi sobi je še polno živali, vendar nobena ni živa. Zelo rad ima avtomobile. Najraje ima rešilni in policijski avto. Ostale ima v škatli na omari, ker drugače bi vse stri. Večkrat jih dobi po zadnji plati. Toda zelo malo zaleže. Mama pravi, da je od vseh štirih vnukov najbolj poreden. Renata Godnov, 5. cr. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Svoboda nam je zrasla iz krvi (Misli ob filmu Užiška republika) Ko se je začela druga svetovna vojna, so se začeli temni oblaki zgrinjati tudi na staro Jugoslavijo. Njen strateški pomen na Balkanu, rodovitna polja in surovine.so mamile. Nemci so začeli z vse hujšim političnim pritiskom. To je pripeljalo marca 1. 1941 do pristopa stare Jugoslavije k trojnemu paktu. Todia jugoslovanski narodi tega sramotnega pakta niso sprejeli. Hitler je nato ukazal napad na Jugoslavijo. Zjutraj 6. aprila 1941 so nemški bombniki napadli Beograd in ga zapustili v ruševinah. Hkrati so nemške armade prestopile mejo in začele zasedati ozemlje. Zaradi nesposobnosti generalov, generalštaba in slabo opremljene vojske je starojugoslovanska vojska razpadla. Toda narodi Jugoslavije niso priznali kapitulacije. Na čelu s KPJ so šli v boj proti okupatorju. Tako so nastali partizanski odredi, ki so bili v Srbiji najmočnejši. Vzporedno z njimi so se začeli formirati četniki. Partizani so napadli Užice in jih zasedli. Vlada v izgnanstvu je Dražo Mihailovića postavila za glavnega poveljnika četnikov. Ti so hoteli, da bi se po vojni vrnili kralj in vlada iz izgnansfva in s tem stari družbeni red. Zato je poslal četnike nad partizane. Toda partizani so jih po krvavem boju premagali in jih veliko zajeli. V Užićah je takrat delovala tovarna orožja. V mestu je bilo polno ubežnikov. Primanjkovalo je hrane; tu pa je bil tudi glavni štab in tovariš Tito. Nemci so začeli prodirati proti Užicam. Toda deset kilometrov od Užic jih je zaustavil delavski bataljon. Po hudih bojih je ves bataljon padel. V temsčasu so vsi že zapustili Užice in odšli proti Sandžaku. Nemcem so pomagali tudi četniki. Ti so se znašali nad civilnim prebivalstvom. Pomorili so cele vasi. Partizani so se v Užice vrnili čez tri leta. Celotno Jugoslavijo pa so osvojili leto kasneje. Za zmago je bilo potrebno veliko naporov in žrtev, posebno med civilnim prebivalstvom. Med drugo svetovno vojno je padlo milijon in pol Jugoslovanov. Upam, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Vlado Stojič, 8. č r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 14. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Rad imam glasbo, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Zvoki Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako. kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 3000 sekund Radia Študent, 15.40 Portret orkestra Don Ellis, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Milana Ferleža, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20'Giuseppe Verdi: En dan kralj, 21.15 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 15. DECEMBRA 6.00 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke — M. Marine: Srebrni konj, 8.35 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne, 18.03 Radijska igra — F. Deak: Medkrajevna, 18.42 Glasbena medigra, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Pet pedi, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.00 Ansambelska glasba slovenskih avtorjev, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 16. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z Alpskim kvintetom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ti in opera, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Ponedeljkov križemkraž, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Tico Marino and His Music, 16.00 S knjižne police, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Klasična in romantična zborovska glasba, 19.30 Tri rapsodije, 19'50 Literarni večer, 20.35 Joseph Haydn: Simfonija št. 49 v f- molu — La passione, 21.00 Ekonomska politika, 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Slavko Mihelčič in Jurij Gregorc, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 17. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30Pojeta Trboveljski oktet in Ženski vokalni kvartet, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Pota sodobne medicine, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — P. Al-brechtsen: Povabljenca,x 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Orkester etude, 23.05 Lkerarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Jožeta Kampiča, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem..., 18.00 Parada orkestrov, 18.45 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, ,20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Salzburški festival 1974, 22.35 Tri Pergolesijeve sonate, 23.00 Mojstri novih orkestrskih barv, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 18. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 Glasbena pravljica, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Silva Štingla, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Komorno glasbeni studio, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Radijska šola za sredno stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena — znane popevke, 15.40 Srečanja ■ melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu dixielanda, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 P. I. Čajkovski: Serenada za godala v C- duru, op. 48, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe, 20.35 Slovenski skladatelji: Anton Nagele, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Stereofonski operni koncert, 22.45 Razgledi po sodobni glasbi, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 19. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Tekmovanje amaterskih zborov, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Schubert v domači in tuji izvedbi, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Elda Viler naš nocojšnji gost Drugi program v 9.00 Četrtek na valu 202, 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra Sound Factorv inc, 14.00 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 14.20 Mehurčki, 14.35 Radi jih poslušate, 15.40 Rezervirano za mlade, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Evropa pleše Tretji program 19.05 Večerni concertino, 19.50 Sodobni literarni portret, 20.10 Iz tuje zborovske literature, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Mednarodni glasbeni festival v Bergenu na Norveškem, 22.00 Georg Phillip Telemann: Dan sodbe — oratorij v štirih prizorih, 23.30 Dimitrij Šostakovič: Deseti godalni kvartet, op. 118, 23.55 Iz slovenske poezije petek 20. DECEMBRA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16;50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Signali, 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop- pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 S pevcem Tomažem Domiceljem, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — Don Treston: Zvok nima teže, 20.00 Melodije Fritza Kreislerja, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 21.45 Aleksander Borodin: Godalni kvartet št. 1 v A- duru, 22.20 V nočnih urah, 23.30 Iz slovenske operne literature, 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 13,50 do 25 din, špinača 14,50 din, korenček 14,50 din, jabolka 5,50 din, pomaranče 7,20 do 7,50 din, limone 13 din, česen 27,50 din, čebula 3,50 din, fižol 14,50 do 17,80 din, pesa 2,50 din, kaša 11,34 din, paradižnik 21 din, ajdova moka 16,91 din, koruzna moka 4,29 do 4,80 din, jajčka 1,35 do 1,40 din, surovo maslo 46,28 din, .smetana 21,24 din, orehi 15,60 din, klobase 34 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 5 din,'kisla repa 5,50 din, cvetača 13 din, krompir 1,70 din KRANJ Solata 15 din, špinača 18 din, korenček 6 din, slive 18 din, jabolka 4 din, pomaranče 10,60 din, limone 13 din, česen 28 din, čebula 6 din, fižol 15 din, pesa 5 din, kaša 12 din, paradižnik 12 din, grozdje 12 din, radič 20 din, med 35 din, žganje 30 do 35 din, ajdova moka 13 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,80 do 2 din, surovo maslo 38 din, smetana 20 din, orehi 70 do 80 din, klobase 12 din, skuta 16 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 7 din, cvetača 18 din, krompir 1,50 din TRŽIČ Solata 24 din, špinača 6 din, korenček 7 din, slive 18 din, jabolka 6 din, pomaranče 8 din, limone 14 din, česen 30 din, čebula 6 din, fižol 18 din, pesa 5 din, kaša 15 din, paradižnik 18 din, mandarine 11 din, ananas 12 din, med 35 din, zaseka 20 din, ajdova moka 20 din, jajčka 1,70 do 2 din, surovo maslo 40 din smetana 20 din, orehi 80 din, krvavice 20 din, skuta 12 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 6 din, krompir 2 din gledališče Prešernovo gledališče Kranj SOBOTA, 14. decembra, ob 19.30 — I. Cankar: HLAPEC JERNEJ; predstava za red KOLEKTIVI-SOBOTA in IZVEN; gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Gledališče Tone Cufar Jesenice PETEK, 13. decembra, ob 19. uri KONCERT PIHALNE GODBE JESENIŠKIH ŽELEZARJEV ob 100-letnici obstoja; SOBOTA, 14. decembra, ob 19.30 — Patrick Hamil-ton: PLINSKA LUC — premiera; NEDELJA, 15. decembra, ob 19.30 — P. Hamilton: PLINSKA LUČ - za izven. poročili so se V KRANJU Mijatovič Bogosav in Topolovec Tončka VTRŽlCU Nadarević Rašid in Dizdarevič Hata umrli so V KRANJU Pance Josip, roj. 1892, Šenk Ivana, roj. 1893, Ambrož Ivan, roj. 1904, Pikec Anzelm, roj. 1902, Derviševič Red-ža, roj. 1935, Šink Jožef, roj. 1901 VTRŽlCU Perko Ana, roj. 1898 kino Kranj CENTER 13. decembra [tal. barv. vojni MAŠČEVANJE ob 16. in 20. uri, ital. barv. SMRT V BENETKAH ob 18. uri za Filmsko gledališče ' ' 14. decembra ital. barv. vojni MAŠČEVANJE ob 16., 18. in 20. uri, premiera hongkonš. barv. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 22. uri 15. decembra amer. barv. risani MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 10. uri, ital. barv. vojni MAŠČEVANJE ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital. barv. PUSTOLOVCA V ZRAKU ob 21. uri 16. decembra hongkonš. barv. V ZMAJEVEM GNEZDU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IČ 13. decembra franc. barv. krim. VROČI DIAMANTI ob 16., 18. in 20. uri 14. decembra premiera amer. barv. risanke MIKIJEV ROJSTNI DAN ob 16. uri, amer. barv. glasb. TOM kino televizija sawyer ob 18. uri, franc. barv. pust. bulevar ruma ob 20. uri 15. decembra amer. barv. glasb. tom sawyer ob 14. in 18. uri, premiera japon. barv. pust. oići, čuvaj se samuraja ob 20. un 16. decembra japon. barv. pust. oiči, čuvaj se samuraja ob 16., 18. in 20. un Tržič 13. decembra amer. barv. portret nimfoman-ke (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 14. decembra amer. barv. portret nimfoman-ke (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 15. decembra ital.-amer. barv. vvestern ime mu je sveti duh ob 17. in 19. uri 16. decembra ital.-amer. barv. vvestern ime mu je sveti duh ob 18. uri Kamnik DOM 14. decembra amer. barv. pust. kralj džungle ob 16., 18. in 20. uri 15. decembra franc. barv. pust. don juan je bila ženska ob 17. in 19. uri . 16. decembra ital.-amer. barv. vvestern dolgi Dnevi sovraštva ob 18. in 20. uri Krvavec 15. decembra amer. barv. krim. vroči diamanti ob 16. uri Škofja Loka SORA 13. decembra franc. barv. drama obsedno stanje ob 18. in 20. uri , 14. decembra amer. barv. vvestern ko umirajo legende ob 18. in 20. uri 15. decembra amer. barv. vvestern ko umirajo legende ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 13. decembra amer. barv. vvestern ko umirajo legende ob 20. uri 14. decembra franc. barv. drama obsedno stanje ob 20. uri 15. decembra ital. barv. ljub. smešna je prva ljubezen ob 17. in 20. uri Radovljica 13. decembra amer.-ital. barv. vojni peterica za pekel ob 20. uri 14. decembra franc. barv. parod. belmondo — veličastni ob 18. uri, amer. barv. zabavni potovanje z mojo tetko ob 20. uri 15. decembra ital. barv. vvestern danes meni, jutri tebi ob 16. uri, amer. barv. zabavni potovanje z mojo'tetko ob 18. uri, franc. barv. parod. belmondo — veličastni ob 20. uri 16. decembra hongkonš. barv. karate — jekleni mladenič ob 20. uri ' * Jesenice RADIO 13. decembra ital. barv. melodrama ljubimca iz benetk 14. decembra nem. krim. morilec osamljenih žensk 15. decembra nem. krim. morilec osamljenih žensk 16. decembra franc. barv. komed. modri agent z enim črnim čevljem Jesenice PLAVŽ 13. decembra ital. barv. cs vvestern brandon, lovec na izsiljevalce * 14. decembra franc. barv. komed. modri agent z enim črnim čevljem 15. decembra franc. barv. komed. modri agent z enim črnim čevljem 16. decembra nem. krim. morilec osamljenih žensk sobota 14. DECEMBRA Barvno risanko nemške produkcije MIŠKA NA MARSU bomo gledali trikrat: 16., 18. in 20. decembra ob 19.10. Istočasno jo bo predvajala tudi zagrebška televizija. Televiziji želita, da bi ogled risanke spodbudil otroško fantazijo. Zato otroke vabita, da sporočijo, kako si oni zamišljajo, kaj se dogaja z Miško na Marsu. 30 najboljših predlogov bo poslanih mednarodni žiriji. Ta bo potem izbrala dva najboljša, po katerih bosta nastali dve novi risanki o Miški na Marsu. v Ruzzantejevi igri LA MOSCHETA ali KOMEDIJA O FINEM GOVORJENJU se bomo spomnili pred štirimi leti umrlega velikana med slovenskimi igralci Staneta Severja. Dovje Mojstrana 14. decembra ital. barv. melodrama ljubimca iz benetk 15. decembra jug. barv. vojni partizani Kranjska gora 14. decembra ital. barv. cs vvestern brandon, lovec na izsiljevalce 15. decembra ital. barv. melodrama ljubimca iz benetk 9.10 TV V šoli (Bg), 10.30 TV v šoli (Zg), 11.55 TV v šoli (Sa), 12.25 St. Moritz: smuk za moške — barvni prenos do pribl. 13.45 (EVR-Lj), 16.40 Košarka Beograd : Metalac — prenos (Bg), 18.15 Obzornik, 18.25 Pellerino-va hči — barvni film, 19.10 Barvna risanka, 19.30 T V dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar. 20.00 Zdravilo — filmska burleska Charlia Chaplina (Lj), 20.30 Pesti val pesmi ja — barvni prenos (Bg). 21.40 Moda za vas — barvna oddaja, 21.50 T V dnevnik, 22.10 Pot v Hollywood — ameriški barvni film (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.15 Mladinski kviz (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Sara — TV drama, 20.50 Makedonija v NOB, 21.20 Dokumentarna oddaja (Bg II) Serija PELLERINOVA HČI je posneta po delu znane mladinske pisateljice Mane Gripe. Delo je bilo na Švedskem nagrajeno s številnimi literarnimi nagradami. Zgodba pripoveduje o 10-letni deklici Loelli, ki živi skupaj z dvema polbratoma in materjo precej osamljeno na podeželju. POT V HOLLYWOOD — ameriški barvni film, 1949; režiser David Butler, v gl. vlogah Doris Day (na sliki), Denis Morgan, Jack Carson; Značilno delo glasbeno plesne zvrsti, ki je cvetela v petdesetih letih. Dogodki se odvijajo v Holly-vvoodu in predstavljajo vrsto filmskih zvezd in njihove zakulisne spletke in srčne težave. Zgodba seveda ni pomembna — gre bolj za petje, ples, saj nastopa Doris Dav in odlični orkester Kaviera Cugata. nedelja 15. DECEMBRA 9.30 Svet v vojni — serijski dok. film, 10.20 Otroška matineja: Viking Viki, Življenje v gibanju — barvna filma, 11.10 Poročila, 11.15 Ljudje in zemlja, 14.10 Čez tri gore, čez tri vode: Koroški akademski oktet — barvna oddaja, 14.30 Mladi za mlade oddaja T V Zagreb, 15.00 Prepad — barvni film, 15.20 Prvi aplavz, 16.15 Za konec tedna, 16.30 Poročila (Lj), 16.40 Košarka Zadar : Crvena zvezda — prenos (Zg), v odmoru Moda za vas, 18.15 Vidocq — serijski barvni film, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj), 20.00 M. Božić: Človek in pol — barvna TV nadaljevanka (Zg), 20.55 V vroči Sahari — barvna oddaja (Lj), 21.25 Športni pregled (Sa), 22.00 TVdnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 19.30 TV dnevnik (Bg), 20.00 Na koncu konca, Mimoze — lutkovna filma, 20.20 Karavana: Hrvatsko Zagorje, 21.00 »Dr« — celovečerni film (Bg II) ponedeljek 16. DECEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.30 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.25 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, 17.50 Obzornik, 18.05 Od zore do mraka, 18.35 Mednarodna dogajanja in zunanja politika SFRJ, 19.00 Odločamo, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik. 20.05 Ruzzante: La Moscheta — predstava SNG Trst, 21.35 Sodobna oprema, 21.45 Kulturne diagonale, 22.15 Mozaik kratkega filma: Žoga, žoga — barvni, 22.25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg),'17.30 Lutke (Sk), 17.45 Mali šlager (Sa), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Bg), 18.45 Knjige in misli (Zg), 19.30 TVdnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Športna oddaja, 20.35 Glasbena oddaja, 21.00 24 ur, 21.15 Dekle na deski — film (Bg II) torek 17. DECEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.50 Kongres zveze sindikatov Jugoslavije — prenos do pribl. 13.00 (Bg), v odmoru Festival revolucionarne pesmi (Lj), 15.20 TV v šoli, 15.55 Madžarski TVD (Bg), 16.45 Poročilo s kongresa zveze sindikatov Jugoslavije, 17.30 F. Baum: Čarovnik iz Ozza — 1. del barvne oddaje, 17.55 Obzornik, 18.10 Življenje v gibanju — barvni film, 18.40 Ne prezrite: Podobe naših mest, 19.10 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik, 20.05 Mi med seboj, 21.05 A. Ivanov: Sence izginjajo opoldne — barvna TV nadaljevanka. 22.15 TVdnevnik (Lj) uhf — oddajnik Krvavec 17.30 Čudeži narave — serijski film (Bg). 18.00 Kronika. 18.15 Glasba, s katero živim. 18.45 Trenutek spoznanja, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Iz oči v oči. 20.50 Kako sem začel II. svetovno vojno —.serijski film (Bg), 21.55 TV dnevnik (Zg) sreda 18. DECEMBRA 8.10 T V v šoli (Zg). 10.50 TV v šoli, 13.50 TV v šoli, 14.55 Madžarski TVD (Bg), 16.00 Viking Viki — barvni film (Lj), 16.25 Košarka Rabotnički : Borac — prenos (Sk), v odmoru pribl. ob 17.00 Obzornik. 18.00 Sprejem mladih v zvezo komunistov — prenos, 19.10 Mišek na Marsu — barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna: Drevo raste v Brooklvnu —- ameriški. 22.20 TV dnevnik (Lj) uhf — oddajnik Krvavec 18.35 Znanstveni studio (Bg). 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Fiškal — TV nadaljevanka (Zg II). 21.05 Po Vojvodini, 21.20 Duet — baletna oddaja, 22.20 Družba in izobraževanje (Bg II) DREVO RASTE V BROOKLYNU — ameriški film, 1945; režiser Elia Kazan, v gl. vlogah: Dorothy McGuire, Joan Bloudelj, James Dunn; Film tedna Drevo raste v Brooklvnu je prvi igrani film Elia Kazana. Posnel ga je po romanu Bettv Smith. Film je izredno uspel, igralec James Dunn pa je prejel oskarja za najboljšo moško vlogo. Drevo raste v Brooklvnu predstavlja življenje revne družine. V življenjskih dialogih spremljamo njihovo težko vsakdanjost, ki ne obeta kakšnih velikih sprememb. Vsebina torej, ki nima kakšnih velikih dogodkov, za režiserja pa pomeni takšna snov še težjo preizkušnjo, saj jo mora s svojo iznajdljivostjo in predvsem z umetniško sposobnostjo oblikovanja predstaviti privlačno. V tem je Kazan vsekakor uspel. četrtek 19. DECEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg). 9.35 Francoščina, ponovitev ob 15.35, 16.10 Madžarski TVD (Bg), 17.30 T. Seliškar. Bratovščina Sinjega galeba — barvna TV nadaljevanka, 18.00 Obzornik, 18.20 Svet v vojni — serijski Jok. film, 19.10 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik, 20.05 M. Vitezović: Dimitrije Tueović — barvna TV nadaljevanka, 20.50 Kam in kako na oddih, 21.00 Četrtkovi razgledi: Kako to ponosno zveni — človek, 21.30 D. Škerl: Koncert za orkester, 21.50 TVdnevnik (Lj) uhf — oddajnik Krvavec 17.30 Skrito okno — otroška oddaja (Sk), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Kaj'je novega. 18.35 Teden solidarnosti-. 19.30 T V dnevnik (Zgh 20.00 Krog. 21.10 24 ur, 21.25 Veseli planšarji, 21.35 Žejna zemlja — serijski film (Bg II) petek 20. DECEMBRA 8.10 TV v šoli (Zg), 10.50 Angleščina, 16.10 Madžarski TVD (Bg), 16.35 Veleslalom za moške — barvni posnetek iz Kranjske gore. 17.35 Otroci pojo o zimi. 17.50 Obzornik, 18.05 Spoznavajmo ameriško narodno glasbo — barvna oddaja, 18.35 Začetki življenja — 3.'del, 18.50 Človek in okolje: Krajina v preobrazbi. 19.10 Mišek na Marsu — barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.10 Pod kozorogo-vim povratnikom — ameriški barvni film. 22.05 Harlem — barvna oddaja. 22.45 TV kažipot. 23.05 TV dnevnik (Lj) uhf — oddajnik Krvavec 17.30 Debelinko — otroška oddaja (Bg). 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sk), 18.45 Dokumentarna oddaja (Sa). 19.30 T V dnevnik (Zg). 20.00 VVhiteoaki z Jalne — serijski film. 20.50 John Berger — dok. oddaja, 21.20 24 ur(Bg II) POD KOZOROGOVIM POVRATNIKOM — ameriški barvni film, 1949; režiser Alfred Hitchcoock, v gl. vlogah: Ingrid Bergman, Joseph Cotten, Michael Wilding, Margaret Leighton, Cecil Parker; Mojster thrillerja se nam tokrat predstavlja z razmeroma malo znanim, a po svoje zanimivim filmom. Zgodba se odvija v Avstraliji, v Sidnevu. sredi prejšnjega stoletja. Kot predloga mu je služil roman Helene Simpsonove. V ospredju so liki treh ljudi: zakonski par Fluskv in lady Hatie ter njen bratranec Adare. Za seboj imajo precej burno preteklost. Fluskv je bil po nedolžnem obsojen za uboj ženinega brata in je kazen prestajal v Avstraliji. Tam si je po odsluženi kazni pridobil veliko premoženje. Vendar pa z ženo, ki je prišla za njim, nista bila srečna. Ona se je vse bolj vdajala pijači, pri tem pa je imela svoje prste vmes služkinja Millie, ki je hotela razbiti zakon z vsakovrstnimi intrigami. Vse pa je še bolj zapletel Adare, ki je prišel z rrske in je hotel sestrični pomagati. družinski p om en k i r-:—\ Dober zrezek (lospodinje ne bodo strinjale, (ta je dober zrezek speči prava umetnost. Poleg dobrega kosa mesa je za zrezek potrebno se marsikaj. Zrezek noj ho roje prevelik kot premajhen. Velikega speeite in šele nato zre lite na kose. Najprimernejši je zrezek, ki tehta oko/J 20 dkg. Meso natremo z oljem in ga pustimo nekaj ur ali ee/o čez noč. solimo, popratno ali di-šarimo z drugimi /)riprarki pa ga šele tik pred pečenjem ali — to velja za pečenje na žaru — eelo po pečenju. v Zrezek shranimo do pečenja v hladilniku najbolje v alu foliji, da ostane lepo svež in sočen. Ponev dobro segrejemo. da se vodna kaplja, če jo kanemo vanjo, takoj razprši. Ponev je seveda brez maščobe. Za minuto položimo na tako segreto ponev zrezke, nato pa jih z lopatico (ne z vilicami, ker bi jih prc-hod/i) obrnemo. Pečemo še eno minuto na drugi strani. Nato 'zrezek previdno dvignemo in podenj vlijemo za [jušno žlico olja. (tretje zdaj zmanjšamo in počakamo, da na zgornji strani zrezka izstopijo krvave kapljice. Zdaj zrezek spet obrnemo in spet počakamo, da na gornji strani izstopi rjavkast mesni sok. Zrezek zdaj stre-semo na ogret krožnik, nanj pa položimo košček surovega masla, da se od mesne toplote stopi. Tako pečen zrezek je v sredini še nekoliko rožnat. Zrezek pa je v sredini še krvav, če ga pečemo le dve minuti. Kompost Decembra na.vrtu res ni kaj dosti dela. Pobiramo z vrta še preostalo zelenjavo kot je solata, brstični ohrovt, peteršilj, radič, ponekod je zrasel že tudi motovileč. Sicer pa sedaj pogledamo, kako je z našim kompostpim kupom, če ga imamo na vrtu. Med letom smo največkrat pozabili nanj in ga nismo večkrat preložili, kot je sicer dobro in prav. Opravimo zato to delo sedaj. Po potrebi kompostnemu kupu dodajmo kako dušično gnojilo, da bo zorenje hitrejše. Odlično nadomestilo za kompost so različne vrste šote. Za vrt je kot nadomestilo za kompost in gnoj najprimernejša ne preveč kisla šota. Sota za gnojenje 'vrta je boljša, če jo prepojimo" z gnojnico ali z raztopino umetnih gnojil. Popolno nadomestilo za gnojenje vrta pa seveda šota ni in moramo dognojevati vrt še z umetnimi gnojili. Najboljše gnojilo še vedno ostane kompost, šota pa je izhod v sili. Le še hlevski gnoj je enakovreden kompostu. V toplejših decembrskih dneh lahko še presajamo sadno drevje in obrezujemo lesnate rastline. Mlada drevesca tudi zaščitimo pred divjadjo. 4 Zima bo mrzla in dolga, zato — če še niste — hitro spletite dolg volnen šal in toplo kapo, ki se nosi potisnjena globoko na oči in čez ušesa. Pozimi bo cvetje vse bolj drago, zato nam ne bo vseeno, če bo že v dveh ali treh dneh zvenelo v vazi. Poskusimo svežost podaljšati s temle japonskim trikom. Konec stebelca postrani zarežemo in konico osmodimo nad plamenom sveče. Na ta način ne morejo glivice prodirati po ste belcu. marta odgovarja Jasna iz Kranja - Bliža se silvestrovo. Z ta čas bi rada imela is obleko kot lani, saj rfe grem v isti hotel, vend^rr, pa bi jo rada prav mal spremenila. Obleko ser vam narisala in prosi za vaš nasvet. Stara sem 231et, visoka 169c/m, tehtam pa 61 kg. Obleka je temno modre barve. Marta — Misli*, da bi bil prav primeren za vašo obleko brezrokavnik živozelene barve, skvačkan v ' zelo redko mrežo. Naj bo kratek, ravno krojen, pod ovratnikom pa ga zavežite v pentljo. Sladice iz beljaka Potrebujemo: 25 dkg sladkorja, pol žličke vaniljinega sladkorja in 4 beljake. Vse skupaj stresemo v kotliček za stepanje in stepamo z metlico na slabem ognju tako dolgo, da se masa začne prijemati na metlico. Zdaj sneg odstavimo in še stepamo, dokler se popolnoma ne ohladi. Iz takega kuhanega snega delamo različne sladice (španske vetrce, poljubčke itd.) Z brizgo jih oblikujemo na z maslom pomazan in pomokan pekač in jih osušimo v priprti slabo ogreti pečici. Sušimo jih poldrugo uro'. Sladica je gotova, ko sneg nekoliko prasketa, ko ga jemljemo iz pečice, pa tudi rad#e takrat loči od pekača. Minute za ličenje Zjutraj navadno nimamo posebno dosti časa, da )i stali pred ogledalom. Vse je opravljeno vzpetih ninutah, razen če na svojo zunanjost tako skrbno >azite, da zaradi tega vstanete deset minut prej in le v. miru in temeljito uredite. Za jutranje ličenje potrebujemo od 5 do 10 minut, odvisno seveda od ega, kakšen način ličenja imamo v navadi in tako smo spretni. Že ličilo za ustnice lahko nane-lemo v pol minute ali pa se zamudimo celih pet ninut. Kadar pa se odpravljamo zvečer na prireditev, se pričnimo ličiti dvajset ali štirideset minut prej. Le tako se bomo brez naglice v redu naličili, ne da bi naša slabša polovica zaradi čakanja izgubila živce. Če imamo torej na voljo le kakih deset minut časa za Učenje, potem ne poskušajmo kaj novega na obrazu, pač pa se naličimo tako kot znamo in kot smo navajeni. Če je bil obraz že naličen, ga očistimo, osvežimo z vodo za obraz in se namažemo z vlažno kremo. Zjutraj pa se navadno oplaknemo z mrzlo vodo, ki med drugim utrjuje obrazne mišice, in uporabimo vlažno kremo oziroma podlago za puder. Ko se dnevna krema vpije, obraz prekrijemo s tekočim pudrom ali s pudrom v kremi, in sicer v le malo temnejšem tonu kot ga ima naša koža. Pokrtačimo obrvi in jih popravimo s sivim ali rjavim svinčnikom. Osenčimo veke v barvi obleke ali kar pač pristoja našim očem, trepalnice pa poudarimo spodnje in zgornje z rjavo ali črno maškaro. Lahko uporabimo še puder v kamnu ali prahu, na lica pa nanesemo malo rdečila. Nazadnje naličino še ustnice. Poprej jih popudramo, da bo ličilo dlje držalo, pa tudi ne bo se razlilo v drobne gubice okoli ustnic. Odvečno ličilo odstranimo tako, da ustnice pritisnemo na papirnat robček. Temu se izognemo, če ustnice Učimo sl čopičem, s katerim po želji nanašamo tako ali tako količino ličila. Da ne bo treba ličila že čez dve uri popravljati, razpršimo z razpršilcem po naličenem obrazu mrzle vode. S tem utrdimo ličilo za več ur. Za večerno Učenje smo rekli, da potrebujemo najmanj 40 minut, če pa ste v Učenju zelo vešči, pa seveda tudi manj. Če je prireditev pomembna in bi bili radi videti kar najbolj sveži, si pred Učenjem namažimo obraz z osvežilno masko in jo pustimo na obrazu petnajst minut. Maska je lahko že narejena, kupljena v drogeriji ali pa jo pripravimo iz hranil, ki jih imamo v domači shrambr. Potem ko masko izmijemo z obraza, lice namažemo z vlažno kremo. Obrvi ne pulimo tik pred Učenjem, da koža ne pordeči in ne oteče. To opravimo raje že dan poprej, da se koža čez noč umiri. Večje nepravilnosti na koži razne lise, majhne mozolje, temne kolobarje pod očmi zakrijemo s posebnim ličilom v barvi kože (kolekcija H. Rubinstein). Zdaj nanesemo na kožo obraza, vratu in dekolteja, če je obleka izrezana, ustrezen puder, najbolje tekoči. Zdaj popravimo s črtalom obrvi, če je potrebno, in naličimo oči. Pod obrvi nanesemo malo bele barve v prahu ali tušu, lahko tudi okoli vsega očesa, kar oko precej poveča. Seveda naj bo barve malo, močno jo razmazimo, da ne bomo podobni klovnu. Veke lahko namažemo z močneje obarvano senco, lahko je tudi svetlikajoča. Oči se lahko spet obrobijo s temnim črtalom, vendar naj bo črta zelo tanka. Temnejšo črto lahko povlečemo tudi po pregibu veke. Trepalnice namažemo s tušem dvakrat, vendar drugič šele, ko se je prvi premaz že osušil. Tako bodo gostejše in temnejše. Zdaj nanesemo na obraz še puder v prahu in ga razdelimo po koži z mehkim čopičem. Rdečilo nanesemo na ličnice, na konicp brade in na čelo ter skrbno razma-žemo. Na koncu naličimo še ustnice in uporabimo še »lip gloss«, mazilo, ki daje ustnicam sijaj. izbrali smo za vas gorenjski kraji Novost na našem trgu je nedvomno aparat za obnavljanje zaves, oblek, sedežev, igrač itd. Izdelali bo ga pri nemški ROWENTI in deluje na osnovi pare. Uporaben je celo za materiale kot so pliš, žamet, usnje itd. Pri škofjeloški NAMI je naprodaj. Cena: 412,20 din Posebno ugodno pa te dni lahko kupite drsalke na Kokrinem športnem oddelku v GLOBUSU; moške drsalke za hokej — uvoz s Češke — se dobe v številkah od 40 do 44, fantovske za umetno drsanje pa od 37 do 41. , Cena: 295 in 298,60 din Če iščete za vašega fantiča ali deklica smučarski komplet, poglejte še v Elitino prodajalno BABY v Kranju, kjer prodajajo zelo lepe smučarske komplete v velikostih od 6 do 16 let v rumeni, oranžni, svetli in temni modri ter rdeči barvi. Vprašajte za model ljubelj. (*ena: od 813 do 920 din V Centralovi DELIKATESI so dopolnili svojo izbiro zamrznjenih živil: tu so na novo krompirjevi svaljki, zavitek z makom, jabolki, si rov zavitek, zagorski štruk-lji in slivovi cmoki. Vse je pakirano surovo in je le treba poriniti v pečico ali vreči v mrzlo vodo in skuhati. Cena: od 4,20 do 16,50 din POMENKI 0 PREDOSUAH IN DRUGIH VASEH TAM NAOKROG (Bobovek, Bntof, Ilovka, Kokrica, Mlaka, Orehovlje, Srakovlje, Suha in Tatinec) (5. zapis) Novi kranjski pastor je bil očitno napredne miselnosti, saj mu je bila šola, ki jo je na novo ustanovil, prva skrb. Zagotovil je dohodke dvema učiteljema (za nemščino in latinščino), ki pa sta hkrati poučevala tudi katekizem, pisanje, računstvo, petje in glasbo. S prihodom izobraženega Sigmunda vVassermanna, ki se je šolal na univerzi v Niirnbergu, je šola pridobila tak ugled, da so absolventi lahko nadaljevali študij na protestantski višji latinski šoli v Ljubljani. Čeprav je bil Kranj zadovoljen z Jernejem Knafljem, je katoliški župnik le dosegel, da je notranje-avstrijska vlada v Gradcu sklenila, da mora Jernej Knafelj iz mesta. Sam stari Trubar je posredoval zanj in se hudoval na kranjskega župnika v posebnem letaku, kjer med drugim pravi, da i'e katoliški župnik »pravu hudičevu sejme, ;i v vsih žlaht grejhih prebiva«. In še je bilo Kranju s strani vladarja zagroženo, da bo izgubil mestne pravice, knvci pa bodo izgnani iz dežele, »ker Knafel mora iz mesta in nihče ne sme na Brdo k njegovim cerkvenim opravilom«. Uvidevni Jernej Knafelj se je raje sam umaknil kot da bi delal mestu težave. Gostoljubje mu je poslej nudil baron Ivan Josip Egkh-Hungerspach, graščak na Brdu. Knafelj je lahko maševal v grajski kapeli. Kljub prepovedi so ljudje z vseh strani prihajali na Brdo poslušat pridige Jerneja Knaflja, »poslušati čisti evangelij in sprejemati obhajilo v obeh podobah« (kruh in vino). Menda je bilo v oni dobi na kranjskem področju kar 1800 protestantov. L. 1599 je Knafelj moral v osmih dneh zapustiti Brdo — tako je velel ukaz: pod smrtno kazmijo mu je bilo prepovedano bivanje v vseh deželah nadvojvode Ferdinanda. — Res se je Knafelj še tega leta, sredi zime, podal čez gore na Koroško in v severne nemške dežele. Potem se je sled za njim izgubila ... JURIJ KOBILA Na Jurčičevo povest s tem naslovom uide misel, ko zvemo za mično anekdoto: 1. 1815 so pokazali Urbanu Jarniku, koroškemu pesniku, ki je potoval tačas skozi Kranj, pri Predosljah ožino čez Kokro, ki naj bi jo na begu pred zasledovalci preskočil predikant Knafelj na svoji kobili. Vsekakor je spomin na preganjanega luteranskega duhovnika ostal med ljudstvom še dolgo,živ. Saj celo za kamnito glavo, upodobljeno na reliefu, vzidanem še danes v notranjščini trgovine Kokra v Kranju, pravijo, da je to Knafljev portret. Pisatelj Ivan Pregelj je uporabil sporočilo o trpki usodi Jerneja Knaflja kot zgodovinsko osnovo v svojem romanu Bogovec Jernej. Kako pa se je godilo Knaflju še potem, ko se je že zatekel na Brdo, zvemo iz besed zgodovinarja dr. J. Zontarja: »Proti koncu stoletja so skušali katoliški pristaši onemogočiti predikantu vsako dušnopastirsko udejstvovanje v kranjski okolici. L. 1585 so se širile po Kranju govorice, da nameravajo nasprotniki Knaflja napasti. Velesovski kaplan je baje pravil v neki kranjski gostimi, da bodo prežah nanj v Ćešnjevku, ko bo šel na obisk v grad Strmol. O preddvor-skem župniku pa so trdili, da je baje obljubil kmečkim fantom sod vina za pijačo, ako nabijejo predikanta, ko se prikaže pod gorami v Kokri. Loški kaplan Urban Wurz-ner je kmalu nato dejansko napadel Knaflja v Bitnju, ko se je vračal pre&ikant iz Škofje Loke.« Pogled na rodovnik lastnikov Brda po luteranski dobi kaže, kako je grajska posest prehajala od, ene rodovine — vselej le plemenitaške, seveda — na drugo. IZ ROK V ROKE Za Ivanom Josipom baronom Eg-khom-Hugerspachom, podpornikom slovenskih protestantskih pastorjev, je grad prešel najprej (1579) v roke njegovega sina Adama. Temu so slovenski luterani poklonili v znamenje zahvale Dalmatinovo »Biblijo«. Po Adamu sta na Brdu od 1. 1620 dalje gospodarila brata Nikolaj in Volk (Wolf), potem Nikolajev sin Ivan Gothard. od 1. 1637 dalje pa le-tega sin Jurij Žiga (to ime Žiga ali Sigismund se pri brdskih graščakih še trikrat ponovi — zadnjikrat pri Žigi Zoisu). Drugi brat. Volk (Wolf), ni imel sinov, le hčerko Dorotejo. Ta je bila poročena s plemenitim Schrottenbachom. Leta 1670 preide Brdo v lastništvo druge rodbine. O Egkhih na Brdu ni več slišati. Dorotejin soprog, ki je graščino priženil, jo je 1. 1678 prodal Juriju Žigi Gajlenbergu. L. 1679 sta postala graščaka na Brdu njegova sinova, Volk Vajkard in Baltazar. Še prej pa sta odkupila tudi Nikolajev del posesti. In tako so potem razmeroma kratko obdobje (1678 do 1743, torej le 65 let) gospodarili na Brdu Gallenbergi. Po smrti Volka Vajkarda je njegov brat Baltazar prodal graščino Mihaelu Angelu pl. Zoisu. To je bilo 1. 1743, ko je Brdo prešlo v roke slovitega rodu, ki se je odlikoval po podjetnosti in kulturi. In potem so Zoisi, pozneje baroni Edelsteinski, tu gospodarili vse do 1. 1929 — celih 186 let! Tega leta pa so obubožani baroni morali posestvo prodati. . . Kupila sta Brdo lesna trgovca Franc Dolenc in Stanko Heinrihar. Tadva pa sta 1. 1935 obnovljen grad prepu-stila_ — za d\enar seveda — knezu Pavlu Karadjordjeviću. SLOVITA RODBINA Vmislih imam vsekakor le Zoise (sicer smo že uporabljali v pisavi tudi obliko Cojz a se je Slovenski pravopis brani), kajti vse druge rodbine, ki so si lastile Brdo, so bile le manj pomembne, vsaj za našo zgodovino. Kvečjemu, če izvzamem Ivana Josipa in Adama Egkha. ki sta se vsaj v protestantski dobi izkazala v prijaznejši luči. No, preden pa posvetimo nekaj odstavkov Zoisom, povejmo, da je bila to laška podjetniška rodbina, ki je v naših krajih pač pognala globoke korenine. Tudi ime Zois kaže na laški izvor: v toskanskem narečju pomeni zoia — dragulj, biser. Da so se pomena svojega imena Zoisi še vedno zavedali, priča tudi izbor njihovega pleme-nitaškega vzdevka — Edelstein; torej žlahten kamen, dragulj, biser. Res »nomen est omen« (v imenu je skrit pomen ali že ime pove, kaj je kdo) — ime Zois je res dragulj v naši kulturni zgodovini. Č. Z /i a da/je i a/i/ta V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadalje- 3vanjih kriminalko Claudea Avelina Maćje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. In vse se začne znova. Jean Marc vsak čas zvije vrat in pogleda na uro. Američan zamenja svečko, dve. Nič. Blisk in grom se utrudita. Ob enajstih Jean Marc zaječi: »Mislim, da se bom odpravil peš, gospod. Še zmeraj lahko pridem pravočasno, celo s kovčkoma.« Glas neomajno odgovori v plašč: »Le nič skrbi, pomirite se. Šlo bo, lahko se zanesete. Še zmeraj sem vse popravil.« »Toda motorje moker ...« »Zato pa tudi sušim, brišem, drgnem, menjavam! Lepo mirno držite plašč!« Ob enajstih in četrt polzijo Jeanu Marcu po obrazu solze in dež. Zaihti: »Samo četrt ure imava šel« Prikaže se Američanova glava, resna, radovedna: »Zares? Pravkar menjavam zadnjo svečko.« In stotič obrne volan. Čudež! Motor oživi ob prvem klicu, se splaši, zagrmi, Američan pa zavpije: »Zaprite pokrov! Noter! Dajmo! Dajmo! Še ga boste ujeli, ne boste prepozni! In ubere prve takte God save the King — nenavadna reakcija za Američana, čeprav je po rodu iz Neaplja. Jean Marcov plašč smrdi kot premočen pes. Velika razsvetljena ura na Lvonski postaji kaže skozi noč in dež dvajset minut čez enajsto. Bulvar Diderot je prepoln ljudi, velikonočni prazniki so. Američan pritiska na hupo. CLAUDE AVELINE MAČJE OKO »Samo to še manjka, da obtičiva tu. Tik pred ciljem!« Jean Marc je na koncu moči, skuša biti ljubezniv: »Zelo sem vam hvaležen, gospod. In če vam bom lahko kdaj kakorkoli pomagal. . . Ime mi je Jean Marc Berger, moji starši stanujejo v ulici Du-mont 10, Croix Rousse, v Lyonu. Jaz živim v Parizu ...« Američan mu seže v besedo: »Croix-Rousse, kot Lune-Rousse! Hvala. Vsekakor si vas bom zapomnil. Ah, ta okvara!« In počasneje doda: »Upam> da si me boste tudi vi.« Zakaj počasneje? Jean Marc ga gleda, ta pa gleda njega. Oči se mu v senci bleščijo kot prej pod hotelsko kroglo. Vse traja le trenutek in je strašno. »No,« pravi, »tu sva! Menda že manj dežuje.« Jean Marc zašepeta: »Prav do ograje, na desno.« Avto se požene, Američan pa odvrne: »Vem, kje odhajajo glavni vlaki. Brž ko boste izstopili, vam dam prtljago, in konec! Kar zdaj vam rečem na svidenje.« »Na svidenje in še enkrat hvala . ..« Do pločnika ni mogoče, vozil je preveč. Jean Marc torej skoči na cesto. Že mu Američan pomoli kovček. »Prvi, hop! Drugi, hop! Bye bye!« Vrata se od znotraj zaloputnejo, avto napravi polkrog in kakor topovska krogla zdrvi proti rampi. Zdajci Jean Marc zavpije in začne po svoji navadi smešno mahati z roko: »Gospod! Gospod!« »Tu ne morete stati,« pravi neki sfražnik izpod svoje kapuce, »povozili vas bodo. Želite postreščka?« — In že kliče: »Nosač! Srečo imate, poglejte ga.« »Kovček,« zamrmra Jean Marc medlo in strmi v tuj kovček, ki se mu je znašel v rokah. »Kaj je z njim?« vpraša nosač, zgrabi prvega in peha Jeana Marca proti pločniku. »Ni moj, moj je veliko manjši! In na uri je že petindvajset čez enajsto! Tisti, ki ga vi držite, je moj, tale pa ni!« Nosač mu iztrga še tega in steče z obema. »V Marseille? No, prav, pohitiva, čisto na konec bo treba. Imate vozovnico?« Debel moški, malce podoben Bedatu, Parižan. Izvrsten tekač. Jean Marc se trudi, da bi ga dohajal, in zasoplo odvrne: »Ne, tem slabše, kupil jo bom v vlaku! Toda ta kovček . . .« »Se spominjate znamke taksija?« »Bil je osebni avto.« »Torej bodite mirni! Nekdo, ki ga poznate . ..« »Ne, saj to je tisto!« Prišla sta do vhoda na peron. »Pustite naju!« zavpije postrešček vratarju. »V Marseille!« Vratar: »Povejte vendar, zatulite! Cez minuto odpelje!« »Vem!« zavpije nosač. Spet se požene v dir in doda Jeanu Marcu: »Dobim vas v zadnjem vagonu, nato pa si boste sami pomagali.« »Hvala, gospod, hvala ...« Zagledata svoj peron, ljudi z negibno dvignjenimi obrazi. Zvočnik naznani med šumenjem dežja: »Pozor, pozor, vlak odhaja. Zaprite vrata, prosim.« Preteči morata še dolžino poštnega vagona. »Ne, ne zaprite še!« zavpije nosač. Gledalci ob oknih zadnjega vagona se vznemirijo. »Ga bo ujel, ga ne bo ujel?« Neka ženska zaničljivo meni: »Kako neumno, priti v zadnjem trenutku!« Vlak se začne premikati. Nekdo se skloni skozi še zmeraj odprta vrata in ujame kovčka, ki padeta k njegovim nogam. Jean Marc se oprime bakrene ograje. Nosač je že daleč, neumno krili z rokami. Jean Marc zašepeta sopotniku: »Plačam mu prihodnjič.« Ze so ga ujeli, ga potegnili noter in zaprli vrata za njim. Vlak že drvi. Sopotnik izjavi: »Ej, fant, ta vaju bo jahal!« Na ploščadi in v hodniku je gneča. Zaudarja po vlagi, pomešani s prahom. Nekdo vpraša Jeana Marca: »Potujete v tretjem?« Odgovor je domala neslišen: - t »Da ...« »Ne vem, ali boste našli kak prostor, sedeža prav gotovo ne. Pred odhodom sem pregledal ves vlak.« Hitrost še zmeraj narašča, enako tudi hrup. Prvi potnik svetuje: »Skušajte se zriniti naprej. Popazil bom na kovčke.« »Saj res,« pravi Jean Marc, »kovček ...« »Kaj? Kateri?« »Mali. Pomota. Človek, ki me je pripeljal na postajo... Dal mi je kovček, ki ni moj... Zmotil se je ...« Poslušata ga z odprtimi usti. Drugi, ki je videti dovolj prebrisan, vpraša: »Človek, ki ga niste poznali?« »Nisem ... In mi je napravil uslugo ...« Prvi meni: »Povsod so vrli ljudje.« Drugi pripomni: »Najbrž bo na kovčku njegovo ime in naslov.« Dvigne kovček in ga začne ogledovati. Slovesno si ga ogleduje, kljub pomanjkanju prostora. Obrača ga in obrača. Prvi si prisodi pravico do te prtljage, ki jo je bil ujel, tako rekoč rešil. »Dajte mi ga.« Drugi ga uboga brez besede. Jean Marc ga ne izpusti z oči. Vsa ploščad je na preži. Prvi potnik naposled izjavi: »Ne. Ničesar ni!« »IN KAJ SEM ŠE VIDEL?« Zasvetlika se jutro naslednjega dneva. Poleg številnih novih potnikov čakajo na peronu št. 1 na vlak srečni starši, ki jim vliva pogum še nebo brez oblakov. Jeana Marca pričakuje vsa družina razen gospe Bergerove, matere, ki jo bomo morali poslej imenovati »stara mati«, čeprav ji ta sicer primerna beseda ni prav nič pri srcu. Tu je Joannes Berger, njegova žena Emilie, brat Leonard in mala Marie Louise, ki teka naokoli, tako da se vsak čas povzdigne kak bergerovski glas: »Pridi sem, Marie Louise!« Dekletce ne uboga, dokler ne zadoni iz zvočnika mogočen glas: V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli de knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš Ljubljana vabi k sodelovanju za svoj TOZD Jesenice naslednje sodelavce: 1. TEHNIČNEGA POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD 2. VEC SEKTORSKIH VODIJ — za izvajanje gradbenih del na Jesenicah, v Kranju in Kranjski gori 3. SAMOSTOJNEGA TEHNOLOGA 4. TEHNOLOGA 5. VODJE ODDELKA GRADNJE ZA TRG 6. SAMOSTOJNEGA STROJNEGA REFERENTA (ZA SEKTOR KRANJ) 7. INTERNEGA KONTROLORJA Pogoji: pod 1.: — FAGG — diplomirani gradbeni inženir in 7 let delovnih izkušenj — Strokovni izpit in pooblastilo za izvajanje gradbenih del. pod 2.: — FAGG — diplomirani gradbeni inženir in 4 leta delovnih izkušenj ali FAGG — gradbeni inženir in 6 let delovnih izkušenj ali GSTŠ — gradbeni tehnik in 8 let delovnih izkušenj — Strokovni izpit in pooblastilo za izvajanje gradbenih del. pod 3.: — FAGG — diplomirani gradbeni inženir in 5 let delovnih izkušenj ali FAGG — gradbeni inženir in 7 let delovnih izkušenj ali GSTŠ — gradbeni tehnik in 10 let delovnih izkušenj, pod 4.: — FAGG — gradbeni inženir in 1 leto delovnih izkušenj ali — GSTŠ — gradbeni tehnik in 5 let delovnih izkušenj pod 5.: — FAGG — diplomirani gradbeni inženir in 3 leta delovnih izkušenj ali FAGG — gradbeni inženir in 5 let delovnih izkušenj ali GSTŠ — gradbeni tehnik in 7 let delovnih izkušenj. — Strokovni izpit in pooblastilo za izvajanje gradbenih del. pod 6.: — STŠ — strojni oddelek — strojni tehnik in 5 let delovnih izkušenj. " pod 7.: — VIŠ — ekonomska ali komercialna šola in 2 leti delovnih izkušenj ali ESŠ — ekonomski tehnik in 5 let delovnih izkušenj. Ponudbe sprejema TOZD Gradiš Jesenice, Prešernova 5,10 dni po objavi prostih delovnih mest. CD GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdno gospodarstvo Kranj — obrat za kooperacijo sklicuje Zbore kmetov na kranjskem gozdnogospodarskem območju po naslednjem razporedu: Območje občine Škofja SORICA četrtek DAVCA petek ZALILOG nedelja DRAZGOŠE sreda CEŠNJICA četrtek MARTIN J VRH petek SELCA torek LUŠA petek BUKOVŠCICA poned ŠKOFJA LOKA petek ZMINEC poned. LOG petek POLJANE nedelja LUClNE sobota HOTAVLJE nedelja SOVODENJ torek Območje občine Tržič TRŽIČ nedelja LOM nedelja PODLJUBELJ nedelja Območje občine Kranj Loka 19.12^ ob 10. uri Zadružni dom 20.12. ob 10. uri Pri Jemcu 15.12. ob 10. uri Pri Slavcu 18.12. ob 18. uri Gostilna pri Malki 19.12. ob 18. uri Zadružni dom 20.12. ob 8. uri Osnovna šola 24.12. ob 18. uri Zadružna dvorana 20.12. ob 18. uri Kmetijska zadr. 23.12. ob 18. uri »Osnovna šola 20.12. ob 8. uri GO Škofja Loka 23.12. ob 8. uri Zadružni dom Zminec 20.12. ob 17. uri KZ Log 22.12. ob 9. uri Kulturni dom 21.12. ob 17. uri Osnovna šola 15.12. ob 9. uri Zadružni dom 17.12. ob 9. uri Zadružni dom 22. 12. ob 9. uri SO Tržič — vel. sejna dvorana 22. 12. ob 9. uri LOM — dom druž. organ. 22. 12. ob 9. uri Podljubelj — dom druž. organ. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstava slikarskih del NAŠE GORE, ki je prirejena v počastitev 75-letnice Planinskega društva Kranj, v 2. nadstropju pa etnografska razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava BOŽIDARJA JAKCA, portreti slovenskih pesnikov in pisateljev. Razstava je prirejena ob 174-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna. Stalne zbirke v baročni stavbi v Tavčarjevi ulici 43 so zaradi adaptacije stavbe začasno zaprte. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan ražen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V. d. ravnatelj: Franc Benedik Odbor za kadrovske zadeve Grafičnega podjetja Gorenjski tisk Kranj objavlja prosto delovno mesto grafika — oblikovalca Pogoji: kandidat mora imeti šolo za oblikovanje — grafična smer. Delovne izkušnje v tem poklicu so zaželene. Vloge na razpis z dokazili o strokovnosti dostavite pismeno na naslov G. p. Gorenjski tisk Kranj do 20. decembra 1974. Osrednja knjižnica občine Kranj razpisuje delovno mesto višjega knjižničarja za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo Pogoji: višja izobrazba knjižničarske smeri ali višja izobrazba druge smeri z ustrezno knjižničarsko prakso. Poskusno delo poteka v skladu s samoupravnim sporazumom o pridobivanju strokovnih kvalifikacij bibliotekarske stroke. Prijave sprejema odbor za medsebojna -razmerja 15 dni od objave v časopisu. pisarna proiz. okoliša Gostilna Majč Kulturni dom Zadružni dom Kulturni dom Gostilna Vidic Zadružni dom Zadružni dom Zadružni dom pisarna gozdnega okoliša Zadružni dom Gostilna Grilc JEZERSKO četrtek 19.12. ob 19. uri PREDDVOR četrtek 26.12. ob 8. uri GORICE četrtek 26.12. ob 11. uri NAKLO sreda 25.12. ob 8. uri PODBREZJE sreda 25.12. ob 11. uri PODBLICA četrtek 26.12. ob 8. uri BESNICA četrtek 26.12. obli. uri ŽABNICA sreda 25.12. obli. uri MAVČIČE sreda 25.12. ob 8. uri ŠENČUR sreda 25.12. ob 10. uri CERKLJE četrtek 26.12. ob 18. uri ŠENTURŠKA četrtek 26.12. ob 10. uri GORA Dnevni red zborov 1. Odločanje o sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo GG Kranj 2. Odločanje o samoupravnem sporazumu o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske ter o samoupravnem sporazumu o specializaciji in delitvi obstoječega proizvodnega programa. 3. Razno Zaradi pomembnih odločitev Vabimo kmete-lastnike gozdov, da se zborov zanesljivo udeležijo. OBRAT ZA KOOPERACIJO Organizacijska enota ŠKOFJA LOKA Organizacijska enota TRŽlC Organizac ijska enota PREDDVOR Planinsko društvo Dovje-Mojstrana sprejme v stalno ali začasno zaposlitev oskrbnika in servirko za planinsko postojanko Aljažev dom v Vratih. Pogoji: sposobnost za delo oskrbnika oz. strežbe in vsaj pasivno znanje nemškega jezika. . Nastop dela: 1. aprila 1975. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Planinsko društvo Dovje-Mojstrana p. 64281 Mojstrana. I« Najnovejše modele smučarskih čevljev lahko dobite v vseh prodajalnah Alpine Poklicna lesna šola Škofja Loka, Kidričeva 59 razpisuje javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: — krožna žaga z motorjem, — tračna mizarska žaga z motorjem, — grelne plošče za stiskalnico Vsa navedena osnovna sredstva so stara preko 15 let. Za organizacije združenega dela je licitacija 21. decembra 1974 od 8. do 10. ure, za privatnike pa od 10. do 12. ure. SLOVMUUB ALPLES INDUSTRIJA POHIŠTVA 64228 ŽELEZNIKI Beograd '74 OBIŠČITE RAZSTAVO POHIŠTVA sistem Triglav — dobitnik zlatega ključa Beograd '74 pohištvo za kopalnice — dobitnik diplome Beograd '74 Razstava bo odprta od 10. do 28. decembra od 9. do 18. ure ob delavnikih in od 9. do 14. ure ob sobotah in nedeljah v prodajalni ALPLES v Železnikih NAGRAJENO POHIŠTVO TRIGLAV JE ŽE V PRODAJI Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS enota AGROMEHANIKA Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Tehnično popolne in ekonomsko opravičljive proizvode tovarne SIP ŠEMPETER, samonakladalne prikolice in obračalnike vam nudimo do 25. decembra NA KREDIT Udeležba po dogovoru od 30 do 50 %, ostalo kredit od 3 do 18 mesecev. Z rezervnimi deli za celotni program se lahko oskrbite v naši trgovini na Koroški 25 v Kranju, telefon 24-786. Rezervne dele pa lahko naročite tudi pismeno z označbo kataloške številke, nakar vam jih pošljemo v 2 dneh. Iz celotnega proizvodnega programa vam nudimo na kredit pod gornjimi pogoji: — izkopalnike krompirja, — škropilnice 200, 300 in 500 1 (pritisk 40 atm), — kultivatorje z drobilci, — polavtomatske sadilnike za krompir. NA KREDIT LAHKO KUPITE VSE STANDARDNE PRIKLJUČKE ZA VEČJE TRAKTORJE, KOSILNICE, BCS, MOTI, KAKOR TUDI TRAKTORJE ZNAMKE DEUTZ IN TOMO VINKOVIČ ITD. povečajte svoje stanovanje Z raztegljivim foteljem-ležiščem BINOM boste hitro zadovoljni, enostavno in poceni rešili problem bivanja vaših gostov ali drugačno stisko s prostorom. Z NEKAJ PRIJEMI BOSTE SPREMENILI DNEVNO SOBO V SPALNICO IN OBRATNO! KRANJ — Primskovo in Titov trg 5 Do zdaj v se niste vozili tako lahke samokolnice PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU SAMOKOLNICA 6-901 Izdelana je iz jeklenih cevi in jeklene pločevine prostornina posode: 40 I nosilnost: 100 kg kolo: 0 400 x 100 pnevmatika ali 0 320 x 65 - polna guma teža: 15 kg BETONSKI MEŠALEC PRIHRANI VEČ KOT STANE vsebina posode: 100 1 in 130 1 kapacitete: 3,5 m3 batona na uro pogon: enofazni ali trofazni elektromotor, bencinski motor Betonski mešalec lahko dobite v dveh izvedbah: z jeklenim zobniškim vencem z litoželeznim zobniškim vencem kovinsko podjetje POSTOJNA - SLOVENIJA tel. 21-232 NAJCENEJŠI r\ m SO BETONSKI MEŠALCI LIV V PAVILJON L' W i BLAGOVNICE FUŽINAH. NA NOVOLETNEM ^1 SEJMU, KJER LAHKO IZKORISTITE TOVARNIŠKO ZNIŽANJE. Novoletno razpoloženje pri vas doma bo še prijetneje, ko se boste razvedrili z vašimi otroki ob kratkometražnih in dolgome-tražnih filmih, posnetih z KRANJ BARVNIMI RISANKAMI WALT DISNEYA in HANA BARBERA Mini filme in tehno filme — uvoz Italija — lahko kupite v črno-beli ali kolor tehniki (8 mm super in normal) na fotooddelku v Globusu Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 10D — cement Izkoristimo ugoden nakup! Informacije dobite na tel. št. 21-611 mali oglasi • mali oglasi prodam Poceni prodam KOPALNO KAD in BRZOPARILNIK. Cirčiče 10 7442 Naprodaj je KOSILNICA BCS127 na bencin in petrolej, obračalnik Maraton ho, puhainik eolo 33 in nahrbtna ŠKROPILNICA PANONIJA. Kupim SOD za gnojnico. Sebenje 37, Tržič 7563 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg. Sp. Lipnica 36, Radovljica 7590 Prodam DESKE 20 mm in kuhinjsko POHIŠTVO. Hrastje 187 7591 Prodam tri PRAŠIČE za zakol in KOBILO, težko 400 kg, ali zamenjam za starejšega. Pivka 15, Naklo 7592 Prodam PRAŠIČA za zakol. Luše 4, Šenčur 7593 Prodam obrana JABOLKA. Vog-Ije 85 7594 Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega. Sp. Duplje 34 7595 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri. Sr. Bitnje 6 7596 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vele-sovo 45, Cerklje 7597 Prodam ročno KOSILNICO IRUS — noži 120 po generalnem Popravilu in večji VIJAK za stiskalnico (prešo). Brejc Andrej, Begunje Št. 105 7598 Prodam STROJE za izdelovanje »pantov« in aparat za točkasto varjenje. Vovk, Ovsiše 27, Podnart 7599 ISKRA — tovarna elektromotorjev Železniki prodaja najboljšemu Ponudniku NAMIZNI NAVIJALNI STROJ za navijanje rotorjev OCMES, letnik 1964, brez napenjalna žice. Izklicna cena: 17.000 din. Licitacija bo 18. decembra 1974 ob $1. uri v splošnem sektorju tovarne,. Silvestrujte v restavraciji Pošta Tržič za ceno 80 din. Aperitiv, večerja, priznan »Goričanov trio« iz Tržiča. Rezervacije sprejema uprava Gostinskega podjetja Zelenica Tržič, Trg svobode 23/1. .Prodam 170kg težkega PRAŠIČA. Britof 314 7601 Prodam motorno 2AGO JOBI. Sr. Bitnje 24 7602 Prodam KRAVO za zakol. Sr. Bitnje 13 7603 TELEVIZOR RR NIŠ prodam za 700 din. S. A., Stara cesta 14, Kranj 7604. Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Voglje 43 7605 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pra-Protna polica 13, Cerklje 7606 Prodam trodelno OMARO. Duj-niovič Lucija, Kebetova 5, Kranj 7607 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 55, Šenčur 7608 Prodam KRAVO za zakol. Vopov-ije 5, Cerklje 7609 Prodam PSA ovčjaka, dobrega čuvaja. Zg. Bitnje 168 pri gasilskem domu v Jami 7610 Prodam KOBILO, vajeno vseh kmečkih del. Breg ob Savi 11 7611 & Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK. Zg. Brnik 91 7612 Prodam delovnega VOLA. Zg. Besnica 44 7613 k Prodam PEČ na olje EM0 8. Poljak Marjan, Kranj, Koroška 18 7614 Prodam sedem tednov stare PUJSKE. Novak, Smokuč 5, Žirovnica 7615 Prodam PRAŠIČA za zakol. Demšar, Zabukovje 1 7616 Prodam visoko brejo KRAVO. Voglje 73 7617 Prodam dva PRAŠIČA za zakol Po 180 kg težka. Cirčiče 23 7618 Prodam dve sivi SUKNJI, skoraj Jiovi, in električni KUHALNIK. °rehek 2, Kranj 7619 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 — Telefoni: gl&vni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 številko 1 dinar. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam jedilni kot z mizo za 500 din in MOPED na dve prestavi. Mrak, C. na Brdo 57, Kokrica 7620 Prodam dva PRAŠIČA za zakol in zimska JABOLKA. Beleharjeva 15, Šenčur 7621 Prodam nemške OVČARJE — pol rodovnik. Vodnik, Prebačevo 68 7622 Prodam PRAŠIČA za zakol. Šmit, Hlebce 26, Lesce 7623 Prodam 4 metre suhih BUKOVIH DRV. Zg. Bela 19, Preddvor 7624 Prodam SLAMOREZNICO MENGELE s puhalnikom in verigo. Se-nično 14, Tržič 7625 Prodam avtoradio BLAUPUNKT Miinster z dodatnim priborom za fiat - 128 (zastavo 101). Gradišar Janez, Sp. Duplje 67 7626 Prodam dva mesnata PRAŠIČA po 160 kg. Bitenc Pavel, Cirčiče 19 Prodam KOSILNICO za traktor FERGUSON in rabljena okenska krila in vrata. Virmaše 34, Škofja Loka 7667 Prodam tri PRAŠIČE od 110 do 120 kg po 17,00 din. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 7668 Zelo ugodno prodam kombinirano OMARO za dnevno sobo. Jamnik, Šolska 3, Škofja Loka 7669 Prodam KRAVO simentalko, ki bo drugič telila v decembru. Virmaše 4, Škofja Loka 7670 Prodam PRAŠIČA za zakol, težkega 130 kg. Šlibar Jože, K ovor 66, Tržič 7671 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Suha 24, Kranj 7672 Prodam tri PRAŠIČE po 150 kg. Predoslje 58 7673 Prodam HLADILNO SKRINJO, zamenjam tudi za les. Mlinar Joža, Zasavska c. 50, Kranj 7674 Prodam PRAŠIČE in KRAVO za zakol. Voglje 85 7675 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Zg. Brnik 37, Cerklje 7676 Prodam PRAŠIČA, 100 kg težkega. Lahovče 50, Cerklje 7677 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Grad 24, Cerklje 7678 Prodam PRAŠIČA, 170 kg, in KRAVO za zakol. Lahovče 33, Cerklje 7679 Prodam manjšo SLAMOREZNICO s puhalnikom in brejo TELICO — frizijko. Sp. Brnik 63, Cerklje 7680 Prodam pet mesecev staro TELIČKO, čisto frizijko in šest tednov stare PRAŠIČKE. Grad 43, Cerklje 7681 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 21, Cerklje 7682 Prodam malo SLAMOREZNICO s puhalnikom in PRAŠIČA, 180 kg. Dvorje 43, Cerklje 7683 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, 160 kg težkega. Sp. Brnik 5, Cerklje 7684 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vo-povlje 20, Cerklje 7685 Prodam OVCO za zakol. Pšenična Polica 10, Cerklje 7686 Prodam PRAŠIČA za dopitanje. Lahovče 61, Cerklje 7687 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Cerklje 110 7688 Prodam PRAŠIČA, 50 kg težkega. Zg. Brnik 7, Cerklje 7689 Prodam PRAŠIČA za zakol. Tri-plat Franc, Studenčice 16, Lesce 7690 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA. Hafnarjeva 6, Stražišče, Kranj 7691 Ugodno prodam večjo količino STREŠNE OPEKE — bobrovec. Gorice 23, Golnik 7692 vozila Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1967. Okroglo 13, Naklo 7581 R 4, dobro ohranjen, zelo ugodno prodam. Žagar, Koroška 15, Kranj, tel. 23-757 od 16. do 17. ure ali dopoldan 061-311-924 7583 Prodam TRAKTOR znamke FAHR, 18 KM s kosilnico in plugom ter borove in smrekove DESKE 20, 25 in 50 mm. Lahovče 47, Cerklje 7628 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Toman Valentin, Posa-vec 5, Podnart 7629 Zelo poceni nujno prodam na potrošniško posojilo ŠPORTNI AVTO IlOOccm, letnik 1967. Ogled vsako popoldne v Kamni gorici 51 7630 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 750. Betonova 27, Kokrica, Kranj, tel. 24-126. Ogled popoldan 7631 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Ul. 31. divizije 7, Kranj 7632 Prodam FIAT 850, ohranjen, registriran do novembra 1975. Pogačar Franc, Zg. Gorje 47 7633 Prodam NSU 1000, letnik 1968.ali zamenjam za gradbeni material. Korenjak Janez, Predoslje 85 7634 « Poceni in ugodno prodam AMI 8, letnik 1972. Rakovec, Poljšica 5, Podnart 7635 Prodam FIAT 850, letnik 1969. Pipan Ivan, Kranj, Stritarjeva 8, tel. 26-016 7636 Ugodno prodam FIAT 1300, letnik 1970. Milje 36, Šenčur 7638 Prodam tovorni avto MERCEDES 406 D s 4 m kesonom, dobro ohranjen. Klanšek Vili, Brezje 7639 Prodam NSU.PRINC 1200, letnik 1970. Brezovar Bojan, Hafnarjevo naselje 98, Škofja Loka 7640 Prodam TRAKTOR STAYER 32 KM s koso, s 130 delovnimi urami, po zelo ugodni ceni. Stenovec, Verje 47, Medvode 7641 Prodam avto DKW, letnik 1962. Gregorčičeva 20, Cirčiče, Kranj 7642 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966. Sp. Brnik 11 7643 Prodam generalno popravljen MOTOR, MENJALNIK, ZAGA-NJAČ, HLADILNIK in tri zimske GUME z obroči za fiat 600. Suha 34, Kranj 7644 Prodam FIAT 750 v odličnem stanju po zelo ugodni ceni. Dolinšek, Kranj, Planina 35 7645 • Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Cena 6000 din. Mrak Jože, Hotemaže 20, Preddvor 7646 Prodam TRAKTOR DEUTZ s hidravliko in kosilnico v dobrem stanju, 25 KM. Velesovo 41, Cerklje 7647 Poceni prodam avto SIMCO 1000 GL. Puhar, Velesovska 15, Šenčur 7648 Prodam karamboliran avto ZASTAVA 1300, letnik 1968, po etelih. Vidmar Drago, Kranj, Kebetova 20 7649 Prodam ali zamenjam za osebni avto ali kombi FIAT 2300 ŠPORT KUPE. Zalaznik Janez, Studeno 21, Železniki * 7650 Prodam OPEL REKORD 1700 L ali zamenjam za manjšega. Huje 11, Kranj 7651 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, nevozen, neregistriran. Ogled vsak dan, cena po dogovoru. Frelih, Partizanska 40, Škofja Loka 7693 FIAT 850, dobro ohranjen, prodam. Košir, Novi svet 3, Škofja Loka Prodam ali zamenjam za GRADBENI MATERIAL ZASTAVO 750 po generalni, letnik 1970. Strahinj 82 7695 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Aleš Anton, Olševek 10, Preddvor 7696 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Dvorje 32, Cerklje 7697 TRAKTOR FERGUSON F 35, malo rabljen, takoj kupim. Ponudbe na I. Rekar, Kranj, Ul. 31. divizije 1, telefon 22-923 7698 Prodam dobro ohranjen MOPED na štiri prestave — brez izpita. Stiska vas 13, Cerklje 7699 kupim Kupim nepoškodovano ŠASIJO za AMI 8 BREAK ali odslužen avtomobil. Naslov v oglasnem oddelku 7478 Kupim BETONSKO ŽELEZO 8 ali 10 mm. Kranj, Kocjanova 22, Stražišče 7652 zaposlitve Sprejmem kakršnokoli zaposlitev čez novoletne praznike. Ponudbe pod »Študent« 7702 ELEKTRIČAR sprejme kakršnokoli honorarno popoldansko zaposlitev. Ponudbe pod »Kranj« 7703 Ob sobotah in nedeljah greva pomagat v KUHINJO in v strežbo. Kržišnik, Nova vas 42, Žiri 7704 MLADINSKI AKTIV CERKLJE prireja vsako soboto ob 19. uri PLES v zadružnem domu. Igra ansambel SIBILA 7706 Iščemo korektorja Za branje Glasa iščemo korektorja. Delo je 2-krat na teden, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih od 10. do 18. ure. Zaželeni so študenti ali upokojenci. Oglasite se na uredništvu Glasa, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1, 3. nadstropje. Sprejmem KV MESARJA in DELAVCA. Mesarija Marinšek, Naklo št. 3 7552 Gostišče v okolici Kranja išče TRIO za SILVESTROVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 7658 Iščem VARSTVO za 16-meseč-nega otroka. Bratuš Irena, Nartni-kova 2, Labore, Kranj 7659 stanovanja Če živite v središču Kranja in imate veliko stanovanje oddajte SOBO mirnemu študentu. Ponudbe pod »Možnost instrukcij« 7700 Starejša, mirna gospa išče neopremljeno SOBO kjerkoli v Škofji Loki. Jugovic Marija, Sorska 33, Škofja Loka 7701 Dvosobno STANOVANJE v Kranju oddamo mirnemu zakonskemu paru, ki bi bil pripravljen voditi gospodinjstvo starejšemu gospodu. Ponudbe pod »Februar« 7653 Nujno iščem SOBO v Kranju. Plačam dobro. Ponudbe pod »Zelo nujno« 7654 posesti Kupim ali vzamem v najem star MLIN ali ŽAGO na Gorenjskem. Lahko tudi staro KMEČKO HIŠO ali gospodarsko poslopje. Ponudbe pod »Gorenc« 7418 Prodam stanovanjsko HIŠO v Kranju. Informacije pri Markič Tone, Naklo 208 7655 Kupim manjšo HIŠO ali POSLOPJE, tudi starejše za preureditev. Ponudbe z navedbo važnejših podatkov in cene na oglasni oddelek pod »Hiša« 7656 Prodam zazidljivo PARCELO v Kranju. Ponudbe pod »Ugodno« prireditve GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES za staro in mlado. Igra ansambel MODRINA. Vabijo gasilci! . • 6319 GOSTIŠČE VALERIJA JEZERSKO vabi na SILVESTROVANJE. Cene rezervacij 110 din na telefon št. 44-009 7589 GOSTIŠČE »PRI SLUGI« v Tržiču prireja vsako soboto ob 20. uri in nedeljo ob 19. uri PLES. Razen ostalih domačih jedi so na voljo tudi srbske specialitete. Igra ansambel METODA PRAPROT-NIKA. 7660 ŠPORTNO DRUŠTVO VOKLO prireja vsako soboto PLES. Igrajo TURISTI. Vabljeni 7661 MLADINSKI AKTIV GORICE priredi vsako soboto MLADINSKI PLES. Igra ansambel TIGRI s pevko IRENO. Vabljeni 7705 najdeno Našlo se je italijansko žensko KOLO rdeče barve, znamke JULIA. Dobi se Britof 103 7662 izgubljeno Dne 6. 12. 1974 se je ob 14. uri zatekla PSICA TERIERKA, stara 4 mesece in pol, do trgovine Nama Škofja Loka, Šolska ulica. Zgoraj je črna, spodaj rjava, nad očmi ima dve rjave pike in ima dvodelni ovratnik, širok 18 mm. Prosim vsakogar, ki bi jo izsledil, da jo proti nagradi pripelje: Mateveber Gabrijel, Škofja Loka, Šolska 9 7707 TRAKTORSKO JERMENICO sem izgubil do Preddvora. Prosim vrnite v Predoslje 47 7663 ostalo Prosimo cenjeno stranko, ki je dala STENSKO SLIKO v hrambo v prodajalno Tekstil Kranj (pri Adamiču), da jo vzame. 7664 Želim spoznati dekle do 25 let iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 7665 UPOKOJENEC želi spoznati žensko, staro od 45 do 55 let. V po-štev pridejo preproste, samske in ne-alkoholičarke. Ponudbe pod »Dobra gospodinja« 7666 loterija 10 96810 80250 97190 51 761 62591 88701 74981 229971 046161 82 522 04652 54772 31212 505422 23 43 7593 62623 4 45324 304534 25 585 6485 01975 00345 73075 566115 «Z "O 4» 20 600 800 800 20 100 800 800 1000 5000 10000 40 60 800 1000 1000 150000 30 30 200 600 10 600 5000 20 80 500 600 800 800 1(XKK) 646 6996 49196 85586 263206 210666 37 27 457 i 54877 53857 89207 57637 60167 052227 193257 378467 21458 30488 73878 31148 137968 032748 39 69 29 48219 26859 96109 024039 530329 3 .* 11 Njo X t3 60 300 600 1000 . 5000 10000 40 50 80 600 1000 1000 1000 1000 5000 5000 10000 10 600 600 6(X) 800 5000 5000 20 20 30 600 8(X) 8(X) 5vsneto drag špas. Nekje čisto pri koncu bo nadalje zelo dobrodošlo opravičilo motoriziranim individuumom, prisiljenim, da že drugi mesec zapored na obeh obvoznicah skii^i Žabnico neprostovoljno , spoznavajo prometne razmere, podobne onim, ki vladajo sredi Mesečevih kraterjev. Viharen aplavz je zagotovljen, kajti če bi odgovorni za občasno zasipanje kanjonov, čez katere vsak dan plezajo avtomobili vzhičenega delovnega ljudstva, namenili vsaj toliko dinarjev kot — recimo — v treh urah šoferji izrečejo soč nih kletvic, bi kak Pepček nemara celo verjel, da cestne problematike tu mo6 reševati drugače kot jo rešujemo pri nas.