Možnosti kooperacije na Hrvatskem
Na Hrvatskem se že nekaj me-seeev pripravljajo na zelo ob-seien prehod k proizvodnji v kooperaciji. Ta akcija je zajela skoraj vsa podjetja. V nekaj preteklih mesecih Je neka ko-misija strokovnjakov obila vse industrijske kraje. Vzporedao « to komisijo pa je pri trgovinskl rbornic! Hrvatske detoval tudl odbor za koordlnacijo tn fcoope-racijo. V vseh okrajih 90 v orga-nizaciji lokalnih zboraie tn sve-tov za gospodarstvo razpravljal! tudi o možnostih za boljše izko-riščanje zmogljivosti Industrij-ekth podjetij in s.a kooperacijo v okviru okraja. Ti odbori so zla-sti uspe&no delovali v okraju Pulj in Osijek
Dobil rezultoti
Določene uspehe go dosegll tudi v gradbeništvu. Po zaslugi sodelovanja med železarno v Sisku, podjetjem •Djuro Djako-vičt In »Titovo Bogošče« bodo T gradbeništvu večidel zamenjaU lesehe odre z odri lz brezšivnih Jeklenih cevi. Računajo. da bodo tt odrl precej povišali delovoo proizvodnost v gradbeništvu. Prvi skupni tzdelkl omenjen'.h podjetij pa se bodo pojavili Da tržišču že v marcu letos.
Sodelovanje med lad]edelniško ln elektroiodustrtjo bo zmanjšalo Uvm  motorjev, gen«rator]ev  ln
Zelezarna v Siska
elektroindustrijskega materlala za naše ladjedelnice. V koopera-ciji med podjetj! »Kontakt« in »Rade Končar« iz Zagreba ter »Svetlost« z Reke ter ladjedel-nice »Uljanik« so začeli z doma-čo proizvodnjo te vrste opreme.
Do sedaj je v naS državt ti-delovala srednje rotacijske elek-trične stroje sarno tovarna »Hade Končar«. Zaradi ozkega grla » oddelku mehanične obdelave pa ni mogla proizvodnja teh stro-jev še od daleč zadostiti doma-čim potrebam. Po vsestranskem proučevanju o možnoatih koope-racije za proizvodnjo teh strojev so sklenili, da bo sodelovalo pet naših velikih podjetij. To so »Rad« Končar«, »Jugoturbina«, »Marko Oreskovič« iz Li<!kega Osika ter »Torpedo« z Reke in »Uljanik« lz Pulja.
V naSl državi nLsmo do sedaj izdelovali posebnih armatur za tekočine, zrak in paro ter smo jih na leto uvažali okrog 800 ton. Zdaj je zafela izdeiovati tak« armature tovarna parnih kotlo»* v kooperaciji s podjetjem »Mar-ko Oreškovifcc.
Proizvodnja roinega orodja Je zadoščala za domače potrebe. Nismo pa mogli izkoristiti veM-kih možnosb! za Izvoz zaradi ozkega grla v posameznih tovar-nah orodja. Dosedanjo prolzvod-njo kovačnice v tovarni »Djuro Djakovič« so izkoriščali komaj s 30"/» zmogljivosti, medtem ko pa bo boljše izkorlščanje te kovač-nice skoraj podvojilo proizvod-njo orodja tovarn v Novi Gra-diški in v Novski, ki izdelujeta a orodje v sodelovanju z »Djuro Djakovičem«.
Bvtomntične statve in šivalni stioji
2 dobro organizirano koopera-cllo roed podjetJJ »Slavansld partlzan«, »Djuro Djakovit« tn Hvarno v Slavoaski Poiegl. so obvladali vse lzdelovalne faze za serijsko izdelavo šivalnib stro-jev Tako bodo še en drag uvoz-ni predmet zamenjall r domačim Izdelkom.
Podjetje »TekstilstroJ« v Za-grebu računa, da bo letos lzde-lalo 300 avtomatičnib tkalnih statev. Ce upoštevamo velike potrebe po rekanstrukciji naSih tekstilnih podjetij, tedaj lahko razumemo, kalcSen pomen ima proizvodnja takih tekstilnih stro-jev. Toda lani Je »TekstilstroJ« tzdelal komaj 50 avtomatičnlb tkalnih statev. V kooperaciji t vrsto drugih podjetij pa bo to podjetje doseglo 5-kxat večjo proizvodnjo in tudi cena pro-Izvodnje bo skoraj dvakrat nižja.
»Istrskl rudniki premoga« so sklenili sodelovanje z »Uljanl-kom« in železarno v Sisku za proizvodnjo rudarskih vagončkov ln bodo tako pripomogl: k reše-vanju vprašanja mehanizacije rudnikov.
Med najpomembnejše uspehe kooperaci.je pa je treba nedvom-no šteti kooperacijo med pod-jetji »Rade Konfar«, »Elektrana« ln »Goran« ter »Kontakt«. Ta zagrebška podjetja so začela skupno proizvajati električne grelce ln aparate za gospodinj-stvo. T: Izdelki se pojavljajo na tržižču pod ime^nom kooperatjv-ne skupno&ti >LKAi.
Dosedanjt uspehi v koopera-ciji, čeprav so pomembni, pa vendar še vedno niso zadovoljivi. Mnoga podjetja se branijo skup-ne proizvodnje. zlasti nerada za-čenjajo kooperacijo največja podjetja takrat, ko gre za proiz-vodnjo v sodeJovanju z majhni-ml podjetji. Ce bruto proizvod-nja ta-kih podjetij doseže tudi ve{ milijard, so vendarle popol-noma nezainteresirana za kom-plicirane posle z majhninni pod-jetji !n rajši puščajo zmogijivosH nekaterih manjžih delavnic ta lnstalaoij   neizkoriščene.
Ce bi pa analUirali rentabil-nost takih obratov, bi videli, da so dostikrat r&ntabilni. Analiza rentabilaostf po obratih bi Iah-ko bila pomembna pobuda za nadaljnjje razvijanje kooperactje.
V. Markovič