MIEFOt
Vse arome In »
so naravne.:
_
SL

L ^	~
r

Nov izdelek Mlinskopredelovalne industrije
Zaostrene gospodarske razmere »silijo« delovne organizacije, da iščejo nove vire dohodka, še posebno takrat, ko je dohodek manjši zaradi objektivnih vzrokov. Ena izmed takšnih delovnih organizacij je tudi naša članica Mlinskopredelovalna industrija. Njihov razvojni oddelek je v zadnjem času dosegel izredne rezultate, kar je plod njihovega večletnega dela. Poleg kalčka in keksov s kalčki so pripravili še dva nova izdelka, ki se bosta pojavila na slovenskem tržišču že konec januarja. To sta pizza celeia in keksi šport.
Danes vam bomo malo bolj predstavili pizzo ce-leio, v naslednji številki pa še kekse.
. Pizza je k nam prišla iz Italije in se zelo hitro uveljavila v Istri, Dalmaciji in Sloveniji. Prodajajo jo v lokalih ali specializiranih pizzerijah ter živilskih trgovinah za hitro pripravo doma.
PIZZA CELEIA je nov izdelek delovne organizacije Mlinsko-predelovalne industrije in plod dela njihovega razvojnega oddelka v sodelovanju z delovno organizacijo Etol, ki pripravlja polivko. Od ostalih pizz se razlikuje po tem, da so vse snovi prašnate. Odlikuje jo izredna kvaliteta testa ter zelo prijeten vonj in okus, tipičen za kakovostno pizzo.
Vse arome in začimbe so naravne. Sama priprava je zelo enostavna, saj sta obe sestavini, tako testo kot tudi paradižnikov preliv, v prašnati obliki in enemu ali drugemu dodamo samo odmerjeno količino vode.
»Razvojniki« pa niso pozabili na tiste gospodinje, ki nimajo doma ustreznega pekača za pripravo pizze, zato so v sodelovanju z delovno organizacijo Emo že pripravili zadostne količine pekačev za pizze iz posebne dekapirane pločevine. Pekače boste lahko kupili v vseh trgovinah, kjer bodo prodajali PIZZE CELEIO.
Pa še nekaj receptov, ki jih lahko preberete na 6. strani.
Jana Mladenovič
HESS
SSf

lil zzi 5
Celje - skladišče
D-Per
III 19/1985
COBISS •
MERK
VESTNIK
Glasilo delavcev sozd Merx
Številka 1 — Leto V — Februar 1985
Sozd Merx združuje' Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje,-Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7600 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika Ilijaš, Minka Bajda, Bojan Dežan, Zlatka Šoštarič, Jelka Samec, Zdenka Mažgon in Savo Ostrožnik. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Uk 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.
8*HSBsaeeeHMHH«i
kiiBGsiElSflKiŠiSBkSHSHSi

o
cE
IZ
Vi
I ’
» rar <n
i SfTk1
Dl
UOM
d]

Najslabši izvoz konj
V skladu z družbeno dogovorjenimi smernicami o povečanju izvoza smo si za leto 1984, v primerjavi s predhodnim letom, zastavili 7,7-odstotno povečanje skupnega izvoza blaga. V Merxu naj bi torej skupaj izvozili za 2,1 milijona dolarjev, od tega 0,5 milijona dolarjev ali 23,3 odstotka kot generalni izvoz in 1,6 milijona dolarjev oziroma 76,2 odstotka kot izvoz po maloobmejnih sporazumih.
Nedogovorjena devizna politika, številne spremembe predpisov o zunanjetrgovinskem poslovanju, limitiranje izvoza po maloobmejnih sporazumih, težave v proizvodnji —vse to so razlogi, zaradi katerih je izvoz blaga v letu 1984 dosegel komaj 1,37 milijona dolarjev ali samo 61 odstotkov doseženega plana v letu 1983 oziroma 65,13 odstotka plana za leto 1984. Pri tem moramo opozoriti, da je generalni izvoz blaga v primerjavi z načrtovanim dosežen 95-odstotno in je vrednostno za 36 odstotkov večji od doseženega v letu 1983. To je vsekakor pozitivna sprememba, saj tako ustvarjenih deviznih sredstev ne potrebujemo le za nakup rezervnih delov in opreme, ampak tudi za zagotavljanje izredno potrebnih zaščitnih sredstev, umčt-nih gnojil ter drugega reprodukcijskega materiala za kmetijstvo.
Glavni vzrok nedoseženega planiranega skupnega izvoza blaga je manjši izvoz v maloobmejnem prometu zaradi uvedbe izvoznih kvot sredi prete-
klega leta. Ker pa je skupni izvoz v letu 1983 temeljil pravzaprav ravno na tej vrsti izvoza — delež izvoza v maloobmejnem prometu je bil 84,5 odstotka — so nas omenjene omejitve toliko bolj prizadele in se vidno kažejo v letošnjem izvozu, glede na plan smo dosegli 55,82 odstotka.
Zanimivo je pogledati tudi podatke o doseženem izvozu blaga po blagovnih skupinah. Najslabši je izvoz konj v maloobmejnem prometu — od planiranih 2000 je bilo izvoženih samo 806 — zaradi uvedbe kvot ter pri izvozu namiznih jabolk Kmetijske zadruge Slovenske Konjice ter Blagovnem centru, temeljna organizacija Preskrba, zaradi toče.
Poleg običajnega izvoza mesa —142 ton —in živega goveda — 380 ton —jev preteklem letu stekel izvoz kuncev na italijanski trg, plasirali pa so tudi okrog 70 ton lesnega oglja v Italijo in Avstrijo, 13 ton piščancev, 61 ton krompirja in 13 ton borovnic.
Z rezultati preteklega leta ne moremo biti zadovoljni, zato se bo potrebno izredno potruditi, da bomo dosegli načrt izvoza za letošnje leto.,Glede na sedaj znane gospodarske razmere smo si zastavili načrt vsaj za 1,75 milijona US dolarjev izvoza blaga oziroma približno 28 odstotkov več kot v letu 1984. To pa bo terjalo obilo prizadevanja vseh, ki šmo kakorkoli povezani z izvozom, ne le pri tekočih poslih, pač pa tudi pri iskanju novih izdelkov. "
Renata Mastnak
Sestal se je
poslovni
odbor
Plansko-poslovna skupnost Hmezad-M erx
Proti koncu januarja se je prvič sestal poslovni odbor plansko-poslovne skupnosti HMEZAD — MERX in za delo skupnosti ter njenih organov sprejel poslovnik za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje.
V	nadaljevanju je poslovni odbor imenoval za predsednika Vlada Goriška, predsednika poslovnega odbora sestavljene organizacije Hmezad, za njegovega namestnika pa Franca Bana, predsednika kolegijskega poslovodnega organa sestavljene organizacije Mera.
V	skladu s planom dela je poslovni odbor sprejel tudi izhodišča za delo te skupnosti in naloge za izpolnjevanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
Za usklajevanje dela ter za doseganje skupno dogovorjenih nalog je poslovni odbor določil posamezna področja poslovnega sodelovanja. Tako bo plansko-poslovna skupnost Hmezad — Mera preko svojih koordinacijskih odborov dejavna na naslednjih področjih: proizvodnja, blagovni promet, gostinstvo in turizem, planiranje in finance.
*■ Ko bo poslovni odbor na svoji naslednji seji, predvidoma v februarju, imenoval sestavo koordinacijskih odborov po posameznih področjih poslovnega sodelovanja in opredelil splošna izhodišča za sodelovanje, bodo lahko odbori že tudi konkretneje opredelili svoje aktivnosti in pričeli delo.
J. M.
Nova članica
RTC Golte
Z novim letom se je vključila v sistem Meraa tudi delovna organizacija Rekreacijsko-turistični center GOLTE, seveda po predhodnem pokritju izgube iz občinskih, predvsem pa iz republiškega sklada.
V	Merau smo takoj pripravili program, kako z dodatnimi sredstvi zagotoviti pozitivno tekoče poslovanje te delovne organizacije, predvsem žičniškega sistema. Gostinski del (hotel in bife) je ta delovna organizacija dala namreč v triletni najem naši članici delovni organizaciji Gostinsko podjetje, tozd NA-NA. Za pokrivanje primanjkljaja žičniškega sistema pa so že zagotovljena sredstva telesnokulturnih skupnosti v regiji, poteka pa še akcija, da bi del sredstev pridobili tudi iz občinskih komunalnih skupnosti.
V	letošnjem letu ni v programu večjih vlaganj v ta gorski turistični center, razen nekaj manjših popravil in obnavljanj samega hotela, ki pa so že bila izvedena.
V	naslednji številki Vestnika vam bomo podrobneje predstavili našo novo članico, delovno organizacijo Rekreacijsko-turi-stični center Golte.
Turistična vas v Mozirju
Sestavljena organizacija Mera bo skupaj z Vegradom iz Velenja, ki je tudi investitor, pričela graditi turistično vas v Mozirju. Ta kraj postaja vse bolj pomemben za razvoj celoletnega turizma v Zgornjesavinjski dolini. Pozimi bo vas izhodišče za smučanje na Gol-teh, poleti pa za razne ture po Logarski in Zgornjesavinjski dolini.
r m
FEBRUAR 1985
Pred nami so zahtevne naloge
Večji dohodek, več sredstev za razvoj in osebne dohodke
Ni dvoma, da bo tudi letošnje leto glede gospodarskih razmer težavno, da bo zahtevalo še več truda in trše delo, če bomo hoteli v naši sestavljeni organizaciji doseči vsaj takšne finančne rezultate kot v letu 1984. Zato bomo morali povečati proizvodnjo, izvoz, izboljšati oskrbo občanov, kakovost turistične ponudbe s poudarkom na razvojuzdravi-liškega turizma in povečati dohodek tako, da bomo lahko namenili več sredstev za razvoj in osebne dohodke, ki naj bi naraščali vsaj tako, kot rastejo življenjski stroški, kajti standard delavcev ne bi smel nazadovati.
O tem, katere naloge nas čakajo v letošnjem letu, da bi dosegli zastavljene cilje, sem se pogovarjala s Francem BANOM, predsednikom kolegijskega poslovodnega organa.
prihodka v gostinsko-turistični dejavnosti in nujnost uvoza potrebnega reprodukcijskega materiala, opreme, rezervnih delov in nekaterih drugih vrst blaga.«
Lahko rečemo, da je bila oskrba prebivalstva v celjski regiji, na Koroškem in drugod zadovoljiva, da je sestavljena organizacija Merx bila vedno pripravljena na
in plačilnim pogojem. To pa ni lahka, niti enostavna stvar.«
Tovariš predsednik, katere naložbe bodo imele prednost na področju investicijskih vlaganj?
»Kar zadeva investicijska vlaganja, je že znano dejstvo, da bodo imela prednost vlaganja v zemljo, govedorejo, objekte osnovne preskrbe, programe, ki
bi morali v letošnjem letu narediti glede razvojne politike. Sredstva, ki jih bomo združili na ravni sozda za pospeševanje razvoj no-raziskovalne dejavnosti, bomo porabili za naloge, ki bodo pripomogle h krepitvi lastne materialne osnove, seveda ob največjem izkoriščanju lastnega znanja. Žal pa v posameznih
V planskih dokumentih smo zapisali, da bomo v letošnjem letu proizvodnjo povečali vsaj za 2,5 do 3 odstotke. Tovariš predsednik, kakšne so možnosti za to?
»Možnosti za to vidim v vseh štirih kmetijskih delovnih organizacijah, pa tudi v Mlinskopre-delovalni industriji, seveda če bomo bolje izkoriščali dosedanje zmogljivosti, povečali produktivnost in izvoz ter izboljšali kakovost dela in tehnologijo. Bolj ' smelo moramo razvijati tudi specializacijo in vztrajati pri razvoju proizvodov, ki so že vrsto let na tržišču in pri katerih so posamezne organizacije dosegle zavidljive rezultate. Pripravljene imamo že tudi nove proizvodne programe in moramo jih hitreje osvojiti, seveda ob kadrovski okrepitvi. Ponovno moram poudariti, da smo na tem področju kadrovsko še vedno šibki, zato bo ena izmed naših nalog tudi smelejše pridobivanje strokovnjakov, predvsem mladih.«
Zelo pomembno področje so tudi medsebojni blagovni in poslovni odnosi med članicami, delitev dela in specializacija in seveda krepitev organizacijske strukture in vloge delovne orga- ■ nizacije.
»Vaša ugotovitev je pravilna. Danes MERX sestavlja enaindvajset delovnih organizacij in zato je nujno, da bomo tudi v letošnjem letu še krepili vlogo posameznih nosilcev po področjih. Mislim, da moramo storiti korak naprej pri krepitvi funkcije delovnih organizacij kot nosilcev poslov, kot so Blagovni center, Tkanina, Dravinjski dom, Avto Celje in Mlinskopredelovalna industrija. To pa seveda ne pomeni, da se bomo zapirali. Nasprotno, poslovni odnosi morajo teči v vseh smereh. In uspeh bo zagotovljen, če bomo še bolj kot doslej spoštovali v Merxu dogovorjeno poslovno politiko za tekoče koledarsko leto. Izjemnega pomena pa bo tudi odnos proi-
zvodnja-grosist — maloprodaja oziroma končni potrošnik, kjer bomo morali postopoma vendarle uvajati tudi dohodkovne odnose.«
Ena izmed dejavnosti, zelo pomembna za pridobivanje deviznega prihodka, je gostinsko-turistična. Tovariš predsednik, kakšne naloge^as čakajo na tem področju?
»Na področju gostinstva in turizma bomo širili ponudbo blaga in storitev ter izboljšali kakovost turistične ponudbe in se še posebej potrudili za razvoj zdraviliškega turizma. Dobro zastavljene programe postopoma izvajamo. Gre za področja in programe zahodnega Pohorja s Kopami in Ribnico, Zgornjesavinj-ske doline z Goltmi, temeljite posege v zdravilišču Dobrna ter za programsko poživitev gostin-sko-turističnih objektov. Seveda pa bo ob tem potrebna še cela vršta drugačnih prijemov in poslovnih potez, če bomo želeli biti še uspešnejši.«
V letu 1984 nismo dosegli načrtovanega izvoza, deloma zaradi nedogovorjene devizne politike, številnih sprememb predpisov o zunanjetrgovinskem poslovanju, nekaj pa tudi zaradi težav v proizvodnji. Ali nimamo dovolj kvalitetnega blaga?
»Menim, da ni toliko problem v kvaliteti blaga, kot v tem, da smo vse preveč vajeni samo nekaterih že tradicionalnih izvoznih izdelkov. Poglejte samo primer — ves trud za proizvodnjo visoko kvalitetnih sort jabolk v Slovenskih Konjicah in Šentjurju je padel v nekaj minutah v vodo zaradi višje sile — toče. Prav tako smo imeli težave z izvozom mesa in živine zaradi izjemno težkih izvoznih pogojev. Hočem reči, da bomo morali takoj pričeti pošiljati na tuje trge še vrsto drugih artiklov, za kar obstajajo pri Merxu realne možnosti. Ob tem pa ne smemo pozabiti na možnosti deviznega
»Vsekakor se bomo tudi letos zavzemali za pravilno kadrovsko politiko s poudarkom na zaposlovanju mladih, strokovno usposobljenih delavcev, predvsem naših štipendistov, za večjo materialno in socialno varnost naših delavcev, za boljše reševanje stanovanjskih problemov, skrb za oddih in rekreacijo ter uspešno preventivno zdravstvo.
Posebej pa moramo biti zaskrbljeni nad nizko rastjo osebnih dohodkov. Mislim, celo upam si trditi, da imamo še rezerve ter da se bo potrebno bolj potruditi, predvsem v strokovnih službah, komercialnih, finančnih, kjer je še največ skritih rezerv, da bi lahko delavci prejemali višji osebni dohodek. Pri vsem tem pa nosijo svoj del odgovornosti tudi družbenopolitične organizacije, predvsem Zveza komunistov in sindikat, kajti prav sedaj so nam potrebne njihove konkretne aktivnosti in prepričan sem, da se bodo uspehi kmalu pokazali.«
Jana Mladenovič
tako imenovane »potrošniške mrzlice«. Kako ji je to uspevalo?
»Zadovoljiva oskrba je vsekakor plod načrtnega dela, saj smo v zadnjih letih v celotnem Merxu lahko reševali številna odprta vprašanja glede preskrbe samo načrtovano, dolgoročno. Posebej velja to za nekatere kritične izdelke. Stanje se že počasi ureja in že v tem letu lahko pričakujemo, da bomo imeli presežke nekaterih izdelkov. Poudariti pa moram, da so vseskozi pri urejanju preskrbe prebivalstva zelo pomembno vlogo odigrale rezerve, tako na republiški, kot tudi na občinskih ravneh.«
Ena izmed nalog je tudi povečanje dohodka, zagotovitev lik-vidnosti za tekočo poravnavo finančnih obveznosti...
»Rast dohodka ostaja tudi v tem letu osnovna skrb. Toda visoke obresti in zaloge blaga so in ostajajo osnovni problem renta-bilnejšega poslovanja, še posebej v blagovnem prometu, pa tudi drugod. Resnično moramo posvetiti večjo pozornost celotnemu komercialnemu področju
bodo zagotavljali večji izvoz. ■Vsekakor pa bo v letošnjem letu manj vlaganj, kajti najprej so na vrsti še nedokončani objekti. Poleg tega pa moramo za vse naložbe najti še dodatne, ugodne vire financiranja izven Merxa. • Nekaj izkušenj, pa tudi pozitivnih primerov iskanja dodatnih virov za naložbe že imamo v posameznih občinah. Veliko več pa
tozdih, pa tudi delovnih organizacijah še niso doumeli bistva združevanja sredstev za pospeševanje razvojno-raziskovalne dejavnosti.«
Tovariš predsednik, na koncu pa še vprašanje, kakšne so naloge glede socialnega razvoja, to je tistega področja, ki je vedno bilo in bo za vsakega delavca najbolj zanimivo?
Sprejet je nov zakon
Koliko bomo morali vračati
za najete kredite
Naložbena odločitev je poleg neposrednih ciljev praviloma odvisna tudi od denarja, ki ga vlagamo. Z drugimi besedami: želimo zvedeti, koliko bomo morali vračati za najete kredite, če jih bomo najeli v takšnem in takšnem znesku, ob takšnih in takšnih pogojih. Ker se obrestne mere prilagajajo inflacijskim stopnjam, kar pomeni, da trenutno naraščajo, se s tem veča tudi potreba po razsodnosti pri najemanju kreditov, torej zunanjih virov financiranja.
Za slikovitejši pogled na to, kaj prinašajo najeti krediti, podajamo naslednjo tabelo. V njej so prikazane različne višine možnih najetih kreditov (stolpec 1), v nadaljevanju pa so podane izračunane letne obveznosti (anuitete) za posamezne vrste kreditov (za več variant je več vrst obrestovanja). Vsi izračuni so podani za petletno dobo vračanja.
Tone Petek
Letne obveznosti po: '				
Znesek kredita:	50%	45%	40%	35%
10,000.000	5,758.293	5,331.634	4,913.609	4,504.583
30.00u,(j()0v	17,274.882	15,994.902	14,740.827	13,513.749
50.000.000	28,7913470	26,658 170	24,568.045	22,522.915
iv 000.000	57,582.940	53,316.340	49,136.090	45,045.830
150,000:006	86,374.410	.79,974.510	73,704.135	67,568.745
200,000.000	115.165.880	106,632.680	98,272.180-.	90,091.660
300,000$$)	172,748.820	159,949.020	147,408.270	135,137.490
Sprejeti zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka (Ur. 1. SFRJ 56-84) prinaša določene novosti glede ugotavljanja rezultatov poslovanja v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije. Ugotovljeni dohodek naj bi bil realen odraz dela delavcev in osnova za delitev dejansko ustvarjenega.
Zaradi novosti, ki jih prinaša navedeni zakon, bodo dopolnjeni oziroma spremenjeni zakoni in odredbe, kot so zakon o knjigovodstvu, deviznem poslovanju, odredbe o kontnem planu, vsebini posameznih kontov in drugi, ki bodo konkretneje opredelili spremembe poslovanja pri ugotavljanju rezultatov.
V samoupravne sporazume in interne akte bo potrebno vnesti novosti, ki izvirajo iz zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti tistemu delu sprememb, ki se nanašajo na obveznosti temeljne organizacije do delovne skupnosti in se bodo nadomeščale iz celotnega prihodka temeljne organizacije, torej gre za obveznost pokrivanja določenih materialnih stroškov.
Delovna skupnost bo po novem morala planirati te stroške v skiadu z določenimi standardi, vnesenimi v samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih med delovno skupnostjo in temeljnimi organizacijami. Standardi se lahko določijo kot vrednostne količine na podlagi upravičenih materialnih stroškov
iz preteklega leta, popravljenih za letošnje povečanje stroškov, vendar v odvisnosti od obsega in programa dela delovne skupnosti.
Ustanovljena je bila samoupravna interesna skupnost za gradnjo projekta Ribnica — Kope. Njen predsednik je Davorin MESAREČ iz delovne organizacije -TAM Maribor, predsednik izvršilnega odbora pa je Hrabro Sterdin, predsednik skupščine občine Radlje.
Vsekakor naj ne bi sprejeti zakon vplival samo na veljavni obračunski sistem, temveč naj bi zagotavljal spoštovanje opredelitev ustave in zakona o združenem delu o dohodku in dohodkovnih odnosih, hkrati pa naj bi delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela omogočil neposrednejše odločanje o stroških oziroma doseganju celotnega prihodka pri svobodni menjavi v delovni skupnosti.
Marjeta Lejič
Solate je bilo dovolj
Založenost Merxovih trgovin
Zanimalo nas je, kakšna je bila založenost MerxoVih prodajaln s svežo zelenjavo ob hudem mrazu, ki se je pričel takoj po novem letu. Nekaj besed o tem nam je povedal Ivan Grobler, pomočnik direktorja marketinškega sektorja: »Kljub nekaterim težavam pri dostavi blaga (ko je blago že na poti od dobavitelja
zmrznilo — paradižnik, grozdje) pa ni bilo bistvenega pomanjkanja sveže zelenjave. Tu mislim predvsem na korenje, cvetačo, por, peteršilj, celo solate je bilq dovolj. Moramo se pohvaliti, da smo v tistem hudem mrazu bili edini, ki smo imeli solato, dobili pa smo jo z otoka Komiže in iz Splita.«
Južno sadje
Ali ga bo v letu 1985 dovolj?
Eno od »novoletnih daril« je bil večji zvezni prometni davek za južno sadje. Ali bo južnega sadja dovolj? To vprašanje sem večkrat slišala med občani. Kako bo z južnim sadjem v letošnjem letu, nam je povedal Ivan Grobler, pomočnik direktorja marketinškega sektorja: 15-odstotni zvezni prometni davek — do sedaj ga ni bilo J- na južno sadje
nikakor ne more vplivati na zmanjšanje količin nabave južnega sadja, lahko pa zmanjša kupno moč. Zato menimo, da bomo v letošnjem letu zabavili za 10 odstotkov več južnega sadja, predvsem pomaranč in limon, nekaj manj • bo grapefruita, banan pa ne bo iz slovenskega uvoza nič, kar jih bo, jih bomo dobili iz uvoza drugih republik.
stas

EatSHHBBS

MERK
VESTNIK
FEBRUAR 1985
Sozdova gradbišča v besedi in sliki
Urediti moramo zaloge
Temeljne usmeritve gospodarjenja v letu 1985
RPPC — regijski prehrambeno-preskrbovalni center
Dela so končana. Za ilustracijo, kako velik je center, ne bo odveč, če še enkrat povemo nekatere podatke. Porabili so naslednje količine gradbenih materialov:
—	izkop zemlje	16.500m3
—	nasipi, tamponi	19.300	m3
—	betoni	4.580	m3
—	opaži	7.250	m3
—	mont. konstrukcija	14.514 m2
—	armatura	3801
—	fasadni elementi	2.127	m2
—	pločevina, streha in fasada	11.700 m2
—	steklo	580	m2
—	radiatorji	1.450	m2
Površine pa so naslednje:
—	pokrite skladiščne površine
9.528 m2
—	hladilnice	574 m2
—	pisarne, garderobe, jedilnica
nadstrešnice	2.335	m2
—	embalirnica	633	m2
—	pomožni prostori	1930m2
SKUPAJ POKRITE POVRŠINE 15.000m2
Še zadnji »make up« in center bo sprejel prve goste na svečani otvoritvi.
Na posnetku je vodstvo gradbišča (izvajalci in nadzor), ki je imelo nemalo zaslug za uspešen potek del. Od leve proti desni: Kačičnik, Čater, Breznik, Lor-bečk, Arčan, Špes.
Hotel Hum v Laškem
Staro se umika novemu. Še spomin na stari Hum. Buldožer odstranjuje še zadnje ruševine znane dvo-rane.
RPPC tik pred otvoritvijo iz »ptičje« perspektive.
&&&&* ' 1|1|1|||1||an|Q|m|j
I	:

Investitor tega prav tako nadomestnega objekta je Gostinsko podjetje Celje, tozd Savinja Laško.
Dela po začetnih težavah potekajo sedaj zelo zagnano in investitor računa, da bo montaža ostrešja v februarju 1985. Hotel mora biti postavljen do julija oz. do laške prireditve Pivo in cvetje.
Izvajalec del je GIP Ingrad, tozd GO Laško.
Temelji novega Huma so pripravljeni za postavitev kleti,'v kateri bo tudi pivnica.
Tekst in slike: Albin Breznik
Blagovnica Radeče
Dela potekajo solidno, vendar bo blagovnica končana z manjšo zamudo, čemur je botrovala tudi kopica subjektivnih razlogov, kot npr. dodatna kot-
Še zadnje letve na ostrešju in blagovnica bo pripravljena za pokrivanje s kritino.
Hotel v Slovenskih Konjicah
Dravinjski dom, tozd Gostinstvo Jelen, je investiral nadomestno gostišče Pri mostu v Slovenskih Konjicah.
Dela izvaja GIP Ingrad, tozd GE Slovenske Konjice, s svojimi kooperanti in potekajo skladno z operativnim in mrežnim planom.
Na posnetku je razvidno, kako delavci Ingrada polagajo še zadnjo armaturo na prvo ploščo nad kletjo. Dela so sedaj že pri »zadnji plošči«.
lama v objektu, trafo postaja. Ce bo pravočasno končana kotlovnica omogočila ogrevanje, bo montaža opreme možna v januarju 1985. Otvoritev investitor predvideva v marcu 1985.
Blagovnica je pokrita, dela v notranjosti se bližajo koncu (posnetek v novembru 1984).
V	burnih in hitro se spreminjajočih ekonomskih razmerah v naši družbi je težko natančno pripraviti plan dela in poslovanja in lahko računamo le na relativno točne približke 5 do 10 %. Zato pa je možno zasnovati strategijo, s katero lahko dosežemo največje ekonomske učinke. V trgovini, še posebno v živilski, imamo že vrsto let težko ekonomsko situacijo zaradi znanih razlogov, ki jih tukaj nimam namena razčlenjevati. Kaže poudariti, da se v zadnjem času nekoliko popravlja odnos družbe do tovrstne trgovine, kar bo nedvomno izboljšalo ekonomske rezultate, ne bo nas pa rešilo. Zato1 je potrebno tudi v bodoče kar najbolj urediti poslovanje. Tu so še rezerve, ki pa jih ne moremo iskati več neorganizirano, ampak s strokovno analizo problemov, še posebno zato, ker lahko z gotovostjo računamo na postopno umirjanje trga in zato bo potrebno v bodoče z mnogo večjim občutkom in znanjem uravnavati gospodarske tokove.
V	Potrošniku moramo pozornost posvetiti naslednjim nalogam:
— Dopolnjevati moramo sistem nagrajevanja, ki mora spodbujati delavce k ustvarjanju čim večjega dohodka. Z novim sistemom nagrajevanja smo v tem smislu napravili korak naprej, vendar pa menim, da so med najboljšimi enotami oz. delavci in najslabšimi še vedno premajhne razlike v izplačanih osebnih dohodkih.
— Nabava in prodaja si morata prizadevati, če vzamemo, da na trgu ne bo več manjkalo blaga, za najboljše nabavne pogoje. Osnovni kriterij za nabavo mora biti cena in kvaliteta proizvoda ali storitev, ne pa takšna ali drugačna samoupravna organiziranost. Sestavni del te politike je tudi urejanje blagovnih tokov med članicami sozda.
— Zaloge moramo optimali-zirati. Zato smo se dogovorili za najugodnejše količnike obračanja blaga za vse enote. Stanje v Potrošniku je takšno, da ima precej enot še vedno prevelike zaloge, predvsem pa prenizke količnike obračanja, nekaj enot 'je doseglo že najvišje vrednosti, nekaj enot pa je takšnih, ki so zašle v drugo skrajnost, imajo premajhne zaloge, kar se kaže v premajhni ponudbi.
— Po obdobju intenzivnega investiranja je sedaj čas, da zajamemo sapo in se notranje utrdimo. Moramo si zagotoviti več lastnih obratnih sredstev za normalno poslovanje, razširjeno reprodukcijo pa izvajati samo v
Če še ne veste...
Smučanje je v današnjem času sestavni del telesne kulture. Zaradi izredno velikega zanimanja za ta šport pri delavcih sestavljene organizacije je bil pred kratkim ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev SMUČARSKE SEKCIJE pri koordinacijskem odboru sindikata sozda.
Pripravljen je že program dela, predlog popustov za vse člane Merxove smučarske sekcije, višina članarine itd.
Več o tem pa preberite v naslednji številki Vestnika, ko bo smučarska sekcija Merxa že tudi ustanovljena.
Stane Mele, direktor delovne organizacije Potrošnik
okviru realnih možnosti. Zavedamo se velikih potreb po gradnji novih trgovin v Dobju, Holmcu, Dobrni itd. Vendar pa bo to možno samo po odpravi izgub v posameznih tozdih in ob možnosti za nepovratna sredstva iz tujih virov. V naslednjem obdobju bomo velik del našega truda in sredstev porabili za obnovo naših
trgovin, kjer se da z relativno majhnimi sredstvi doseči relativno velike učinke. Sredstva investicijskega vzdrževanja in amortizacije moramo uporabljati tudi za hitrejšo tekočo obnovo osnovnih sredstev in drobnega inventarja, ki so marsikje popolnoma izrabljeni.
, — Kadrovsko-izobraževalno. funkcijo smo v zadnjih letih zanemarjali, kar se bo maščevalo v prihodnje. Konkurenca bo izločala tiste, ki ne bodo dovolj sposobni in usposobljeni. V letošnjem letu bo izvedena cela vrsta specializiranih seminarjev za posamezne profile delavcev, predvsem pa spodbujamo in omogočamo študij ob delu na vseh stopnjah izobraževanja. Izdelati moramo tudi sistem napredovanja najsposobnejših.
— Informacijski sistem moramo krepiti in razvijati terminalsko mrežo v vseh tozdih. Zato bo potrebno nabaviti vsaj še štiri terminale do konca letošnjega leta, enako pomembno pa je, da* pri vseh zaposlenih odpravljamo računalniško nepismenost, zaradi česar množico podatkov premalo uporabljamo za pripravo poslovnih odločitev.
Nove obresti
Veljajo od 1. januarja do 31. marca 1985
Glede na določila medbančnega sporazuma o gibanju obresti le-te med letom usklajujejo s stopnjo inflacije. Za sestavljeno organizacijo Mene je glede na izredno visok primanjkljaj sredstev za tekoče poslovanje izredno pomembno gibanje splošne obrestne mere za likvidnostna sredstva kot tudi obresti za selektivne kredite.
Na osnovi gibanja obrestnih mer temeljnih bank smo v Interni banki sprejeli naslednji sklep o višini obrestnih mer za posamezne vrste kreditov in depozita z veljavnostjo od 1. januarja do 31. marca letošnjega leta.
Emil Štukelj
SKLEP
o višini obrestnih mer za posamezne vrste kreditov in depozitov interne banke sozda Merx Celje z veljavnostjo od 1. januarja do 31. marca 1985.
1. AKTIVNE OBRESTI
1.1. Za kredite odobrene v imenu Interne banke za račun članic in sredstev zunanjih kreditodajalcev se zaračunavajo obresti v določenem odstotku nad obrestno mero, po kateri je kreditodajalec zaračunal obresti:
od 1. 1. 1985 dalje
do 1. 1. 1985
1,0% (1,0%) nad
a)	kratkoročni krediti	0,5%	(0,5%)
b)	dolgoročni krediti	1,0%	(1,0%)
1.2.	Za kredite odobrene iz združenih sredstev članic in drugih kreditodajalcev:
a)	kratkoročni za likvidnost	56%	(54%)
b)	dolgoročni krediti, odobreni iz namensko združenih sredstev z obrestno stopnjo združenih sredstev
1.3.	Menične obresti:
a)	eskontnih menic iz sredstev združenih
v interno banko	56%	(54%)
b)	eskont nečlanicam	57%	(55%)
1.4.	Krediti iz združenih sredstev rezerv za kritje izgube:
a)	kratkoročni krediti	46%	(46%)
b)	dolgoročni krediti	31%	(31%)
1.5.	Zamudne obresti (po določilih zakona)	(62%)
1.6.	Obresti za kredite nečlanicam določi od primera do primera kreditni odbor
2. PASIVNE OBRESTI
a)	sredstva na vpogled b)	vezani depoziti — nenamenski	52%	(50%)
— od 11 do 30 dni	53%	(51%)
— od 1 do 3 mesecev ^	54%	(52%)
— od 3 do 6 mesecev	55%	(53%)
— od 6 do 12 mesecev	56%	(54%)
— nad 12 mesecev	57%	(55%)
3. OBRESTI PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU Z DOLOČENIM NAMENOM
a)	združena sredstva za investicije	50%	(50%)
b)	združena sredstva rezerv
—	za likvidnost	45%	(45%)
—	za pokritje izgub	30%	(30%)
FEBRUAR 1985
Kdaj bomo poenotili merila za vrednotenje dela
Samo zapisano v aktih ni dovolj
Vse premalo se še zavedamo, da je enotnejše urejanje stimulativne delitve sredstev za osebne dohodke ali krajše — področje nagrajevanja —eden izmed zelo pomembnih dejavnikov za še čvrstejše povezovanje delavcev v sozdu. Od vsega začetka so članice zelo različno urejale načine nagrajevanja —gač glede na potrebe, možnosti, strokovno znanje s tega področja, razne »pritiske« itd., ne zavedajoč se, da je to področje za delovaTldo pomembno ter da ga je potrebno obravnavati temeljito in celovito. Posledica takšnega urejanja je, da so podobna dela in naloge, ki so med članicami primerljiva, tako različno ovrednotena kot še nikoli doslej.
O tem, kdaj bomo v sestavljeni organizaciji Merx končno poenotili merila za vrednotenja dela in kje smo danes, nam je nekaj več povedala Anica Peperko-Koprivc, vodja sektorja za kadre in splošne zadeve v delovni skupnosti sozda.
Ali imajo v delovnih organizacijah zaposlenega delavca, ki se poleg drugih del ukvarja tudi s sistemom nagrajevanja in kako je to področje urejeno na ravni sestavljene organizacije?
»Vse večje delovne organizacije, torej tiste članice, ki imajo kadrovsko pokrite vse poslovne funkcije, imajo tudi delavca, ki se tudi ukvarja z nagrajevanjem ali' pa celo samo s tem. Manjše delovne organizacije pa tega področja ne obravnavajo posebej. Glede na očitno potrebo članic se že dalj časa zavzemamo, da bi se moral na nivoju sozda s tem ukvarjati najmanj en strokovnjak. S tem bi bilo lahko nagrajevanje, kakor tudi minulo delo, enotno
urejeno in bi odpravili razdrobljeno urejanje tega področja, ki . je dostikrat tudi zelo nestrokovno. V tem trenutku zato nagrajevanje na ravni sozda samo koordiniramo preko vodje sektorja za kadre in splošne zadeve, pa še to zelo neredno zaradi obilice drugega'tekočega dela.«
Ali so članice že dale pobudo za poenoteni sistem nagrajevanja primerljivih del in nalog glede na to, da imamo to področje opredeljeno v samoupravnih aktih sozda in zakaj še nismo s tem pričeli?
»Na koordinacijskem odboru sindikata in odboru za splošne in kadrovske zadeve sestavljene organizacije je bila že večkrat dana pobuda, da bi se na nivoju
sozda organizirala strokovna služba za nagrajevanje in tudi izobraževanje, ki je prav tako neenotno urejeno. Ta pobuda je bila upoštevana v programu dela sektorja za kadre in splošne zadeve, vendar pa se v razpravi prav večje.članice niso strinjale s tem predlogom in so menile, da urejanje teh dveh področij ni potrebno, čeprav imamo zapisano v samoupravnem sporazumu o združitvi v sozd Merx in v temeljih plana, da se obe področji urejata enotno na ravni sozda.«
Ali ni prav sedaj ob pričetku uveljavljanja panožnih sporazumov o skupnih izhodiščih in ne-, katerih osnovah za razporejanje dohodka za osebne dohodke in skupno porabo v dejavnostih prava priložnost, da pričnemo postopek za uveljavitev enotnejšega, bolj strokovnega in celovitega nagrajevanja?
»Panožni sporazumi so sprejeti ,za vse dejavnosti, ki jih opravljamo v sozdu, razen za go-stinsko-turistično. Te delovne organizacije sporazuma niso podpisale, zato bo tudi težko poenotiti nagrajevanje delavcev na tem področju. Ena izmed rešitev je ta, da za vse te gostin-sko-turistične delovne organiza-
cije na nivoju sozda izdelamo enotno metodologijo za ocenjevanje del in nalog, ki bi jo potem te članice tudi sprejele. S tem bi odpravili zelo različne osnovne vrednosti del in nalog. Da zaključim. Sprejetje teh panožnih sporazumov še zdaleč ni rešitev, če ne bomo v sozdu ustanovili službe za razvoj nagrajevanja po rezultatih dela, kajti samo poenotenje v samoupravnih aktih ni dovolj, ampak je potrebno, da vse to potem nekdo v praksi spremlja in na osnovi tega išče nove možnosti,«
Jana Mladenovič
Zbiranje odpadkov
Newyorški mestni očetje, ki želijo čimbolj oljašati nabiranje odpadkov, so sprejeli zakon o obvezni kavciji za steklenice. Od takrat v poznih nočnih urah krožijo po mestu skupine mladih, ki po vseh smetnjakih iščejo odvržene steklenice. Vračajo jih trgovcem, ki vrnjene steklenice seveda plačujejo.
Posledica teh nočnih iskanj je, da so pločniki zjutraj prekriti z razmetanimi smetmi in odpadki. Newyor-ške oblasti so kljub temu prepričane, da je zakon dober, ker se bodo meščani počasi odvadili odmetavanja steklenic — deloma zaradi denarja deloma zaradi razmetanih smeti pred svojimi hišami.
OBVESTILO
Obveščamo vse članice sozda MERK, da je PSO AVTO CELJE, CELJE, Medlog 16 razširilo ponudbo s proizvodnim programom EMO, tozd Emokontejner in tozd Odpre-ski.
Ponudbo sestavljajo naslednji proizvodi:
— prifarmski silosi, montažni sušilnik koruze, silosni objekti,
—	kontejnerska skladišča vnetljivih snovi, kontejnerji posebne izvedbe, zložljivo skladišče, protipožarno skladišče, akumulatorska postaja,
—	kesoni za smeti, palete, kotalni prekucnik,
—	pocinkanje
—	kolesni obroči za tovorna vozila.
Za vsa naročila in dodatne informacije se priporoča sozd MERX, PSO AVTO CELJE, CELJE, Medlog 16, telefon (063) 234-66; 247-15!
Alojz Arzenšek
Skrb za socialno varnost
Družbenopolitična dejavnost v Blagovnem centru
skladu z usmeritvami za pri-o in izvedbo letnih sestan-
00	ZS in organov ZS ter katojv dejavnosti v letu
1	smo v Blagovnem centru že šno izvedli letne seje OO ZS ov in DS SS, pripravljamo pa ) sejo konference OO ZS. veseljem ugotavljamo, da so priprave temeljite, saj so bile ic delovanja vsebinsko Ino bogate in seveda tudi čne, upoštevaje pri tem pe 13. seje CK ZKJ. Raz-e so bile posvečene skrbi za dno varnost delavcev, ure-ivanju določil dolgoročnega ;rama gospodarske stabiliza-pripravam na le^ne in sred-
njeročne planske dokumente, boljši organizaciji dela, večji produktivnosti, zmanjšanju stroškov, skratka čimhitrejšemu in čimuspešnejšemu prehodu na poslovanje v novem skladišču, ki z novo tehnologijo zahteva bolj odgovorno delo, pa tudi ugodnejše delovne razmere. Seveda razprava ni minila brez kritik na račun delovanja delegacij, organov upravljanja, predvsem še ni prave zagnanosti pri organih samoupravne delavske kontrole, čeprav se trudimo z izobraževanjem vnesti tudi v te organe več kvalitete. Ugodno so bile ocenjene samoupravne delovne skupine, ki so osnovna oblika od-
ločanja, saj so organizirale vrsto javnih razprav pred sprejemi samoupravnih splošnih aktov oziroma zadev, ki jih sprejemamo z neposrednim odločanjem na referendumu oziroma zborih delavcev. Plodno je tudi. sodelovanje družbenopolitičnih organizacij.
Ne smemo prezreti tudi sprejema SS dejavnosti in na osnovi tega enotne metodologije ter analitične ocenitve del in nalog. V tem času so bile tudi seje OO ZK, na katerih je bilo ocenjeno dosedanje delo in sodelovanje z . Zvezo sindikatov pri zadevah skupnega pomena, kar vse je bila'' tudi osnova za programsko
usmeritev zveze sindikatov m zveze komunistov. Skupen cilj obeh družbenopolitičnih organizacij pa je ponovno »prebuditi« tudi OO ZSMS, saj se zavedamo, da mlade tare nešteto problemov, ki jih sami ne bodo mogli rešiti.
Iz programske usmeritve družbenopolitičnih organizacij je razvidno, da bo tudi v prihodnje vsa pozornost namenjena skrbi za socialno varnost zaposlenih, kar je osnova za uspešno izvajanje delovnih nalog in za doseganje planiranih ciljev in rezultatov poslovanja.
Zdenka Zimšek
Predstavljamo
vam...
Danes sektor za razvoj in investicije
Kakšna so področja dela tega sektorja?
TONE PETEK, vodja sektorja: »Naše področje dela je organizacijski inženiring, ki zajema dejavnosti od investicijske zamisli do organizacije izvedbe vseh stopenj projekta: tehnične dokumentacije, investicijskega programa, pridobivanja zemljišč, zagotavljanja soglasij, organizacije in izvedbe razpisov, sklepanja pogodb, gradbenega nadzora, organizacije nabave opreme in organizacije zaključnih del pri investiciji. Podobne aktivnosti z večjim poudarkom na tehnološki oziroma razvojni plati lahko sektor zagotavlja tudi' pri razvojnih projektih. Razvojno delo lahko nudimo v kmetijstvu, tehnologiji blagovnega prometa in gostinsko-turi-stičnLdejavnosti. Do sedaj smo se pretežno ukvarjali z naložbenimi nalogami najrazličnejših vrst, s področja blagovnega prometa, gostinstva in turizma, kmetijstva in proizvodnje. Manj pa z razvojnimi programi. Težnja po perspektivnem razvoju nam nalaga vključevanje kvalitetnejšega znanja tako v investicijske, še posebej pa v razvojne usmeritve. Zato so ambicije sektorja prav na tem področju.«
Glavno pozornost v vašem sektorju boste torej v bodoče posvetili razvoju. Kako delate in kakšni problemi vas tarejo?
»Običajna pot našega dela se pričenja z razgovorom sektorja z investitorjem o vsebini načrtovane naložbe. Na podlagi tega se izdela program in zastavijo nadaljnja dela. Pri tem poleg delavcev sektorja za razvoj in investicije sodelujejo tudi ostale strokovne službe, predvsem interna banka in sektor za ekonomiko in organizacijo, zahtevne posamezne probleme pa rešujejo tudi na najvišji rayni sozda. Glede na vrsto investicij sledi zamotan postopek načrtovanja, usklajevanja, pridobivanja soglasij, sredstev, vse do gradbenega dovoljenja, ko mora biti investicija na papirju dokončno definirana, istočasno pa morajo biti za njo zagotovljena sredstva.
Potem sledi preko razpisov zbiranje ponudb ter izbor izvajalcev in dobaviteljev, sledi izvedba naložbe, ki jo spremlja naš gradbeni nadzor. Z izvedbo , samo pa investicija še ni zaključena, kajti potrebno jo je predati svojemu namenu. Težave, s katerimi se. ubadamo, so predvsem naslednje: dostikrat ostaja premalo časa za kvalitetno opredelitev in pripravo potrebne dokumentacije. Zato je problematična primerna organiziranost potrebnih investicijskih aktivnosti. Z naraščajočimi obrestnimi merami se čedalje bolj izpostavlja problem dohodkov-nosti. Pri vsaki naložbi se moramo zavedati, da so sredstva, porabljena za ekonomsko in tehnično dokumentacijo, najce-' nejšain omogočajo ob kvalitetni organizaciji dela ter vsebinski opredelitvi včasih izredno visoke prihranke. Vsekakor pa to zagotavlja, da bo investicija izvedena v roku in v okviru predvidene vrednosti — primer prodajalne Vesna, silosov Hudinja, silosov Hrastnik. Da je tako zastavljeno delo uspešno, je poleg truda delavcev sektorja nujno prizadevno sodelovanje investitorja.«
Ali ste kadrovsko dovolj močni za izpeljavo vseh teh zamisli?
»Izkušnje so pokazale, da celovitost posamezne investicije terja pri obvladovanju oziroma organizaciji strokovnjake z zelo širokim znanjem, zato je naša težnja, da se bomo strokovno izpopolnjevali in dopolnjevali predvsem v to smer.«
Kako naprej?
»Našo perspektivo vidimo v povezanem ustvarjalnem sodelovanju s članicami, s katerimi bo mogoče pri boljši lastni organiziranosti ter ob ekonomsko in vsebinsko opravičljivih naložbah doseči skupno dogovorjene cilje. Pri tem bo bolj kot doslej posvečena pozornost razvojnim usmeritvam. Zavedati pa se moramo še tega, da so največje področje skupnega razvojnega delovanja, poleg številnih novih možnosti, dane zamogljivosti.«
FEBRUAR 1985
Mi med seboj
Razgovor med odmorom
Pravi človek na pravo mesto!
Tako bi lahko rekli za vodjo informacijske pisarne pri delovni organizaciji Dravinjski dom v Slovenskih Konjicah. Danico Malič poznajo ljudje po prijaznem nasmešku in pripravljenosti, da strankam hitro postreže z odgovorom.
Vsekakor se je kolektiv skupnih strokovnih služb pravilno odločil, ko je pred časom ustanovil informacijsko službo ter delo zaupal prav Danici. Obiskali smo jo pri delu ter povprašali, kaj misli o svojih vsakdanjih nalogah.
»Z delom sem zadovoljna, čeprav delovnih razmer v tej hudi zimi nimam najboljših. Veseli me, če so ljudje, ki prihajajo po razne informacije, zadovoljni, saj je prvi stik z našim kolektivom odločilnega pomena. Drugače pa je delo pestro in živahno.«
Danici želimo, da bi tudi v bodoče ostala vzor prijaznosti in lepih navad v medčloveških odnosih. Tako bo tudi vnaprej pravi človek na pravem mestu.
Minka Bajda
Dobri delavci...
Upokojitev — novo življenje Stanka Guzeja
Stanko se je rodil leta 1927 v delavski družini v Hrastniku. Po končani osnovni šoli v domačem kraju je moral po svetu. Odšel jev Dobrno, se učil za trgovca in v letu 1944 tudi uspešno opravil pomočniški izpit. Takoj zatem se je vključil v narodnoosvobodilno vojno, kjer je ostaj do konca, oziroma je bil do leta 1947 v JNA. Stanko je bil odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD.
Potem se je najprej zaposlil v Dobrni kot trgovski pomočnik pri tamkajšnji Naprozi. V letih od 1949 do 1958 pa je bil poslovodja v KZ Vitanje, Rečica in Letuš.
V letu 1968 še je preselil v Vojnik in se tam zaposlil kot poslovodja pri Potrošniku — ta se je pet let kasneje združil s trgovskim in proizvodnim podjetjem Merx Celje. V letu 1971 pa se je zaposlil v Agroprometu kot skladiščnik pri izdaji sadja in zelenjave. To delo je uspešno opravljal vse do svoje upokojitve, le da je sedaj skrbel za prevzem sadja in zelenjave.
Stanko je bil pri svojem delu prizadeven in vesten, poleg tega pa se je vključeval tudi v samoupravno življenje in ustvarjalno deloval tudi v zvezi sindikatov. Za svojo marljivost je prejel v Merxu tudi že srebrno plaketo.
In sedaj je Stanko odšel, želimo mu zdravja in osebne sreče v krogu svojih najdražjih ter se mu zahvaljujemo za njegovo dolgoletno marljivo izpolnjevanje vseh naloženih nalog.
Zdenka Zimšek
Najzvestejši...
Njegov konjiček je fotografiranje
Naj ob tej priložnosti še malce, podrobneje predstavimo enega izmed upokojencev —TONETA ČERNJAVIČA.
Tone se je rodil 2. VI. 1929 in se je odločil za pekovski poklic. Kot ostali peki je tudi Tone delal v izredno težkih delovnih razmerah in tudi zaradi tega se je konec lanskega leta invalid-
sko upokojil. Zadnjih 15 let je delal v pekarnah Gaberje in Dolgo polje.
Kljub napornemu delu ni zanemarjal raznih drugih obveznosti. Veš svoj prosti čas je posvetil športu. V mlajših letih se je ukvarjal z atletiko, odbojko, šahom in nogometom, slednjemu je posvetil največ svojega časa in mu ostal zvest Vse do današnjih dni. V tem športu je bil tudi republiški sodnik in funkcionar.
Za svoje marljivo delo na športnem področju je sprejel več priznanj. Pravi, da mu je najljubše tisto iz leta 1963, ko je bil najboljši nogometni sodnik v Sloveniji.
Eden izmed konjičkov toneta Černjaviča je tudi fotografiranje. Posnetek s srečanja upokojencev Mlinskopredelovalne industrije je njegovo delo.
,	‘	Karmen Magyar
Tatvine v trgovinah
Vse pogosteje beremo pod mastnimi naslovi raznih časopisov ugotovitve o tatvinah v trgovinah, ki burijo domišljijo neob-veščenih bralcev.
Ti naslovi imajo običajno naslednjo obliko:
»Trgovci in občani tokrat zatajili«,
»Družbeno premoženje v trgovinah ni ustrezno zavarovano«,
»Storilci so med nami«,
»Priložnost naredi tatu«.
Da ne bi koga zasrbeli prsti, piše neki dopisnik, smo se odločili, da ne izdamo, kako smo akcijo namišljenih kraj izvedli v sodelovanju s komitejem za SLO, DSZ ter postajo milice.
Takšno pojmovanje varovanja premoženja v trgovinah vsekakor terja, da se trgovinski delavci in predvsem strokovne službe bolj jasno in javno opredelijo do tega problema.
VARNOST PRI POSTAVLJANJU TRGOVIN
Pri postavljanju nove trgovine se upošteva varnost ter varovanje predvsem po naslednjih načelih:
1.	Trgovina zaupa večini kupcev, da prihajajo s poštenimi
nameni, da želijo kupljeno blago plačati ter ustvarjati dolgoročne poštene poslovne odnose.
2.	Pošteni kupci (ti pa so v absolutni večini) ne bi sprejeli za svojo tiste trgovine, v kateri stojita za vsako polico po dva varnostnika in opazujeta njihovo početje. Nakup mora biti prijeten (Jogodek, ki naj temelji na medsebojnem zaupanju ter spoštovanju in ne na sumničenju.
3.	Varovanje družbenega in osebnega premoženja temelji v trgovini:
—	na organizaciji preventive,
—	smotrnem ter strokovnem razporedu opreme, blaga in zaposlenih,
—	psihologiji prodaje, preventive ter medsebojnem zaupanju med prodajalci in kupci.
S preventivo moramo odvrniti dejanske in potencialne storilce od nepoštenih namer in dejanj v trgovini.
Lov oziroma prijetje storilcev je sestavni del preventive, kjer pa moramo še prav posebno skrbeti za identiteto poštenih kupcev, da se lov na storilce tatvin ne spremeni v lov na »čarovnice«.
AKCIJE NOVINARJEV, KOMITEJA ZA SLO IN MILIČNIKOV
Takšni preizkusi za storilce niso posebna skrivnost, ker jih že dolga leta gledamo v filmih "in1 na televiziji. Znano je tudi, da rafinirani storilci, ki so na srečo redki (a nevarni); mnogokrat s svojo spretnostjo prekašajo znanje preventive in organov pregona.
Vsak samovoljen preizkus v trgovinah brez soglasja trgovcev je pravno sporen, rezultati pa so enostranski. Kadar so takšni »poizkusni kunci« znani novinarji ali osebe poleg njih ali v bližini prisotnih miličnikov, je verjetnost za prijetje manjša (kdo bo jemal v bližini miličnika).
Praksa v trgovinskem svetu ima s takšnimi preizkusi negativne izkušnje in se jih izogiba. Veliko bolj uspešne so empirične in znanstveno-strokovne analize dejanskih deliktov, motivov in blagovnih skupin, ki jih opravljajo organi pregona po svoji službeni dolžnosti, sredstva javnega obveščanja pa jih v preventivne namene primerno publicirajo. Takšnih raziskav in publikacij pa je pri nas nedvomno premalo.
OCENA STANJA V NAŠI TRGOVINI
Tatvine nedvomno naraščajo, za kar pa ne moremo iskati vzroka v nesamozaščitnem obnašanju trgovinskih delavcev. Pomemben je predvsem odnos okolja do družbenega in tujega premoženja na vseh področjih. Poseben razlog za povečano de-iikvenco so tudi spremembe in zanemarjanje določenih moralnih načel in javno mnenje.
Strokovno so obdelane tatvine, preventiva ter prijetje storilcev sorazmerno slabo in z malo interesa trgovinskih DO. Posplošeni pregled kaže naslednje stanje:
— Nobena trgovska DO ali sozd v Sloveniji nima v svoji sistemizaciji ali na plačilnem spisku strokovnjaka, ki bi obvladal preventivo tatvin in inventurnih razlik.
— Nobena trgovska strokovna šola nima usposobljenega učitelja in primerna število ur v učnem programu za to področje.
— Varstvo pri delu in varnostni načrti se povsod izogibajo tega področja ali pa ga obravnavajo zelo načelno.
— Celotna slovenska trgovina premore samo en te le vizi j-sko-kontrolni sistem v eni blagovnici.
Ukrepi na tem področju so možni in znani, samo izvajati bi jih bilo potrebno.
Preventivo in varovanje premoženja ter ustrezno usposabljanje bi morali obravnavati najmanj enako kot znanja iz varstva pri delu.
Potrebno je torej dodatno pridobljeno znanje za delavce na vseh ravneh ter ugotavljanje in analiza vzrokov in posledic.
Za sedaj so prepogostokrat obnašamo do družbene lastnine bistveno drugače kot do zasebne in se omejimo na vzklik: Primite tatu! — Kdo je tat?
Anton Laznik
Kulinarična razstava
Pripravili so jo delavci delovne skupnosti M Pl
MERX
VESTNIK
Dan republike je že zdavnaj za nami, vendar pa se ga delavci skupnih služb Mlinskopredeld-valne industrije še živo spominjamo.
Leto za letom se mladinci te delovne skupnosti trudimo, da bi pomembne pomnike naše polpretekle zgodovine proslavili čimbolj izvirno, saj smo se klasičnih proslav z recitacijami in zborovskim petjem že kar malce nasitili. Lansko leto smo izbrali svojevrstno obliko praznovanja dneva republike. Ker smo prehrambena delovna organizacija, smo se odločili, da bi tudi praznovanje pripravili v tem smislu. Idejh sama po sebi ni nova, saj so jo pred nami izvedli že marsikje, je pa nekaj novega za nas. Odločili smo se za kulinarično razstavo. Čeprav smo malce dvomili o
uspehu, pa so se vsi ti dvomi razblinili zadnji delovni dan pred praznikom, ko se je na razstavnem prostoru v sejni sobi znašlo toliko jedi in pijač. Več kot 50 % zaposlenih v naši delovni skupnosti je pripravilo kopico dobrot. Na mizah so se znašli pečenka na lovski način, soja v solati in razne druge solate, razni namazi, drobno pecivo, štruklji iz ajdove moke, domač kruh in še vrsta drugih jedi. Največ pozornosti in pohval pa je vsekakor požela mlinčevka (ki jo vidite tudi na sliki). In na začudenje vseh — pripravil jo je moški.
Seveda so bile na razstavi tudi razne vrste odličnega domačega vina, žganja in celo medica. Poudariti pa je treba, da je surovina za razstavljene jedi vsakdo plačal sam.
Mlinčevka, izdelek Slavka Šarlaha
Zapišem lahko, da je poleg razstave ročnih del, ki smo jo imeli ob dnevu žena, kulinarična
razstava ena izmed najbolj uspelih akcij oziroma prireditev v naši delovni organizaciji.
Kermen Magvar
PRIPOROČILO
Vsem, ki imate radi tanjšo podlago, priporočamo, da iz vsebine enega zavitka pripravite dve pizzi.
PIZZA MARGARETA Potrebujemo:
1	zavitek pizze Celeia,
2	srednje debela paradižnika,
20dkg mehkega sira,
1 žlico nastrganega parmezana.
Po osnovnem navodilu na zavitku pripravimo podlago iz testa in preliva. Obložimo jo s koščki paradižnikov in rezinami mehkega sira. Pečemo jo 20 minut pri temperaturi 200 stopinj Celzija, nato potresemo z naribanim parmezanom in pečemo še 10 minut.
PIZZA ŠTUDENT Potrebujemo:
1 zavitek pizze Celeia,
ISdkg pariške salame,
15 dkg sira,
2—3 jajca.
Po osnovnem navodilu na zavitku pripravimo podlago iz testa in preliva. Obložimo jo s koščki sira in salame. Pečemo jo v pečici 15 minut, nato nanjo ubijemo jajca in pečemo še 15 minut.
PIZZA S ŠUNKO IN JAJCI Potrebujemo:
1 zavitek pizze Celeia,
1 Odkg narezane šunke,
1 Odkg mehkega sira,
5 dkg črnih oliv,
2—•3 jajca.
Po osnovnem navodilu na zavitku pripravimo podlago iz testa in preliva. Obložimo jo z rezinami šunke, mehkega sira in olivami. Pečemo jo v pečici 15 minut, nato nanjo ubijemo jajca in pečemo še 15 minut.
PIZZA NAPOL1TANA Potrebujemo:
1 zavitek pizze Celeia,
! Odkg sira (gauda), škatlico sardelnih filetov,
/ srednje debel paradižnik,
žlico olivnega olja, lahko tudi navadnega.
Po osnovnem navodilu na kartonu pripravimo podlago iz testa. Pokapljamo jo z olivnim oljem in prelijemo s pripravljenim prelivom. Nato jo obložimo s sardelnimi jileti ter koščki paradižnika in sira. Pečemo jo v pečici 20 do 30 minut.
PIZZA S SLANINO Potrebujemo:
1	zavitek pizze Celeia,
6 d kg prekajene slanine,
6 dkg črnih oliv,
2	žlici kisle smetane.
Po osnovnem navodilu na zavitku pripravimo podlago iz testa. Obložimo jo s koščki slanine inprelijemo s pripravljenim prelivom. Povrhupotresemo razkoš-čičene olive ter pokapljamo s kislo smetano. Pizzo pečemo 20 do 30 minut v zelo vroči pečici.
a
PIZZA Z GOBAMI
Potrebujemo:	*■
I zavitek pizze Celeia,
2Odkg svežih gob (jurčki, šampinjoni),
4 žlice naribanega parmezana, šopek peteršilja,
Žlico olja,
sol,
poper.
Gobenajprej15 minutdušimo na olju. Medtem jih posolimo, popopramo, na oncu odamo še sesekljan peteršilj. Pripravimo podlago iz testa (po osnovnem navodilu), jo obložimo z dušenimi gobami, prelijemo s pripravljenim prelivom ter potresemo s parmezanom. Pečemo 20 do 30 minut ter takoj serviramo.
Znanje pripravnikov je bilo dobro
Po šestmesečni pripravniški dobi so v poslovni enoti Majolka opravljali strpkovni izpit pripravniki delovne organizacije Gostinsko podjetje in sicer 13 kuharjev in 14 natakarjev.
Strokovni izpit je zajemal posebni del, to je dokazovanje praktičnih znanj, povezanih s teoretičnim, in pa seveda splošni del programa, ki je obsegal splošno znanje o organiziranosti, poslovnem prometu, samou-
pravljanju ter o pridobivanju in delitvi dohodka v delovni in temeljnih organizacijah.
Najprej so bili na vrsti kuharji, ki so po izpitnem vprašanju začeli pripravljati jedila. Vsak kandidat je moral pripraviti tri do štiri jedi. Medtem ko so se naši mladi kuharji z vso vnemo vrteli okrog štedilnikov, pa so opravljali izpite pripravniki iz strežbe: pripravili so svečani pogrinjek, sestavili menuje, določili
pijačo k posamezni jedi. Nato so odgovarjali na vprašanja iz teorije strežbe in splošnega dela, nato pa pripravili banketno mizo in praktično prikazali strežbo jedil, ki so jih pripravili naši mladi kuharji.
Lahko rečemo, da je bilo znanje vseh zelo dobro, da so se pri-pravili tako za praktični, kot tudi splošni del izpita z vso resnostjo. Jedila je komisija ocenila celo z odlično oceno.
Na koncu naj vsem pripravnikom čestitam za opravljeni izpit z željo, da bi mladi kuharji tako dobro in okusno pripravljali hrano tudi v bodoče, mladi natakarji pa naj bi pri svojem nadaljnjem delu vedno tako dobro povezovali teorijo s svojim vsakodnevnim praktičnim delom v zadovoljstvo vseh gostov.
Anica Novak
FEBRUAR 1985
Pravni kotiček
Spremembe im dopolnitve samoupravnega sporazuma o pravicah do porodniškega dopusta -
Z uveljavitvijo SS o spremembah in dopolnitvah SS o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta, objavljen v Ur. 1. SRS št. 35/84, je vpeljana novost glede obračunavanja nadomestil za porodniški dopust. Nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust so sprotno revalorizana. V načelu še vedno velja, da je osnova za izračun nadomestila osebni dohodek, ki ga je upravičenec dosegel v minulem letu, izjema pa so tisti, ki osebnega dohodka v minulem letu niso imeli, ker denimo niso bili zaposleni. '
Sporazum velja od 1. 12. 1984 dalje in za upravičence, ki so na dan 1. 12. 1984 še oz. za tiste, ki so odi. 12. 1984 dalje na porodniškem dopustu.
Opozoriti je treba, da se ob prenehanju pravice do porodniškega dopusta vsa izplačila zaključijo in poračunov za nazaj ni (kot do sedaj). Obvezujoči so namreč le ZNANI podatki o rasti osebnega dohodka v času pravice do porodniškega dopusta. Podatki o rasti OD bodo oz. so objavljeni v Ur. 1. SRS vsak mesec (proti koncu). Podatke za izračun nadomestil za porodniški dopust bo objavljal Zavod SR Slovenije za statistiko v obliki POROČILA, ki bo vsebovalo dva podatka:
L podatke o rasti OD v obdobju v primerjavi z letom poprej,
2. podatek o rasti OD v mesecu (zadnji znani podatki).
Kot je že omenjeno, veljajo spremembe in dopolnitve od 1. 12, 1984 dalje. Zato je potrebno za vse upravičence, ki so 1. 12. 1984 še bili na porodniškem dopustu, na novo preračunati vsa nadomestila. Tem se bodo izplačevala po novem izračuriu, če bo obračun pokazal, da je zanje ugodnejši, Če pa je nadomestilo višje po starem sistemu, obdržijo le-tega.
PRIMER: Upravičenec, ki sta mu do konca porodniškega dopusta ostala še dva meseca, ima osnovo za nadomestilo 19.592.000 din. Ker že 6 mesecev ni na deli^se osnova poveča za 29,4 %. Nadomestilo za december in januar bo po starem sistemu znašalo 25.352.00 din, po novem pa le 24.998.00 din. V tem primeru upravičenec obdrži nadomestilo v višini 25.352.00 din. Če bi izračun pokazal obratno, bi dobil nadomestilo po novem.
Poenostavljeno povedano je v teh primerih treba rešiti zadevo tako, da dobi upravičenec višje nadomestilo, pri čemer pa je treba paziti, da to ni večje, kot bi bil njegov OD, če bi delal.
Če pa upravičenec nastopi porodniški dopust po uveljavitvi sprememb omenjenega SS, se bo izračunala osnova enako kot do sedaj, le da se bo tekoče popravljala glede na rast osebnih., dohodkov (podatki o rasti OD bodo znani vedno za nazaj). Ko bo npr. upravičenka nastopila porodniški dopust v juniju, bodo znani podatki o rasti OD za obdobje od januarja do aprila.
OPOZORILO: Za vse upravičence, ki so 1. 12. 1984 še bili na porodniškem dopustu, se poveča osnova za 42,2 %. Isto velja za vse nove upravičenke, ki so nastopile porodniški dopust s 1. 12. 1984.
Sklepčnost delavskega sveta DO
Vprašanje: Ali vpliva odsotnost delegatov posameznega tozda na sklepčnost seje delavskega sveta delovne organizacije?
Odgovor: Odločanje na delavskem svetu delovne organizacije se bistveno razlikuje od odločanja delavskega sveta tozda. Tudi vprašanje sklepčnosti se ugotavlja drugače, kot to velja za delavski svet tozda, kar mora urejati samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo (1. odstavek 372. člena zakona o združenem delu).
Delavski svet delovne organizacije ni sklepčen in ne morč veljavno odločati, če so odsotni delegati posameznega tozda, kadar gre za odločanje ali sklepanje o vseh tistih vprašanjih, o katerih se delavci v temeljni organizaciji osebno izjavljajo (1. odstavek 528. člena zakona o združenem delu). V tem primeru se šteje glas delegacije posameznega tozda kto en glas, zato ni pomembno, ali v delavskem svetu delovne organizacije dva ali več delegatov iz posameznega tozda (L odstavek 529. člena navedenega zakona).
O drugih vprašanjih s svojega področja pa odloča delavski svet delovne organizacije z večino glasov delegatov vseh temeljnih organizacij. Samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo lahko za posamezna vprašanja predvideva drugačno večino.
V prvem primeru govorimo o Vezanem mandatu delegatov, saj morajo za svoja stališča dobiti predhodno mnenje oziroma soglasje delavcev tozda, v drugem pa velja za glasovanje smiselno enak postošek, kot velja pri delavskem svetu tozda.
MERK
VESTNIK
STRAN 7
FEBRUAR 1985
Oddih v zdravilišču
Novoletno srečanje upokojencev
Tradicionalno novoletno srečanje upokojencev delovne organizacije Potrošnik je potekalo letos že četrtič zapored v gostinskih prostorih Meraovega marketa v Mislinju. Gostoljubni prireditelj tozda Prodaja Slovenj Gradec z direktorjem Nagličem in sodelavci nas je zopet presenetil in razveselil z dobro organiziranim in prijetnim zabavnim programom, samo postrežbo in prijazno besedo. Vsako leto se znova vračamo med delavce te delovne organizacije, ki nadaljuje trgovsko tradicijo nekdanje delovne organizacije MERX, kjer smo tudi sami nekoč združevali delo in prispevali k njenemu razvoju. Od takrat pa do danes se je seveda marsikaj spremenilo — predvsem način in delovne razmere trgovskega delavca, ki so danes v marsičem boljše, pa skrb
za delavca, posluh za njegove težave in še kaj. Zaradi težkih in stabilizacijskih gospodarskih razmer, predvsem pa zaradi naglega in intenzivnega razvoja, se je trgovska delovna organizacija Potrošnik letošnje leto znašla prvič, odkar obstaja, v težavah, vendar upamo, da jih bo uspešno prebrodila.
Ponosni in veseli smo, da delavci kljub velikim težavam, s katerimi se ubadajo, v poslovanju nikoli ne pozabijo na solidarnost do svojih upokojencev v obliki novoletnih darilnih bonov, tovariškega srečanja ali kako drugače. Nam, ki smo večinoma že dalj časa upokojeni, je zelo prijetno, da lahko zopet vidimo svoje kolege in starejše sodelavce, s katerimi smo nekoč sami delali. Zelo radi se med seboj pomenimo, obudimo spomine na stare čase
Naše srečanje
Prijetno in priljubljeno srečanje upokojencev delovne organizacije Potrošnik nas vsako leto ponovno razveseljuje. Res prisrčno je bilo letošnje snidenje s prijatelji, znanci, posebej pa še z vodilnimi delavci, direktorjem delovne organizacije Meletom, direktorjem temeljne organizacije koroške regije in njihovimi sodelavci.
Poleg darila, postrežbe in lepe slovenske pesmi je priznanje našemu nekdanjemu delu v kolektivu tudi to, da se nam naši vodilni tovariši vse te ure srečanja temeljito posvečajo.
Nepozabno je to vsakoletno srečanje,, zato v imenu vseh udeležencev prisrčna hvala vsem, ki nam ga omogočite.
Zahvala tudi vsem tovarišicam in tovarišem iz Mislinje (oprostite, ker ne poznam imen) za vso postrežbo, pozornost in potrpljenje.
Celotnemu kolektivu delovne organizacije Potrošnik pa želim še veliko uspehov.
Tovariški pozdrav in še na svidenje.
vaša upokojenka Anica Bevc
Naši upokojenci
Tako kot vsako leto je delovna organizacija Mlinskopredelo-valna industrija Celje tudi lansko leto priredila srečanje svojih upokojencev in sicer v drugi polovici decembra v restavraciji v Novi vasi. Udeležilo se ga je 100 upokojencev in ob kramljanju in domači pesmi so preživeli prijetno popoldne. Za popestritev
pa so poskrbeli otroci iz VVO Zarja in upokojence razveselili s prijetnim programom. Ob kapljici rujnega vinca so obudili spomine iz preteklosti, se zanimali za sedanje stanje delovne organizacije in izrekli marsikateri nasvet, ki bi ga bilo vredno poslušati.
K. M.
je pravi oddih
V naravnem okolju Dobrne je bogastvo zdravja, miru in pravega oddiha. Dobrnska zdravilna voda že stoletja pomeni izpolnitev upov mnogih, ki z naravnimi zdravilnimi sredstvi iščejo
zdravje — to pa je tisto, česar smo vsi potrebni.
Storite nekaj zase in pridite v Dobrno.
Za vas smo pripravili posebne aranžmaje, ki veljajo do 31. marca 1985.
Objekt	' 7 dni	10 dni	14 dni	21 dni
ZDRAVILIŠKI DOM	7.100 din	9.900din	13.300 din	19.000 din
HOTEL DOBRNA	10.600 din	14.700 din	20.300 din	29.000 din
in pokramljamo o zdravju in načrtih za naprej. Seveda upamo, da bomo drug drugega prihodnje leto ponovno srečali na tradicionalnem novoletnem srečanju, ki je za nas pravzprav edina priložnost, da se ponovno vidimo.
Rešitev novoletne nagradne križanke
PLESNOBA, RADIATOR, NOVOLETNA, EJ, ETA, ISO, PETRE, OK, HIP, SILVESTROVANJE, DE, SARKA-STI, NOHT, EKREM, POPER, KARNI, DISNEV, RADO,
. AMARENA, NORIK, RATI-NE, JEDAČA, LOS ANGELES, ANEKS, ANO, NK, USTNA, DOLE, NORMA, CEV, OLINT, JS, ERIK, IL, RD KALIOPA, JEEP, GOSENIČAR, EN, EČKA, IE, ETUI, NIZ, VIREN, ODPOR, ANTAR, ERIKA, PECS, ILSE, GU, SAT PRELAT, ANTRA-CEN, TEK AR, NOE, TELE, NIL, LANZA, SINOVEC, SKALO VITOST, TNALCE, ARSENE, ESTI, IR, KAMNOSEK, AV, KAJA, ŠU, VAT, KVAS, PLAN, DEČKO, AKRA, KALODONT, AVEL-LINO, KARABINAR, MEH, EVORA, OKUN, LIKA, SK, AC, STOL, VAZA, IKOM, S ALAN, TO, MARELICA, PANAMA, OPART, NEANDERTALEC, HOKEJ, KIP, TITO, TORI, NA LEDU, ACETON, THOMAS, SIRAR, PARANA, AUL, DT.
Nagrade prejmejo:
L nagrada 1.000,00 din: Franc PLOJ, Stanetova 17, 63000 Celje
2.	nagrada 750,00 din: Vanja KUKOVIČ, 63230 Šentjur pri Celju, M. Zidanška 8a.
3.	nagrada 500,00 din: Josip RIHTAR, 68290 Sevnica, Dro-žanjska 51
4.	nagrada 250,00 din: Vojka OJSTERŠEK, Okrogarjeva 5, 63000 Celje
5.	nagrada 250,00 din: Stanko BOŽIČ, Na zelenici 7, 63000 Celje
Nagradni razpis:
L nagrada 700,00 dinarjev
2.	nagrada 500,00 dinarjev
3.	nagrada 300,000 dinarjev
4.	nagrada 100,00 dinarjev
Vse rešitve pošljite na naslov:
MERX VESTNIK, 63000 Celje, Ul. 29. novembra 16, s pripisom za nagradno križanko.
/'	---:--------v
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem sodelavcem in OO ZS tozda Transport in obrtne storitve za razumevanje in finančno pomoč.
, Danilo Vrečko
V ceno so vključeni: polni penzioni za eno osebo v dvoposteljni sobi, en zdravniški pregled, kopanje v termalni vodi, turistična taksa in prijava.
Doplačilo za enoposteljno sobo:
Zdraviliški
dom	— 100 din dnevno,
hotel
Dobrna — 250 din dnevno Zdravstveni pavšal, ki vključuje: dodatni zdravniški pregled in dve terapevtski storitvi dnevno (razen nedelj in praznikov) — glede na terapijo, ki jo določi zdraviliški zdravnik.
Upokojencem priznavamo 10% popusta na osnovno ceno, samo upokojencem sozda Merx pa 15% popusta na osnovno ceno.
7 dni 10 dni 14 dni 21 dni
3.800 din 5.300 din 7.000 din 10.500 din
Morebitna dodatna terapija se obračuna po rednem ceniku zdravstvenih storitev.
Zdravimo: ginekološke, ortopedske, revmatične in nevrološke bolezni, različna posttrav-matska in psihonevrotična stanja in odpravljamo prekomerno telesno težo pod strokovnim vodstvom zdravstvenega kadra.
Zaradi uspešnosti zdravljenja priporočamo 21-dnevne programe, v katerih je še dodatno vključen en zdravniški pregled.
Nudimo vam tudi medicinsko vodeni rekreativni oddih.
V času bivanja v Dobrni se lahko odločite za naše kozmetične storitve (npr.:	masaža
obraza in dekolteja, terapija aken, jontoforeza, epilacija.
elektrokoagulacija, vitaminske obloge ipd.). Tistim, ki se zaradi maščobnih blazinic na bokih in stegnih počutite neugodno, priporočamo terapijo s celutro-nom.
Izkoristite lahko tudi možnost zdravljenja z -akupunkturo in farmakoakupunkturo.
Rekreacija
—	trimski kabinet, namizni tenis, štiristezno avtomatsko kegljišče
—	pokrit termalni bazen (12 x 18 m) temperatura vode 34° C, savna,
—	zunanje rekreacijske površine za ljubitelje smučanja,
—	alpsko smučanje,
—	urejena tekaška proga,
—	izleti,
—	športna tekmovanja, športno-rekreativni programi, plavalni tečaji.
Razvedrilo
—	družabna srečanja — zabave s plesom,
—	čajanke,
—	kulturne in turistične prireditve,
—	plesi.
Medicinska predavanja naš naslov:
ZDRAVILIŠČE DOBRNA, 63204 DOBRNA telefon: (063) 778-000 ali 778-023 telegram:
ZDRAVILIŠČE DOBRNA telex: 33817 dobrna yu
Srečanje borcev in aktivistov NOB
Ob tovariškem srečanju borcev in aktivistov NOB na Koroškem je imela 24.11.1984 tudi Mer-xova temeljna organizacija združenega dela Gostinstvo in turizem Ravne na Koroškem priložnost prispevati svoj delež.
Z dekorativno pripravljenimi kulinaričnimi ploš-
čami ter dobro postrežbo so delavci tozda prav prijetno presenetili organizatorje in udeležence srečanja.
Številne pohvale, med drugim Sergeja Kraigherja, Lidije Šentjurc in Pavla Žavcerja-Matjaža so največ ja priznanja prizadevnim delavcem.
V
Šahovski turnir ob novem letu
Organizatorji športa in rekreacije v Blagovnem centru so organizirali odprto prvenstvo za posameznike članic sozda Merx v šahu. Žal se je tekmovanja udeležilo le 10 tekmovalcev, od tega po eden iz Potrošnika, DS SS sozda Merx in Zdravilišča Dobrna, ostali pa iz Blagovnega centra. Igral je vsak z vsakim. Največ športne sreče so imeli šahisti skladišča iz Sloveni Gradca. Zmagal je Muratovič s
1 a točkami in prejel tudi pokal. Drugi je bil Rednak in tretji Krnjovšek. Vsi trije s6 prejeli tit^i priznanja.	3[ .Lb ..
Prizadevamo si, da bi tirgiriižirtili Več rhe"5šetioj-
bolj potruditi.
BglC
.ulje
tOlU Ili
Zdenka Zimšek
FEBRUAR 1985
Naj večji uspeh Blagovnega centra
1.	KRAJ TEKMOVANJA GTCKOPE
nad Slovenj Gradcem
2.	DATUM TEKMOVANJA 16. marca 1985
3.	DISCIPLINE
—	veleslalom za ženske in moške
—	smučarski tek za ženske in moške
4.	PROGA IN KATEGORIJE
Veleslalom za ženske
—	dolžina proge 600 m
—	višinska razlika 120 m
—	število vratič 20 Smučarski tek za ženske
—	dolžina proge 2 km
skupina A — rojene 1955 in kasneje skupina B — rojene od 1945—1955 veteranke— rojene do 1945 Veleslalom za moške
—	dolžina proge 800 m
—	višinska razlika 160 m
—	število vratič 30 Smučarski tek za moške
—	dolžina proge 5 km.
skupina A — rojeni 1955 in kasneje skupina!} — rojeni od 1945 — do 1955 veterani — rojeni do 1945
5.	PRAVICA DO NASTOPA
Na IV. zimskih igrah sozda MERX CELJE lahko tekmujejo redno zaposleni delavci, kmetje kooperanti in učenci v gospodarstvu DO članic sozda MERK.
Dokazilo je seznarrf tekmovalcev, ki ga potrdi individualni poslovodni organ DO in se predloži ob prijavi..Nastop v mlajši kategoriji je dovoljen, ne pa obratno.
Kategorizirani smučarji (jugo točke 83/84) nimajo pravice nastopati.
6.	PRIJAVE
Rdk za prijave je 28. februar 1985, pošljite jih na
naslov
sozd MERX Celje, Ul. 29. novembra 16, tov. Alenki Vinkovič.
V prijavi je potrebno navesti: ime in priimek, datum rojstva in kategorijo tekmovanja ter vodjo ekipe.
7.	NAGRADE IN PRIZNANJA
Prvi trije uvrščeni tekmovalci v posamezni kategoriji prejmejo diplome oziroma medalje.
Prvouvrščene ekipe v veleslalomu in smučarskem teku za ženske oziroma moške prejmejo v trajno last pokale, drugo in tretjeuvrščeni pa diplome.
Prvouvrščeni ekipi po seštevku točk žensk in moških v veleslalomu oziroma smučarskem teku prejmeta pokal v trajno last, drugo in tretje uvrščeni ekipi pa diplome.
Prvouvrščena ekipa po seštevku točk v veleslalomu in smučarskem teku prejme prehodni pokal in pokal v trajno last, drugo in tretje uvrščeni pokal v trajno last.
8.	PREVOZ
Prevoz si organizirajo delovne organizacije same. Priporočamo pa povezovanje med delovnimi organizacijami.
9.	POSEBNA DOLOČILA
Poročilo o stroških za prijavnino, prehrano in organizacijo tekmovanja bodo delovne organizacije prejele na osnovi pismene prijave tekmovalcev.
Organizator ima pravico:
da prestavi datum, oziroma odpove tekmovanje zaradi slabih vremenskih razmer, da odpove tekmovanje v posamezni kategoriji zaradi premajhnega števila prijavljenih tekmovalcev.
Organizacijski odbor IV. zimskih športnih iger: predsednik Jure TOPLAK namestnik predsednika Dušan ILOVAR člani:
Stane MELE Alojz FORŠTNER Slavko LISEC Franc PETAUER Dani VOUK Vlado ČREŠNIK
Jana MLADENOVIČ	•	•
Marjeta LEJIČ Alenka VINKOVIČ
Vrhovna sodniška komisija:
predsednik Franc PETAUER član Slavko LISEC
Komisija za tehnično izvedbo tekmovanja:
Stane MELE Alojz FORŠTNER Slavko LISEC Franc PETAUER
Telesnokulturna skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij sta skupaj z Novim tednikom in Radiom Celje organizirali v veliki dvorani Narodnega doma v Celju zaključno prireditev Telesna kultura ’84, kjer se je zbralo preko 300 najboljših celjskih športnic in športnikov in prejelo priznanja za dosežke v športu in rekreaciji.
O pomenu telesne kulture, o športnih uspehih in neuspehih pa je spregovoril predsednik ZTKO Celje Jože Ceršak.
Najprej so razglasili najbolj perspektivne mlade športnike — atlete, umetnostne drsalce in kotalkarje, plavalce, kegljače, dvi-govalce uteži, strelce in kajakaše ter po enega predstavnika kar-tinga ter košarke, ni pa bilo nobenega iz rokometa oziroma nogometa.
Sledila je najbolj množična razglasitev, to je razglasitev najboljših športnikov v posameznih disciplinah na Sindikalnih športnih igrah in na občinskih prvenstvih v letu 1984 ter najboljših delovnih organizacij, ki skrbijo za množičnost v športu in rekreaciji, to pa pomeni, da mora biti v tekmovanja vključenih čim več zaposlenih.
V	tekmovanju množičnosti so v prvi skupini do 100 zaposlenih pri moških bili najboljši ZAPORI, pri ženskah OBNOVA, v drugi skupini od 100 do 500 zaposlenih pa je bil pri moških in ženskah najboljši BLAGOVNI CENTER, kar je nedvomno doslej najboljši uspeh. V tretji skupini nad 500 zaposlenih je pri moških zmagala ŽELEZARNA, pri ženskah, pa EMO.
Ti rezultati niso naključni, temveč so plod prizadevnosti in aktivnosti tekmovalcev in njihovih organizatorjev.
V	Blagovnem centru so uspešni tudi v posameznih disciplinah, saj so ženske osvojile 2. mesto v I. ligi v namiznem tenisu,
4.	mesto v I. ligi v odbojki, 3. mesto v streljanju, 6. mesto v kegljanju (posamezno Zimšek 1. mesto), moški so bili 3. v kegljanju, 2. v II. ligi v rokometu in 2. v II. ligi v odbojki, kar pomeni, da se obe ekipi uvrstita v najkvalitetnejši nivo tekmovanja, to je v
I. ligo, v šahu so bili 5. v II. ligi, v namiznem tenisu 4. v II. ligi, v košarki na 1 koš 3. v II. ligi, v streljanju so bili 8, v igrah spretnosti v vodi 3., v kegljanju borbene igre 10. in v košarki 7. v I. ligi. Vsi ti rezultati dokazujejo, da le aktivna in organizirana rekreativna vadba prinaša uspehe, saj imamo vse leto rekreacijo v telovadnici, na kegljišču, strelišču. Zato tudi ni naključno, da smo med najbolj uspešnimi tudi na zimskih in letnih športnih igrah sozda Mera.
Med letom smo organizirali številna interna tekmovanja v vseh disciplinah ter vrsto turnirjev, na katere smo povabili tudi druge delovne organizacije, seveda pa smo se z veseljem odzvali tudi vsem vabilom na tekmovanja v druge delovne organizacije, društva in krajevne skupnosti, kjer smo bili tudi uspešni.
Moram pohvaliti tudi tekmovalce malega nogometa, saj imamo kar dve ekipi, ki nastopata na občinskem prvenstvu v IV. in VI. ligi. Ekipa BC je osvojila 7. mesto v IV. ligi, ekipa LEDO pa 1. mesto v VI. ligi in se je tako uvrstila v V. ligo. Prejela je zlato plaiketo in medalje. Obe ekipi nastopata tudi na vseh organiziranih turnirjih ŠRC Golovec.
Omeniti velja tudi smučanje, vendar lahko pohvalimo le smučarje, medtem ko smučarke »sabotirajo« in nerade tekmujejo, kar seveda vpliva na ekipne rezultate, zato pričakujemo v letu 1985 tudi na tem področju več uspeha.
Seveda je bila najbolj zanimiva razglasitev športnikov celjske občine za leto 1984. Izbrani so bili na osnovi ankete, ki so jo izpolnili športni novinarji in športni delavci. Ta naslov sta osvojila pri ženskah TONČKA PEČOVNIK, članica Kegljaškega kluba Celje in pri moških MARJAN FABJAN, član Ju-doističnega kluba Ivo Reya iz Celja.
Vsekakor bi si želeli, da bi med najboljšimi bili kdaj tudi športniki naših članic sozda MERX. To pa bo šele tedaj, ko bo za šport in rekreacijo več razumevanja. Sedanji uspehi so plod ak-
tivnosti in prizadevnosti posameznikov in nekaterih organizatorjev, ki ne poznajo prostega časa, zlasti ne tistega, ki sicer še ostaja na razpolago ob odgovornih delovnih nalogah in družinskih obveznostih.
A vendarle si želimo in pričakujemo v letu 1985 enake uspehe, 'še večjo množičnost in zagnanost, več razumevanja za sodelovanja na tekmovanjih/saj se moramo zavedati, da šport in rekreacija tudi vplivata na zdrave tovariške odnose in boljšo produktivnost.
Ponovno' bi rada pozvala organizatorje članic sozda MERK, da se vključijo v sindikalne športne igre, ki jih organizira ZTKO Celje. Doslej so bili deloma vključeni poleg Blagovnega centra še Teko, Tkanina in Avto Celje ter DS SS sozda MERK in Hoteli-gostinstvo.
Več bi moralo biti tudi internih medsebojnih srečanj, za organizacijo katerih naj bi skrbela komisija za šport in rekreacijo pri KOZS sozda MERK. V letu 1984 sta to izvedla Zdravilišče Dobrna za kegljanje in tenis ter Blagovni center za odbojko in šah. Želimo tudi več zagretosti v planinstvu, saj je bilo sklenjeno, da ustanovimo planinsko sekcijo, ki bo skrbela za pohode. Vemo,da so v Merau bili, so in še bodo planinci, ki se radi udeležujejo organiziranih izletov v višave.
Zdenka Zimšek
Zahvala
Delavci trgovske delovne organizacije POTROŠNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam,zaželeli srečno in uspešno novo leto 1985.
Enako želimo vsem dosti sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov, namesto novoletnih čestitk pa-poklanjamo 10.000 din skladu za gradnjo in modernizacijo celjske bolnišnice.
Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in vodstvo DO POTROŠNIK
V
y
	11 ROMAN JACKA LONDONA	PODROČJE NA JUŽ. POLU	NEXOJEVA JUNAKINJA	TRAJNA LEPOTNA RASTLINA	TALISOVA ORANŽADA	TELUR	NEKD. DOMAČINSKI VOJAKI V AFRIKI	SESTAVIL: R. NOČ	GORATA POKRAJINA V JUŽNI ARABIJI	SLAVA KLAVORA	ITALIJ. PESNIK (TOROUATO	NAJV. VRH . V PIRE-.	NEJIH ' (PICO DE)	IGRALKA KRAVANJA	ČLAN BEATLOV	EMIL	1 MESTO V N0LDE			PREKLIC AKREDITIVA	KRAVICA
TALISMAN								AM. FILM. IGRALEC IN PLESALEC (FRED)								REKA NA PE LOPONEZU (EVROTAS)			
																URADNI SPIS			
NAJSVET. ZVEZDA V ŠKORPIJONI	1							PREBIVALEC SKANDINAVIJE											
								DEL. ORGANIZACIJA											
VELIK GORSKI HRBET						KOMUNIST. PARTIJA ITALIJE				FILMSKI IGRALEC CONNERV					DOLENJSKA REKA				
															NEKD. TURŠKI VELEPOSESTNIK				
										SPRIČEVALO									
JEZERO V ETIOPIJI					IT. SKLADATELJ IN LIBRETIST (ARRIGO)	PRETEKLIK V SRBOHRV.							STROJNA ŽAGA						REKA V MAKEDONIJI
						MESTO V ALŽIRU (EL...)													
													SEVERNI JELEN						
RIMSKA * BOGINJA JEZE				SR. VEŠKI KELTSKI PEVEC IN PESNIK					IZVEDENEC ZA ZOOLOGIJO					*		ZRAK (v sestavljenkah)			
									PRVI AM. RAČUNALNIK							NAJBOLJ RAZŠIRJ. RASTLINA			
NIKŠIČ			OTOK V MALIH SUNDIH	NAJV. MESTO V PODRAVINI								BODEČA RASTLINA				•	DARUVAR		
																	AVSTRIJ. ALPSKI SMUČAR (HANS)		
				KLIMAK- TERIJ							PIŠKOT	PAKET, ZAVOJ							
PROSOJNA TKANINA							GESLO FR. REVOLUCIJE								ANGLEŠKI FILOZOF (THOMAS)				
							NAJV. REKA V AFRIKI												
															VPITJE				
NESTRO- KOVNOST. ŠUŠMAR- STVO											-		GLASILO ITALIJ. SOCIALISTOV			'			
													PANČEVO						
VEDA O										VAS V									
GOSPO- DARSTVU										BOHINJU, POD GOR-JUŠAMI									
NEKD.						POLJSKI													
JAPONSKA PRESTOL- NICA				-		KNJIŽEVNIK (STA-NISLAVV)				ŽENSKA V LETIH							VIKTOR AVBELJ