^QUALiTY^ ' Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. aaHsaHSSHH | THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO § ]THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 [1 SLOVENIANS IN U .S., CANADA 1 AND SOUTH AMERICA. j to 11311!li!lllllll!li3i311i!li3iEl!i3!llll! I "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR® FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR S WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-g VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE[p FOR ALL." jlj [Ell ff^TI rr^n IT^rt Ir^.H^ll^.ll^-.H^.II^.II^.Ilr^.M^illr^illr^.llr^.llr^.l'r^.li^.t Tr^^t VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O, ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 15, 1923, ST. (NO.) 63. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 2&th 191S, «t the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. RADIKALNI PROCES VII111 POROTA' JE ŠE VEDNO NEIZBRANA. — ARGUMENT MED SODNIKOM IN ODVETNIKOM ZA OBTOŽENCE O PRAVICI POSAMEZNIKOV DO PROPAGIRANJA REVOLUCIJE. St. Joseph, Mich., 14. marca. — Porota, ki bo odločala v procesu delavskega voditelja Williama Z. Fosterja, ki je obtožen kršenja michiganskega proti-sindikaliStič-ne&a zakona, je še vedno neizbrana, akoravno je bila da-nes državna prosekucija že dvakrat zadovoljna s sesta-V(>M pofrote, medtem ko je odvetnik za obtožence obakrat Protestiral proti kakemu članu porote. Ko se je nocoj z izbiranjem porote zaključile, je Frank P. Walsh, glavni zagovornik za Fosterja, izjavil, da bo jutri zjutraj zopet Protestiral proti enemu izmed 12 porotnikov. Sodnijska Procedura namreč daje odvetniku za obrambo pravico do gotovega števila protestov ne da bi za to podal kak vzrok. Tekom današnjega izbiranja porote je prišlo do ja'ko ddlgega argumenta nad zelo tehničnimi vprašanji srlede Politične ekonomije in moralnih pravic, ki jih poseda Vgaka oseba. Sodnik White in Mr. Walsh sta se hudo spo-reWa z '-ozirom na legalno pravice posameznikov da propagirajo nasilno revolucijo in glede iste pravice naroda, a talko revolucijo izvede. Walsh ije trdil, da ima Foster kot vsak drug Anieri-•'anec v soglasju z ameriško Izjavo Neodvisnosti pravico levoltirati, ako razmere pod obstoječo vlado postanejo ^znosne. Argumentiral je, da se michiganskega anti-isin-• '^lističnega zakona ne krši, ako se ljudstvu direktno ne Priporoča nosluževanje orožja. Sodlnik White pa ie dejal, da pravice propagirati re-v°lucijo sploh ni. medtem ko je pomožni prosekutor Book-'"ter dejal, da Walsh zamesuie Izjavo neodvisnosti, ki Ploh ni zakoin, z ustavo Z edin jenih držav, ki tvori temini zakon dežele. . Ko se je nocoj z izbiranjem porote zaključilo, ie bila člani po>mte, tot sestoji seda j, samo še ena 'ženska, ^Gtsm ko so bile preje že tri. Ženska, ki je še ostala v je Mrs. Minerva Olson.Ena je bila odpuščena na (lastno prošnje, druga pa na protest odvetnika za ^mbo. Ostali člani porote poleg Mrs. Olson so: en gro- 1 trgovec z obleko in devet farmarjev. Razen ene- rV je ruski zid, rojen v Rigi, so vsi tukaj rojeni Ame-*anci. Sodnik White je nocoi izjavil, da upa, da bo porota ill S* oP^lie.in ^a ^osta popoldne prosekucija hramba podali svoji otvoritveni izjavi. , 0p}. ?dvetnik za Fosterja bo prizadeval doseči njegovo l^enje ma Podlagi izjave, da Foster na konvenciji v na dSeman, Mich., v zvezi s katero je bil aretiran, sploh •^•zoeni bil. ^r°gresivci proti olj-^ ttim interesom. ^ESIVCI BODO SKUŠA-v, ®V0J0 MOČ V PRIHODOM KONGRESU ClM-U PORABITI. HotVashington, 14. marca. — Z?an°' ''>odo imeli proigre-fr'fcsu menti v .prihodnjem kon v nji]^I>receJ veliko moč In da bo . r°kah takorekoč ravnove-io pr e> ^ to svojo močjo hicoe-V v 5res^vni elementi doseči zato se deluje na to-načrtih (že .sedaj, toj. > Je naznanil včeraj sena-% PolIette- bo ob prihod-^ snidenju kongresa, v de-' k ^eIov,al to. da se spre-Hl ne> s katerimi bi se pri-«ov ° moč Standard Oil intere- Utoe. :■-<■■ S je kongresman Nel- 1 W isC!0insina prišel na dan c'kon an^onb da se progresiv-Har^8®1 °rganizujejo, da raz.' \ gj;'JO strpna pravila kongre-\ v Jm katerih se stranki, ki S^- Mogoče postopati z Hn"1?. tiranijo napram pred-^tftjjjj j^1 stavijo njeni nas- 1 W { ****<>, je vprašanje trus-jlNa ^kcijonarnih poslovnih Ne, l.kotlfirresu, bilo tisto vpra 3e pred desetimi leti IHht/« >x i r , ••/ tiako hudo razburjalo republikansko stranko, in je dovedlo do tega, da se je stranka razcepila na dva tabora in da se je ustanovila takozvana progresivna stranka, katere vodjiai je bil pokojni Roosevelt. Kot se napoveduje, bo 'borba i proti trustom igrala jako važno vlogo v predsedniški kampanji prihodnjega leta. —Včeraj popoldne je preminul v Lakeside bolnišnici predsednik tukajšnje gigan-tične banke The Union Trust Co. Fred. H. Goff. Zadnji petek je bi'1 operiran na slepem črevesu in mislilo se je že, da bo okreval, ko tee mu je obrnilo na slabše in je včeraj za posledicami operacije umrl. Goff je bil splošno z/nan kot jako zmožen bankir in je 'bil tudi aktiven v drugih javnih zadevah. Z družino je živel na 990Q Lake Shore boulevard, Brate* nahl. — Dve gostilni se je zaprlo včeraj, 'ko njih lastniki, obtožen "kršenja prohibitive, niso hoteli plačati naložene kazni. Prosekutor je pričel ponovno z vojno proti kršilcem s tem da je zahteval da se vseh 767 slučajev, ki še niso rešeni, nemudoma zasliši. ..... - it.. mLj*. Za federacijo evropskih držav. TO JE EDINA POT, DA EVROPA DOSEŽE MIR, PRAVI SLAVNI FRANCOSKI PISATELJ ANATOLE FRANCE. Pariz, 14. marca. — Anatole France o katerem se splošno priznava, da je največja literarna o-sebnost današnjega časa, in ki je socijalist po prepričanju, je prišel na dan s priporočilom za federacijo vseh evropskih držav. Govoreč ob priliki stoletnice v spomin Ernesta Kenana jq Anatole France dejal, da bi bil slavni pisec, katerega spomin se slavi, silno žalosten, ako tsi vedel, da je bila po tako kruti vojni kot je bila zadnja svetovna, sklenjena pogodba, ki ni vojni napravila konec_ temveč je prinesla nesrečni Evropi samo nered, so-vrašvo, nesporazum in revščino. ''Narod ni skupina, ki je določena po zemlji, ki jo poseda," je dejal Anatole France dalje. "Mi nismo civiliziran narod ako u- » krademo sosedu reko ali morsiki pas, da napravimo obrambo naše meje lažjo. Narodi niso večni. Oni imajo svoj začetek in bodo imeli svoj konec. Morda jih bo nadomestila evropska kanferendacija. To je najlepša in najmiroljubnejša ideja, ki je najbližja pravici." Konzervativni listi sicer zelo točno kritizirajo ta govor, toda objavili so ga navzlic temu vsi v celoti. -=-0- ! Evropa ne more kti« i povati ameriških i pridelkov. J London, 14. marca. — Ekonomski ekspert) v Evropi so preračunali, da Evropa letos ne bo v stanu 'kupiti onega dela ameriškega! žita in drugih poljskih pridelkov, ki bo ostal potem, ko se bo zadostilo ameriškim domačim potrebam. Seveda, s tem ni rečeno, da Evropa ameriškega žita ne bo potrebovala, temveč ravno nasprotno. Evropa potrebuje živeža danes in ga 1)50 potrebovala v jeseni, toda je preobubožana, da bj plačala zanj. Zastopnik ruske zveze konzu-mentov, ki se mudi v Londonu, pravi: "Mi bomo potrebovali vaše ži-, to, ako bomo hoteli zaustaviti j več novih krajevih lakotnih po-Ijavov, do katerih brezdvomno pridi tudi letos. Toda mi nismo • pripravljeni plačati zanje. Prihodnje leto pa upamo, da ne bo- • mo več odvisni na -ameriško žito in da bomo že celo samo neko- ■ !iko iistega eksportirali.'' K. G. Glanday, ekonomski eks-> pert angleške industrijalne fe-! deracije pat je danes izjavil: ^ "Zedinjene države imajo že se. • daj večji del zlata, kar ga je na 1 svetu, in bodo dobile še ostalega. • Vsled tega ni priporočljivo niti ' za Anglijo niti za Evropo, da1 bi 1 izročala Ameriki kake velike na- ■ kupe.'' Kot se je izrazil neki uradnik poljedelskega departmenta, ■)><, • Anglija svoje nakupe žita1 najb-nže-izročila Kanadi. -O--- — Predsednik East Ohio Gas Co. je dal včeraj vedeti, tfa je pripravljen, sestati se • z odhororq, katerega posta-' vijo tukajšnje civiČine orga-; nizaeije za poravnavo plino- vpega problema. Plinovna pogajanja. CIVIČNE ORGANIZACIJE IZ-POSLOVALE OTVORITEV NOVIH POGAJANJ GLEDE PLINA. Kot izgleda pogajanjem v plf-novnem vprašanju še ni konec, akoravno je po ponovnem sprejemu Marshallove ordinance v mestni zbornici izgledalo, kot da ne 'kaže druzega kot čakati prvega maja, da plinpvna družba zapre svoj plin. Vmes je poseglo namreč več različnih civičnih organizacij, ženskih klubov in raznovrstnih drugih ustanov, ki hočejo, da se spor med mestom in družbo poravna. Kot posledica teh prizadevanj, je councilman Marshall .predsed-inik odseka za plinovno pogajanja, sinoči izjavil, da je mestna zbornica še vedno pripravljena sodelovati z raznimi organizacijami, katerim je blagobit mesta pri srcu, in tudi predsednik pli-novne družbe je dejal, da je pripravljen poslušati vse sugestije, katerih namen bi bil, rešiti plinov-ni spor. Marshall je dejal včeraj: ''Veselilo me bo sklicati sejo mojega odseka da zasliši njih načrte in jim dati na razpolago vso našo pomoč, kadarkoli civič-ne organizacije ta'ko želijo. S tem ni rečeno, da mestna zbornica odstopa od svoje zahteve za 40-cemtni plin, toda kot sem dejal pretekli pondeljek, mi smo bili vedno in smo še vedno pripravljeni zaslišati vsaiko skupino dr-žavljanovj ki imajo kaj povedati o plinovnem vprašanju. Marton B. Daly, predsednik East Ohio Gas. Co., pa je dejal včeraj : "Mi nimamo s clevelandskim prebivalstvom nikakega spora in ' smo pripravljeni Vzeti v poštev j vse sugestije, prihajajoče bodisi i od posameznikov ali od organi- ! zacij." Načrte za posredovanje se je j pričelo razmotrivati na sestanku raznih organizacij, ki se je vršil včeraj opoldne v hotelu Winton. Zastopanih je bilo več ženskih in moških organizacij kot :Lions Club, Women's Club, Kivvanis Klub, Chamber of Industry, Women's Civic Organization, Real Estate Board in še več drugih. Za pondeljek se je sklicalo v hotelu Winton sejo, na katero se je povabilo več kot 100 organizacij. -0-— PROHIBICIJA IN UMETNOST. New York. 14. marca. — Jutri bo sodnik Ryttenberg odloči^ da li slika, ki predstavlja su-haškega apostola Volsteada, ki a-retuje Kristusa, ko v Kani Galilejski spreminja vodo v vino, poseda kake umetniško vrednost ali ne. Ako je v sliki 'kaj umetnosti, t/edaj bo ostala na tukaj šni razstavi neodvisnih artistov, ako pa ne, tedaj se mora odstraniti. Na slilki stojita poleg Volstead tudi znani suhač Bryan in pa William IH. Andersoln, predsednik! anti-salonske lige v New Yorku, ki je bil pred kratkim obtožen, da je poneveril $23,000 liginega denarja. Slika je delo slikarja J. Francois Kaufmana. ---o-- — Najmlajša babica. Mrs. Lottie Byszin^ki, stara 36 let, .stanujoča na 8421 So-winski Ave. je najmlajša :stara mama v Clevelandu. Njena vnukija Florence Ro-szak je stara 9 mesecov. Do-sedaj je imela to mesto Mrs. Minnie Kabase, 38, iz 1311 r Central Ave. ki je stara ma-J ti že štirim otrokom. Rusko-poljska meja določena,, ZAVEZNIŠKI POSLANIKI PRI ZNALI SPORAZUM POLJSKE VLADE Z MOSKVO. __1 Pariz, 14. m,area. — Zavezniški pcslaniški koncil je danes rešil najbolj zamotano vprašanje, katero je pustila mirovna konferenca nerešeno, ko je določila mejo med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Akcija zavezniškega posla niš-kega koncila v resnici ni obstojala iz drugega kot da je odobrila pogedbo, k[ sta jo sklenili Rusija in Poljska na konferenci v Rigi, glasom katere sta se obe drža vi sporazumeli glede meje. Odobritev te pogodbe zniači, da se je odstranilo negotov element, ki bi mcgel povzročiti še resne posledice. ^ Fakt je, da zavezniki niso nikdar formalno odobrili teritorijal-nih sklepov, vsebovanih v pogodbi, sklenjeni v Rigi, in dvignilo se je več vprašanj z Ozirom na usedo vzhodne Galicije. Ta zadeva1 je večkrat prišla pred zbornico Lige narodov, in sicer dvakrat kot posledica resolucij predloženih od kanadske delegacije, v katerih se zahtevalo, da Liga stori vse, kar je v njeni moči. da se stališče omenjene province ugotovi. Grof Skrzynski, poljski zunanji minister, ki je prišel v Pariz z naročilom, da izjavi, da spora glede galicijske meje sploh več ni, ker je bil rešen s sklepom pogodbe v Rigi, je''bil j alta zadovoljen z akcijo zavezniške^ po-slaniškega koncila. Akcija poslanikov tudi določa, j da distrikt okrog m^sta Vilne !pripada Poljski, s čemur se ken-|čuje dolgi spor med Poljsko in j Litvo, ki se je pričel ko je polj-I ski general Zeligowski leta: 1920 j s svojimi ;prostovoljd zasedel Vilno. Kot se naznanja, bo poslaniški koncil 20. marca pričel z zastopniki Poljske, Litvije in okraja Memel pogajanja z ozirom na. memelski spor. Moskva, 14. marca. — Zunanji minister Cičerin je poslal v Licndon, Pariz, Rim in Berlin note, v kateri zopet pravi, da Rusija ne bo priznala: nobenih sporazumov, ki jih napravijo zavezniki glede Memela in reke Nje-men. AMERIŠKI KONGRESMAN O-BIŠČE RUSIJO. Wialshington, il4. marca. — Veliki ruski 'eksperiment'' je še vedno velika privlačna sila za a-meriške zakonodajce. Zadnji izmed njih, ki ga je prijela žeja prepričati se na! lastne oči o stanju Rusije, je republikanski kongresman Carroll L. 3eedy iz Maine, ki je naznanil da odpotuje v Sovjetsko Rusijo 14. marca, in da nameravial obiskati Petrograd na dan 1. maja. Kongresman Beedy se je odločil za peset sovjetske Rusije, čim je dobil zagotovilo iz sovjetske Rusije, da mu je prijateljski sprejem za*go-1 tovljen. GENERA!,1 WRANGEL POS,- LAL DRUŽINO NA DELO. -o---- i Pariz, 12. marca. _ General . Wrangel, ki je bil ob zaključku i svoje vojne kampanje proti sov-, jetski vladi, jako bo|gat, se dia'-. nes nahaj v revščini. Mrs. Wran-. gel je tu poprodala vse svoje . dragotlne za nakup hrane, njegov sin je pričel delati v neki to-. j via'rni, njegova hči pa je postala 'šivilja. .......a-E—i... IZPRIZ1TEV Ronk KOT POSREDOVALCI BODO NAJBRŽE SLUŽILI ANGLEŠKI IN ITALIJANSKI ČLANI REPARA- CIJSKE KOMISIJE, Cologne, Nemčija, 11. marca. — Sedaj je mogoče navzlic mnogim in pdnovnim zanikanjem trditi, da je pretekli teden berlinska vlada pričela pogajanja, o katerih se upa, da bodo kmalu privedla do otvoritve pogajanj s Francijo glede pogojev, pod katerimi bi bila pripravljena odpOklicati svoje čete iz ruhrskega ozemlja. Kot 'se razume, so italijanski in angleški člani repa-racij'ske komisije dali obema vladama vedeti, da so pripravljeni prevzeti vlogo posredovalcev, in kot se poroča, tfta nemška in francoska vlada že izjavili, da jim je njih posredovanje ljubše kot pa posredovanje kake čisto nevtralne sile, kajti članom reparacijske komisije je situacija najbolje poznana. . Ena prednost posredovanja članov reparacijske komisije je tudi ta, da so taki člani smatrani za uradnike in ne za diplomate. Njih sklepe se torej ne smatra za sklepe njih vlad in ako bi njih posredovanje ostalo brez uspeha. bi torej ne obstojalo tolika nevarnost, da bi vsled tega tudi med vladami prišlo do nesporazuma. Vendar pa bi bilo napačno, ako bi se vsled teh prizadevanj mislilo, da pride med Nemčijo in Francijo do pogajanj že v bližnji bodočnosti. Vzrok temu je, da je ruhr-ski položaj že tako zamotan, da ncbena stran ne more trditi, da je druga poražena. Medtem ko Francozi pravijo, da so pohabili nemško industrijo, da so odtrgali ruhr-iski premog notranji Nemčiji ter preprečili izvažanje raznih izdelkov v inozemstvo, pa škoda, storjena Nemčiji še ni tako velika, kot bo morda v bodočnosti. Nemci na drugi strain i k zadovoljstvom opozarjajo, da Francija sama vsled zasedbe Ruhra še ni prav nič na dobičku, in da je zvelikimi stroški in velikim prizadevanjem dobila iz Ruhra komaj majhen del od količine premoga, katero ji je Nemčija preje presto voljno pošiljala. Dose-daj je iztirjala še jako malo carine in trpi skoro ravlno toliko vsled zaprt ja lorrainskih plavžev, ker nima premoga, kot trpijo nemški industrijalci, ker ne morejo izdelkov izvažati. Nemci tudi z zadovoljstvom opozarjajo, da ruhr-ska okupacija vrednosti francoskega franka ni zvišala, temveč celo znižala. VzpriČo vsega tega je torej jasno, da ni pričakovati še tako brzega sporazuma glede evakuacije Ruhra. * ' * ^ "NIČ PIVE, NIC DELA/' j --; 1 Coldwater, O., 14. marca. — j Tovarne za^fzdelovanje sladkor- j: ja iz sladkorne pese ponujajo;: lastnikom sladkornih nasadov po j $7 ali $1 več kot običajno za to- j; no pese, toda lastniki tozadevnih kontraktov za letošni produkt nečejo podpisati, ker se boje, da ne bodo mogli dobiti de- j lavcev. Pravijo, da odkar se ne sme več prodajati opojno pivo, je jako težko dobiti delavce z-s sladkorne nasade. -O- STANJE LENINA JE NESPREMENJENO. Moskva, 14. marca. — Zdravniški buletin, ki je bil izdan tukaj o stanju sovjetskega predsednika Lenina ob 3. uri popoldne, pravi, da je stanje bolnika nespremenjeno. Kot je bilo po-ročano v pondeljek se je' stanje Lenina nenadomia' zelo poslabšalo in da sta njegova leva roka in nicfga skoro popolnoma paralizi-rani. Namestni predsednik vrhoV negtai sovjeta, Rikov, je včeraj naznanil, da je stanje Lenina sicer nevarno, toda da je še vedno upanje, da zopet ozdravi. -O- — Bivši predsednik bratovščine železniških kurja-čev, William Carter bo naj-brže umrl. Le malo upanja je še, da hi okreval. Nahaja 'r se v neki bolnišnici v Balti-1 more. ; A „ * ■ — ... . ___ a— *• \ t? At*\f 1 Mtm — Porota je spoznala nedolžnim R. E. Schatza, ki je bil obtožen, da je ukradel v zadnjih dveh letih 33 avtomobilov. -o-— ZA RAZŠIRJENJE "ENAKOPRAVNOSTI." Slovencem je postal dnevnik '''Enakopravnost" neobhodno potreben; Cleveland-ska naselbina z okolico ga ne more pogrešati. Priznano je, da je postal domači prijatelj pri naših naročnikih.. Da pa pride list še do onih, kateri do danes še niso naro-. čniki, so se izavzeli naši zastopniki in prijatelji našega lista, da bodo obiskali vse domove, da se list čim bolj razširi. Mi vemo, da ga bere veČina naših rojakov; akoravno kateri niso naši naročniki, vendar se jim list do-pa-de. Vsi taki inaj bi s6 naročili in s tem. pomagali, da se list lahko poveva in ga bi izdajali vsaj dvakrat na teden na 6 straneh. Torej z dobro voljo in požrtvovalnostjo se da vse narediti. Dolžnost 'veže vsakega, kateri je z našim listom, da ga,naroči. Agitirajte tu-f di med svojimi znanci in pri-? jatelji,. da ako še niso^ da' ^ ppstanejo naročniki. J; * i i ;Vsi na delo za razširjenje! našee-a dnevnika! r UPRAVNISTVO. ^ STRAN 2. ■ "PNAKOPRAVNOST" MARCH 15th, 1923. ■—p—i--— ...... —■———------—— nakopra vnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: [THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation_—_6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland. Collinwood, Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. S3.50 3 mo. $2.00. United States .......... ............1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. S2.00 IZu-ope and Canada .......................... 1 vcar $7.50. 6 mo. M.O POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne UDravništva_ CLEVELAND, O. ČETRTEK (THURSDAY) MARCH 15, 1923, Princeton 551 ^llir>> Randolph 5811 \ SVARILO IZ ITALIJE. Kam privedejo delavstvo medsebojni boji glede taktike itn metod, po katerih bi se najpreje osvobodilo izpod ležečega jarma današnjega krivičnega gospodarskega sistema, mam nudi najboljšo sliko položaj, v katerem se nahaja danes delavsko gibanje Italije. V deželi, kjer je bil delavski pokret še pred kratkim tako močan in odločen, da je izgledal o-kot da vsak čas zavlada brez kake nasilne revolucije, je delavstvo danes brez moči in vpliva, medtem ko fašistovske baklje požiga-jo delavske Ustanove in fašistovski bič žvižga nad glavami vseh, ki se ne strinjajo z njegovimi metodami. Kako daleč je prišlo govori dovolj jasno vest, da je fašistovska vlada dala 1. marca aretirati urednika milanskega socijalističnega lista "Avanti," Menotti Serattija. Pred par leti bi si italijanska vlada ne bila drznila aretirati moža, ki je bil vodja socijalističnega gibanja v Italiji. Danes pa leži v ječi in protesti, kolikor jih je. so tako neznatni, da se jih fašistovski diktatorji prav nič ne boje. Kako je prišlo tako daleč, govore dogodki, skozi katere je šlo italijansko delavstvo gibanje tekom zadnjih let dovolj jasno. Leta 1920 je imela Italija enotno, močno in Solidno socijalistično stranko. Bila je to 'najbolj vplivna delavska stranka na svetu, če se izvzame Rttsijo. Bila ni nič manj vplivna 'na gospodarskem in strokovnem, polju kot na političnem. Potem pa so prišli oni usodni ukazi iz Moskve, da se | mora revolucija izvestij>reko noči. V stranki, ki je bila do' tedaj tako silna, da sc se njeni domači sovražniki tresli i pred njo, je (nastal neisprosen boj, ki je stranko, njene j moč in njen vpliv popolnoma razdejal. Sovražnik tega boja ni gledal mirno. Videl je, da je J prišla Itoliko časa zaželjena prilika in se je je poSlužil. j Medtem ko so ukazi iz Moskve ustvarjali razdejanje zino-, traj, pa je domači sovražnik udaril po delavskem gibanju od zunaj. : ' y Posledice so danes na dlani. V Italiji se datnes reakcija bolj bohotno šopiri kot v katerikoli drugi državi. Sile nazadnjaštva in teme, ki sc že same obupavale nad seboj in nad svojo močjo, praznujejo svojo zmago v razbijanju delavskih ustanov in zatiranju vsake najmanjše svobode, medtem ko se delavski voditelji nahajajo ali v ječi ali pa pod rušo. ZaloStini položaj italijanskega delavstva mora pač (Dalje.)' j Trdi časi okoli 80 let pretekle-i ga stoletja so zahtevali trdnih, pravih ljudskih mož. Najboljši med najboljšimi 'je bil dr. Tavčar. Dandanašnji ' razmišljajo mnogi, ki občudujejo Tavčarjevo leposlovno stvar, zakaj da se ni posvetil i2iključno književnosti poleg svojega poklica^ in pravi-" jo: kaka škoda! Ali treba le malo pogledati v one čase, v katerih je rastel Tavčarjev talent, pa mora vsakdo izprevideti, da ni bilo mogoče drugače nego tako, da se je razvil dr. Tavčar v vsestranskega, takratnim potrebam odgovarjajočega narodnega delavca. Po svojih sposobnostih je bil naravnost poklican za to. In temu poklicu ise je odzval. Srce je gnalo na široko narodno-poli-tiono torišče, sledil je glasu svojega srca, storil je, kar je smatral za svojo dolžnost, in še mnogo več, za kar mu bo slovenski rod na veke hvaležen! Padale so nemške trdnjave. Ljubljanski občinski svet je dobi! leta 1882. slovensko večino, kranjski deželni zbor leta 1883., deželni predsednik je bil Slovenec. Slovenstvo se je oproščalo nemških okovov, Nemci pa so napenjali vse svoje sile, da bi u-bili nadalnja slovenska stmelje-nja. Zato so hoteli udariti pastirja, da se čreda razkropi. Se toliko bo!jt ker so videli, da se neka vrsta Slovencev nagiblje na vladno stran in so Nemci menili, da je v njihovem interesu, ako se podpre slovenskih elastikov. Dan 18. novembra 1887. je bil po nem-i 5k«h načrtih določen za to, da | strmoglavi dr. Tavčarja. Tožen 1 'e -bil radi imovinskega Helikta. nemškutarski sodnik je bil j glavna priča. Pri razpravi pa je ■ skoro preklical svojo prvotno iz-j poved in državni pravdnik je dal , v svojem govoru dr. Tavčarju ; ipričevaloi da mu ni znan nikak ■ slučaj, da bi se bil dr. Tavčar kot ' odvetnik 'kaj pregrečil, nasprotno, znftno mu je. da se je izkazal vedno za najzvestejšega in naj-poštenejšega človeka, ki je koristi svojih strank z največjo vestnostjo in marljivostjo zastopal. Dr. Tavčar je bil oproščen v velik srd Nemcev pa tudi v nevoljo nekaterih slovenskih zaviatnikov. Ob odvetništvo in doktorat so pa hoteli spraviti, politično ubiti takrat, ko je stal sredi polnega svojega delovanja in ko je bil ob-lagodarjen že z zakonsko srečo. Uspeh nemške gonje je bil, da se je še pojeltlenila dr. Tavčarjeva delavnost. V ljublj. občinsfki svet je vsto- j pil leta 1884., v kranjski deželni zbor je bil izvoljen leta 1889. | Temu času pa sledi dolga Idoba , njegovega plodonosnega truda v \ kranjskem deželnem zboru, dunajskem parlamentu, ljubljanskem občinskem svetu, na torišču narodno-napredne stranke, pri "Slovenskem Narodu," pri "Slo-1 venski Matici," pri Družbi sv. j Cirila in Metoda itd., bogatil je ! našo književnost in v politiki ho- , dil svojo začrtano pot. Hudi so ' bili politični bojii besnel je vihar, | ki pa ni nikdar uklonil njega, ker njegova pota in njegovo delo je spremljala vedno poštenost, iskrenost in dobra volja. On je bil izrazit tip, dična individualnost, katero so vpoštevali njegovi nasprotniki. Precej jih je bilo, toda vsak veliki mož ima ostre nasprotnike. Ti le 'kažejo njegovo vrednost, ki se uveljavlja in ostaja kljub vsemu odporu........ In tako smo se bližali vojnemu času. Da je šlo za naše osvobo-jenje vse v redu, smo sklenili s Cehi tesno prijateljstvo. V Cehih smo videli svoje pomočnike za boje, ki so imeli nam prinesti svobodo, v Cehih smo videli glavne borilce proti Avstriji prepričani, da njihov udarec na monarhijo | do nekoč med odločilnimi za njeno propast. Leta 1912. so si Slovenci in Cehi prisegli v Pragi zvestobo, znova in najiskrenejše proti koncu vojne 1918. Obakrat je bil navzoč v Pragi dr. Tavčar, ki je s svojimi izjavami fascinira! Cehe. Ali ne le do Prage, marveč tudi do Beogradu — (je segala dr. Tavčarjeva misel, stremeča po osvobojenju. Leto 1903. je prineslo v Srbijo korenite izpre-membe z nastopom kralja Petra Karagjorgjeviča. Prihodnje leto v septembru je bilo svečano kronanje kralja Petra. Tudi "Slovenski Narod* je bil dobil službeno povabilo i«, dr. Tavčar je odločil, da je bil "Slovenski Narod" oficijelno pri kronanju zastopan. "Slovenski! Narod" je pričel s propagando za najtesnejše zibli-žanje s Srbi in Hrvati. Zato pa so klerikalni in nemški listi kričali, da sta "Slovanski Narod" in dr. Tavčar vele^zdajalca in tla,- ' kozvane. ''patrijotake" dame v| Ljubljani so v času vojne izklju-1 čile iz sodelovanja pri "Rdečem križu" gospo dr. Tavčarjevo, oe« da ne morejo sodelovati z damo, ki kaže simpatije do sovražnika. Gospa Tavčarjeva je bila 1. 1910. povodom izleta "Ljubljanskega Zvona" v Beograd odlikovana z redom sv. Save IV. vrste. Hotele so jo prisiliti, da bi vrnila odlikovanje. Pa se ni udala, dasi je obstojal strah, da jo popelje-i jo v zapore na ljubljanski grad. Ko je prišel prevrat, je dal dr. j Tavčar direktivo: Mi smo za absolutno narodno in državno edin-i stvo pod žezlom dinastije Karag-jorgjevičev. Sredi vojnih grozot je skrbel po očetovsko za Ljubljano. Prava sreča je bila, da je županoval [ on. Samo mož tako izredne po-| tence, predvidnost in preudarno-! sti, s kakršno je razpolagal dr. I Tavčar> je mogel vstavljati števil-' ne vladne in vojaške nakane, na-[ perjene proti naši prestolici. Skrbel je za Ljubljano, skrbei je za slovenski narod in kljub vsem ne-prilikam gled&l izaupno v bodočnost. ' Cvetje v jeseni" je napisal v vojnem času, ko so naši sovTaž-niki divjali po bojnih poljanah, hoteč nas Slovane uničiti, in napovedal, da prihajajo časi, ko se za malenkosti ne bomo več ru-vali. Eno je glavno: naša zemlja se nam ne sme vzeti in narod slovenski mora stati kaikor večno drevo, kateremu korenftie nikdar ne usahnejo........ Doživel je srečen Jugoslavijo in šel pogledat v Beograd narodno skupščino. Parkrat nas je še posvaril, dal nam dobrih nasvetov, potem je umolknil. Slovenija je kmalu izvedela da na Visokem umira njen veliki sin. Srca vseh Jugoslovenov, (ki -poznajo pomen dr. Tavčarjevega življenja, so spremljala' z globokimi čustvi njegovo trpljenje in danes se zavijamo v žalost, kefr je preminul on. katerega Ibi v sedanjih prilikah v naši domovini še tako potrebovali. Naš kralj se je zganil, 'ko mu je bila lani poleti povodom poroke izročena slavnostna številka "Slovenskega Naroda" in je zagledal na prvi strani podpis dr. Tavčarja. Ginjen je povdar'jal: "Cestit političar! Takovih treba-mo!" Umrl je mož! Kje tak je še med nami? Umrlo je telo, ali i duh živi. Njegova dela žive, njegove žai^ke besede govore med nami dalje. Za glavo je presegal svoje sodobnike pisal je in govo-i ril, kar ostane v bodrilo in ravnilo slovenskemu rodu. Velika do- fJnTtlH Ml Ffffm ^ izpričevahje, ^am pride delavstvo, ako ae taka daleč žpozabi, da ne ve veq razlikovati med- svojimi prijatelji in .sovražniki« ' {j l h življenja dr. Irana Tavčarja. NAZNANILO GOSPODINJAM! Naznanjam, da imam v zalegi veliko j DOMAČEGA SUHEGA MESA i V kot šunke, plečeta, rebra, itd. Vse je napravljen fino starokraisko. Kakovost mesa jamčena. A'k° j hočete imeti za-velikonočne- praznike dober in oku* r sen prigrizek, zglasite se pravočasno. Dovažafl10 j tudi na dom in nas pokličite po telefonu Wood j M. Se uljudno priporočam i Louis Urbas I Grocerija m mesnica. i j 15706 Waterloo lid., Collinwood, O. ! inPHMVMBif I Dr. M .J. SACHS, zobozdravnik 10539 ST. CI AIR AVENUE | SKUPNO Z D3. GABBER.IEM. V URADU: Princetcn 1688-M. Eddy 1833. NA DdMU: Princeton 2984 W. Eddy 8385 W. URADNE URE: OD 9. DO 12 DOP. OD 2 DO 7 ZVEČER -j illllllllllillllfflllllllil« I MALOVRH & SURTZ N SLOVENSKA ODVETNIKA LJ izvršujeta vse odvetniške in notarske fioslo. ^of" | 51 V poslapju Slovenske Posojilnic; (International Building ^ I 'i A;s'n) Olll0- ^ 6233 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND. u . H] Urad odprt čez dan in do 8. ure zvečer, I movinaka ljubezen ga je vodila | bil je bratoljub in človekoljub • ' najpopolnejšem smislu tega poj raa, neomahljiv značaj, dičen vo Hitel j svojemu ljudstvu. Ob rakvi tugujemo in razmiš ljamo ,ali že čujemo njegove be sede: Sladka je vsaka prva lju ! bežen ali najsladkejša je tista pr va, komaj zbujena, mlada lju bežen do domovine! In dalje: Končno pa bo venda obveljalo, da so zakoni brato ljuba in človekoljuba večni in d; bodo vedno vladali svet, pa na si doživimo še toliko revolucij ii prekucij. Dr. Tavčarjev duh nam že ka že pot na delo, na katerem na nas stalno spremlja domovinsk ljubezen, bratoljubje in človeko ljubjel Srečna bo naša domovi na, ako bomo delali za |njo v du Ku dr. Ivana Tavčarja! Slava njemu, ki je bil najbolj! med najboljšimi! n ''Slovenski Narod:". I (KONEC.) --O- Klerikalci iščejo pomoči pri radikalcih ? ! I Beogradski "Preporod" piše: "V Sloveniji se sedaj bije najlju-ejša borba med dvema bivšima omišljenikoma in članoma klerikalne stranke, med dr. Antonom Korošcem in dr. Ivanom Suster-iičom. Kakor smo že opetovano zabeležili, je dr. Susteršič po svo-em prevratu iz inozemstva osno-/al svojo posebno stranko, ka-eri je sam stopil na čelo. Zbira" oč okrog sebe vse nezadovoljm-ce iz stranke, kateri je tudi P^J •am pripadal, je Susteršič s svo-im 'nastopom na politično p°')e ? akoj pričel ljuto borbo s Koro-čevo skupino. Danes se v glaV' lem vse volilne borbe v Sloveniji aičejo okrog tega dvoboja. :or se nam zdi, še sam KoroseC (videva, da se mu spodmičejo da zpod nog sprično energične bo> ki jo vodi dr. Susteršič, in ^ o je te dni moral priti tudi v Be' ograd. Domneva se, da je dr- j rošec skušal najti zaslombo 24 svojo volilno politiko v — kalnih vrstah." — Radoved«1 smo .kakšna je ta zaslomba, ki J" išče dr. Korošec proti svojem" ^ i tekmecu dr. Susteršiču pri radik8'" | cih. ------—^ri b>niMiHniiuniiiiiiMiHiOTiiMii!niniuiiiiiiint3iuHiinni:jnininiiuniiiiiHina[iniuiii^imi!iiim!3iiiniiiimnr S yMin!iHiMi!i[3nKimiHii]HniiiiiiHtJiUiiu;iiiiaiiiuni;i!iKii!iii:iiiiiuii!iHiiiiHC>ifliiiiii;iia]iHiwmir;^ g I I KARL MAY: jI WINNETOU | RDEČI GENTLEMAN - g /cJMmiMiij^iMiHinumiiii^ | Kiowi so bili popolnoma prepričani, da me 'Bliskovit než' zakolje. Čisto nasproten konec dvoboja .pa jih je užalostil, a tudi razjezil; najrajši bi nas bili napadli. Tega si pa niso tipali, ker je bilo sklenjeno, da.se smrt nasprotnika ne sme maščevati. Teiga se ni dalo spremeniti. Vsekakor pa so namerjali dobiti kmalu kak drug vzrok za napad. Seveda' so zamegli čakati mirno ker so vedeli, da jim ne ujdemo. Zato so se zatajevali in se ignetli okrog trupla umorjenega tovariša. Tudi 'gteivar je stal pri njem s Sam Hawken-som, s kterim gotovo ni bil posebno prijazen. Kmalu se vrne zelo nevoljen in pravi: "Adut hoče res prelomiti dano besedo. Jetnike hoče izstradati. In tega ne imenuje 'umorstvo'! Mi pa iho-•čemi biti pripravljeni, če se ne motim in mu jedno zagosti, hi-hi-hi!" "Da bi le ta! godba ne zahtevala žrtev od naše strani!" pripomnim. "Skrajno težavno je, varovati druge, če je človek sam varstva potreben.'' "Meni se zdi, da se vi bojite rdečnikov, Sir!" "Pshaw! da se jih ne bojim, veste prav tako dobro kot j'a'z." k "A z malim razločkom. Jaz se namreč nevarnosti izognem, vi greste pa naravnost vanjo kot bik na škrlat. Kjer bi pa imeli izkazati pravi poigum, tam po-mišljate. To je popolnoma greenhornski način. Kaj si mislite postavim zdaj?'' "O čem?" ; ; / "O boju na nože. kterega ste srečno prestali." "Jaz mislim, d=i ste najbrže z menoj zadovoljni." "Tega ne mislim. Jaz govorim le od kakih predba-civanj.'' "Predbacivanj? Od koga? Mogcče od vas?" "Moj Bog, kako se v,s m težko dopove! Povejte mi po pravic?, tefli ste kdaj bili tam v stari domovini v ta-, kih okoliščinah kot zdalje?" •"Ne vrjamem. Vsaj spominjam se r.e," odvrnem na to nepotrebno vprašanje. "Torej ni^te še nikogar ubili ?" "Ne?" "Torej ste izvršili danes prvi umor. Kako vam je kaj pri srcu? To mi povejte, to bi rad vedel." ''Hm! Posebno prijetna zavest ni to. Da bi tako kmalu ubil še kakega človeka, na to ne mislim. V meni se nekaj oglaša, kar ima! veliko sorodnost s siabo vestjo." "Le ne domišljujte si in ne delajte si težkega srca! Tukaj se pripeti pogostokrat, da. mora človek pihniti koga na ioni svet, če hoče obvarovati svojo kožo. V takih slučajih se mora —--heavens, to je jeden tak slučaj!" dostavi. "Apachi so že tukaj. No, zopet bodo krvave glave. Pripravite se na boj, messrs!" Zaduj» se od tamkaj, kjer so bili stražniki z vje-timi Apucthi, visick. zveneč "hiiiiii', vojni .[klic Apa-chov. Inču-čuna in Winnetou sta bila zoper vse pričakovanje zopet tukaj in sta napadla kiowasko taborišče. Kar jih je bilo z nami so prestrašeni poslušali; nato zavpije glavar: "Sovražniki sc- pri naših bratih. Hitro , na pomoč!" Hoče oditi; lc&r stopi Sam predeijj in mu- prstvi; , , "Ne hodite tje; ostanite tukaj, "*ur smo itak tudi obkoljeni. Ali mislite, da sta oba apaska (glavarja tako neumna, da bicdeta napadla sa.no sttaanike, ne da bi ve^l, kje smo mi? V prihodnjim trenutki' —•" Dasi je govoril hitro in strastno, vendar ni itio- ' gel končati; že v prihodnjem trenutku pretresa ozrač- .i......... * ———■ — je silno, mozek pretresujicče bojno vpitje. Mi smo bili, kot rečeno, na odprti preriji, na. kterej je stalo posamezno grmičevje. Tega so se poslužili Apachi in se mim pribUžali med tem, ko smo imeli sami s seboj dic-volj opravka; bili smo popolnoma obkoljeni. Zdaj so že tekli v posameznih gručah naravnost nad nas. Kiowi so streljali nanje in jih res nekaj zsldeli; a to je bilo tako malenkostno, da' se ni mogio .upoštevati. Naenkrat so bili napadalci pri nas. "Ne /usmrtite noberfegs Apacha, prav nobenega," naročam Samu, Dicku in Willu; v tem trenutku se je pa tudi že pričela bitka. Mi se jo nismo udeleževali; nadinženir in trije surveyorji pa so branili, a so bili kmalu postreljeni. To je bilo igrozno. Medtem ko jaz to gledsim, nisem opazil, kaj se gedi za menoj. Precejšnja četa nas napade in razpodi. Sicer .smo vipili ljudem, da smo njih prijatelji, a vse zastonj; naskočili so nas z noži in tomahsiwki, da .smo se morali braniti, dasi se nismo focteli. Pobijemo jih več na tla s kopiti od pušk tako, da so .se nas začeli bati in odmikati se. Ta trenutek porabim hitro in se ozrem. Nobenega Kiowa ni bilo, kteri bi se boril z več Apachi. Tudi Sam to zapazi in zavpije: "Ifitro bežimo — tja v grmovje!" Pri teh besedah pokalže na že večkrat omenjeno grmovje, ktero naim je služilo kot zavetje pred taboriščem. Sam z Dickom in Willom steče naravnost tja. Jaz se Obotavljam nekaj trenutkov in (gledam tja, kjer sem videl prej surveyor je. Ti so vendar beli in jaz. bi jim rad pomagal; a bilo je prepozno. Zato jo tudi jaz u-berem proti grmovju. Ko sem se mu že dobro približal zagledam naenkrat za tem Inču-čuno. On in Winnetou sta vodila tisti oddelek, kteri je napadel straže, da oprosti vjetnike. Ko se je to zgodilo, sta glavarja icddirjala, da vidita, kak vspeh je dosegel večji oddelek, a kterim stno Se mi borili. Inču-čuna je jahal precej pred Winnetouvom. Ko pride izza grmovja na piano, zagleda mene. -----^ "Tat tuje zemlje!" mi zaklice in skoči P1'^ ^ j, z narobe obrneno puško, da me pobi je. Jaz par besedi j, ktere so imele namen, prepričM1 ^ sem jaz nikak njegov sovražnik; a on ne .j n $ \ in podvoji svoje udarce. Zdaj ,sem imel le ieC\M. če nočem biti težko ranjen ali »ubit; se n1®1'5111 \ ' V trenutku, ko me hoče zopet udariti. v«£nl l\ medvede na tla, skočim nanj, zgrabim ga ^ vrat, z desnico mu pa priložim par uderce\ • y t« odpade, opoteče se in zagrči ter pade na zaslišim za seboj vesel glas: 'To je Inču-duna, najvišji apaški pes - 0 imeti njegov skailp." . ^ Obrenm se in zaigledam .kiowaškega y^e guo, kteri slučajno bežal v isti smeri kot j*2' kotegne nož in plane nad nezavsetnega' APaC skalpovati. Zgrabim ga za roke in zapoved- ^ 0 "Preč roko! Jaz sem ga premagal. lie ^ v ar je moj. Pusti ga, drugače----" ^ On sune z nožem in me zadene v ko'1 tjj >J ■ vici. Ker ga nisem namerjal zaklati, se nož za pasom; hitro planem nanj in mu s ,a!l&c1,1 si ti nož. Ker pa to ni šlo, zgrabim ga zii n»t® tiščim toliko časa, dokler ni zgubil &aveb ^ p0'^« sklonem nad Inču-čuna, kterega obraz .iegeboj ^ rrfbjo krvjo. V tem trenutku zaslišim ^ šum. Obrnem se, da bi videl, kaj je. To S- ^ P ^ ši življenje. Kajti v tem trenutku w^yi. IN hud udarec, kteri je bil namenjen moji ^ je -zadel, zdrobil bi mi bil brez dvema črel ■ ^ ^ me je udaril, je bil — Winentou. ,'' ' Kot sem omenil že prej, je on jaha ^vJ 'fl leč za svojim očetom. Ko je prišel igledal me je sklonjenega nad njegovim ^ rega obraz je bil,,pobarvan z mojo krN |,' c^tc'^.i' Winnetou odločil t^koj za smrtonosni u(ja P slučajno pal le m moja pleča. Nato 'vržL potegne nož in plane name. i MARCH 15th.. 1923. ■ "EiSiAKoMAVNOSf" -1; fel'MM t ČTSTO naravno je, da ljubijo Slovenci, živeči v Ameriki, svojo domačo hrano kar je popolnoma prav in tudi lepo. Je tudi lepo, da se ohranijo tradicije »tare do-nrovine kar se tiče hrane, kajti mnogo pristnih kvalitet tu rojenih Slovencev se lahko pripisuje tem dobrim, priprostim in zdravim jedem, ki imajo še vedno prvo mesto v domovini kjer se bile prvič pripravljene. TODA tukaj v tej deželi se mora pripraviti mnogo teh jedi z jestvinskimi produkti, katere se najlažje dobi in mnogokrat ima gospodinja skrbi ravno katere stvari naj rabi. VIDEČ, da je temu tako, si je dobila The Borden Company več izvrstnih slovenskih kuharic, ki so proučile, kako se pripravi razne slovenske jedi najboljše z a ne-riškimi jestvinskimi produkti ter napravile recepte. TA skupina receptov pride vsak teden v ta list in gospodinjam se bo izkazala velike vrednosti- Izrežite vsak recept, prilepite ga v knjigo in ga poskusite izvesti sami/ The BORDEN COMPANY BORDEN BUILDING NEW YORK - 1. Š.,ORELK: ' *1 ■ V r ' " 1'.. i. i Kriminalni roman iz polpretekle dobe.' 1 . ■ % " ' 1 ; r V r I I i I ■ ; , r : . i - "Tega se ne more reči'.'' se je oglasil Marcel, gledajpč Urbana. : "V tem slučaju bi bila tista bra- . dla najbrže iže med borbo odpa-; dla." • | j; ^Briaidia.?" je nenavadno i vzk- i. Ilk-nil Peter. ''Kaj je imel moj;: brat brado ? Kakšno brado " j| ■ "A da!" se je Šele zdaj sponi-: nil Marcel. "Če ne bi bilo tu gos-i' poda Urbasa, -bi morda še epa-' ■ žili ne bili! Že smo vse pripravi- i to, dia; pokojnega fotografiramo, i! ko se zazdi gospodu giozdarjju, da 1 umorjen«!! gorenji del brade pod : levim ušesom nekako vstran štr-' li- Stopi torej tja, da bi radi sli-;; ke malo popravil.' Zakaj, kdo ibi i bil le sanjal, da brada nj prava,' ^ te je bila naravnost imenitno po-11 narejena! Tu se naš Urbas iglas- j no začudi. In zdaj se je brada.: kar sama odlepljala — najbrže > 3° je bila premočila jutranja ro-:; sa." ,: — — — i — ''Potem ste ranjkega fotografirali pisarno — brez brade ?" je zategnil Mardal. "Kakq (s,amQ brez brade?" iga i je zacudepjpogledal Marcel, "Saj j je yfnefar prava sreča, da smo ga ; brez brade., litje, naj bi, ga bil j drugače spoznal, ce si jo je na-j lepjl — Bc*g ve zakaj — celo sa-jmo zia to pot tu ven k nam?" j "In kje je zdaj tista brada, j Kam ste spravili ostanke?" je j poizyedoval Mardal mirno dalje, j Marcel in. Urbas sta ga; debelo i pogledala. ■ "Kake — ostanki?" je vpra-; šal Urbas. ''Tisti kosmiči so pad. jlj vendar na tla, in so jih potem I jbrže pometlu \ Pa čemu ,naj j bi bilo to?" ! "Prav pravite, zdaj gotovo za I nič več!" je prikimal Mardal s 'čudnim nasmehom. "Sploh: čim j je bila brada, odtrgana mrtvemu I z iob^az.a , se ni dal6 najbrže nič več" iiipraVitf In popraviti/ Kve-'Setau st?dko(vnjak bi bil še. znal, * ''Toda belilu'vendar.popravlja-je vzkliknil 'zda j Be nestrpno Marcel. Tujec govori s tako prezirljivim'izrazom, dia; človeka mora razpaliti! Mogoče je zapazil to tudi Mardal sam, in mu ni bilo na tem da bi še tema človekoma zameril, je povzel s skoraj Sočutnim gla- aom:' iiii.il "To je vendar čudno na svetu! Kakor malodane pri vsakemu zločinu sledi za petami dejanju (tudi že nehanje, da prezre, če iše takšno malenkost, ki ga poltem izda — tako uide često tudi najpretkanejšemu kriminalistu okolniost, ki bi lahko zagotovila preiskavi uspeh. Sicer pa go§ poda svojega pogreška najbrž samo zatC' še nista opazila, ker pač še nita začela ljudi izpraševati, kdo je neznanca videl na primer dan pred umorom in tako dalje," je pristavil z ljubeznivim nasmehom. "I, ljudje bi se bili vendar sami javili, če bi gai bili videli," je z že precej negotovi glasom ugovarjal Marcel. "Mogoče že! Če ste ga jim namreč gpidkazali — še z brado. Zakaj, drugače ne razumem, kako naj bi bili pogruntali da je golo-bradec prejšnji črnobradec.... Kdaj ste umorjenemu odlepili b^ado " "L čim smo -ga prenesli v mrt-ivašnico. .* 'je odgovoril ves zbe-jgan Marcel. "In ga je kdo videl še z brado?" "Menda. . menda res ne.. Ker je imel obraz prej prekrit. . To se pravi: tisti kmet, ki ga je bil prvi zagledal in ki je prišel stvar javit, ga je seveda videl. ... Ampak vprav on ga; je bil takoj pokril, kakor je tu navada.." "No, da, potem je seveda vso povpraševanje zaman!.." je vz-dihnil Mardal. "Nič mianj kajpak,' tudi pri ljudeh, ki so se tiste dni'vozili na ti poti po železnici ali v poštnih vozeh.... Zakaj, več nego verjetno je, da je pokojnik taSco našemljen od- j šel že iz »lavnega mesta." "Torej.... torej bi bili mora-ri fotografirati umiorjenca v o-beh oblikah — zbrado in brez -nje?" je zdaj Marcel pogledal Urbason # , (Dalje prihodnjič.) | - Upoštevajte trgovce, ki oglašajo v "Enakopravnosti." I JOHN L MIHELICH, odvetnik 902 Engineers Building. . Cleveland, .Ohio. Podružnica: 6127 St. Clair Ave. Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON UD. Tel. Princeton 1938-R _t_—-— „.„.,.,, gp^ j||| sta bila brez vsake obleke | j silo na sdjinik, da< mu i i i r i v • i • < i .. kmalu poide sapa. Ali naj ga zadušim? Ne — nikakor ne. Jaz mu oprostim za nekaj časa vrat, nakar on takoj dvigne glavo; to mi je bilo kot nalašč — dva, tri brze udarce s pestjo in Winnetou je bil omamljen; jaz sem nepremagljivega zma|gal. Jaz se globoko, globeko cddrhnem, pri čemur pa sem moral paziti, da ne požrem krvi, katere sem imel polna usta; zato sem jih moral vedno držati odprte, da se je imela kri k,?.m odtekati; tudi iz drugih ran je tekla kri. V trenutku, ko se hočem dvigniti cd tal, za-slišim več indijanskih besedi, petem pa sem začutil na glavi silen udarec in posledica je bila. da sem padel nezavesten na tla. ' Ko se zavem, je bil večer; toliko časa namreč sem bil brez zavesti. Nsjprvo se mi je zde'.o, da sem med zidovjem nekega (mlina. A kolesovje se ne more igiba-ti, ker sem jaz vmes. Voda pa je šumela nad menoj in vsa njena moč je padala mame .in me tiščala k tlom, da sem mislil, da me mora streti. Vse me je bolelo, zlasti pa glava in pleča. Polagoma spoznam, da- ni vse tako kot se mi dozdeva. Šumenje in vršanje ni povzročala voda, ampak udarec s puškinim kopitom po moji glavi. Bolečine, katere sem čutil v plečih, niso bile od pritiska mlinskih keles, ampak posledice Winnetouega udarca. Kri mi je še vedno ksipala. iz ust; silila mi je v grlo, da me zaduši; slišal sem strahovito grgranje in stokanje tako, da sem se popolnoma prebudil. Slišal ■sem samcem sebe — svoje lastno stekanje. "Giblje se, hvala Bogu, on se giblje!" zaslišim Sarnov glas. "Jaz sem tudi .opazil," dostavi Dick Stone. "Glejte, oči odpira! On živi, on živi!" dostavi Wil Parker. , Jaz sem bil res odprl iOči. Kar sem videl na'prvi pogled, in bilo nikakor tolažljivo.. Bili smo se na prostoru, ker je bila bitka . Gprelo je gotovo nad dvajset ognjev, naed ^katerimi je bilo nad petsto • Apachov. Mnogo jih je bito ranjenih..Tudi, precejšne število mrt-"Vih:sena;videl ležati Vidveh vrstiah. V eni.so bili Apa- chi, v drugih KknVi. Prvih je bilo enast mrtvih, dru-igih trideset. Krog n,as so ležali Kiowi, vsi dobro zvezani. Niti eden ni ušel. Tudi Tangua, njih glavar, je bil med njimi. Nadinženirja in surveyor j ev nisem videl; oni so bili nespametni, ker so se branili in ziato so jiih potolkli. Nedaleč od nas zapazim človeka, kterega telo je bil v krogu zvezano, nekoka1 tako, kot za časa španske inkvizicije, ko so človeka privezali na kolo. Bil je Rattler. Apaehi so ga nalašč tako zvezali, da ga je . bolelo. Stokal je tiaiko, ad se je moral kljub svojih propalesti vsem smiliti. Njegovi tovariši niso več živeli. Pcstreljali so jih takoj pri prvem spepadu. Le njemu so prizanesli, ker so sklenili, da ga kot morilca Klekih-petre počasi trpinčijo. Tudi jaz sem bil zvezan na rokah in nogah; prav tako Parker in Stone. Stara sta legala na moji dusni-ci. Niai levici pa je sedel Sam Hawkens. On je bil zvezan le na nogah; tudi desnico je imel privezano na hrbtu, levico pa prosto, da je zamogel meni pomagati; tako sem zvedel pozneje. "'Hvate Bogu, da ste zopet zavedli Sir,!''*'pravi in mi z levico boža obraz. "Kako to, da so vas tako potolkli?" ' Hočem odgovoriti, a nisem mogel, ker sem imel polna usta krvi. "Pljunite," mi pravi. Jaz ga ubogam; kornsj iz-pergovorim par nerazločnih besedi j, že mi kri zalije zopet usta. Vsled velike izgube krvi sem bil truden do smrti. Odgovarjati sem zamogel le kratko, pretrgano in tiho, tako, da: me je Sam komaj razumel: "Inčurčuno hoje val---Winnetou zraven — --v usta' sunil----udarec na glavo —-- od — — — jaz ne vem." Druge besede so se popolnoma utopile v krvi. Zdaj šele zapazim, da je bila krog in krog mene luža krvi. "Vsi zlomki! Kdo si misli! Mi bi sc bili radi u-dali, a nas Apachi inso hoteli poslušati. Zato smo ste- kli v grmovje, da počakamo, dia; jih mine jeza, če se ne motim. Mi smo mislili, da ste vi tudi isto napravili in smo vas potem iskali. Ker vas pa nismo dobili, sem lezel lo prvega grmičevja, da pogledam m vami Kar zapazim tulečo četo Apachov okrog Inču-čune in Winnetouva, ktera sta bila dozdevmO mrtva, a stat se kmalu predramila. Vi ste ležali kot mrtvi poleg. To me je tako prestrašilo, da sem takoj poiskal tega Will Parkerja in Dick Stona; vsi trije stečemo naravnost k vam, eta vidimo, ali je še kaj življenja v vtals. Seveda s© nas takoj vjeli in zvezali. Jaz sem rekel Inču-čuni, da smo apaški prijatelj li in da! smo namer j a-li včeraj zvečer oprostiti oba glavarja. On me je pa le izsmehaval; samo Winnetouv.u se imam zahvaliti, da mi je pustil jedno roko prosto. On vas je tudi na vratu obvezal, ker bi se ne bili drugače zbudili, ampak bi izkrvaveli, če se ne motim. Ali je sunek globok?" "Skozi--'— jezik," odvrenm težavno. "Vsi vrsgi! To je nevarno. Lahko dobite mrzlico, ktere sicer jaz še nisem imel, a bi jo rajši kot vi; jaz sem že stara jerhovna, ktera več prenese kot tak greenhorn, kteri ni videl drugje krvi kot v klobasah. Saj niste nič drugače pobiti?" "Udarec s puško_— — na: glavo---na . pleča," odvrnem. "Torej pobiti ste bili? Sem mislil, da ste samo zaboden. No, to vam bode glava, bučala! Toda to pre-'ide; glavna stvar je, da vam niso ubili še tisto malo pameti, kar jo še imate. Edina nevarnost je v pre-bodenem jeziku, kterega se ne da obvezati. Jaz hočem — —; —." Več nisem slišal, ker sem omedlel. Ko se zbudim, začutim, dal se z menoj gibljejo; slišim peketanje kanj in odprem oči. Znajdem se — pomislite! — na koži tistega med veda, kterega sem jaz zaklal. Bila je privezana za dv&i konje in tako prirejena, da sem lahko ležal na njej. (Dalje jutri.) STRAN 4. Clevelandske novice. i 4 t * ' t ■ 1 V * J '{ * — Dva mlada bandita sta oropala v torek zvečer Jack Cohenovo prodajalno moških potrebščin na 1910 Hough Ave. nato sta ilastni- ka zvezala in- ga pustila ležati na hodniku poleg trgo-vitae. Ker nista mislila, da se bo Cohen tako hitro rešil, sta kar lepo mirno odkorakala iz trgovine im šla naprej po ulici. Cohen pa se hitro odvezal in jo udaril za njima. Na pomdč so mu šli j tudj sosednji trgovci m še-j talci. Vsr skupno feo hiteli za banditcma, toda ko so .se iim približali, sta ise obrnila in pričela streljati. To je zasledovalce prestrašila in lumpoma se je posrečilo-uiti. — Podivjan od pijače je hotel v pondeljek zvečer neki oče pobiti Isvopo ženo ir» tri sinove. Morali so iz stanovanja ter iskati strehe pri prijateljih. Družina stanuje na W. 58 St. Ko je šla prihodnje jutro policija na njegov dom, da bi ga aretirala, m bilo v hiši nikogar. Moški >se je najbrže streznil in se skril pred policijo. i i — Iz jezera je bilo potegnjeno včeraj truplo John Ri-leya, 29, iz 3209 Fulton Rd., ki je padel v jezero še meseca decembra lanskega leta. Truplo je zapazil policaj Svoboda, ki je poklical obrežne čuvaje. Riley je padel in utonil v jezeru na pomolu ob vznožju E. 9 St., ko je pridrvel na pomol neki konj z vozom. — V družinskem prepiru je vrgla Mrs. Mary Andy, 808 Hill Ave. v svojega Johna steklenico žganja, nakar je bila aretirana vsled kršenja prohibicije. Pravi, da je i prinesel on žganje sam do-j mov, da bo mazal z njo svo-I jo vijolino. Obravnava je od-I ložena za 2. aprila, j — Dva pijančka, ki sta bi-I la slučajno toliko "trudna," I da nista znala domov, i(n sta j šla spat kar v neki veži na j 2836 Central Ave., teta mo-j rala včeraj plačati $10 kaz-| ni. Dobil ju je policaj Mil-j ler, ju prebudil iz sladkih I sanj in odpeljal pred sod-I nika. | —Društvo Jugoslav Camp I št. 293 W. O. W. priredi dine I 24. marca v Slovenskem Narodnem Domu zabavni večer. Opozarja se vas že sedaj. da gotovo pridete! — Smrtna kosa. Umrla je danes zjutraj po kratki bolezni Mrs. Mary Schneller, mati Paul Schnellerja, tajnika Mednarodnega Stav-binskega in Posojilnega društva, na 463 E. 120.' St., v starosti 83 let. Pokojna je bila rojena na Vrhu pri Viln-ci blizu Črnomlja. Zapušča dva sina v Ameriki in enega v starem kraju in pa dVe hčeri. R. I. P. — Opozarjamo na oglas ' naše domače tvrdke Belaj & I Močnik. Za kratko dobo fee bo z vsako otroško obleko od šestega' leta naprej dajalo tudi "roller skates," ki 'so sedaj na pomlad gotovo najlepše darilo za otroke. --o- h stare domovine. Smrtna kosa. V nedeljo I 1. feb. je nenadoma preminul g. Oskar Treo iz znane ljubljanske rodbine. Pokojnik je 'bil v Ljubljani obče znan. — V soboto 10. feb. zvečer je umrla ga. Angela Verbič, roj. Adamič, soproga strojnega mojstra v državni bolnici g. Dra-gotina Verbiča. Pokojnica je sestra g. skladatelja Emila Adamiča. — V nedeljo je umrl v Ljubljani fe. os. Sprager, policijski nadstražnik v pok., v najlepši moški dobi 37 let. ' PRIDE Dr. Albert F. Sneli od Snelovega privatnega Sanatorija v Cincinnatiju, O. Bo v svoiem CLEVELANDSKEM URADU ERIE BUILDING . SOBE ŠT. 412 IN 414 . vogal E. 9th Str. and Prospect Ave. V PONDELJEK 19. MARCA in bo ostal do SREDE 28. MARCA Samo deset dni! Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok. Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju. Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni. Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozornost. Ako imate katame neprilike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj se poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vam da ' nasvet. Noben bolnik naj p« zamudi te prilike, i Ako imate revmatizem, nervoznost, ' slabost,, otelkle noge ali roke, jetr- ■ ne neprilike, srenei bolesti, ali katere-' koli zgubljajoče bolezni kakor oslab- ■ Ijenost, bledost, vrtoglavost diapep-sijo, slabo prebavo, zabasan ne- ! prilike v želodcu ali epilepsijo, bišči- ■ te dr. Snella. . Uspešno se zdravijo krvne in k«ž- . ne bolezni, kakor tudi pruh. Ženske, . ki trpijo na glavobolu, melanholiji, r hrbtenici ali na kakih posebnih bolez-, nih, ki so lastna ženskam, naj gotova . vprašajo za svet tega Specialista. * , Ovarium ali trebušne neprilike bo . zdravijo brez operacije. Ako se vam , je svetovalo, da se drste operirati za te vrste bolezni ali vsled praha, tedaj ne postavljajte preje življenja v _ nevarnost, da vprašata tega špesiali-' >ta' Stari ali mladi možje. Nobene razlike ni, na čem bolehate ali koliko časa bolehate; ako je v ne-* varnost vaša sreča, obrnite se na tega Specialista. Nič n^ de, kakšno bolezen imata ali kako slabe izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste ne-' ozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit» upanja, tedaj boste našli upanje v : njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sre-! č«. POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in na ner. voznostne ter dušne kompliciranosti. Naslovite vsa sporočila na Dr. Albert F. Sneli Vogal E. 9th St. and Prospect av. Uradne ure: od 9. dopoldne do 8 »večer. Ob nedeljah in praznikih oo" 10. dopoldne do 1. popoldne. SOBA ZA J ALI 2 FANTA se odda; kopališče iri elektrika. ' Vprašajte - na 6218 Superior Ave.' (63); VI1RNA DRUŽINA 2 osebe, išče stanovia-nje. 2 ali 3. sobe. Kdor ima sedaj kaj ipriliČnaga ali bo imel do 1. aprila, naj sporoči v uradu -Enakopravnosti. 164) iADI gotovega vzroka se proda dobro urejena, jgrccerija prav po nizki ceni. Štiri sobe in garaž. Nizka' najemnina. Oglasite se takoj na 6727 St. Clair j Ave. (65) | IZREDNO POCENI se prodia: hiša za eno družino; 6 sob in kopališče. Lastnik je prime ran prodati. Zglasite se na 1110 E. 76 St. ali pokličite Randolph 2313-J. Pokličite ob 9 zjutraj ali 12 ali 6 popoldne. * (65) VSLED ODHODA NA FARME se proda hiša, 6 sob, vse udobnosti. garaž, kokošnjsk; ob tla | kovani cesti blizu Warner rd. šole. Proda se še tudi skoro nov Ford Sedan in lot 40x140. Obrnite se na lastnika po 6. uri zvečer v nedeljo pa lalhko tekom celegia' dneva na 7907 Maryland Ave. od Warner Rd. Vzemite E. 105 St. karo. (65) Kadar želite izvrstnega godca na harmoniko, se oglasite pri FRANK ŽIBERNA, 1055 E. 67 «t. Se priporočam društvom za veselice in drugim ob času porok, krstij in botrij. Vsa naročila naj se odda par d ni .prej e. (x) STALNO DELO dobi voznik. Izučen mora biti pri (konjih. Plača po dogovoru. Zglasiti se je | pri Math Nemec, izdelovalec cement blokov( Noble, O. 63) E. 82 __ 738 med lake Erie irfSt. Clairjem pri Gordon PaTku imam 6 moderno urejenih sob. Cena $50; garaža po potrebi. Samo za boljšo družino 63) IŠČE SE MLADO DEKLE za pomoč v sladščjič,arm; flahko samo del ča«a po šoli. Da se tudi stanovanje in hrano 4921 St. Clair Ave. (64) PRODA SE VSAKOVRSTTEN LES VPORABLJIV ZA HIŠE, GARAŽE IN DRUGO 7618 ABERDEEN AVE. (64) prodajalna in popravl jalnica Čevljev se Prod£ poceni, ker grč lastnik v Cali fornijo. Meseč. najemnina samo $30. 6735 St C:air Ave., Cleveland, Ohio (77) IŠČE SE izvežbano dekle za hišna opravila!. Znati mora tudi miaio angleško. Dobra plača za dobro dekle. Vprašajte pri Dr. Garber, 10539 St. Clair Ave. Telefon Princeton 1688-M, Ed dy 1833. (63) STEARNS AVTOMOBIL za 7 o-seb; zaprt in v dobrem stanju se proda. Na račun se vzame tudi lot. Kdor ga želj dobiti, naj se zglasi na 985 E. 185 St.. Stop 125 Shore Line kara. (65) SLUŽBO DOBI porter. Lahko delo in dobra plač«. Hotel Ser-schen, 694 E. 152nd St. 63) NAPRODAJ HIŠA ZA DVE DRUŽINI; 11 seb in garaž v ozadju. Vprašajte na 6728 Edna Ave. (65) "enakopravnost" MARCH 15th, 1923. t MALI OGLASI ji § ? • - * J - KUPUJEM IN PRODAJAM vsakovrstne trgovine, gostilne, dadščičame, hiše, lote in vse kar • spada pod to stroko. Predno ku-aite hišo ali lot, oglasite se pri 11 eni ali pa če bi radi prodali mi ^ pišite in pridem sam do vas. Kamorkoli je, vas popeljem, da se s sami prepričate. Se priporočam. ^ ANDREW SAMICH Real Estate q 1123 Norwood Rd., v ozadju- ' jlllllBlEllliliUlllllillll ( 'Električni stro- ] ji za družinsko i vporabo xUAjgll^^lRazni deli in Y^WlSl&x' potrebščine 4 ^jSINGER jfe^&^gO) ŠIVALNI STROJI LOUIS LEVSTIK 6527 S.T. CLAIR AVE. V zalogi imamo stare stroje od $5.00 naprej. -V 's ' « * l BVR - e PR POZOR! PLUMBARSKO DELO Rojaki Slovenci, Hrvati in drug Slovani kadar potrebujete dobregt plumbarja v vaši niši, pridite k men; za vsako delo, katero vam garantirair Ja bo izvršeno dobro. Postavljam stranišča, bane, sinke. ;otle za gorko vodo, vodne kanala (sewer work) itd. Zmerne cen« Nick Davidovich 15804 WATERLOO RD. Eddy 7188. , StBBlSSlSl!3L ^^ ^^ llEjS^INHWMIMg ANCMOH V Jugoslavijo v 9. dneh. Potujte na enem izmed morskih velikanov, ki odpluje vsak torek: A.QUITANIA ........................45,647 ton MAURETANIA ....................30,704 ton BERENGARIA ....................52,022 ton Razkošne kabine tretjega razreda z 2., 4. ali 6. posteljami. Izvrstna jedilnica, kadilnica in počivalnica. Zaprt krov za šetanje. Izvrstna hrana. Vse udobnosti kot doma. Nobenih skrbi. Za listke in druge informacije se zglasite pri bližnjemu zastopniku v vašem mestu ali v bližini Cunard denarne pošiljatve se izplačajo v Jugoslaviji hitro, sigurne in zane-slivo. JAVNE RAZPRODAJE. Kupiii smo 122,000 parov a-meriških atrmadnih čevljiev Mun-son jzdelka, mer od 51/2 do 12, ki so bili zadnji preostanek enega izmed največjih vladnih kpntraik torjev za čevlje. Ta čevelj je jamčen, da je iz 100 odstotnega .usnja, temno rujave Iparve s prišitim jezikom, da ne more vanje blato ne voda. Ak-. tualna vrednost tega čevlja; je $6.00. Toda ker smo jih kupili toliko skupaj. jih nudimo javnosti lahko po $2.95. Pošljite pravilno mero. Plačajte poštarju, ko vam jih odda ali pa pošljite denarno naikiaznico. A. ko čevlji raso taki, kot pravimo, vam bomo radevolje vrnili denar nemudoma na zahtevo. NATIONAL BAY STATE SHOE COMPANY 296 Broadway, New York, N. Y. _ 00 YOU KNOW WHY" - - Some Guys tire So Busy Talking They Can't Work ? __d^ fo( m pager By Fisher | (owe Of THE S liTIJydtLES (_ hold M wiSeSTCuSl NOUM ti \ /THIS PVCLM \ u,6i.l (M PRCSIQt-'0' J W.s> suPOO^rif keyr ^ WSnt ] I .MTHIS < BNiTH "*"[ ......t--- ..........' -J V PONOS VSAKI GOSPODINJI JE BREZ DVO- I MA LEPA KUHINJSKA IN JEDILNA POSODA j| V moji prenovljeni trgovini dobite vedno veliko izbiro alumi- jiH ninm in porcelanaste posode, ravno take kot jo vi potrebujete. rjšš Dalje imam v zalogi veliko izbiro velikonočnih daril: baskets, [= rabbits, chickens, itd. Sploh vse kar potrebujete za praznike. iM! Pridite in oglejte si mojo razložbo predno kupite drugje. Anton Dolgan 1 Wood 507-M 15617 Waterloo Rd. p ■EPEEIlilEEEEIlEEEEEEEfflEmEil HIMW111M j ti l^fllK [ M|H!WlJllWj>ljWIH|MIII|Mj>ltMIH|MIIIIMjTHMIJll|W|iHMIJH?WH3|WtBIt011Bf [lllIMjl 11H W11 B^^Mi^M^MM ^^M^iVl Naznanilo in priporočilo. Vsemu cenjenemu občinstvu v Clevelandu in po dru- |jj | g;h zunanjih naselbinah širom Amerike naznanjam, da vam |j| j pošljem kakoršnokoli suho mesenino želite, domače staro- |]i | ltraljako pripravljene šunke, plečeta, želodce, suhe prate, ||i j suho slanino in klobase. šjj Pošilja se po naročilu na dom. Vsi rojaki> ki želijo biti |{i i dobro postrežem na'j pridejo osebno ali pošljejo naročilo sji j pismeno, da boste imeli ras dobro suho mesenino za Veliko ŠJj \ Noč. |f Primerne cene in dobra postrežba. Se Vam priporočam 5{ Anton Bašca | 1016 E. 61. Street -:•--Cleveland, O. | "■liiiaii»|B|iil»|ii|»|iiia|ii!B|ii|»|ii|»|ii|a|ii|»|ii|oiii|aiii|i»|ii|»|ii|»|ii« T5T1 FTETi iTSTi IT57I JT5T1 iT3Ti 11 ETi mri iriiTi ii«Ts i(«Ti iToTi iTSTi iTSTi rt37i ITbTi iTSTi »TETi ir«Tl iTSTII JTiiiT iTETi «TiiTi ITiTi rf«n !T5 IHHHHHHIMKHlMMHSSinHHB: j i Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva odprla j GROCERIJO IN MESNICO \ na 6532 St. Clair Ave. ! i postregla vam bova z najboljšim blagom po zmer- j nih cenah. Dovažava tudi na dom. Se vam priporočava za dbilen obisk LUZAR in ŠKRRJANC | i IIBliBIBalBBIBBBliamBaBBaBIBIBBBlIBi pHiiiiiiiiiiiiiii!i!iiiiiiiiiiiBiiiiiiiii| 1 POPOLNA ZALOGA | 1 I ravnokar prejetega modnega pomladan- yf/p*i r= skega blaga. Velika zaloga oblek za o- /i [= troke, srajct oblek za ženskej spodnjega jfjP'I A N perila, nogavic, finih moških srajc in [= | kravat. Nizke cene. Se priporočam za (J\ jt^i' l [n nakup za velikonočne praznike. I 711 l| [g j JOHN DEBELJAK 1 580 E. J52nd Street I liroEHfflEEfflllElEEgEHESBHllEHEMBIl DR. SMEDLEY, špecijalist ^^-jpTV-^ JAZ IMAM ^40 ^LET^ SKUŠENJ V ulilV Ne obirpajte torej, pojdite k prave- ^affiAJ « mu špecijalistu in !>e h kakemu ne;z- Jntj^jO HJ vežbanemu. Resničen špecijalist in ffiKS^ = \ "Pro,esor vas ne bo vprašal, kje in kaj wffiflTn ^ Fll M&) vas ')0''' temveč vam bo sam povedal, a I* ~: 1 Lg^s^f^® kaj vam je po temeljiti .preiskavi. Knmf f ~ rr~r- Prihranili si boste čas in denar. Mno- mVWfJ k- ; L 3 IU®V K» drugi zdravniki vam niso mogli po- Mlml 11'f Mb" i J W Vji S^i/ ma?fa''> n'so imeli dovolj skušenj is HH nKf in ne zmorejo zapopasti vašega s'u- ujflf '^-jL- .jLprU \Wf čaja, kakor bi ga morali. f.tu. pSf.l Moj aparat X-žarkov in moje bak* J . laj terio'. ;gične preiskave krvi mi razo- " . denej > vašo resnično bolezen in če St^O^ vas >. zamem jaz pod mojo oskrbo, se vam bo povrnilo zdravje in živahnost in počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali ne. — Ne tratite časa in lenarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako inesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške ali žc ske. DR. SMEDLEY, špecijalist 4 URADNE URE: od 9. dop. do 4. po;\ -- od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. doi> do }. pop. SOBA 4. 10406 EUCLID AVE. vog. E. 105 St. 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO. IŠČE SE PRIDNO dekle za boljšo drdžiono m, Euclid Heights Plača od $12 dp $15 na teden. Vpraša se na 6424 St. Clair Ave. (63) PRODA SE hruške, črešnje, maline, bezgovec papriko in drugo! vse v steklfemicah; orehe kislo zelje, nekaj praznih sodov in nekaj sodov sajdra; kokoši in več drug« ga. Prodaja Frank Pevec, 1260 E 168 St. 63) TEŽAKI — -STALNO DELO The Cleveland Metal Products Co 7609 Piatt Ave., Cleveland, 0. (64) _ IŠGE SE dekle za hišna opravila. Dobra plača; imela bo svojo sobo. Zglasiti se je na 4714 St. Clair Avenue. 63) —V NAJEM SE ODDA 5 sob, spodaj; elektrika in klet-Najemnina $23. Vpraša se na 1277 E. 55. St. 63) DELO DOBI izurjena ' strežajka za serviranje gostov v restaVTan-tu. Dobra plača. Zglasiti se je h3 694 E. 152nd St. Hotel Serschen iaSaraiSS^iESI^ Gospodinje pozor! Ako hočete imeti za Veliko Noč okusne domače šunke, želodce in drugo prekajeno svinjsko meso, potem se oglasite Pn Ferdinand JAZBEC, Slovenska Mesnica in Grocerija* na 14401 THAMES AVE.^ Vlahov* i ŽELODČNA grenCica Je narejena in zape" catena v . ZARA (Dalmaci)«' izza leta 1861 od ROMANO VLAHOM Naprodaj po lekarnah, s'adže.T nah in grocer«*^ Edini zastopnik . ' Združenih ^^ V. LANGMANN, Inc. f DEBELI PRA§lCl naravnost iz kmetov« ■ Vseh velikosti, živi ali ^ " ženi, pregledani od mesta. P » peljani kamorkoli. Nilzke ce Pridite ob pondeljki>h ali kih in si izberite vaše PrflS H. F. HEINZ, Stop 150 Shore Line. Willoughby kara. Telefon Wickliffe lOg^^ ALI ŽE IMATE NAJNO^^ GRAMOFONSKE PLOSC&1 Navedeni $$ i ^ii&JSiiSr nekatere: v jg jm&^m, Bern Star S? 1 If lllet - Sveta ^ W^W - Kaitnnkft P^.^ lar^assp- 1 ~~ ffih novih- ^ Jako znižane ^! ^Wg) ne grafM^; 9 ST. CLAIB Jfi. Dri «i uri M gjQ CO' 6.04st.cair^ M Velika zalo g** tnine, H in najfinej^6t9- IB Popr^vbanjo UgS rokrajske i" ^ H rikansko ^^^ Bffll kovrstno t^Lp fissile ' { " Vse delo - garantirano. TEIiEFON: Bril Rand. 710-W. Priijc. ^^ LiU^UHi I, I I ! I I I 1(1