Maribor, torek 30. aprila 1929
a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam čele. zav. v Ljubljani it. 11.409 lataino, prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13
Oglaai po tarifu
Ogiaaa aprajema tudi oglaani oddelak .Jutra1* v Ljubljani, Praiarnova ulica it 4
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
oblast in ko se je po inicijativnosti vc
Poitnlni pihana v gMSvTrtr
Leto III.
c.
Rafiun pri poitnam fak. zav. v !
r * -	■	•	■
i tudi oglaani oddelak .Jutra" v Ljubljani, Praiarnova ulica it. 4
V obrambo mariborske oblasti
Dasi vprašanje nove upravne razdelitve danes ni' aktualno in po mnenju mnogih postane aktualno morda šele v par letih, je vendar naravno, da se vsi oni krogi prebivalstva mariborske oblasti, ki ne mislijo samo od danes na jutri, ampak imajo pogled uprt tudi v oddaljenejšo bodočnost, neprestano zanimajo za vitalno vprašanje: ali bo mariborska oblast obstajala tudi v nanovo urejeni državi ali pa bomo doživeli recidivo v neposredno po-prevratno dobo, ki jo imamo v ozemlju današnje mariborske oblasti, tako z ozirom na naše gospodarstvo, kakor tudi iz drugih vidikov v ne baš najboljšem spominu. Nedvomno je. da bi se morala za to vprašanje zainteresirati vsa naša javnost, in prepričani smo, da bi se vse naše občine v mariborski oblasti in vse druge korporacije izrekle za obstoj mariborske oblasti, ako bi sodile zgolj z gospodarskih in nacionalnih vidikov in ako bi tuintam ne bilo še nekaj ostankov mentalitete, ki io je vbrizgala politična demagogija. Cujemo, da se bo te dni kot ena iKined prvih oglasila mariborska občina kot sedež oblasti, ki je na obstoju oblasti gotovo predvsem in živo interesirana. Ako se to obistini, ako se naša metropola mariborske oblasti izreče odločno za obstoj oblasti, ni dvoma, da ji bo sledila tudi ogromna večina ostalih občin.
Predstavništvo gospodarskih organizacij mariborske oblasti je nedavno izročilo kralju in članom vlade obširno, globoko utemeljeno in stvarno spomenico, v kateri se povdarja, da bi bila združitev obeh slovenskih oblasti v eno škodljiva ne le z vidika gospodarskih, ampak zlasti z vidika državnih in nacionalnih interesov. Mariborska oblast, ki obsega 745 km* in šteje nad 645 tisoč prebivalcev, hra v svojih mejah tri večja mesta z lastnimi štatuti, 16 mestnih, 34 trških in 686 drugih občin, ena izmed največjih oblasti v državi ter je tekom svojega obstoja v polni meri dokazala, da je življenja sposobna. Nešteto gospodarskih organizacij v oblasti dokazuje, da se gospodarstvo tu dobro razvija in da je v Organizatornem pogledu na visoki stopnji. Poleg neštetih kmetijskih organizacij, poleg visoko razvi-tega denarnega in ostalega zadružništva na deželi ter v mestih in trgih, je v oblasti 112 .obveznih obrtnih zadrug z 12.000 Člani, 42 obrtnih in trgovskih društvenih organizacij s 6000 člani, 14 trgovskih gremijev z nad 5 tisoč člani, so lastne obrtniške, gostilničarske In trgovske zadružne oz. gre mijalne zveze, so posebne organizacije industrijcev ter cele legije delavskih obligatornih in prostovoljnih strokovnih organizacij.
Za teritorij obmejne mariborske oblasti je tujski promet neprecenljive vrednosti. Poprej skoro nepoznan, sc * *i1no razvil v. dobi. ko imamo svoio
likih županov ustanovila posebna tuj-sko-prometna zveza za mariborsko oblast, ki je dokaz za velik pom n dobro organiziranega tujskega prometa v oblasti. Če vpoštevamo še tujstvo, da imamo v mariborski polasti štiri moderno urejena zdravilišča (pp". Slatina. Dobrna, Topolšfca, Slatina Radenci) s svetovnim slovesom ter poleg teh še celo vrsto letovišč in kopališč (Celje), dalje Savinjske planine z Logarsko dolino in Pohorje kot izredno privlačne točke za turiste, in si končno tudi naš Maribor sam, »jugoslovanski Meran«. pridobiva vedno več ugleda kot daleč na okrog znana letoviščarska točka, je gotovo, da moramo imeti v Mariboru tudi še zanaprej vsaj upravni in samoupravni centrum, ki bo sistematično dvigal zaklade naše narave in jih odpiral za bogate vire tujskega prometa. To tembolj, ker se z zgradbo aerodroma odpirajo daljne neslutene možnosti razvoja tujskega prometa.
Mariborska oblast je davčno najmanj tako močna kakor ljubljanska, ima pa svoje gospodarske posebnosti, ki se morejo uspešno razvijati le pod vodstvom dobre samouprave. To so: naša izredno razvita lesna trgovina s splavarstvom, svetovno znano vinogradništvo naših ormoško-ljutomer-skih goric in Haloz, hmeljarstvo Savinjske in Dravske doline itd. Vse te panoge bi bile zanemarjene, ako bi ne imeli svoje oblastne samouprave.
Visoko razvito šolstvo (5 gimnazij in realk, 1 trg. akademija, 1 drž. trg. šola, 3 učiteljišča, 18 meščanskih Šol, 3 kmet. šole, 1 rudarska šola, 36 obrtnih, 7 trgovskih in 2 gostilničarski nadaljevalni šoli, 17 gospodinjskih in 350 osnovnih šol), istotako visoko razvito zdravstvo (6 bolnic, 2 sanatorija, 4 privatni zavodi, dispanzerji, 3 hiralnice ter več socialnih ustano”1 dokazuje, da zavzema mariborska oblast v teh pogledih nedvomno prvo mesto v državi.
Najmanj tako važni pa so tudi na-cionalno-politični vidiki, zlasti z ozirom na Maribor kot obmejno mesto, kjer sicer še prevladuje nemški kn~ pital, ki pa je baš vsled razvoja kot upravni in samoupravni centrum d i-bival in še dobiva vedno bolj jugosb-vensko lice. Z ukinitvijo oblast"-? uprave in samouprave in sledečo iz-s 'tvijo okrog dobre stotine jugoslo-v'-iških uradničkih rodbin, bi p-""hi Maribor v kratkem eldorado neza;ic-sliivih tujerodnih in iredentistično dahnjenih elementov in trdnjava > tidržavne propagande. Naša naloga in dolžnost države pa je, da ustvari iz Maribora, kot obmejnega mesta, ki je tudi križišče železniških zvez s sosednimi državami in ker je vpliv teh držav naravno znaten, trdnjavo državne zavesti v obmejni coni. V to svrho pa je potrebno, da ostane Maribor center državne uprave in oblastne samouprave.
Spoinen'ca h koncu povdarja silno oddaljenost Ljubljane zlasti za Prekmurce, in predlaga, naj se območje mariborske oblasti razširi tudi na varaždinsko okrožje* ako jc razširjenje sploh potrebno.
Ni dvoma, da je spomenica gospodarskih krogov, katere vsebino smo kratko podali, temeljita in stvarna. Za to akcijo gospodarskih krogov se mora postaviti vsa naša javnost, prenehati pa je treba z raznimi lokalno-patrijotskimi predlogi o eni slovenski oblasti s sedežem v Celiu itd., ker 80
BEOGRAD, 30. aprila. Včeraj je bilo bivš. poslancu Puniši Račiču, ki je dne 20. junija 1928 oddal znane usodne strele v narodni skupščini, ter njegovima tovarišema Tomi Popoviču in Jovanoviču uradno sporočeno od sodišča, da se bo vršila glavna razprava dne 27. maja pred okrožnim sodiščem v Beogradu. Puniša Račič se nahaja v preiskovalnem zaporu, dočim sta obolela Popovič in Jovanovič v kaznilniški bolnici.
Za obrambo obtožencev se je priglasilo 33 odvetnikov, med njimi 25 iz Beograda, 6 iz ostale Srbije, dr. Radivoj VValter iz Zagreba in dr. Ljubič iz Knina. Razen tega so tudi obtoženci sami pripravili svoje obrambne govore. Puniša Račič piše svoj govor že več mesecev. Obrambni govor Tome Popoviča
j Račku
VRŠILA SE BO 27. MAJA PRED OKROŽNIM SODIŠČEM V BEOGRADU. VELIKO ŠTEVILO BRANITELJEV IN PRIVATNIH TOŽITELJEV.
obsega že nad 100 strani pisarniškega formata. Le Jovanovič-Luna je izjavil že ponovno, da ne polaga na to nobene važnosti, ker se hoče držati le na steno-grafični protokol skupščine, iz katerega Ja baje razvidno, da kritičnega dne dni izpregovoril niti besedice.
Kot privatni tožitelji nastopijo: za sirote ustreljenega poslanca dr. BasariČka zagrebški vseučiliški profesor dr. Šilo-vič, za sirote Pavla Radiča veleindustri-jalec Milan Prpič, za vdovo Pavla Radiča bivši poslanec dr. Sekula Drljevič, za vdovo Stjepana Radiča odvetnik dr. Šafar in inž. Avgust Košutič. Beograjsko okrožno sodišče je akte zaključilo* manjkajo le še zaprisege nekaterih prič. ki se procesa ne morejo udeležiti.
/talinova zmaga
STALIN PRODRL S SVOJIM STALIŠČEM NA KOMUNISTIČNI KONFEREN-Cr NA VSEJ CRTL - KAPITULACIJA OPOZICIJE.
MOSKVA, 30. aprila. Včeraj je komunistična stranka Rusije zaključila svojo konferenco s pričakovanim rezultatom: Stalin je prodrl s svojim stališčem na vsej črti. Opozicija je morala kapitulirati in vladni krogi so mnenja, da je s tem strta tudi njihova notranja odporna sila. Vlada je z rezultatom komunistične
konference zelo zadovoljna in ne name* rava začasno izvršiti nobenih energič-nejših korakov proti opoziciji. Sedaj se pričakuje procvit industrializacije dežele, čemur so pristaši Trockega z vso odločnostjo nasprotovali. Konferenca je o-dobrila tudi vladno agrarno politiko dn se bo ta nadaljevala v dosedanji smeri
Požiuljenje narodnoobrambnega čela u mariboru
Za Jugoslovansko Matico, koje mariborska podružnica se je te dni regenerirala, je prišla sinoči tudi mariborska podružnica Ciril-Metodove družbe, ki je imela zvečer svoj občni zbor. Udeležba je bila priličnat pokazala je pa zlasti odsotnost mladine, da se večina še vedno ne more prav znajti v pojmovanje o potrebi narodno-obrambnih organizacij tudi v svobodni narodni državi. Udeleženci so svojemu začudenju, da se mladina ne zanima niti za delo Jugoslovanske Matice niti Ciril-Metodove družbe, dali duška v ponovnih izjavah.
Predsednik podružnice g. dr. P. S t r m-šek je uvodoma pozdravil zastopnika Jug. Matice, nato pa izrekel posmrtnico pokojnemu vojvodi Stepi Stepanoviču, ki so jo zborovalci stoje poslušali. Nato je razpravljal o potrebi in možnostih strnitve narodno-obrambnih organizacij, od Koje smo danes — zdi se —^ del j kot kedaj. Saj so ustanovitve novih obrambnih organizacij to možnost le še poslabšale. Povdarjal je potrebo ožjih stikov med vodstvom družbe in podružnicami, predvsem onimi ob meji, zlasti pa potrebo ožjih stikov med Ciril-Metodarji v Mariboru.
Tajniško poročilo je podal tajnik gosp. Cvetko, blagajniško predsednik sam. Dohodkov je imela podružnica lani 12.689 Din, Izdatkov 3.397 Dfn, prebitek se bo porabil v kulturne svrhe ob meji.
Novi odbor se je Izpopolnil s posebnim propagandnim odborom, v katerega je vstopila cela vrsta znanih nacionalnih in
v praksi pač neizvedljivi in pogrešni in navajajo le vodo na mlin onim, ki čejo demontirati mariborsko oblast. iz .Dolitično-deinag*'Mh razlogov ho-
kulturnih delavcev. Predsednikom je bi! ponovno izvoljen g. dr. Strmšek, njego^ vim namestnikom g. nadzornik Tomažič, tajnikom g. šolski upravitelj Cvetko, njegovim namestnikom g. prof. dr. Pivko, blagajnikom g. dr; Lašič, namestnikom g. Kejžar, revizorjem gg. Dobravec in Fr. Majer, v širši odnosno propagandni odbor pa gg.: Nace Vidmar, Bureš, Karel Dolenc, Klemenčič (Pobrežje), Lukman (Tezno), Pšeničnik in Lindner (Studenci), Andr. Oset, dr. Lipold, Belle, Ljud. Krajnc, Tumpej, Rožman, inž. Debevc, dr. Kac, Joško Hren, prof. Brolih, Bratuš in Špindler.
V debati o programu za delo v leto* šnjem letu se je zlasti povdarjala potreba razširjenja razmerja napram Nar. Odbrani in Jug. Matici, dalje pa se je načelo vprašanje stikov s slovenskimi delavci v tujih državah. Mariborska podružnica bo iskala čim tesnejše stike z ostalimi podružnicami CMD v severnem obmejnem ozemlju.
Nesreča v kamnolomu.
V nedeljo je pripeljal neki zasebni av* tomobil v bolnico dva težka ranjenca, oba delavca iz bresterniškega kamnoloma: 26 letni Karel Herič in 30 letni Peter Kagman sta prezrla neko mino, ki jo eksplodirala ter ranila Herlču desno oiko, dočim je Kašman dobil poškodbe na trebuhu. — Oba ponesrečenca so odpravili z neldm zasebnim avtomobilom v bolnico. Karel Herič bo najbrž okreval, a položaj Kašmana. kateremu je raztrgalo črevesje, je težji. _
Voz je podrl včeraj^popoldne v Cankarjevi ulici 51* letno Elizabeto Lorber iz Lajteršperga-Natrla si je kost desnega nadlaktja. Te-lefonično pozvani rešilni oddelek je nudi! ponesrečenki prvo pomoč ter jo odpre' mil v domačo nego*
MsHBSiišlc! VECčfj^TF Jutra
V Maribor u, cine '30. IV. 1929.
Za policijsko ravnateljstvo v
Mariboru
RAZŠIRITEV POLICIJSKEGA OKOLIŠA NA OKOUSKE PREDMESTNE OBČINE. REORGANIZACIJA POLICIJE.
Med drugimi pr »osnovami naše notranje uprave, ki se pripravljajo v Beogradu, se proučuje tudi vprašanje enotne ureditve vse državne policije. Stremljenje vlade je, ločiti upravno-politične posle od policijskih tudi tam, kjer doslej te ločitve ni bilo, t. j. v predvojni Srbiji. Dalje se bo uvedla tudi v srbskih mestih, Beogradu itd., namesto dosedanje žandarmerije mestna policija in izenačile se bodo naposled uniforme in metode dela, uprave in postopanja. Pri nas v Sloveniji se po teh reformah, kakor iz-gleda, ne bo veliko spremenilo, pač pa bo ta preosnova globlje posegla v ustroj varnostne straže vzhodnih in južnih mest naše države, in to gotovo v korist tako javni varnosti kakor tudi ugledu naše kraljevine v zunanjem svetu. Po izvedbi te reforme bodo najbrže utihnile vse kritike raznih »Glavnjač«, ker zanje ne bo več povoda.
Po vesteh, ki so jih zabeležili beograjski listi, se bo osnovalo pri ministrstvu notranjih del v Beogradu glavno policijsko ravnateljstvo, ostala policijska služba bo pa organizirana po pokrajinskih ravnateljstvih, ki bodo podrejena osrednji centrali. Koliko bo teh ravnateljstev in kje bodo njihova središča, o tem se v javnosti doslej še ni razpravljalo, zato se nam zdi potrebno spregovoriti par besed glede ureditve policijske službe v našem obmejnem Mariboru in v naši oblasti. Kajti, ne more nam biti vseeno, ali bo Maribor tudi to pot prezrt, ali pa bo vsaj v tem oziru postal samostojno pokrajinsko središče.
V	Mariboru imamo sedaj samo koml-sarljat, ki je v svojem delovanju teritori-jalno tako omejen, da mnogokrat ne more vršiti svoje naloge tako, kakor bi bilo potrebno, posebno pa z ozirom na velika predmestja in na bližino državne meje. Ta nedostatek se je čutil tudi že poprej;
zato se je svoječasno delalo na tem, da se naS komisarijat preuredi v policijsko ravnateljstvo, kateremu bi se izročila policijska služba tudi v vseh predmestjih in deloma tudi v vsej oblasti in na meji. O tem vprašanju se je takrat razpravljalo tudi na merodajnem mestu v Beogradu, zakaj do uresničenja te akcije ni prišlo, nam pa ni znano. Danes, ko se o tem definitivno odloča in ko se bo določila organizacija policijske službe za dolgo dobo, je brez dvoma nujno potrebno, da pove tudi Maribor svoje želje ln s primerno akcijo poskrbi za to, da se bodo pri novi ureditvi upoštevale.
Maribor je izrazito obmejno mesto, torej točka, kjer se stekajo najrazličnejši mednarodni življi, med katerimi so često nevarni zločinci vseh vrst, zato je policijska služba tu bolj komplicirana in naporna, kakor kjerkoli v notranjosti države. Na to se je treba ozirati in se bo treba tudi pri novi ureditvi naše celokupne varnostne službe in zato je neobhodno potrebno, da dobi obmejni Maribor svoje samostojno policijsko ravnateljstvo in da se mu izroče v oskrbo tudi vsa predmestja. Naše predmestne občine: Studenci, Nova vas, Tezno, Pobrežje, Krčevina in Lajteršberk so z mestom tako tesno spojene, da tu ločitev varnostne službe na policijsko v mestu in orožniško v predmestjih, ni umestna. Pomisliti je namreč treba, da stanuje v teh predmestjih veliko število ljudi, ki so sicer le v mestu zaposleni, in že to samo na sebi zelo otežuje redno kontrolo in evidenco policije.
Maribor torej potrebuje policijsko ravnateljstvo z razširjenim teritorljalnim in kompetenčnim delokrogom. Zato apeliramo na merodajne faktorje, da storijo pri vladi vse potrebne korake, da se bo pri novi organizaciji celokupne policijske službe v državi to upoštevalo!
mariborsko gledališče
Torek, 30, aprila ob 20. uri »Poljska kri* ab. A. Kuponi, Gostovanje g. Neraliča. Sreda, 1. maja. Zaprto.
Četrtek, 2. maja ob 20. uri »Poljska kri* ab. C. Kuponi. Gostovanje g. Nerallč. Ptujsko tledalllče. Petek, 3. maja ob 20. uri »Grof Luksenburškl*. Gostovanje Mariborčanov.
Za »Proces Mary Dugan«, ki se študira sedaj v mariborskem gledališču, se je že prijavilo nekaj interesentov, ki tvorijo na odru publiko in zasledujejo potek obravnave. Število pa še vedno ni zadostno in prosimo ponovno, da se dame in gospodje, ki imajo zanimanje do gledališča, javijo jutri v sredo 1. maja od 1.—3. popoldne v gedališki pisarni pri režiserju g. J. Koviču. Kdor pa v tem Času ne bi imel časa, naj pride istega dne ob H8. zvečer na oder v gledališče. Druga ensembelska vaja za »Proces« je v sredo 1. maja ob H 8. zvečer na odru.
Obletnica turne{e 6lasbene matice u šulco
Danes je ravnokar minilo leto dni, odkar je v najhujšem dežju poletela Glasbena Matica v Švico. Te vožnje In koncertov se z radostjo spominja vsak Matičar. Kako tudi ne, to mora človek doživeti in nikdar ne bo pozabil krasote švicarskih krajev, gora in jezer. Pa tudi Švicarji niso pozabili Glasbene Matice. Ravno danes je n. pr. sprejela Glasbena Matica iz Basel-a tole laskavo pismo od prezkienta »Baseler Lledertafel« g. Emila Kelser-ja, častnega člana Glasbene Matice: »Zelo spoštovani gospodje in dame, moji Uubl prijatelji in prijateljice ulasbene Matice! Kmalu se ponovi zo-
pet dan, ko ste vkorakali v Basel, kjer ste nam s krasnim koncertom pripravili redek užitek in s svojim prijateljstvom in ljubeznivostjo pripomogli do onega prijetnega In domačega sožitja, kakor ga zmore le čisto prijateljstvo pevcev. Za me so pa oni dnevi še posebne važnosti, ker ste mi izkazali visoko čast, da sem potom častnega članstva za vse čase najtesneje zvezan z Vami. Jaz sem ponosen na to čast in Vas smem zagotoviti, da se Vas zelo mnogokrat spominjam in nimam srčnejše želje, kot da me dobra usoda zopet enkrat pripelje v Vašo sredino, da si podamo roke in ponovimo ter poglobimo naše prijateljstvo. Dne 8. in 9. maja se Vas hočem spominjati in Vam klicati mogočen: Živijo! iz daljave.
Kino Union Tal. 32»
Ljudska univerza v Mariboru.
Ljudski univerzi se je posrečilo pridobiti za soboto, 4. maja, pisateljico Juani-to Garcio iz Santtaga (Chile), da predava na podlagi lepega izčrpnega filma o temi: »Od Indijanca do evropske kulture v Južni Ameriki«. Pisateljica se mudi v študijske svrhe v Evropi In je ravno prepotovala Jugoslavijo. Predavala je v Beogradu in Zagrebu. Za Mariborom bo predavala na Dunaju in v Pragi. Prireditev bo v Apolo kinu. Poročala bo tudi o življenju Jugoslovanov v Chile. — V pondeljek, 6. maja, ob 8. zvečer pa bo intimni ženski večer o temi: »Bodi zdrava, lepa In srečna l Predavala bo eugenet kinja ga. Jutta Baumgartner iz Gradca. Vprašanje iz ženske higljene in ženskega življenja:	negovanje	obraza,	telesa,
šport, obleka. Kako preprečim staranje? Kako si ohranim zvestobo moža? Ljubezen, ljubosumnost, seksualno življenje. Predavanje Je dostopno samo Ženskam nad 18 let.. Predprodaja za obe prireditvi od 2. maja pri ge. Brišnik In g. HOferju.
..Devica orloan«ka“
Nijveeji Iti« Mioa«. Vuk ai mori ofltdati to delo
Od tatrtka, dna 2« da nadaila 9. maja
, Jeanne d' Are*’
400
• 0
Našim naročnikom
Današnji Številki smo priložili za zunanje naročnike položnice ter prosimo, da poravnajo naročnino, ako tega še niso storili. Obenem prosimo vse zamudnike, da čimpreje poravnajo svoj dolg.
Uprava »VECERNIKA«.
Igralci držaune loterije pozor!
BUža se žrebanje zadnjega kola z mi-Donskimi dobitki. Opozarjamo Igralce, da obnovijo pravočasno svoje srečke, ker se bo vršilo žrebanje že dne 6. maja. Nove srečke so tudi nelgralcem na razpolago in Jih dobijo pil upravi »Jutra« In »Večemlka«, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Proslava 1. maja.
Policijski komisarijat ponovno opozarja, da je proslava delavskega praznika v vsakršni obliki prepovedana. Zlasti opozarja, da bo sleherni poizkus neupoštevanja tozadevnih razglasov kaznovan najstrožjfe, ker se doznava, da nameravajo nekateri nerazsodni delavci provocirati incidente. Delavstvo in meščani se pozivajo, da se od skupin ali krajev even tuelnih pouličnih dogodkov takoj odstranijo in oddaljijo, da jih ne bi doletele neprijetne posledice. Varnostnim organom pa se ima vsakdo brezpogojno pokoriti.
Red bogosluženja o uskršnjlm prazniclma u pravosl. kapeli.
Vel. četrtek: u 18. časova bedenije; vel. petak: u 16.30 časova večernje; vel. subota: u 16.30 časova večernje; uskrs: u 4. časa jutrenje i posle pauze liturgija; uskršnji ponedeljak: u 7 časova liturgija. — Iz kancelarije Pravosl. parohi-skog zvanja v Mariboru. —
Prota Trbojevič
slavide svoju Krsnu Slavu na Gjurgjev-dan zbog familijarnih prilika samo u najužem krugu.
Novinarski klub.
Prihodnja redna seja se bo vršila v ,etrtek, 2. maja ob 17. uri v kavarni •Bristol«. Ker so važne zadeve na dnev-lem redu, je prisotnost vseh članov nuj-10 potrebna.
Gostovanje g. Neraliča v mariborskem gledališču.
Opozarjamo še enkrat na današnje go-.tovanje priljubljenega pevca g. Frana Neraliča v Nedbalovi melodijozni opereti »Poljska kri«. To bo njegov prvi nastop v gledal’ščii po preteku skoro enega leta. Ker nudi ta opereta pevcu dovolj prilike, da se razpoje, bo to gotovo storil tudi g. NeraHč, čigar krasni glas je v najlepšem spominu izza Časa marib. o-pere.
PARK KAVARNA
1. maja popoldna
KONCERT
Zveza privatnih nameščencev v Mariboru
vabi na javen članski sestanek privatnih nameščencev, ki se bo vršil v petek, 3. maja, ob 20. (8.) v prostorih hotela »Pri zamorcu«. Dnevni red: Naše stališče o uredbi o odpiranju in zapiranju trgovskih in industrijskih obratov ter pisarn. Gre za ohranitev težko pridobljenih pravic. —
Nepreviden kolesar.
Včeraj popoldne je brivski vajenec Karol 2. v Smetanovi ulici vozil tako neprevidno, da je z dvokolesom zadel in podrl na tla 9 letnega Stefana Potočnika, ki je dobil pri padcu nevarne poškodbe na nosu, gornji ustnici in na levem obrazu. Rane mu je obvezala mati, nato pa so ga prepeljali v bolnico.
Otrok pod kolesom.
Na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste je včeraj popoldne zašel po lastni neprevidnosti pod kolo 9 letni Stiper Fric, Kljub znamenjem, ki jih je dajal kolesar Konrad P., se ni pravočasno u-tnaknll, temveč skakal pred kolesom sem in tja, da ga Je končno kolo z vso silo podrlo na tla. Srečno naključje pa je drznemu Frlcu prizaneslo. Pri padcu se ni or^ nič poškodoval.
tketisi drobil
Ustreljenca na meji pokopana
Nekdanjega komunističnega poslanca Gjura Djakoviča, ključavničarja po poklicu, ter zasebnega uradnika Nikolo Hecimoviča, ki sta bila v četrtek zvečer pri poskušenem begu v Avstrijo od spremljajoče ju zagrebške eskorte u-streljena, so po nedeljskem komisijona!-nem ogledu in obdukciji včeraj pri Sv. Duhu nad Ostrim vrhom pokopali.
O dogodku, ki je vzbudil mnogo pozor* nosti ne samo v Mariboru, ampak tudi v vsej naši javnosti ter zlasti tudi v Avstriji, kjer so listi objavili precej netočna poročila, smo zvedeli še sledeče podrobnosti:
Komunistični kurirji so običajno prehajali čez državno mejo na posestvu Simona Gradišnika v Vel. Boču. Bili so v zvezi z 42 letnim Karlom Ledinegom. Za spremstvo iz Avstrije čez mejo do Kamnice so dobivali pomagači po 30, za spremstvo iz Jugoslavije čez avstrijsko mejo pa po 15 šilingov. Pri Ledinegu so orožniki zaplenili bogato zalogo komunistične propagandne literature, ki jo je imel skrito v neki jami. On in njegova žena1 Elizabeta sta bila aretirana, preiskava pa se še nadaljuje in je pričakovati, da bo v kratkem aretiranih še več obmejnih prebivalcev, ki so bili v stikib s komunisti.
Ustreljena Gjakoviča in Hecimoviča je našel pastir Josip Klampfer, uslužben pri nekem posestniku v Schlossbergu v Avstriji in sicer v soboto popoldne. Obe trupli sta ležali na trebuhu in sta imeli strele skozi hrbet in prsa. Ležali sta v razdalji 5—6 korakov. Pri mrtvecih niso našli nič drugega, kakor žepne robce in kos kruha,
Ustreljena komunista Hecimovič m Djakovič sta bila aretirana že 20. t m. o priliki ponočne racije tamkajšnje policije. Bila sta že pred leti izgnana iz naše države in sta se par dni pred aretacijo vtihotapila v našo državo pri Vel. Boču z namenom, da spravita v našo državo večjo množino komunistične literature. Zanimivo je, da zagrebška orožnika Brkič in Aralica, ki sta ju spremljala na mejo, da izsledita, kje sta jo prekoračila in kje je zakopana komunistična literatura, sploh nista vedela, da sta pri streljanju na pobegla komunista zadela oba smrtno. Glasom komunikeja šefa zagrebške policije je proti obema orožnikoma uvedena disciplinarna preiskava* ker sta premalo vestno vršila svojo službo.
Nogo sj je zlomila
včeraj popoldne na križišču Aleksandrove in Cankarjeve ulice zasebnica Škof Marija. Med pogovorom s svojo sosedo ni opazila dvovprežnega voza, ki se je bil žal. V poslednjem trenotku pa se je hotela umakniti, a ji je spodrsnilo. Padla je pred konji tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo pod kolenom. Voznik, ki je vozil počasi, ni kriv njene nesreče. Po-nesrečenko so nato z rešilnim vozom pre peljali v bolnico.
Ne trpinčite živali.
Včeraj je iz kolodvorskih skladišč odpeljal 20letni hlapec Jožef L. dvovprežno težko naložen voz. Na mehkih tleh pa šibki konji tovora niso zmogli. Hlapec je sprva zlepa priganjal konje, kasneje pa jih je pričel neusmiljeno pretepati, tako da so se zgražali pasantl in vozniki, ki radi njegove vprege niso mogli pasl-rati ulice. Končno so voz odpeljali na trša tla konji pivovarne »Union«. Jožek pa se bo moral zagovarjati radi trpinčenja živali.
Dva visoka lunkcljonarja Narodne banke v Mariboru.
Sinoči sta dospela v Maribor preko Rog. Slatine viceguverner Narodne banke, Andrija Radovič in generalni direktor Novakovič. Danes dopoldne sta se mudila v banki, popoldne pa nameravata — kakor čujemo — napraviti izlete v razne industrije v Dravski dolini itd. — Gospodarski krogi so Izrekli obema svoje želje, Narodna Odbrana pa jima je izročila spomenico, v kateri zahteva, da banka v obmejni coni manj favorizira anacijonalni element in da bolj upošteva nacionalne in državne interese.
V Mar Ib'o rti, tfne 30. TV. '192$.
MarffiorsH V F C F R *U K Mra
Kriitof Kolumb
NJEGOVE ZASLUGE ZGODOVINA PRETIRAVA. — PEHI PUSTOLOVSKE NATURE.
USPEHI IN NEUS-
Francoski zgodovinar Marius An-drč je v pariških časopisih objavil zanimiv članek o Krištofu Kolumbu, o katerem so si tekom stoletij ustvarili ljudje popolnoma napačne pojme. Ati-dre meni, da je Kolumba smatrati le za pustolovca, za slabega in strahopetnega pomorščaka, za lažnjivca in sleparja in da ni vseh zaslug, ki mu jih priznava zgodovina, pripisati njemu.
Že davno pred Kolumbom so krožile med narodi govorice, da leži zapadno v velikem morju bogata dežela. Že v starem veku so nekateri domnevali, da je zemlja okrogla, Grki pa so imenovali daljne dežele »srečne otoke«. Gotovo je marsikateri pomorščak zašel na svojih potovanjih do ameriške obale, ne da bi se tega zavedal. Dokazano pa je, da je Španec Alonzo San-chez prijadral v zapadno Indijo in se usidral ob obali otoka Haiti. Nato se je. nameraval vrniti v Španijo, da bi od tam organiziral ekspedicijo v nove dežele. Na povratku je obiskal tudi Porto Santo v portugalski afriški koloniji Guineji, kjer je podlegel težki bolezni. Pred smrtjo pa se je sestal s Kolumbom in mu pripovedoval o deželi, ki jo je odkril več tisoč morskih milj zapadno od Kanarskih otokov in jo krstil Antilija. Njegova pripovedovanja so razvnela Kolumbovo pustolov sko kri in pomorščak se je takoj lotil dela. Značilno je, da ni nikdar govoril o Sanchezu in njegovih odkritjih in ga tako oropal časti, ki bi mu morala pripasti kot prvemu mornarju, ki je dosegel Ameriko.
Vse Kolumbovo življenje je bilo zastrto v tajinstveno kopreno. Niti nje gov sin ni vedel, kako star je oče. Stal 110 se je podpisoval kot Colon, čeprav sc je vedelo, da je bil rojen v Genovi in da je sin gostilničarja Dometiica Colombe. Bahal pa se je, da je ujec admiralov Colonov, za katere se je vedelo, da sta Grka« Portugalci ca’0 trdijo, da Kolumb ni rodom iz Genove, temveč da si je nadel tuje ime. da bi zabrisal sled za sumljivo preteklostjo. Po njih mnenju je portugalski rojak Salvador Concalveszarco.
Gotovo je, da je bil v mladih letih portugalski trgovec in da se je kasneje izselil na Kanarske otoke. Ko je izdelal načrt za drzno potovanje v neznane dežele zapada, ni imel poguma, da bi se vrnil v domovino m tam zaor j-sil za pomoč, dokler mu kralj ni izdal listino, ki ga je varovala pred aretacijo. Toda portugalski kralj ni hotel o podjetju ničesar slišati, ker ni imel zaupanja do njega, nakar se je Kolumb oglasil na španskem dvoru pri kraljici Izabeli. Zahteval je, da ga proglase za velikega admirala, ako mu uspe, da odkrije nove dežele in jih progh.?! za špansko last. Zahteval je tudi, da ga imenujejo podkr. novih dežel, in da se mu podeli pravica imenovanja guvernerjev posameznih teritorijev. Kraljica Je ugodila vsem njegovim zahtevam in Kolumb je dne 3. avgusta 1492. leta odjadral s tremi ladjami v zapadni smeri. Martin Alonzo Pin-zon. ki je ekspediciji stavil na razpolago dve ladji, se je sam udeležil potovanja, kajti bil Je vešč pomorščak dočim je Kolumb o pomorstvu le malo razumel.
Splošno se zatrjuje, da je Kolumb podvzel potovanje s tremi slabimi barkami, kar pa ne odgovarja resnici. Ladje so bile najboljše kvalitete takratne dobe. Na Pinzonovih je vladal najvzornejši red. kajti vodila sta Ju brata Martin in Vicente, dočim Kolumb ni mogel vzdržati discipline. Dne 6. oktobra je zašel pred moStvom v tako zadrego, da je že predlagal Pin-zonu, da naj obrnejo. Pinzon pa mu j? odgovoril: »Odpluli smo, da služimo begu in krajici. Trej moramo umreti, kakor pa se vrniti brez odkritih dežei.«
Dne 12. oktobra so zagledali kopnino. enega izmed Bahamskih otokov. Pristali so na otoku Haiti, kjer je nalovil Kolumb čim več sužnjev. Za pomoč pri usldranju je bil domačinom malo hvaležen. Iz ostankov svoje Ia-die. ki je nasedla na sipino, je napra-
vil utrdbo, v kateri je pustil štirideset vojakov, čeprav je vedel, da jih bodo domačini takoj pobili, kakor hitro bodo ladje odplule iz pristanišča. Ko jc prispel na otok Kubo, je Kolumb domneval, da ie dosegel Indijo. V Španijo je odpeljal deset jetnikov, a so mu štirje med potjo umrli. Nalovil je tudi sto papig, ki so bile podobne indijskim ptičem, kar mu je tudi služilo v dokaz, da je po zapadni poti prijadral v Indijo. Ko je prišel pred kraljico, se je močno začudila nad njegovo nevednostjo. Niti ni opisal poti, po kateri je jadral, niti ni znal opisati dežele, v katere je prišel, niti ni vedel pripovedovati o ljudeh in običajih.
Kolumb se je kasneje še večkrat vra čal v zapadno Indijo, toda njegova vladavina ni bila blagoslovljena, kajti bil je krvoločen in koristolovski. Sam je dolžil španske funkcijonarje, da so leni in nezanesljivi. V kolonijah so pričeli nemiri in kraljica je poslala novega guvernerja z imenom Frances de Badailla. Dala je Kolumba zapreti in
v	okovih prepeljati v Španijo. Na od prtem morju je kapitan hotel Kolumba oprostiti verig, toda Kolumb ni dovolil. Hotel je v domovino kot mučenik. Toda pričakovanega sožalja in sočutja mu ni nihče izkazal. Šele poznejša doba mu je spletla nezaslužene vence slave.
Kolumb tudi ni odkril severoameri-ške celine, temveč je prišel samo na obale današnje Venecuele ob izlivu Orinoca, ki ga je smatral za Eufrat. Severno Ameriko pa je odkril Portugalec John Cabot leta 1497., dočim je dežela dobila ime po Italijanu Amerlgu Vespucci, ki je leta 1497. objadral meksikanski zaliv in Florido.
U težki stiski
Člani komisije, ki imajo nalogo, da iz lepih deklet Estonske izberejo najlepšo in jo proglase za »Miss Esto-nio«, so prišli v nenavadno stisko. Stvar je namreč sledeča: Tudi Estonska se je končno odločila, da izvoli svojo »kraljico lepote«. Takoj po razpisu so od vseh stran! prihajale fotografije estonskih lepotic, med njimi tudi fotografija mladega in nenavadno zalega estonskega vojaka, preoblečenega v deklico. Komisija pa sedaj ne ve, katera od številnih doposlanih slik je njegova. Znano je le toliko, da je njegova slika uvrščena v ono skupino, ki Je določena za ožjo volitev. Res obupna situacija! Zgodi se namreč lahko, da bo za »Miss Estonio« proglašena krasotica — estonski vojak, kar bi bila velikanska blamaža ne samo za ocenjevalno komisijo, temveč tudi za vse ženske krasotice na Estonskem.
Po dueb letih zopet izprego-uoril
V	Berlinu se je pripetil izreden slučaj, da je dobil neki moški, ki je bil že dve leti mutast;, po nekem humorističnem predavanju zopet dar govora. 28-letni bivši artist Walter Schtitze, ki boleha že dolgo na pljučni jetiki, je pose-til neko kino-predstavo in ga je predavanje humorista spravilo v tak smeh, da je nastopil v njegovem zdravju nenaden preokret. Schiitze, ki se mu po mnenju zdravnika dar govora ne bi mogel nikdar več vrniti, sedaj zopet lahko govori. Dogodek je vzbu dil v zdravniških krogih splošno po zornost.
iz česa obstoji fimerikanec?
Na to vprašanje je podal ameriški učenjak Triples sledeči — čisto amc-rikanski — odgovor:	»Povprečni
Amerikanec obstoji iz sledečih delov: avtomobila, pisalnega stroja, telefona, radia, brivskega aparata, zlatih zob in napoinilnega peresa. Edino, v čemur se odraža njegova osebnost, je barva njegove kravate, oddaja glasu pri predsedniških in senatnih volitvah. ter ljubezen do te ali one stvari.
p ere sam !
„Naš zakon
jj srečen,
pravi mlada gospa Mica. »Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam.M
RADION
pere sam !
Varuje perilo!
Sptrf
Prui finale za prvenstuo Slouenije u fDariboru
ISSK Maribor : ASK Primorje.
V	nedeljo popoldne se bo v Mariboru odigrala najvažnejša in najzanimivejša prvenstvena tekma letošnje sezone. V finalnem srečanju si nasprotujeta prvak mariborske oblasti ISSK Maribor in prvak Ljubljane ASK Primorje. Za odločilno prireditev vlade v vseh športnih krogih izredno zanimanje, kajti vsem je še prav dobro v spominu gigantski boj med istima moštvoma za prvenstvo v minuli sezoni. Dočim je prvo tekmo po zaslugi sednika odločilo »Primorje« v svojo korist, je v drugi tekmi »Maribor« sigurno in zasluženo zmagal. Igral pa je tudi boljši nogomet, homogenost moštva je hila na višku in vsak posameznik je z največjo vestnostjo vršil požrtvovalno svoje dolžnosti. Po nedeljski tekmi proti SK Celju, je moštvo napravilo utis, kakor da se nahaja v popolnem razsulu in jd bojazen, da »Maribor« v nedeljo ne bo dosegel nekdanje forme, povsem u-pravičena.
Visoka zmaga »Primorja« nad »Ilirijo«, ki ni nudila najodločnejšega odpora, dokazuje, da je prvak Ljubljane v izborni kondiciji, in so torej izgledi na njego-
vi	strani. Brez dvoma bo »Maribor« na domačih tleh in pred svojo publiko zastavil vse sile, da doseže čim častnejši rezultat, kar bo brez dvoma pripomoglo k zanimivemu poteku važne prireditve, ki se bo prvič po desetih letih slovenskega nogometa odigrala v Mariboru.
Otvoritvena dirka »Peruna«
bo v nedeljo, dnž 5. maja na progi Maribor - Fala - Maribor. Začetek ob 2. popoldne. Cilj in start na Vodnikovem trgu. Dirkalo se bo v sledečih skupinah: 1. skupina: glavni dirkači, senior^ nai 30 km; 2. skupina: juniorji na 20 km; 3. sku pjna: dame na 2 km; 4. skupina: motociklisti na 24 km. — Za dirko vlada med občinstvom veliko zanimanje.
Nadaljevanje medklubskih teniških turnirjev.
V nedeljo 5. maja se nadaljujejo medklubski teniški turnirji. V coni A nastopijo SK Rapid proti STK Ptuju, SK Zlatar proti SK ČakovCu, SK Celje proti SK Iliriji.
Službene objave MOLNP.
V nedeljo ob 10. dopoldne rezerva Maribora proti kombinirani Svobodi. Službujoči odbornik g. Kokalj. ’
Ob pol 15. prvenstvena tekma rezerv
Rapid : Železničar.
Ob pol 17. prvenstvena tekma ISSR Maribor^: ASK Primorje. Službo opravlja celokupni odbor MO.
Klubi se opozarjajo, da je vstop na igrišče mogoč le proti vstopnini. Za vsa moštva naj dvignejo načelniki sekcij po 12 vstopnic pri g. Ilovarju.
Damski cross-country v Zagrebu.
V . damskem crous-countryu na 2000 m je zmagal Hašk pred Concordio v času 11:29. Za Hašk so startale: Radovič, Rb-žič, Neferovič in Petriči^. Prihodnjo nedeljo se tek ponovi. Poleg Zagrebčank bodo startale tudi Ljubljančanke.
Spominjajte te CMD
STrttfl %
Mar!SSf&!V E C P V V t K Tulri
V MarIKoTtf, Sne 30. TV. !52$.
Mihael Zevaeo
Beneška ljubimca
Zgedevinskl roman iz starih Benetk
67
Imperije par minut ni bilo nazaj. Ko se je vrnila, je našla Aretina v družbi njegovega tajnika in tistega orjaškega sluge, ki je prej tako krepko »spremil« Julija Grimanija v njegovo gondolo.
Stekla je k tajniku.
»Gospod Paolo«, je dejala, »vi ste zdravnik?«
»Da, milostljiva, razpolagajte z menoj.«
Ob zvoku tega glasu je stresel Imperijo nagel drhtljaj. Toda premagala se je.
»Pojdite z menoj«, je dejala.
Potegnila je tistega, ki mu je Aretino pravil Paolo, s seboj, šla z njim še skozi par dvoran ter stopila naposled v sobo, kjer je ležala deklica kakih dvanajst let, oblečena na divanu in rahlo ječala.
Paolo — pustimo Aretinovemu tajniku to ime — Paolo 1.1 bil zdravnik. Toda brez truda je spoznal ob prvem pogledu, da deklica nikakor ni bolna.
Imperija je med tem objela Bianko ter jo jela burno pcljubovati.
»Kje te boli, dete moje?« je vprašala. »Ne prikrivaj mi ničesar... Saj vidiš, ta gospod je velik zdravnik, ki je prišel, da te ozdravi.«
Čudno: zdelo se je, da se otrok umika materinim poljubom; trdovratno je mrmral:
»Saj mi ni hudo, mamica, prisegam fi.«
Vendar pa se je deklici izvijalo nervozno ječanje.
»Ali te ne boli želodec, dragica? Povej!« je povzela Imperija.
»Ne, mamica...«
»In trebuh tudi ne? Povej vendar...«
»Ne, prisegam ti!«
Paolo je z globokim zanimanjem gledal mater in hčer. Odvedel ie Imperijo v kot sobe ter jo vpra-
šal nenadoma:
»Torej se bojite, da ne bi kdo zastrupil vaše hčerke?«
Imperija je polglasno vzkriknila od groze. A tajila ni.
»Gospod«, je dejala in sklenila roke, »usmilite se, in poglejte, ali je moja hči bolna!«
»Pomirite se«, je dejal Paolo. »Ali mi zaupate?«
»Da, da... čeprav ne vem, ščim me navdajate s takim zaupanjem.«
»Odidite torej za par minut in pošljite služkinje iz sobe.«
Imperija se je prestrašeno zganila.
»Rad sem pripravljen odstopiti svoje mesto drugemu zdravniku, ako se bojite!« je dejal Paolo.
»Ne, ne! Verujem vam...«
Namignila je par služkinjam, ki so se trudile okrog Bianke, da so odšle iz šobe. Nato je nekako divje prižela hčer na svoje prsi ter sledila služkinjam, v trenutku, ko ji je zdravnik dejal:
»Izvolite naročiti slugi gospoda Aretina, da naj ostane v sosednji sobi, tako, da me bo slišal, ako ga pokličem. Vajen je ubogati moja povelja, kadar česa potrebujem.. .«-
V	hipu, ko je mati odhajala, se je deklica privzdignila. pogledala jo z očmi, temnimi od jeze, ter zamrmrala:
»Idi!... Vrni se na veselico!... Vrni se k vsem tistim svojim ljudem... in pusti svojo hčer samo!«
Paolo se je nasmehnil; zdaj-je poznal bolečino, ki je uničila Bianko.
Približal se je, sddel k nji, prijel jo za roko in dejal rahlo:
»Ali hočete, da se malo porazgovoriva, dete moje?«
»Sama hočem biti. Saj nisem bolna«, je rekla Bianka nervozno.
»Dobro vem, da niste bolni. Vaše bolečine niso muke telesa, revica nedolžna, nego muke srca,
kaj ne da?... Povejte Pii. Zaupajte se mi. Vaš prijatelj sem. Velika žalost vas muči, ali ni res? Dajte, poglejte mi v obraz, in prepričajte se, ali ml lahko zaupate...«
Bianka je dvignila glavo, ki jo je dotlej skrivala med blazinami, in pogledala njega, ki ji Je govoril.
Rolanda je presenetila neobičajna lepota te device.
Bianki še ni bilo čisto štirinajst let.
Toda bila je že skoraj dekle. Pod žarkim solit« cem neba, ki plameni od ljubezni, rasto dekleta Italije naglo, kakor cvetke na vroči zemlji.
Bianka je imela vso lepoto svoje matere, toda z nečim čistim v vseh potezah, in z manjšo trdoto oblik. Samo njene globoko modre oči so tvorile silno nasprotje z idealno deviškostjo njene glave. Te oči. skoraj divje, so plamenele v neznanem srdu in v upornosti, ki ji je prihajala nemara od njenega premišljevanja.
Bila je skrbno vzgojena; najboljši učitelji so Jo bili učili pisanja, branja, računanja in glasbe. Dolgo časa je mati ni hotela imeti v svoji zloglasni hiši, nato pa, bodisi iz kaprice, bodisi zato. ker materinska ljubezen ni mogla več prenašati ločitve, je šla kurtizana po svojo hčer, privedla jo k sebi ter jo nastanila v ozadju svoje palače, kjer je živela Bianka takorekoč zaprta. Skoraj vsak večer, kadar se je delala noč. je hodila Imperija z Bianko iz doma, skromno oblečena in zagrnjena s pajčolanom, kakor vdova. Delali sta dolge izprehode, bodisi v gondoli, bodisi peš. Po dnevi pa Bianka ni smela nikoli na prosto. Imperija je z ljubosumno skrbjo pazila, da ne bi videl Bianke nobeden moški, in le malo ljudi je vedelo, da ima hčer. Biankina soba je bila v tej nečisti hiši tisti deviški kraj. kjer je Imperija sama vztrepetala, kadar je stopila vanj. Toda lepota Bianke je bila morda vzlic vsem skrbem njene matere že vzbudila požel jen je razuzdanih oči...
(Nadaljevanje sledi).
Hitro.
poceni In dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova 14-	778
Kolesarji pozori
April gre proti koncu, obeta se nam lepo majsko in poletno vreme. Vsak kolesar naj pogleda svoje kolo, če jev redu in ako ni, je sedaj ravno primeren čas, da ga odda strokovnjaku v popravilo. Da je mehanična delavnica .'Justina Gustinčiča v Mariboru, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnega doma najcenejša je to obče znano. Zato pa pohitite v Tattenbachovo ul. 14, kjer se Vam bode vaše kolo temeljito in po ceni popravilo. Zadostuje dopisnica, da pridemo po vaše kolo na dom.	967
Stanovanje
solnčno, dvosobno s pritiklinami, sad-f nim in zelenjadnim vrtom zamenja Jemec v Ipavčevi 40 s stanovanjem v sredini mesta.	972
Za svojega birmanca
kupite dobro uro samo pri strokovnjaku M. Jiger-Jev sin urar *
Gosposka ul. 15.
Dobite tudi na obroke.
V*žno sa hoN-e na mgah!
Vsako obolenje zahteva i«di-»idualno zdravljenji. Tudi tiplfe* nja na nog;*h se prištevajo boleznim, kisi pa'navadno zane-mat)ai», kar je v pozneiSih letih navadno povod za rtzne knmpii-kacijet Vzrok tega iitiemarianj* je 'iskati pač vtem. ker n so Imeli pravih zdravilnih pripomočkov za različne bolezni na nogah Odkar je tudi v našem kraju zastopan Dr. Seholl-ov fiatom negovanja nog j* temu nadostatku odpornega«. Ta na znanstvenih temeljih sestavljen sistem ima za vsako bolezen posebne pripomočke kateri se zopet vravnajo po nogi.
v zalogi
ČEVLJEV
HUMANIK MARIBOR
GOSPOSKA ULICA »L 17
Vam Je dne 30. aprila 1929 v brezplačno poavetovanje na razpolago zdravniško izobražen specljalist za nog«. Ne zamudite prilike posvetovanja z njim. da sl ne nabavite poljuben takozvant vložek za ploščnato nogo. ki bolezen le pospešuje.
Dve lepi moški obleki in površnik
na prodaj. Gosposka ul. 50, vrata 6.
9Š8
Garderoberko
išče Velka kavarna. Pojasnila se dobe od 21. do 22. ure v garderobi. 987
Iščem šole prosto deklico
(siroto), katera se da izobraziti za pisarniško in hišno delo na deželi. Pismene ponudbe pod »Boljša družina brez otrok« na upravo.	983
Vrtnice*
visoke in nizke ter plezalkf, ciprese, ribizel, špargelnove sadike, cepljene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtnariji Ivan Jemec, Razlagova 1|, ..... -	679
Seno v balah poceni pri tvrdki Birkmayr, Meljski dvor.	.	933
Solnčno lepo sobo
oddam gospodu takoj za 250 Din. Naslov v upravi »Večernika«. 995
Damsko kolo
skoraj novo prodam. I. žavna cesta 24.
Kogelnik, Dr-994
posestvo na prodaj.
Hiša, z opeko zidana in krita, s 7 orali zemljišča ugodno na prodaj. Miha Polanec, Sv. Miklavž št. 1., p. Hoče pri Mariboru.	989
Lepo zračno in solnčno sobo
oddam dvema gospodoma ail gospo-dičnima. Naslov pove uprava »Večer-nika«.	985
PRINCESKO
ZVEZEK UČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI. .JUTRA"
IN „VEČERNIKA"
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
ZVEZDANK0
,orn/c
Stampiljk
SOKLIČ)
Spomnite se CMDl
66«
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, pub, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito nizkih cenah pri
KimiPMIS
Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki zastonj Ceniki zastonj
Prevzem gostilne!
Dovoljujem sl cenj. občlnatvu naznaniti, da prevzamem s 1. majem
.Gostilno pri Ikorcu'
Maribor, Vodnikov trg 3
Točil bom prvovrstna pristna dalmatinska črna in be'a vina, kakor tudi izbdrno opolo. Mrzla in topla Jedila bodo eenjenlm gostom vedno na razpolago. Speeijalitete; dalmatinska iunka, dalmat. sir, ribe itd. Prizadeval sl bom cenjene goste najboije postreči ter se najtopleje priporočam.	Tomo	Nlnli
POhiŠtVO Kralj Debeluh in
sinko Debelinko
LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE
V UPRAVI „VEČERNIKA“
MARIBOR. ALEKSANDROVA CESTA 13
izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja, in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskgma d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.