TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine •
Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6

• Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬
vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00

• Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
PP 541-X • Tekoči račun: 50 103-603-50-480 • Tisk tiskarna
Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Kulturna skupnost
Slovenije.

poštnina plačana v gotovini cena 7,00 din

XV. letnik
November 1976

timova igračka-timova igri

NOJ

Noji sicer ne letijo, zato pa so rekorderji
v teku. Afriški noj je najtežji živeči ptič,
tehta lahko do 100 kg! Njegovo perje, ki ga
za letenje ne potrebuje, se je spremenilo v
okrasno perje. Noj je v okras in ponos vsa¬
kega živalskega vrta.

Material: pliš, klobučevina, bleščice, vata
ali krpice blaga.

Kroj: narisan je na mreži, katere kvadrat
meri v naravnem merilu 2X2 cm. Spodnji
deli nog, kljun, nosnici in oči so iz klo¬
bučevine, rep iz bleščic, ostalo pa iz pliša.

Izdelava: posamezne dele figure prerišite
s kroja na nelično stran pliša in previdno
izstrižite. Šivajte z nelične strani.

Telo in glava sta kroglasti in dobro na¬
tlačeni z vato ali krpicami. Noge so valja¬
ste, šivamo pa jih tako, da blago pred tem
po dolžini preganemo na pol, Tudi noge so
napolnjene z vato. Spodnje dele nog lahko
sešijete iz dvojne plasti klobučevine, da bo¬
do trdnejše in da bo figurica stabilna. Vrat
je iz dveh delov in močno natlačen z vato,
ker se bo sicer majal.

Ko so posamezni deli figure nared, sesta¬
vite celoto, zadek pa okrasite s puhom ozi¬
roma perjem iz bleščic (glej sliko). H glavi
prišijte nagačen kljun z nosnicama in na¬
mestite oči.

VISEČI ŽEPKI

Niste posebno razpoloženi za delo, pa ven¬
dar bi radi naredili kaj koristnega. Lotite
se šivanja raznovrstnih žepkov za shranje¬
vanje najrazličnejših drobnarij.

Podlaga žepkom naj bo večji kos platna, ki
ga lično zarobite. Žepke — krpice blaga
prišijte na podlago tako, da njihove robove
poprej zapognete navznoter (2,5 cm). Spod¬
nje dele žepkov še podložite z dodatnimi
koščki blaga in dvakrat prešijte, da se pri
obtežitvi ne bodo takoj strgali.

Zapoga na zgornjem delu platnene podloge
naj bo širša, da boste skoznjo potegnili
deščico, s čimer boste preprečili gubanje
izdelka. Zapogo z deščico lahko nadomestite
s širokimi zankami ali krogci in palico.

timova pošta

V

Pred nami je že tretja številka in tako kot
vsako leto so se stvari normalizirale, za
razliko od prvih vznemirljivih dni postaja
šola vse bolj navada, pa tudi revija se je
nekako ujela. Zato tokrat opuščam dolge
uvode in običajne šomašterske govorance
in začenjam kar z odgovori na vaša pisma.
Tomaž Lazar iz Idrije pravi takole:

Oglašam se prvič, čeprav sem naročnik re¬
vije že tretje leto. Revija se mi zdi zelo
primerna za mladino in kakor opažam, je
postala zelo popularna. Glede rubrik nimam
večjih pripomb, ker so večinoma zelo pestre
in zanimive, le o rubriki za radiomaterje
bi rad spregovoril nekaj besed. Odkar ob¬
staja ta rubrika se ni bistveno spremenila.
V vsakem letniku je poleg drugega nekaj
zanimivih pripravic, ki pa so običajno v
manjšini. V večini so običajno sprejemniki,
taki ali drugačni, ki se z leti niso kdove
kaj spremenili. Vem, da so objave teh spre¬
jemnikov potrebne, saj iz njih črpajo os¬
novno znanje mladi elektroniki, vendar mi¬
slim, da v tej smeri nekoliko pretiravate.
Po mojem mnenju bi morali poleg teh spre¬
jemnikov objaviti še več drugega. To bi
bile lahko enostavne pripravice, ki jih lahko
koristno uporabimo v vsakdanjem življenju
(razne akustične in merilne naprave, itd).
Drugih rubrik ne bi bilo potrebno spremi¬
njati, najbolje je, če ostanejo take kot so.
Mislim, da bomo Tomažu že v kratkem lahko
ustregli, bodisi z novimi načrti, če pa ne bo
šlo drugače, bomo ponatisnili katerega od
zanimivejših načrtov iz starih letnikov, kjer
je bilo podobnih cel kup.

Miran Muhič iz Ptuja se pritožuje nad Mla¬
dim tehnikom, saj je že večkrat pisal za
raketne motorčke, vendar jih ni dobil. Spra¬
šuje, če je treba naročeno plačati vnaprej.
Zanima ga tudi, če Mehanotehnika izdeluje
male železnice po sistemu HO. Na prvo

vprašanje mu žal ne morem odgovoriti kot
to, da motorčkov pač ni dobil zato, ker jih
niso imeli več na zalogi. Kot je najbrž
opazil, je bil seznam, ki smo ga objavljali in
ga bomo letos verjetno spet uvedli, vsako¬
krat malo drugačen, saj se je ravnal po tre¬
nutni zalogi v trgovini. Naročenega seveda
ni treba plačevati vnaprej, saj nam že naziv
te oblike prodaje pove, da plačamo naročeno
takrat, ko nam poštar robo dostavi.

Tudi pri drugem vprašanju ga moram žal ra¬
zočarati. Mehanotehnika sicer izdeluje ma¬
lo železnico po sistemu HO, tako kot Mark-
lin, se pa izdelki teh dveh tovarn, kot sli¬
kovito pravi avtor člankov o malih železni¬
cah, ne dajo mešati med seboj. Tako se bo
moral odločiti za eno ali drugo, oboje ne
bo mogoče.

Fric Zemljič iz Gornje Radgone (Ljutomer¬
ska c. 19) prosi za popoln naslov Sandija
Batističa, ki je bil omenjen v Izumiteljskem
kotičku v prvi številki. Ker v uredništvu
naslovov ne shranjujemo, saj bi sicer pre¬
tila nevarnost, da pričnemo konkurirati tele¬
fonskemu imeniku, upamo, da se bo Sandi
Fricu oglasil, saj gre očitno za zelo nujno
zadevo in to, če smem ugibati, raketarsko.

Damjan Pitamic iz Ankarana nam je poslal
pismo s takole vsebino: Odločil sem se,
da vam tudi jaz napišem par vrstic. Po pra¬
vici povedano, sem bil nad prvim TIMom
nekoliko razočaran. V njem namreč nisem
našel tistega, kar sem si želel. V Timu bi
morala biti kaka rubrika o HI-FI tehniki.
Lahko bi objavili razne načrte s tega pod¬
ročja, reportaže s sejmov, imeli posebne
»male oglase«. V lanski izdaji, dvojni šte¬
vilki, ste objavili načrt za zvočno skrinjo.
Ko sem ga opazil, sem pomislil, da bo
imela v Timu stalen prostor podobna ru¬
brika.

Vem, da je moja želja morda prevelika.
Toda nakazana smer je tudi že nekaj, mar
ne? Saj je tudi to pot za soustvarjanje va¬
šega in našega lista TIM.

Mislim, da je Damjan že sam delno odgo¬
voril na svoje vprašanje. Občasno bomo
seveda še vedno objavili kakšen načrt s
tega področja, nove, posebne rubrike pa bi
najbrž ne kazalo uvajati, ne nazadnje za¬
radi tega, ker je ta hobi zelo drag in bi si
ga malokdo med vami lahko privoščil za¬

im 3  • 76|77 97

res. Cenenost namreč tu po pravilu izklju¬
čuje kvaliteto. Da pa ga ne bom razočaral,
naj povem, da je taka rubrika izhajala v
reviji življenje in tehnika v letnikih 1974 in
1975. Tu bo našel prav vse, kar ga zanima.
Zdravko Žagar iz Starega trga pri Ložu nas
prosi, da bi mu poslali letalo, ki je ob¬
javljeno na ovitku prve številke. Žal tudi
njemu ne morem zadovoljivo odgovoriti.
Nimamo niti načrta za to letalo, kaj šele
letala. Na sliki je namreč vrhunski tekmo¬
valni model, kakršnega lahko izdela samo
strokovnjak, načrt pa bi po zahtevnosti
presegal Timove okvire. Kljub temu pa
Zdravku ni treba obupavati, saj bomo tudi
letos objavili kak načrt letalskega modela,
ki bo manj zahteven, zato pa nič manj lep,
če se bo seveda dovolj potrudil pri izde¬
lavi.

Bojan Mikša sprašuje za kaj gre pri našem
razpisu Naredi 161. poizkus. Očitno je na¬
ročen letos prvič, podrobna navodila so bila
objavljena v lanski 9/10. številki. Svetujem
mu, da si ta navodila prebere in pohiti z
rešitvijo, rok za oddajo je konec oktobra.
To Velja tudi za druge.

MO

mali

oglasi

Kupim načrte naprav za daljinsko vodenje in
načrte dirkalnih RC avtomobilov, letal, ladij in
čolnov. Kupim tudi načrte običajnih modelov
(jadralna in motorna letala, jadrnice in modeli
vojaških ladij ter čolnov).

Robert Štucin
Bistrica 88
64290 Tržič

Prodam zelo dobro ohranjeno dirkalno kolo Fa¬
vorit za 1000,00 din.

Matej Rupel
Cankarjeva 3
64240 Radovljica

Kupim lokomotivo za malo železnico Mehano-
tehnika. Ponudbe pošljite na naslov:

Peter Verdnik ml.

Tovarniška 12
61370 Logatec

Najnovejši model naprave za daljinsko vodenje
s priborom in modelom prodam.

Anton Han
Krimska 20
61000 Ljubljana
tel.: 63-411

Lepo pismo, ki ne potrebuje komentarja,
nam je poslal Robert Štucin iz Bistrice pri
Tržiču, zato ga v celoti objavljamo:

Letošnji letnik TIMa mi je zelo všeč, ker ste
že takoj v prvi številki začeli z mnogimi na¬
črti. Naj grem kar po vrsti: Rubrika TIMova
pošta je zelo dobra, ker v njej lahko prebe¬
reš različna mnenja svojih vrstnikov o re¬
viji TIM. Želim si, da bi TIM ostal tak kot
je in da bi bilo dovolj načrtov, da bi si jih
lahko izbirali. Želim si tudi, da bi še naprej
pisali, kaj vse lahko kupiš v trgovini Mladi
tehnik v Ljubljani.

Sedaj pa se še predstavim. Sem učenec
8. razreda na osnovni šoli Heroja Bračiča v
Tržiču. Na TIM sem naročen že četrto leto.
Nekaj časa sem hodil v modelarski kro¬
žek, katerega mentor je vsako leto tov.
Stane Perko. Na šoli so tudi drugi krožki.
Vsako leto sta dobro obiskana tudi radijski
in foto krožek. Ukvarjam se tudi s špor¬
tom. Tudi učiti se je treba .

Tako, toliko za tokrat. Upam, da bom imel
v prihodnji številki z vašo pošto še več
dela. Pišite nam še in se pri tem držite
pregovora: beseda ni konj. Nasvidenje!

Prodam štirikanalni analogni oddajnik in dvo-
kanalni sprejemnik za daljinsko vodenje. Cena
po dogovoru.

Miran DOLENC
Cesta talcev 22
64220 Škofja Loka

Kompletno opremo za fototemnico prodam.
Prodam še NF ojačevalec 15 W (400 din), avto-
drom FALLER (HO sistem, 2 garnituri, obe 300
din), maketo železnice N sistem (posamezno ali
skupaj), 2 transistorska sprejemnika (250 in
400 din) ter več kaset moderne glasbe.

Damjan PITAMIC
Ankaran 99
66280 ANKARAN

Prodam kompletno motorno RC letalo za motor
1,5 ccm. Cena 250 din. Prodam tudi skoraj nov
1,5 ccm motor znamke Cox Tee Dee 09. Cena
380 din. Oboje prodam za 580 din in dodam
1,51 goriva.

Tonij RAMŠAK
Oražnova 10
61000 Ljubljana
tel.: (061) 63 419

Prodam 220 V elektromotorček za 200,00 din in
še 10 krivih, 8 ravnih tračnic, kretnico, zapor¬
nico in tri vagončke po HO sistemu, vse skupaj
za 200,00 din.

Andrej PIHLER
Poljčane 24
62319 Poljčane

98  TIM 3 • 76[77

prvi koraki A

OA

PRIKOLICA
TOVORNJAKA ZA
PREVOZ CEMENTA

Pavle Ambrož

Vsi tisti, ki bi radi k tovornjaku za prevoz
cementa, objavljenem v prvi številki leto¬
šnjega Tima izdelali še prikolico, si jo lahko
izdelate po priloženem načrtu. Nekaj sestav¬
nih delov pride v poštev od že objavljenega
načrta in so vgrajeni na istih mestih kot
pri tovornjaku. Ti elementi so označeni v
prvi številki z naslednjimi pozicijskimi števili
(v oklepajih navajam število enakih kosov):
1 (2), 3 (2), 4 (2), 6 (1), 30 (6), 31 (24), 32 (3),
33 (3), 34 (3), 35 (6), 36 (12), 36a (12), 39(3)
in 38 (12).

Gradnjo prikolice začnite s šasijo, ki jo
tvorijo elementi: 1, 2, 6 in iz 1. številke re¬
vije elementi 1, 3, 4 in 6. Gotovi šasiji do¬
dajte še blatnike, ki pa so zelo dolgi in
jih sestavljajo elementi 3, 4 in 5. Nato se
lotite izdelave prednjega podvozja. Dve 4 mm
debeli ležajni plošči je treba zlepiti. Tako
dobite eno 8, in drugo 4 mm debelo ležajno

ploščo. Debelejšo prilepite na nosilec pod¬
vozja 6, tanjšo pa na nosilce koles 8. Izde¬
lano podvozje opremite še s priklopno ro¬
čico 9, 11 in 12. Podvozje in priklopna ro¬
čica sta spojeni med seboj z gredjo dol¬
žine 60 mm in 3 mm debeline, kar omogoča
gibanje ročice navzgor in navzdol. Zadnje
podvozje je celota zase in ga sestavljajo
kolesa (38 iz 1. številke revije), dve osi
dolgi 100 mm in premera 5 mm ter nosilca
koles 13. Posebej moram opisati še kolesa.
Vsa kolesa so dvojna. Dvojica koles je med
seboj zlepljena z vmesnim distančnikom
premera 20 mm in debeline 4 mm. Enak di-
stančnik je prilepljen še na vseh kolesih
z notranje strani. Šele tako sestavljeno ko¬
lo namestimo na konec vsake osi. Celotno
podvozje je nato gibljivo spojeno s šasijo
s pomočjo 60 mm dolge in 5 mm debele
gredi. Ne pozabimo, da je treba vse gredi
in osi opremiti na konceh z ustreznimi na¬
voji in maticami, ki jih pred odvijanjem za¬
ščitimo tako, da jih zaspajkamo. Silose iz¬
delajte po navodilih iz prve številke revije.
Element 14 namestimo na levi blatnik. Pod
cev zalepite še pripadajoča nosilca (ozna¬
čena z 41 v prvi številki revije) v razdalji,
ki je črtkano označena na blatniku.

Zaradi pregiba treh sestavnih elementov v
načrtu navajam še njihove dolžine. Del 1
je dolg 280, del 5 250 in del 14 245 mm.
Tokrat objavljamo tudi kosovnico tovornja¬
ka, ki je pomotoma izpadla v prvi številki,
za kar se bralcem opravičujemo.

TIM 3 • 76|77 99

100 riM 3 • 76|77

TIM 3 • 76|77 101

KOSOVNICA TOVORNJAKA

102  TIM 3 • 76|77

4. blatnik

5. blatnik

6. nosilec podvozja

7. ležajna plošča

8. nosilec koles

9. ročična spojka

10. osni ležaj

11. spojna ročica

12. spojno uho

13. nosilec zadnjih koles

14. cevna shramba

os z navoji in pripadajočimi maticami
gred z navoji in pripadajočima maticama
gred z navoji in pripadajočima maticama

vezana plošča 4 mm 2

vezana plošča 4 mm 2

vezana plošča 4 mm 1

vezana plošča 4 mm 3

vezana plošča 4 mm 1

vezana plošča 4 mm 4

vezana plošča 4 mm 2

vezana plošča 4 mm 1

vezana plošča 4 mm 2

vezana plošča 4 mm 2

bukova valjasta palica 0  16 mm
in dolžine 243 mm 1

varilna žica 0  5 mm

in dolžine 100 mm 3

varilna žica 0  5 mm

in dolžine 60 mm 1

varilna žica 0  3 mm

in dolžine 60 mm 1

Smiljan Pavišič iz Novega mesta nam je poslal fotografijo in kratko poročilo o praznova¬
nju 30. letnice LT Novo mesto. Takole piše:

Ob 30. letnici LT je občinski odbor LT Novo mesto organiziral v petek in soboto, 10. in
11. septembra vrsto prireditev, s katerimi je prikazal aktivnost Ljudske tehnike.

Tako je bil v petek prikaz veščin potapljačev novomeškega potapljaškega kluba in tekmo¬
vanje radijsko vodenih modelov, v soboto pa slavnostno zborovanje na Gorjancih, s kul¬
turnim programom in podelitvijo priznanj.

Med drugimi je prejela visoko republiško priznanje (diplomo in plaketo) OŠ Katja Rupe-
na iz Novega mesta za dolgoletno uspešno delo na področju fotoamaterskih dejavnosti.

Napetost pred startom (foto Smiljan Pavišič)

TIM 3 • 76|77 103

STOJALO ZA

GRAMOFONSKE

PLOŠČE

Drago Mehora

Mnogo lažje boste našli željeno ploščo, če
bodo lepo urejene in sortirane v pokončni
legi v posebnem stojalu, ki si ga lahko z
malo truda in z majhnimi stroški sami izde¬
late. Kot vidite, ima stojalo tri predelne
pokončne stene (lahko jih je tudi več), ki
so vstavljene v dve debelejši okrogli pa¬
lici. Za stene vzemite srednje debelo (5mm)
vezano ploščo, za »noge« pa struženo pa¬
lico premera 3 cm. Morda bo lepo stružen
metlin ročaj iz trdega ali pa iz mehkega
lesa kar uporaben. Namesto okroglih palic
lahko uporabimo tudi letve kvadratnega pre¬
seka s stranico 3 cm. Zareze v palicah v
debelini plošč naj segajo malo manj kot do
sredine palic. Razmak med zarezami (ste¬
nami) kot tudi število sten je odvisen od
števila plošč, ki jih imate ali jih boste

imeli. Izgotovljeno stojalo lahko lakirate z
nitro-lakom primerne barve ali pa s temno
barvo za les in s prozornim lakom.

Samo po sebi se razume, da morajo biti
vse plošče v svojih zaščitnih ovitkih.

Ročna ura je osvojila svet, čeprav je ura
na roki dosti bolj izpostavljena udarcem in
poškodbam, kot ura v žepu. Da bi jo obvaro¬
vali, jo največkrat snamemo in odložimo,
zlasti, kadar se nameravamo lotiti kakega
ročnega dela. Ura na mizi ali na posteljni
omarici pa ni najbolj vidna, zato bomo nare¬
dili majhno in enostavno stojalce, kakršnega
nam kaže slika.

Stojalo je izdelano iz enega kosa aluminije¬
ve pločevine, ki naj bo debela od 0,5 do
1 mm. Na pločevino narišite z jekleno iglo
obris stojala po označenih merah in ga izre-

STOJALO ZA
ROČNO URO

Drago Mehora

104  tim 3 • 76|77

žite s škarjami, pri debelejši pločevini pa
z lokom, v katerega ste vpeli drobno žagico
za kovine. Obe reži v zgornjem delu stojala
boste najlažje izrezali tako, da boste naj¬
prej s spiralnim svedrčkom ustreznega pre¬
mera izvrtali luknjice na obeh konceh reže,
ostalo pa izžagate z žagico. Kot vidite na
sliki, je zgornja reža nekoliko večja. To je
zato, da boste skoznjo lažje potegnili tisti
del urinega jermenčka, na katerem je za-
pona. Zgornja reža pa je lahko enaka spod¬
nji (slika na desni), če je zgoraj odprta, kar
omogoča hitrejšo namestitev jermenčka.

Ko ste vse natančno izrezali in skrbno zgla¬
dili vse robove, upognite ploščo na mestu

označenem s črtkano linijo v kot približno
70° in stojalce je gotovo.

Stojalce lahko izdelamo tudi iz lesa (slika
spodaj). V tem primeru vzemite za podsta¬
vek debelejšo deščico in zažagajte zarezo
pod kotom 70°, v katero vlepite gornjo
deščico iz vezanega lesa. Ta deščica naj
ima enake reže kot aluminijasta. Morda bo
leseno stojalce, ki ga lahko tudi poslikate,
še lepše.

TIM 3 • 76|77 105

modelarji

JADRALNI MODEL
GALEB I.

Sašo Krašovec

Model, katerega načrt je pred vami, je na¬
menjen predvsem začetnikom. Ker je mo¬
del manjši, zanj ni potrebno veliko prostora
za spuščanje. Lahko ga spuščamo iz roke
ali pa ga potegnemo s tanjšim laksom. Pri
drugem načinu spuščanja vam priporočam
večji travnik, ker boste drugače model hitro
razbili.

Krilo

Narisano je v M = 1 : 2, torej ga moramo
še enkrat povečati. Na načrtu sta narisani
dve rebri (M = 1 : 1), ki ju prerišemo na
2 mm vezano ploščo, izžagamo in zbrusimo.
Z buciko v označene dele zvrtamo luknjici.
Iz 1 mm balse odrežemo 24 delov, ki so ne¬
koliko večji od večjega rebra. Potem skozi
luknjici v rebru št. 1 damo dve buciki in
nanju nataknemo 12 kosov balse in nazad¬
nje še rebro št. 2. To potem zbrusimo in
dobimo rebra za eno polovico krila. Nato
izdelamo še ostalih 12 reber.

Na papir narišemo obe polovici krila. Spre¬
daj in zadaj z bucikami pribijemo obe letvici
in prilepimo rebra po velikosti na označena
mesta. Ko se lepilo posuši, odtrgamo papir
in v utore prilepimo letvico. Na konce kril
prilepimo 3 mm balso, ki jo zbrusimo v
obliki kaplje. Potem zbrusimo še prednjo
letev, kot kaže načrt. Obe polovici krila
sedaj zlepimo tako, da je ena polovica
vodoravna, drugo pa na koncu podložimo za
4 cm. Stik obeh polovic moramo dobro zle¬
piti. Krila prekrijemo s tankim japonskim
papirjem in jih trikrat prelakiramo z manj
gostim prozornim nitro lakom.

Trup

Narisan je v M = 1 : 1. Trup (7) naredimo
iz 8 mm baise, ki jo zbrusimo kot kažejo
prerezi. Na mizico (3) prilepimo dva tri¬
kotna dela (3A) iz balse in nato vse sku¬
paj v označeni del na trupu. Skozi luknjici
{0 3 mm) v trupu prilepimo dve okrogli
palčki od lizike (4). Na zadnji del trupa
pa prilepimo v utor vertikalni rep (5 in 5A).
V rep prilepimo horizontalni rep (6), zanj
moramo narisati obe polovici. Iz 5 mm balse
izdelamo nos (8) in v prednji del prilepimo
svinčeno utež. Del 8 oblepimo z deloma 9
in vse skupaj prilepimo na trup. 8 mm pred
težiščem (T) prilepimo še kljukico (10).
Trup nato dvakrat prelakiramo.

Spuščanje

Krilo pripnemo na trup z dvema elastikama.
Modelu nato določimo težišče, ki mora biti
točno na označenem mestu. Če to ni, pa
nos toliko obtežimo (s šibrami), da se te¬
žišče premakne na pravo mesto.

Pri štartanju z laksom ne sme biti preveč
vetra, ker se bodo drugače zlomila krila.

KOSOVNICA

Ugodno prodam dva servomehanizma z analog¬
no elektroniko, akumulator 4,8 V CeacVarta
500 maH, par kristalov, kristal 27,015 Mhz, ana¬
logni dekoder, stereo dekoder (integrirano vez¬
je MC1310 P-Motoro!a) s pripadajočo shemo,
fotoaparat Kiev v odličnem stanju in ročno di¬
gitalno uro (5 operacij) z rezervnima baterija¬
ma. Kupim pa COX motor 0,8 ccm.

Željko POVH
Ribnica 31a

68261 Jesenice na Dolenjskem

mali oglas

MO

106  TIM 3 • 76|77

£ £

S £ O
m o o

— O -o
oo

co

Ul

—J

<

O

oc

X.

<

Z Z
- O

>N O. <
-i N>N
O < ui
O K h

<

N

<

ca

oo

u

Ul

Z

>

m

TIM 3 • 76|77 107

108  TIM 3 • 76|77

KRMILNI
MEHANIZEM
IN OHIŠJE ZA RC
ODDAJNIK

Marjan Klenovšek

Ta sestavek sem namenil tistim med vami,
| ki si gradijo RC aparaturo in imajo težave z
mehanskim delom oddajnika. Poskušal vam
bom razložiti, kako sem se tega sam lotil.
Imel sem namreč VARIOPROP sprejemnik,
oddajnika pa ne. Noben sprejemnik pa brez
oddajnika ne dela, zato sem se pač sam lo¬
til gradnje. Če bi namreč oddajnik kupil, bi
me stal vsaj trikrat toliko kot stane takšen
»made in doma«. Pri gradnji sem se srečal z
nekaj problemi, predvsem pri krmilnih meha¬
nizmih, da pa si ne bo treba še vam beliti
glave, si oglejte, kako sem te probleme re¬
šil. Ne trdim, da so ti mehanizmi najboljši,
najlepši itd. Nekaj pa je gotovo, lahko jih
izdelamo sami. Mehanizmi so predvideni za
proporcionalno krmiljenje in prav gradnjo
takšnega RC sistema je v TIMu opisal že
tov. Lokovšek, zato se ob elektroniki ne bom
ustavljal. Analogni RC sistem sicer omogo¬
ča le krmiljenje dveh servomehanizmov,
zato boste morali vseeno malo premišlje¬
vati pri gradnji, ker je moj oddajnik grajen
pač za krmiljenje štirih servomotorjev. Na
razpolago imate tele možnosti: Izdelate

kompletne servomehanizme in uporabite le
dva potenciometra, ostali vam ostanejo v
rezervi za morebiten več komandni oddaj¬
nik. Izdelate lahko tudi samo en krmilni me¬
hanizem, ker vam bo zadostoval, lahko pa
izdelate npr. na desni strani mehanizem za
smer, na levi pa mehanizem za višino. Za
katero od obeh variant se boste odločili je
odvisno od vas samih. Tudi kar zadeva
ohišje oddajnika ni nujno, da ima takšne
dimenzije kot so na risbi, to je le moj
predlog. Je pa v tem ohišju dovolj prostora,
da lahko vanj spravite vso elektroniko in
baterije oz. akumulator, ostane celo toliko
prostora, da lahko vgradite ploščico s ko¬

rektorji za potenciometre in si tako omogo¬
čite hitro menjavo funkcij posameznih po¬
tenciometrov, čeprav za dvokomandni RC
sistem to skoraj ne pride v poštev. Toliko
za uvod, zdaj pa si oglejmo krmilne meha¬
nizme in njihovo delovanje.

Na sestavni risbi je mehanizem narisan z
vseh strani in mislim, da je princip delova¬
nja jasen takoj ko risbo malo bolje pogle¬
date. Sestavni deli mehanizma so narisani
posebej in kot vidite jih je kar nekaj. Da
ne bo kakšen nejeverni Tomaž mislil, da se
tega ne da narediti, si lahko mehanizme
ogleda tudi na fotografiji. Gradnjo pa bi

TIM 3 • 76|77 109

vseeno priporočal le tistim z veliko mero
potrpežljivosti, ker tak mehanizem pač ni
gotov v pol ure. Material za posamezne ele¬
mente je vpisan v kosovnici, pretežno je to
aluminij in medenina. Rad bi vas opozoril
še na to, da levi in desni mehanizem nista
enaka. Desni je zrcalna slika levega in se¬
veda obratno, na to pa morajo misliti le
tisti, ki bodo izdelovali oba.

Gradnja pa poteka takole.

Najprej si iz 1,5 mm debele Al pločevine
izdelamo obe ohišji (levo in desno). Na

veda pa morajo biti tudi točno na sredini
stranic. Tu mislim luknje 0 8 in 0 10, druge
niso kritične. Zarisane luknje zatočkamo
in prevrtamo s svedrom 2,5 mm. Luknje
0 8 lahko zvrtamo s svedrom, za luknje
0 10 pa vam priporočam, da jih zvrtate
0 9, nato pa jih z okroglo pilo obdelate ta¬
ko, da potenciometer nima večje zračnosti
kot je potrebna. Potenciometer se mora v
luknji vrteti, vendar se ne sme sprehajati
levo in desno.

110  TIM 3 • 76|77

TIM 3 o 76|77 111

■ 103,5

112 TIM 3

76j77

V ohišje zdaj vrežite še potrebne navoje
(M3) in ga z vodobrusnim papirjem obrusite.
Iz 1,5 mm aluminija izžagajte dele 3, 4 in 5
in jih obdelajte. Del 4 ima na zavihek na¬
lepljen košček cevke kemičnega svinčnika,
ki se mora dobro prilegati v utor dela 5.
Da ne bo nejasnosti vam bom razložil funk¬
cijo teh dveh delov, ki rabita za »trimanje«.
Prav lahko se vam zgodi npr. da model
sili v desno, ko je ročica v nevtralnem
položaju. Da vam ni treba ves čas »vleči«
v levo si pomagamo tako, da namesto vrte¬
nja osi potenciometra nekoliko zavrtimo
ohišje potenciometra, ki pa mora iti seveda
v pravo smer. To nam omogoča preprosta
rešitev z deloma 4 in 5. Del 5 je pritrjen na
ohišje potenciometra in ga obrača kot mu
narekuje ročica 4. Enostavneje bi bilo sicer
pritrditi ročico za trimanje neposredno na
potenciometer, vendar bi potem npr. za od¬
pravo vlečenja v desno morali »trim« ročico
potisniti še bolj desno, kar bi gotovo imelo
za posledico veliko pomot. Ustavimo se ne¬
koliko še pri izdelavi dela 3. V trak alumi?
nija 1,5 X 10 si izrežite utor širine 3 mm in
dolžine 25 mm. Nato pa najprej ukrivite
Al na sredini, se pravi na radiusu 17 mm.
Kot šablona vam lahko rabi jeklena cev
1”. Trak nato zapognemo navzgor na obeh
straneh, potem pa ga okoli 3 mm jeklene
žice zapognemo zopet navzdol in šele zdaj
zarišemo in zatočkamo luknje, ki jih seveda
prevrtamo in šele nato zvrtamo na mero.
Skozi luknji zdaj potisnemo npr. os poten¬
ciometra in popravimo nepravilnosti, nato
pa z lok žagico izžagamo obe zarezi, ki sta
le za to, da lahko vilice preprosteje pritrdi¬
mo z vijaki. Utor 4 mm prilagodimo elemen¬
tu 2 e nato pa vilice z vodobrusnim papirjem
obrusimo. Dele 2a, 2c, 2e, 2f, 6 in 7 naj vam
izdela strugar, lahko pa jih seveda naredite
tudi sami, če imate na razpolago stružnico
in če znate stružiti. Ker vam strugar verje¬
tno v elementu 2f ne bo izdelal utora, ga
morate sami s kvadratno pilico, pazite le,
da se bo del 2c lepo prilegal v utor. Posa¬
mezne dele krmilne ročice sestavimo in za-
lotamo, nato pa vstavimo v gred (2f) in
ročico utrdimo s koščkom jeklene žice
0 3 X 10. Krmilna ročica bo tako preko
gredi vrtela enega od potenciometrov, dru¬
gega pa bodo vrtele vilice 3. Na ta način
dosežemo simultano regulacijo, se pravi,

vrtimo lahko oba potenciometra hkrati.
Da se ročica povrne v nevtralno lego po¬
skrbita dela 7 in 8 ter seveda vzmet. Pri
zavrtitvi krmilne ročice, ekscenter 7 odmak¬
ne vzvod 8 in s tem zapre vzmet, ki ekscen¬
ter vrne v nevtralni položaj, ko krmilno ro¬
čico spustimo. Da je hod vzmeti pri obeh
smereh zavrtitve ekscentra enak, je le ta
na eni strani krajši. Na risbi sicer piše
4 mm, vendar za začetek raje odpilite 3 mm
in s poizkušanjem ugotovite kdaj je v redu.
Vzvod 8 mora biti na mestu naleganja na
ekscenter res raven, seveda to velja tudi za
ekscenter. Sam sem izdelal vzvod iz trde
plastike. Da je ne boste iskali po speciali¬
ziranih trgovinah vam zaupam, da so neka¬
teri plastični pladnji za serviranje iz ravno
pravega materiala. Še nekaj besed o poten¬
ciometrih. Če se neradi vrtijo, jih pazljivo
odprite in očistite ležaj, nato pa potencio¬
meter zopet sestavite in zalepite z UHU
plus lepilom, seveda pa bo dobro tudi
kakšno drugo dvokomponentno lepilo.

Če so potenciometri, ki jih imate, dru¬
gačni od narisanih, jim morate prilagoditi
krmilni mehanizem, v vsakem primeru pa
morate imeti za vsak potenciometer po dve
kovinski matici. Os potenciometra skraj¬
šajte za dolžino v 10 mm, nato pa lahko
mehanizem sestavite in popravite, če je
kaj narobe. Ko ste končali krmilne mehaniz¬
me se lahko lotite izdelave ohišja. Izdelamo
ga iz 1,5 mm Al pločevine, ki jo ukrivite v
primežu. V pločevini še ni odprtin. Na obeh
straneh ohišje zapremo z rebroma iz trde
vezane plošče, ki ju dobro zalepimo na
aluminij. Pri žaganju odprtin in pri točka-
nju lukenj si pomagajte s krmilnimi meha¬
nizmi, ki jih vstavite od spodaj v odprtino,
jih naravnate, nato pa zatočkate luknje za
vijake M3. Tako bodo luknje res tam kjer
morajo biti. Odprtine za anteno, stikalo in
kristal morate prilagoditi elementom, ki jih
imate namen vstaviti v ohišje, zato nisem
predpisoval kot. Prav tako morate prilagoditi
odprtino za instrument. Ta, ki je kotirana na
načrtu, je predvidena za Iskrin indikatorski
instrument tip OBT0102. Na ohišju izvrtamo
še luknjo za konektor, preko katerega bomo
polnili akumulator, nato pa izdelamo še drža¬
lo, na katerega bomo obesili oddajnik, da
vam ga ne bo treba držati ves čas v rokah,
izdelati moramo še dno ohišja. Naj ima di-

TIM 3 • 76|77 113

menzije 1,5 X 130 X 180 mm. V vogalih izvr¬
tamo luknje 0 3, nato pa zvrtamo na ust¬
reznih mestih zgornjega dela luknje 0 2,4
in vanje vrežemo navoj M 3. Tako bomo lah¬
ko dno privili z vijaki. Kdor želi lahko od¬
dajniku na stranicah privije še opiati iz
plastike. Sam sem uporabil tudi za te opiate
navaden kuhinjski pladenj. Iz istega mate¬
riala je tudi pokrov krmilnih mehanizmov,
ki pa ga nisem narisal posebej, ker mislim,
da ni potrebno. Vsak ga bo pač prilagodil
ohišju ter seveda krmilnim mehanizmom.
Upam, da je bil sestavek razumljiv in da
vam bo v pomoč pri vašem delu. Če pa vam
kaj le ne bo jasno, pišite na uredništvo
TIMa, lahko pa se obrnete tudi name osebno
in poizkusil vam bom pomagati.

Marjan Klenovšek

Pot na Rakovo Jelšo 71 b, 61000 Ljubljana

SAM-3

Matjaž Chvatal

Sam 3 je voden raketni izstrelek za boj
proti letalom na majhnih in srednjih višinah.
Izstrelek je enostopenjski, poganja pa ga
trdo gorivo. Največji vodoravni domet ra¬
kete je 25 km, navpični pa 18 km. Leti s
hitrostjo 2500 kmjh.

Izdelava:

Trup naredimo tako kot po navadi iz šele-
shamerja. Zgornji del ima premer 24
mm, spodnji pa 26 mm. Oba dela trupa spo¬
jimo s pomočjo plašča odsekanega stožca
(A), ki je tudi iz šeieshamerja. Pod trup pri¬

lepimo šobo (B) iz istega materiala. Sta¬
bilizatorje izrežemo iz balse debele 2 mm,
stabilizator C pa iz balse debeline 1 mm.
Glava naj bo iz balse ali pa iz presušene
lipovine, v zadnjem primeru jo moramo iz¬
votliti. Raketa je tako gotova, le še pobar¬
vati jo moramo, in sicer z belo in črno bar¬
vo, tako kot je označeno na načrtu. Upora¬
bimo lahko tesarol ali nitrolak.

114  TIM 3 • 76|77

POROČILO S
TEKMOVANJA
RC AVTOMOBILOV

Toni j Ramšak

V nedeljo, 26. septembra se je na ljubljanski
tekmovalni stezi končala zadnja, peta dirka
za državno prvenstvo Jugoslavije.

Že zjutraj je bilo videti, da bo vreme ugod¬
no in to se je tudi uresničilo. Prvi tekmo¬
valci so prišli že ob 8.30. Ob 9. uri je bila
uradna registracija in potem trening za
tekmovalce, ki so to želeli. Trening je tra¬
jal do 9.45, nato pa so morali tekmovalci
oddati oddajnike, da med tekmovanjem tisti,
ki takrat niso vozili, ne bi ovirali kolegov
s svojimi oddajniki. Ob 10. uri so se tek¬
movalci postrojih pred sodniško mizo, in
ko je utihnila jugoslovanska himna, jih je
nagovoril vodja komisije, tov. Sašo Kobal.
Pred začetkom voženj so tekmovalce razde¬
lili v 5 skupin po 4 do 6 tekmovalcev. Naj¬
prej je vozila skupina »A«. Tekmovalci, ki
so v isti skupini, morajo imeti namreč od¬
dajnike, ki delujejo ha različnih frekvencah,
da se med seboj ne motijo pri vožnji. Tek¬
movalci skupine »A« so imeli na voljo 4
minute za pripravo modelov, vžig motorjev
in za zadnji trening. Približno 30 sekund
pred štartom so modeli pripeljali na štartno
črto, kjer so jih zadrževali mehaniki (vsak
tekmovalec ima lahko pomočnika — »meha¬
nika«, ki med vožnjo skrbi za model, kajti
voznik ne sme zapustiti svojega mesta;
mehaniki so navadno tekmovalci, ki trenutno
ne vozijo) in jih izpustili, ko je štarter za¬
mahnil z zastavo. Kvalifikacijska vožnja traja
5 minut in v tem času morajo tekmovalci
prevoziti čimveč krogov. Če dva modela
prevozita enako število krogov, odloča o
boljšem rezultatu zamuda, s katero je pre¬
vozil cilj določen avto (npr.: štarter da z
zastavico znak, da je poteklo 5 minut in čez
5 sek. pripelje na cilj avto A, čez 15 sek. pa
avto B in tako dosežeta oba 13 krogov; boljši
je avto A, ker ima manjšo zamudo). V prvi
skupini je bil najboljši tov. Pelko.

Nato so tekmovalci skupine A oddali oddaj¬
nike in začelo se je novo odštevanje (4 mi¬
nute) za skupino B. Najbolje je v tej sku¬

pini štartal A. Kapler (DLM) in vodstvo
obdržal do konca vožnje. Dosegel je 14 kro¬
gov z zamudo 8,9 sekunde. Potem pa so
štartale še skupine C, D in E.

Sledil je kratek odmor, nakar se je začel
drugi tek. Zopet je štartala skupina A, kjer
se je pokazalo, da ne zmaga vedno tisti, ki
prvi štarta. Tekmovalci iz skupin B, C, D
in E so končali s svojimi vožnjami približno
ob 12. uri.

Po 15 minutnem odmoru, med katerim so
sodniki določili finaliste in polfinaliste, se
je začel polfinale. Direktno v polfinale so
se uvrstili 4 najboljši tekmovalci: M. Klanj¬
šček, št. avtomobila 11, iz DML — 15 kro¬
gov, z zamudo 16 sekund, E. Rajšp, št. 46 iz
Maribora, P. Kovačič, št. 2 (Slovenija avto)
in A. Kapler, št. 30 (DML); vsi so prevozili
po 14 krogov. V polfinale pa so se uvrstili:
I. Vošnik, Vrhovnik, V. Vošnik, šporn, Kova¬
čič in Renko.

Start polfinalne dirke je bil uspešen in
kmalu so se modeli, ki so nekaj časa vozili
vzporedno, razvrstili po progi. Polfinalna
vožnja traja 15 minut. Zmagal je Ivan Voš-
njak, št. 51, drugi pa je bil Iztok Vrhovnik,
št. 7 in ta dva sta se tudi uvrstila v finale,
kjer sta se potegovala za najvišje odličje.

Po odmoru med polfinalom in finalom je
prišlo do težav, ker je neki tekmovalec
imel v svojem oddajniku napačen kvarc in
je tako oddajal na napačni frekvenci. Ko so
rešili ta problem, se je začela glavna dir¬
ka, 20 minut nepretrgane vožnje. Na za¬
četku je vodil I. Vošnik, vendar ga je kmalu
dohitel Klanjšček in ga tudi prehitel. Po
nekaj minutah sta morala dva tekmovalca
odstopiti, ker sta prekršila pravila. Nadalje¬
vala se je zelo ostra vožnja vodečih vozil,
predvsem št. 11 in št. 51. Avto št. 11 je
ohranil svojo prednost do konca in za las
(16 sekund) prehitel tekmeca št. 51. Zmaga
na tem zadnjem tekmovanju za DPJ (Držav¬
no prvenstvo Jugoslavije) je prineslo tov.
Mirku Klanjščku tudi naslov državnega prva¬
ka. Pred to, zadnjo dirko za DPJ so bili
trije tekmovalci kandidati za ta naslov; o
vrstnem redu so odločale zadnje sekunde.
Za tiste, ki ne poznajo načina točkovanja na
teh tekmovanjih, ga bom opisal: prvo pla¬
sirani doseže 50 točk, drugi 45, tretji 42,
četrti 40, peti 38, ostali pa po točko manj
za vsako naslednje mesto. Za končno uvrsti¬
tev štejejo 4 dirke od petih.

TIM 3 • 76|77 115

Za orientacijo naj navedem podatek, da je movanjem prevozil 11 krogov, letos pa 15.
lani najboljši tekmovalec med izbirnim tek- Vrstni red tekmovanja za državno prvenstvo:

sledili so še: 7. Pelko (Mb), 8. Vošnik V.
(Mb), 9. Bahč (Mb), 10. Jordan (Rog. Sla¬
tina) in drugi.

Slika 1. Ob desetih so se vsi tekmovalci zbrali
pred sodniško mizo

Slika 4. Model drugouvrščenega Ivana Vošnika
je ogrožal Klanjščkovo zmago

Slika 2. V četrtem krogu je št. 11 prešla v
vodstvo in potem vodila vse do konca

Slika 3. Klanjšček je s svojim modelom obdržal
naslov državnega prvaka

OBVESTILO ŠOLAM

Modelarska komisija pri Zvezi letalskih or¬
ganizacij Slovenije prosi vsa vodstva šoi,
da jo uradno obvestijo če na njihovi šoli
deluje letalsko modelarski krožek. Obvestilo
naj vsebuje tele podatke:
število učencev, kategorija modelov (RC,
vezani ali prosto leteči) in ime učitelja —
vodje krožka. Obvestilo pošljite na naslov:
Zveza letalskih organizacij Slovenije, 61001
Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 496.

Po novem tekmovalnem sistemu Zveze le¬
talskih organizacij Slovenije bodo posamez-
niik ali ekipe za republiško pionirsko tek¬
movanje sestavljali učenci teh krožkov po
določenem ključu in normativih, ki jih bomo
objavili v TIM-u, ali pismeno obvestili ne¬
posredno krožke. Prav tako bomo v TIM-u
oziroma neposredno objavili pravilnik re¬
publiškega prvenstva.

Modelarska komisija
pri Izvršnem odboru Zveze
letalskih organizacij
Slovenije

116  TIM 3 • 76|77

;

daljinsko

vodenje

RC SISTEM TIM
s Vll-I

Jan Lokovšek

ODDAJNIK TIM VII

Oddajnik Tim Vli-ll je močnejša izvedenka
oddajnika TIM VII. Povečanje izhodne moči
oddajnika pomeni večji doseg naprave ter
manjšo občutljivost na motnje, pa tudi več¬
jo porabo toka.

Shemo oddajnika prikazuje slika 6.

izhodiščni verziji (TIM VII) sem dodal še
en transistor — T5, ki ojačuje VF signal.
T5 je prav tako kot T4 BFJ 17, izdelek za¬
grebške tovarne RIZ, Dušilki D2 in D3 sta
enake vrste kot D1, najbolje naviti na Iskri¬
nih šestcevnih jedrih. Tuljava L in konden¬
zator C 10 ter C11 tvorijo filter, ki prepre¬
čuje motilnim signalom pot v anteno. Tu¬
ljava L je zračna in ima deset ovojev ba¬
krene lakirane žice premera 1 mm. Notranji
premer navitja je 6 mm. Še eno novost sem
pripravil in sicer: za trimanje je zdaj vgra¬
jen potenciometer, kar pomeni, da lahko
trimamo tudi med vožnjo. Za vse ostalo pa
velja isto kot pri oddajniku TIM VII.
Ploščica tiskanega vezja je zdaj malo več¬
ja, njene mere so 90 X 65 mm. V merilu
1 : 1 jo prikazuje slika 7.

Naredimo razpredelnico v kateri bodo pove¬
zave posameznih elementov in njihove vred¬
nosti.

Sl. 7 Slika ploščice tiskanega vezja oddajnika
TIM VII-II v merilu 1 : 1

TABELA

TIM 3 • 76|77 117

Montaža

Pri montaži začnemo kot običajno z upori.
Sledijo kondenzatorji, nato pa pritrdimo oba
potenciometra. Pritrjevanje sem opisal v
prejšnjem članku, vseeno pa bi vas rad
opozoril, da jih dobro privijte, predvsem pa
poskrbite, da osi ne bodo predolge. Dolži¬
na osi naj bo med 22 in 25 mm, da boste
kasneje lahko pritrdili gumbe! Priključke po¬
tenciometrov zapognemo v smeri osi in jih
prispajkamo na kontaktne blazinice (75, 76,
77 za P in 78, 79, 80 za TP). Kontaktna bla¬
zinica 77 ima luknjo, ki je obenem priključ¬
na sponka 8 za upor R4. Kontaktni blazinici
79 in 80 sta združeni, kar seveda ustreza
vezavi, kot je narisana na sliki 6. Sledi
spajkanje dušilk transistorjev in nazadnje
kvarc kristal. Na transistor T5 moramo na¬
takniti hladilno rebro, ker se le ta greje.
Pogled na izgotovljeno vezje je približno
tak, kot ga prikazuje slika 8.

Črtkano so narisane povezave na spodnji
strani ploščice tiskanega vezja tako, da
lahko obenem kontrolirate tudi pravilnost
vezja. Naj vas še enkrat opozorim, da sta
oba potenciometra na spodnji strani plošči-

elementov

ce, zato vidimo z vrha le matice in osi!
In ne pozabimo na hladilno rebro transistor-
ja T5.

Tudi preizkus delovanja izvedemo tako, kot
smo se naučili pri oddajniku TIM' Vil. To
pot potrebujemo malo močnejšo žarnico,
npr. 7 V/0,3 A.

Vgradnja v ohišje

Najenostavneje in najceneje je zgraditi pri¬
merno ohišje iz nevezane plošče. Oglejmo
si sliko 9, ki prikazuje razporeditev v ohiš¬
ju oddajnika.

Na sliki je narisan tloris, naris in prečni
ris ohišja oddajnika. Ohišje ima zunanje
mere 100 x 145 x 55 mm in je iz 3 do
4 mm debele vezane plošče. S tanjšimi črta¬
mi (črtkano) sem narisal lege bistvenejših
elementov tako, da je razvidna pritrditev
antene, stikala, tipke, vezja in baterij. Pred¬
videl sem dve možnosti montaže, in sicer:

118  TIM 3 • 76|77

F

TIM 3 • 76[77 119

1. Za krmarjenje in trimanje imamo kar
gumb na osi potenciometrov. Oba konca osi
gledata skozi odprtine v pokrovu oddajnika.
Zgornji gumb naj bo za trimanje in spod¬
nji, ki je bolj pri roki, za krmarjenje. Lahko
si privoščimo tudi večji gumb za krmar¬
jenje. Oba potenciometra imata cel hod,
t.j. osi lahko zasukamo za celih 270°.

2. V drugem primeru naredimo krmilno ro¬
čico, kot jo imajo »pravi« oddajniki. Na
sliki 9 je narisana z debelejšo prekinjeno
črto. V tem primeru je gumb za trimanje
na spodnji strani in v pokrovu le odprtina
za to os. Pač pa moramo na zgornji stranici
narediti režo za krmilno ročico. Ploščica
tiskanega vezja je narejena tako, da jo lah¬
ko zasukamo tako ali drugače, ne da bi bilo
potrebno prestavljati odprtine za potencio¬
metre! Seveda ostane za trimanje gumb.

Če smo se odločili za drugo možnost, po¬
tem moramo spremeniti vrednosti nekate¬
rih elementov in sicer:

R1 = 560 Ohmov

R2 = 47 K

C2 in C3 = 33 nF

Ker ima potenciometer P sedaj hod omejen
na vsega 90° za razliko od prejšnjih 270°,
moramo paziti, da ustreza skrajna leva lega
osi potenciometra (takrat, ko je drsnik po¬
tenciometra P najbliže uporu R1) skrajni
levi legi krmilne ročice. Zato pomeni skraj¬
na desna lega krmilne ročice 1/3 obrata osi
potenciometra v desno. Da bi to bolje ra¬
zumeli, si oglejmo sliko 10.

Običajni potenciometri imajo hod osi 270°.
Ta hod razdelimo na tri področja po 90° in
sicer A, B in C. V našem primeru bomo
izkoristili le področje A, to je tisto, ki je
pri sponki 76. Na sliki 10 so še shematično

Sl. 10 Razlaga krmarjenja s krmilno ročico

1

tuljava

stranica ohišja

_S tuljava

vezje oddajnika

Sl. 11 Prilagajanje anten s pomočjo induktivnosti

nakazane lege drsnika in krmilne ročice
pri nevtralni in obeh skrajnih legah.

Krmilna ročica ima torej hod + 45°, zato
pri izdelavi pazite, da ne bo manjši. V na¬
sprotnem primeru bo sprememba frekvence
premajhna in servomehanizem ne bo imel
dovolj velik hod!

Antena

Antena je tisti del oddajnika, ki posreduje
VF energijo v prostor. Zato je seveda eden
od bistvenih sestavnih delov oddajnika.
Mnogokrat ji posvečamo premalo pozorno¬
sti, potem pa se čudimo, zakaj ima RC
naprava premajhen doseg.

Spomnimo se, da bi antena morala biti dol¬
ga četrtino valovne dolžine, kar znaša pri
27 MHz celih 2,75 m! Seveda je to pre¬
več za majhen prenosni oddajnik, zato jo
bomo skrajšali. Obenem pa moramo po¬
skrbeti, da bo dajala od sebe res vse kar
zmore, t.j. moramo jo uglasiti.

nevtralno

desno

levo

120  TIM 3 • 76|77

Antena je lahko zložljiva — teleskopska,
lahko pa uporabimo tudi 4 mm debele alu¬
minijaste palice. 4 mm za to, ker jih lahko
vtaknemo v normalne puše.

Antena naj bo dolga od 100 do 150 cm. Ugla¬
simo jo s pomočjo posebne tuljave. Na sliki
11 sem narisal dve možnosti prilagajanja
antene.

Primer na sliki 11 a je ugoden za teleskop¬
ske antene, ki je pritrjena direktno na ohišje
oddajnika. Med sponko »antena« na ploščici
tiskanega vezja in anteno moramo vezati
induktivnost in sicer navijemo 27 (22) ovo¬
jev bakrene lakirane žice premera 0,4 mm na
tuljavnik premera 5 do 6 (8 do 9) mm z
VF jedrom.

V primeru 11 b sponko »antena« na ploščici
tiskanega vezja direktno spojimo s pušo na
ohišju oddajnika. Tuljava je nekje v sre¬
dini antene (glej mere na sliki 11 b). Na¬
vita je na posebnem telesu iz plastike, ka¬
terega presek prikazuje slika 12.

nav.itje


puša

-teltrPVe -

»mil

pušo


P-

30

40

Slika 12. Tuljava

Telo ima na vsaki strani privito pušo, na
katero je prispajkan tudi ustrezen konec
navitja. Navitje samo ima 25 ovojev bakre¬
ne lakirane žice premera 1 do 1,2 mm. Naj
povem še to, da deluje antena s tuljavo v
sredini bolje od prejšnjega primera.

Za konec opisa oddajnika si poglejmo še
tehnične podatke:

Napetost napajanja

poraba

modulacija
modulacijska
frekvenca
Največja izhodna
moč (v impulzu)

Čistost spektra/moč
višjih harmonskih
komponent

9 V, dve ploščati 4,5 V
bateriji

100 do 150 mA; 200 mA
pri pritisnjeni tipki
impulzna

150 do 200 Hz, zvezno
nastavljiva

približno 1000 mW = 1 W,
merjeno na 50 ohmskem
bremenu

— 23 dB pod osnovno
frekvenco

PO PATENTU IZ NARAVE

Prevedla Anica Cedilnik

Marsikdo izmed nas je gotovo že opazoval kobi¬
lice in se čudil njihovim skokom, ki so desetkrat,
celo stokrat daljši od dolžine njihovih teles.
Nedavno se je znanstvenikom posrečilo razvoz¬
lati skrivnost malih rekorderjev v skokih. Iz¬
kazalo se je, da zadnje okončine teh žuželk
delujejo kot katapult. Bi bilo mogoče posneti ta
živi katapult z izdelavo podobnega mehanizma?
Oglejmo si zamisel britanskega izumitelja Ed¬
varda Uilbika.

Le-ta je izdelal igračko, pri kateri je skrajno po¬
enostavil kinematiko povezave »noga—telo«. Gre
za najpreprostejši gibalni mehanizem, ki se dvi¬
ga z raztegovanjem elastike.

Roke in telo izrezljate iz tanke vezane plošče —
furnirja, noge pa iz lesenih letvic. Rabili boste
še košček žice za zglobe in košček gume za
čeveljce. Čevlji oz. copatki niso le opora figure,
ampak tudi svojevrstni amortizerji. Delovanje
tega mehanizma je v mnogočem odvisno od te¬
ga, kako so elementi med seboj usklajeni, in pa
od pravilno izdelanih zgibov. Potrudite se izdela¬
ti figurico, ki ne bo izvajala le skokov, ampak
tudi salto. Avtor izuma trdi, da je to mogoče.

TIM 3 • 76|77 121

radio

amaterji

AVTOMAT ZA
BRISALCE

Božo Ropret

čevalnik T3 z relejem, čas med impulzi je
odvisen od časovne konstante (R3 + R4) .
. C2. S potenciometrom R3 lahko preminja-
mo čas med impulzi. Dolžina impulza pa
je določena z R2 C1 in je konstantna. Dioda
D1, ki je vezana paralelno releju rabi za
zaščito transistorja T3. Ob odklopu toka
skozi rele se v navitju inducira napetostni
sunek, ki bi lahko uničil transistor T3, če
ga ne bi kratko sklenili z diodo.

Na sliki 2 je narisano tiskano vezje. Sami
morate določiti še točke za rele s katerim
razpolagate. Montažna shema po kateri mon¬
tirate avtomat v avto pa je na sliki 3. Po-

Avtomat za brisalce je uporaben takrat,
kadar le rahlo rosi in nas stalno vklopljeni
brisalci motijo. Za to da jih ne bi bilo treba
vsake toliko časa ročno vklapljati, poskrbi
tale naprava. Brisalce nam vklaplja v ča¬
sovnih presledkih od nekaj sekund pa do
40 sekund. Ta čas nastavljamo zvezno s
potenciometrom R3.

Vezje avtomata sestavljata astabilni multi-
vibrator s transistorjem T1 in T2, ter oja-

tenciometer R3 ima na osi stikalo za vklop
naprave. Kontakte releja r priključimo na
kontakta stikala za vklop brisalcev, ki je
v avtomobilu.

Verjetno vam, ki tole berete, ta naprava ne¬
posredno ne bo koristila. Če jo boste vgra¬
dili v očetov avto, se bo gotovo rade volje
odzval prošnjam za finančno pomoč pri va¬
ših poznejših projektih.

122  TIM 3 • 76|77

JEDERSKA

ELEKTRARNA

KRŠKO

Vukadin Ivkovič

Gorivni elementi

Gorivo je največja posebnost jedrske elek¬
trarne. Za 600 MW (Mega vatno) elektrarno
je potrebno na leto samo 16 ton obogate¬
nega urana. V tovarni za izdelavo gorivnih
elementov ga predelujejo najprej v uranov
dioksid, tega nato stiskajo in sintrajo v ke¬
ramične tablete. Tablete napolnijo in zava¬
rijo v cirkonijeve cevi. Sveženj 205 takih
gorivnih palic je povezan v gorivni element,
ki tehta 550 kg in je dolg tri in pol metre.

V reaktorju je 137 gorivnih elementov. Vsa¬
ko leto je treba zamenjati tretjino elemen¬

tov z novimi. V treh letih pa da en sam
element v reaktorju toliko toplote, kolikor
bi je dobili iz 86 tisoč ton velenjskega
lignita. Sveži gorivni elementi niso radio¬
aktivni. Pač pa postanejo zelo aktivni, ko
so že nekaj časa v reaktorju, ker se v njih
naberejo radioaktivni razcepki. V izrablje¬
nem gorivnem elementu je okoli 12 kg raz-
cepkov, zato izrabljeni element ni samo
radioaktivno »vroč«, temveč oddaja tudi ve¬
liko toplote, ki nastaja pri radioaktivnem
razpadu. Izrabljeni gorivni elementi se zato
hladijo v odlagalnem bazenu vsaj tri me¬
sece, preden jih lahko na posebnih kami¬
onih odpeljajo v tovarno za predelavo iz¬
rabljenega goriva.

Radioaktivnost

Odkritje radioaktivnosti je odprlo človeku
pot do skrivnosti atoma in s tem tudi do
jedrske eksplozije. Radioaktivnost je nara¬
ven pojav in človeštvo je bilo vedno izpo-

Gorivni element tlačnega reaktorja

TIM 3 • 76|77 123

stavljeno radioaktivnemu sevanju. Vprašanje,
na katero moram odgovoriti, je le, ali ne bo
radioaktivno sevanje zaradi izkoriščanja jedr¬
ske energije tako naraslo, da bi ogrozilo
zdravje ljudi. Jedrske elektrarne niso edini
viri radioaktivnih snovi, zato je smiselno,
da jih primerjamo z drugimi naravnimi in
umetnimi viri radioaktivnega sevanja.
Nekatera jedra atomov niso obstojna in prej
ali slej razpadejo v bolj obstojna jedra. Pri
tem oddajo bodisi delce alfa, ki so jedra
helija, ali delce beta, ki so negativni ali po¬
zitivni elektroni. Pri radioaktivnem razpadu
oddajajo jedra tudi žarke gama, ki so eni
izmed najbolj prodornih vrst sevanja.

V naravi najdemo predvsem tiste radioak¬
tivne snovi, ki počasi razpadejo: uran in to¬
rij ter njune radioaktivne potomce, kot so
radij in plin radon, kalij 40 in še nekaj dru¬
gih manj pomembnih. Zaradi kemičnega se¬
vanja nastaja v ozračju ogljik 14, pa tudi
tritij in fosfor 32 v manjših količinah.

Umetna radioaktivnost

S pospeševalniki in v jedrskih reaktorjih
proizvajamo danes veliko različnih umetnih
radioaktivnih snovi, ki jih uporabljamo v
zdravstveni diagnostiki in terapiji, v indu¬
striji, gradbeništvu in poljedelstvu, pred¬
vsem pa pri raznih raziskavah v fiziki, ke¬
miji, medicini in biotehniki.

Največ umetnih radioaktivnih snovi prihaja
v naše okolje iz stratosfere, kjer še vedno
plava radioaktivni prah kot ostanek atom¬
skih eksplozij. Zaradi stalnih meritev radio¬
aktivnega onesnaženja okolja po vsem sve¬
tu in tudi pri nas, je nadzor nad radioaktiv-

Radioaktivni razpad ksenona 135

I

-I

Meritev radioaktivnosti vzorcev savske vode v
laboratoriju Instituta »Jožef Štefan«

nostjo okolja veliko boljši in natančnejši kot
za katerikoli drugo vrsto onesnaženja.

Doze sevanja

Radioaktivne snovi same po sebi niso stru¬
pene, razen redkih izjem, škodljivo je lahko
le sevanje, ki ionizira na svoji poti skozi
snov. Množino energije, ki se pri tem ab¬
sorbira v snovi na enoto teže, označujemo
z absorbirano dozo ali na krakto z dozo
sevanja. Enoto za biološko pomembno dozo
imenujemo rem, tisočinko rema pa miIi-
rem.

Vsa živa bitja na svetu so bila vedno iz¬
postavljena sevanju. Iz vesolja in od sonca
prihaja kozmično sevanje, iz zemlje sevajo
kalij 40, ter radioaktivne snovi uranove in
tritijeve družine. V zraku so radon, ogljik
14 v C0 2 , tritij v vodnih hlapih. Tudi človek
sam je radioaktiven zaradi kalija 40 ter
drugih radioaktivnih snovi, ki jih je po¬
jedel, popil in vdihal.

Letna doza, ki jo dobi človek, je odvisna
od njegovega prebivališča, nadmorske viši¬
ne, načina življenja in prehrane ter od zdrav¬
niških posegov. V poprečju dobijo ljudje za¬
radi naravne radioaktivnosti okoli 100 mili-
remov na leto.

Meritve zunanjega sevanja na Krškem polju
so pokazale, da dobivajo ljudje od kozmič¬
nega in zemeljskega sevanja letno okoli
70 miliremov. če k temu prištejemo še no¬
tranje sevanje v človeškem telesu, največ
zaradi kalija 40, je skupna letna doza okoli
90 miliremov.

Doza kozmičnega sevanja se podvoji na vsa¬
kih 1500 metrov nadmorske višine, tako da
naši meteorologi na Kredarici dobijo okoli

124  TIM 3 • 76|77

tl

200 miliremov na leto. Opečnata hiša pri¬
nese kakih 50 miliremov na leto, betonska
pa 20 miliremov več kot lesena.

Pri rentgenskem pregledu dobi pacient od
100 do 4000 miliremov. Veliko večje doze
uporablja medicina pri zdravljenju rakavih
obolenj, od 50 do 10.000 remov, te pa dobi
bolnik seveda lokalno. Zdravniška uporaba
sevanja je koristna in danes nujno potrebna
za uspešno delo zdravstvenih služb.

izumiteljski

kotiček

PLIN IN NJEGOVA
UPORABA

Marko Drenovec

Naš zakon o varstvu pred ionizirajočim se¬
vanjem določa kot največjo dopustno dozo
5000 miliremov na leto za delavce, ki imajo
opraviti z radioaktivnimi snovmi in drugimi
viri ionizirajočega sevanja. Prebivalci v oko¬
lici jedrskih naprav pa ne smejo biti izpo¬
stavljeni dozam, ki bi bile večje od 500
miliremov na leto.

(nadaljevanje in konec prihodnjič)

Viri radioaktivnega sevanja v človeškem okolju:
1 — kozmično sevanje, 2 — hrana in voda, 3 —
zrak, 4 — ostanki atomskih eksplozij, 5 — ste¬
ne stavb, 6 — zemlja (U,Th, K)

Poleg premoga in nafte, ki sta v trdnem
oz. tekočem agregatnem stanju, poznamo
še gorivo v plinastem. Naravni plin naj-
češče najdemo nad ležiščem nafte, lahko
ga črpamo tudi iz samostojnih nahajališč
bolj ali manj globoko pod zemeljskim po¬
vršjem. Tam je plin nakopičen pod pri¬
tiskom in do njega pridemo z globinskim
vrtanjem. Seveda pa plin, ki ga načrpamo,
v velikih primerih ni uporaben kot gorivo,
ker so mu pogosto primešani tudi negorljivi
plini. Zato ga je treba pred uporabo ke¬
mično očistiti, tako da je v njem kar 90 %
metana, ki ima visoko kalorično vrednost.
Plin s katerim ogrevate stanovanje in z
njim kuhate, se imenuje mestni plin. V
starih časih je rabil kot gorivo v plinskih
svetilkah. Ta plin pridobivajo z uplinjanjem
premoga pri 1000 do 1200° C brez pristopa
zraka. Plinska mešanica je sestavljena iz
okoli 50 % vodika, 20—30 % metana, okoli
15 % ogljikovega monoksida in okolr5 % og¬
ljikovega dioksida. Zaradi prisotnosti ogljiko¬
vega monoksida, je plin izredno strupen in
nevaren. Prvič se lahko z njim zastrupimo,
drugič pa daje z zrakom eksplozivno meša¬
nico. Iz dnevna v dan beležimo poročila o
nesrečah, ko je bilo razdejano stanovanje,
ker je iz plinske napeljave neopazno uhajal
plin, se mešal z zrakom in mešanici je bila
dovolj le drobna električna iskra, ki je na¬
stala, ko je nič hudega sluteči stanovalec
vstopil in zavrtel stikalo za luč. Ker dobro
očiščen plin nima vonja, mu v plinarnah
namenoma dodajo kakšno komponento, ki
ima neprijeten vonj, da bi čim hitreje za¬
znali njegovo prisotnost v prostoru. Če ugo¬
tovimo, da je plin iztekel, moramo postopati
previdno; kar najhitreje je treba zaplinjeni
prostor dobro prezračiti, potem pa pokli¬
cati strokovnjaka iz servisa, da delo za¬
nesljivo dobro opravi in se tako izognemo
nevarnosti. Preden si ogledamo primer ali

TIM 3 • 76|77 125

dva o uporabi plina, moramo spregovoriti
še nekaj besed o njegovem transportu in
uskladiščenju.

Kakor vemo iz fizike, zavzame plin takšno
prostornino, kot mu jo ponudimo. V plina¬
stem stanju prevažati in shranjevati plin
bi bilo torej drago, saj bi bil izkoristek
prostora nasproti količini plina majhen. Na
srečo pa lahko plin pri nizkih temperaturah
utekočinimo. Takega nato prevažajo v cister¬
nah ali ga lahko za hišno uporabo kupimo

v jeklenkah. Pri normalnih temperaturah se
tekočina zopet uplinja preden pride do go¬
rilnika, kjer zagori. Plin hranijo v krogla¬
stih plinskih hranilnikih, ker je taka oblika
rezervoarja najprimernejša glede na pri¬
tisk, ki ga plin povzroča na stene posode.
Možno pa je velike količine plina hraniti
tudi v izpraznjenih ležiščih naravnega pli¬
na. Tako skladišče je ceneno, varno in
dobro skrito pod površjem. Mnogo plina pa
steče od nahajališča do porabnika tudi po

Slika 1

zgorevalna cev-

\

zračni
regulator-^|

Slika 2

plinovodih. Ta način transporta je veliko
bolj ustrezen, kakor prevoz s kamioni. Plin
teče po ceveh, ki so položene v zemljo ali
pa nad njo. Na določenih razdaljah so kon¬
trolne postaje, kjer ugotavljajo pritisk
plina in odkrivajo morebitne poškodbe plino¬
voda, zaradi česar plin uhaja na prosto in
se izgublja. Ko gre plinovod mimo mesta
ali večjega porabnika, denimo industrijskega
obrata, speljemo odvodne cevi od glavne
cevi in plin je takoj pri roki za uporabo.
V bližnji prihodnosti bo tudi čez našo drža¬
vo stekel velik plinovod, po katerem bomo
prejemali plin iz Sovjetske zveze iz vzhoda,
možna pa bo tudi dobava alžirskega plina
preko luke Koper.

Izkoriščanje kurilne vrednosti plina je bolj
ekonomično, kot kurjenje s trdimi gorivi ali
elektriko. Zato njegova potrošnja tako v
industriji kakor tudi v gospodinjstvih vedno
bolj narašča. Mnoge peči za pretaljevanje
rude v kovine so predelali na plin. Poleg
cenenosti je pomembno tudi to, da kurjenje
s plinom lahko enostavno reguliramo. Tu
mislimo na obliko in velikost plamena. S
pravilnim mešanjem plina in zraka, dobimo
najustreznejše temperature in oksidacijsko-
redukcijske pogoje. Iz praktičnih vaj pri
pouku fizike in kemije dobro poznate naj¬
preprostejši plinski gorilnik — Bunsenov
gorilnik.

Od odprtine, skozi katero vstopa zrak, je od¬
visno ali bo plamen mehak in velik ali pa
oster, sikajoč in kratek. V načelu so tudi
drugi gorilniki narejeni podobno; povedati
je treba le, da plin in zrak predmešamo
enkrat (Bunsenov gorilnik) ali pa večkrat,
da dobimo boljši gorilni izkoristek (slika 2).
Doma gotovo lahko najdete nekaj naprav,
kjer uporabljate plin: plinski kuhalnik, plin¬
ski bojler, luč, radiatorje in podobno. Na
tem mestu jih ne bomo opisovali, ker jih
poznate.-Mogoče pa se še niste srečali s
»pretočnim plinskim grelnikom vode« (sli¬
ka 3). iz slike, ki jo povzemamo iz priroč¬
nika »Kako deluje?«, se že da razložiti
njegovo delovanje. Le še nekaj kratkega
besednega komentarja: Glavni deli pretoč¬
nega grelnika so:

— menjalnik toplote: to je robata cev po
kateri teče hladna voda, od zunaj pa jo
ogreva plamen gorilnika,

— gorilnik, v katerem zgoreva plin,

— vžigalno varovalo: poleg velikega goril¬
nika imamo vžigalni gorilnik, katerega
najprej vžgemo. S svojim plamenom
ogreje bimetal, ki se ukrivi navzdol in
odpre ventil za obtok plina v glavni
gorilnik. Sam obtok plina za glavni goril¬
nik pa krmili pretok vode,

— membrana: v Venturijevi cevi nastane ob
pretoku vode nadtlak ali podtlak, ki
delujeta na membrano. Ta odpira in
zapira glavni ventil za dotok plina. Ko
prenehamo točiti toplo vodo, pritisk na
membrano preneha in se zapre glavni
ventil. Gorilnik ne dobiva več plina in
ugasne. Vžigalni gorilnik pa gori dalje,
da lahko gorilnik znova uporabimo. Če
bi iz kateregakoli razloga prenehal go-
goreti vžigalni gorilnik, bi se bimetal po¬
vrnil zaradi ohladitve v izhodno lego in
zaprl gornji ventil. Tako plin ne bi mogel
do gorilnika, tudi če bi se voda pretakala
skozi menjalnik toplote.

Tu na enem primeru vidite, kolikšna pozor¬
nost je posvečena varovanju, pa še vseeno
lahko pride do nepredvidenih okvar in eks¬
plozij. Zato moramo biti ob uporabi plina
skrajno previdni. Potrebno pa je tudi nekaj
poznavanja delovanja plinskih naprav. Del¬
ček smo vam ga, upamo, uspešno posre¬
dovali.

NAŠ RAZGOVOR

Pošte za naš razgovor se je spet nekaj »na¬
teklo« in tako bo naš kotiček znova zaživel.
Od prispelih pisem jih največ govori o pisa¬
lih, nalivnih peresih in kemičnih svinčnikih.
Eno pa govori še o nalogi iz prejšnjega let¬
nika in z njim bomo tudi začeli naš razgovor.
Stojan Obid iz Cerknega je poleg obširnega
spremnega besedila poslal zelo lepo izde¬
lano risbo, iz katere je razvidno, kakšen
postopek je pri krivljenju cevi najbolj prime¬
ren. Res je sicer, da »izum« ni čisto pravi,
ampak to nas ne moti, ker pri naših nalogah
želimo, da opišete s svojimi besedami in
ilustracijami že znan, pogosto uporabljan po¬
stopek. Kajti šele ko poznate tega, lahko
nato naredite uspešen korak k njegovi iz¬
boljšavi. Stojan piše: »Za ročno ukrivljenje

TIM 3 • 76|77 127

šo cev napolnili s kalofonijo, jo vpeli v pri¬
mež in počasi krivili. Kolofonija je v krivini
razpokala, ni pa dopustila, da bi se cev
zgubila aii stlačila. V cev pa lahko damo
tudi MgO, ki ga uporabljajo za polnjenje cev¬
nih grelcev. Z uporabo le-tega se bo cev
vedno lepo ukrivila, ne glede na kot krivlje¬
nja. Ta postopek je primeren za cevi z
manjšim presekom in tanjšo steno [slika 1).

Toliko torej o krivljenju cevi, zdaj pa so na
vrsti izboljšave pisal; tu ste precej bolj
izvirni.

Jani Kocjan iz Lamovš predlaga kar elek¬
trično nalivno pero. In kako bi delovalo?
(slika 3).

Ob pritisku na gumb sklenemo tokokrog v
stalnem magnetu z navitjem. Magnet bo pri¬
tegnil bat in s peresom bomo lahko načrpali
črnilo. Ko pritisk na gumb preneha, se bat
ustavi in lahko začnemo pisati. Črnilo proti
termičnemu regulatorju in peresu potiska
bat, ki je povezan z vzmetjo. Pisalna kro¬
glica je zaprta v ležaju, podobno kot pri
kemičnemu svinčniku.

Bojan Pajk iz šiške je poslal dva predloga.
Pri prvem gre za nalivno pero z vložki za
črnilo (slika 4).

Za večje cevi pa pride v poštev strojno
krivljenje s pomočjo hidravlične stiskalnice
in vzmeti, ki jo vstavimo v cev (slika 2).

Slika 4

Slika 3. 1 — vzmet prevlečena z Al, 2
— magnet z navitjem, 3 — prostor za
črnilo, 4 — termični regulator, 5 —
gumb, 6 — kontaktni ploščici, 7 —
elektromagnet, 8 — železni bat, 9 —
cink

128  TIM 3 • 76|77

Slika 5

Delovanje je vidno s slike. Omeniti velja le
tole: »Sredi šolske ure nam pero preneha
pisati. Tedaj zavrtimo ročico v levo in jo
pri tem tudi potisnemo navznoter. Prazen
vložek pade iz peresa, »vratca« se zapro
in vzmet potisne na njegovo mesto drugi
vložek; s pisanjem lahko nadaljujemo torej
brez zamudnega odpiranja peresa«.

Na sliki 5 pa nam predstavlja kombinirano
pisalo: nalivno pero in kemični svinčnik
skupaj. Zamisel ni slaba, a potrebna bi bila
še večja »mehanizacija in mašinerija«, kot
se uporablja sedaj, da bi stvar delovala tako,
kot si želimo.

Andrej Bolčina iz Laškega predlaga le me¬
hanizem za izvlečenje vložka-mine pri ke¬
mičnem svinčniku (slika 6).

Uporablja zobato kolo, ki vrtimo s pomočjo
tipke. Prav je, da je Andrej mehanizem tako
predvidel, a naj na tem mestu čisto na
kratko spregovorimo o industrijskem obli¬
kovanju. Področje pisal je že eno tistih, pri
katerem je ob popolni funkcionalnosti —
uporabnosti pomembna tudi zunanja oblika.
Pisalo naj bo čim primernejše oblike za
držanje pri pisanju, v etui ali kar v žep in
iz njega, pa naj bi ga spravili brez zatika¬
nja in trganja. Kar sami si še enkrat oglejte,
kako so pisala oblikovana in v kolišni meri
ustrezajo omenjenim zahtevam. Mislimo, da
je danes oblika — design, kot temu pravimo
s tujko, tu že kar lepo napredoval.

Za prizadevnost, ki jo je pokazal Stojan
Obid, 65£82 Cerknica št. 21, smo mu priso¬
dili našo nagrado. Želimo, da se še na¬
prej tako pridno oglašate in s svojimi pri¬
spevki polnite »Izumiteljski kotiček«.

TIMOVA NALOGA

Prebrali ste članek o plinu in se nekoliko
seznanili z njegovo uporabo npr. pri ogre¬
vanju vode. Pri tem ste gotovo pomislili ta¬
kole: »To je preveč zapleteno, jaz bi to na¬
redil takole ...« Prav, kar vzemite papir in
svinčnik pa riam narišite, kako bi vi s pli¬
nom ogrevali vodo za gospodinjstvo. Če pa
vas to ne mika, premislite, kakšno varnostno
napravo bi izdelali, da pri uporabi plina ne bi
prišlo do nesreče. Veliko tiste zapletenosti
gre namreč na račun nevarnosti, ki preži
in se skriva v plinu. Odločno pa vam od¬
svetujemo, da bi v praksi preizkušali vaše
izume. V nasprotnem primeru bi izgubili do¬
pisnika TIMa, da o drugih posledicah ne
govorimo. Tu je vedno na mestu opozorilo,
ki se ga moramo vestno držati.

Torej grelec za vodo ali pa varnostna napra¬
va pri katerem koli porabniku plina.

TIM 3 • 76|77 129

NOVICE IZ
MEHANOTEHNIKE

Božidar Grabnar

Tokrat vam predstavljamo serijo šestih kom¬
pletov za gradnjo maket starinskih ladij.
Komplete je uvozila tovarna MEHANOTEH-
NIKA iz Izole, izdeluje pa jih italijanska
tovarna TRIS MODEL in so že naprodaj.

Med vami je gotovo veliko takih, ki pozimi
ne preživite prav vsega prostega časa na
smučeh, ampak radi prebijete kakšno urico
tudi ob priljubljenemu konjičku nekje na
toplem. In prav za tiste je ta serija mode¬
lov prišla kot naročena. Res je sicer, da so
cene posameznih kompletov precej visoke,
toda če vam bo uspelo navdušiti za izde¬
lavo še očka ali mamico, boste kar gotovo
lahko premostili tudi to oviro. Posamezen
komplet vsebuje poleg vseh sestavnih de¬
lov, potrebnih za izdelavo še lepilo in bar¬
ve ter seveda natančno navodilo in sliko
narejenega modela. Ko se boste odločali
za gradnjo, pa vas moram opozoriti, da takle
model zahteva lepo število delovnih ur in
dobro mero natančnosti in potrpežljivosti,
frfrarije to delo ne prenese. Kar žal nam je,
da vam gotovih modelov ne morem pred¬
staviti z barvnimi fotografijami. Najmanj kar
lahko storite pa je, da si komplete ogle¬
date v trgovini in se sami prepričate, da
opisi in fotografije, ki jih podajamo, ne la¬
žejo. Cene, ki so navedene pri opisih kom¬
pletov veljajo za trgovino Mehanotehnike v
Ljubljani na Tavčarjevi 5.

HALF MOON ali po naše LUNIN KRAJEC
je bila jadrnica iz 17. stoletja, last Danske
indijske pomorske družbe. Slavni britanski
morjeplovec Henry Hudson je dobil nalogo,
da s to jadrnico in na stroške družbe od¬
krije plovni prehod skozi severni Atlantik
proti vzhodnim deželam.

Leta 1609 je Hudson odkril, da je zaliv, v
katerem se je zasidral, ustje velike reke.
Na eni od kasnejših odprav pa se mu je
posadka uprla in ga pustila na obali, nakar
je za njim izginila vsaka sled.

Zaliv in reka, ki ju je Hudson odkril se da¬
nes imenujeta po njem, na otokih tega za¬
liva pa je zraslo mesto New York. Model

LUNINEGA KRAJCA je veren posnetek pra¬
ve ladje. Dolg je 520 mm, višina z vštetim
gredljem pa znaša 525 mm. Cena: 840,00
din.

ANGLEŠKA JAHTA

je lep primer jadrnice iz 14. stoletja, gra¬
jene po načelih dobre angleške tradicije:
močno ogrodje in velika okretnost, primer¬
na za hitro manevriranje. Te lastnosti so
bile posebej primerne za priobalno plovbo.
Če je bil njen lastnik modre krvi je bila
opremljena še z dvema topovoma. Površina
njenih jader ji je omogočala za tiste čase
kaj lepo hitrost, zaradi okretnosti in močne
gradnje pa se tudi viharja ni zlepa ustrašila.

130  TIM 3 • 76|77

Model je posnetek take jahte z vsemi nje¬
nimi značilnostmi. Dolžina modela je 600
mm, višina 500 mm, stane pa 630,00 din.

INTREPID ali SMELA

Začetki trgovine s sužnji, eno od najbolj
sramotnih poglavij v zgodovini človeštva,

segajo v čas, ko je portugalska ekspedicija
pod vodstvom Cristobala Colona (15. sto¬
letje) opravila prve raziskave afriških obal.
Vendar je bila ta trgovina tedaj prej po¬
sebnost kot pravilo. Kasneje pa, ko so Špan¬
ci vse bolj težili za tem, da bi izkoristili
novo odkrite dominione v Južni Ameriki, za
to pa so potrebovali predvsem ceneno de¬
lovno silo, se je ta trgovina močno raz¬
mahnila. V kratkem času se je tako raz¬
vila, da je postala ena od najbolj donosnih
kupčij. Ladje tipa SMELA z nosilnostjo okoli
300 ton so bile med trgovci tistega časa
najbolj priljubljene. Model je natančen po¬
snetek ene od ladij za prevoz sužnjev. Po¬
gled na njene oblike nam pove, da je bila
dovolj hitra, da je lahko ušla katerikoli voj¬
ni ladji.

Dolžina: 560 mm, višina z gredljem:360 mm.
Cena: 798,00 din.

TRABAKULA

je primer tipične sredozemske jadrnice, ki
je rabila predvsem za obalno trgovanje in
jo ponekod še danes uporabljajo. Njene glav¬
ne značilnosti so obla krma in premec ter
majhen ugrez, kar je omogočalo plovbo v
plitkih kanalih in lagunah, ki so tako zna¬
čilne za sredozemsko obalo. Model je po¬
snet po največji trabakuli, ki je rabila iz¬
ključno za trgovanje in prevoz trgovskega
blaga. Manjše ladje so uporabljali tudi za
ribolov. Mere prave jadrnice so takele: dol¬
žina trupa 21,30 m, širina 6,90 m in ugrez
1,60 m. Pri modelu, ki je izdelan v merilu
1 : 50 pa je celotna dolžina 700 mm in vi¬
šina merjena od gredlja 520 mm. Cena:
945,00 din.

FANTOM

Od leta 1865 pa do uvedbe prvih ladij na
paro, okoli leta 1900, so se vlačilci na jadra
zelo malo spreminjali, z izjemo manjših
sprememb velikosti.

Nevjorška, v Bostonu zgrajena jadrnica ka¬
že lep primer tega tipa. Skonstruiral in zgra¬
dil jo je znani načrtovalec in graditelj pi¬
lotskih in ribiških ladij ter jaht Dennison J.
Law!or. Splovili so jo leta 1868. FANTOM
je bil čudovito oblikovan dvojambornik: hi¬
ter, stabilen in varen za plovbo v vsakem
vremenu. Dolžina modela je 530 mm, višina
420 mm, stane pa 682,50 din.

TIM 3 • 76|77 131

male

železnice

RAZSTAVA
TEHNIČNE
USTVARJALNOSTI
IN INOVACIJSKE
DEJAVNOSTI

Celje, 20.—25. novembra 1976

V okviru prizadevanj za hitrejši in učinkovitejši razvoj ino¬
vacijske dejavnosti, raziskovalnega deia in tehniške ustvar¬
jalnosti in v počastitev 30-letnice organizacij tehniške kul¬
ture, katere pokrovitelj je predsednik republike tovariš TITO
bo kot prispevek k delovni vsebini praznovanja prirejena
republiška razstava tehniške ustvarjalnosti in inovacijske
dejavnosti.

Razstava bo v prostorih novega Turistično rekreacijskega
centra GOLOVEC v Celju, v času od 20. do 25. novembra
1976.

RAZSTAVNI PROGRAM

1. PREGLED OB 30-LETNEM DELU IN RAZVOJU organizacij
tehniške kulture v Sloveniji s podatki o začetnih osnovah
organizacije, razvoja, najpomembnejših dosežkih, delovnih
področij in rezultatih. Razstavljeno bo dokumentarno gra¬
divo, pregledane karte o razvoju, grafikoni in fotografije
dogodkov, dejavnosti in akcij.

2. PREGLED INOVACIJSKE DEJAVNOSTI in dosežkov razi¬
skovalnega dela v Sloveniji. Razstavljeni bodo dosežki s
tega področja iz obdobja zadnjih let, kot tudi dosežki iz
daljšega razvojnega obdobja. Vključena bo tudi dejavnost
društev iznajditeljev in avtorjev tehniških izboljšav.

3. TEHNIŠKA VZGOJA MLADINE. Razstavljeni bodo najbolj
značilni predmeti v okviru metodskih enot tehniškega pouka
v osnovni šoli ter eksponati iz izvenšolske dejavnosti
osnovnošolske mladine v krožkih in klubih mladih tehnikov.

4. MLADINSKE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI v okviru gi¬
banja »Znanost mladini«. Razstavljeni bodo predmeti in de¬
lovni rezultati mladinskih raziskovalnih taborov.

5. AMATERSKE DEJAVNOSTI splošne tehniške vsebine ozi¬
roma s področja »Naredi sam«.

6. DEJAVNOSTI ZDRUŽENIH ORGANIZACIJ — strokovnih
zvez. Vsaka zveza bo predstavila delo in dosežke svoje
tehniške panoge v slikah, izdelkih, opremi in drugih eks¬
ponatih.

7. ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST in oskrbovanje z učnim in
potrošnim gradivom s pregledom založniške dejavnosti
Tehniške založbe Slovenije in organizacij tehniške kulture
ter s prikazom dejavnosti poslovalnic za oskrbovanje z
materiali.

8. MEDNARODNA RAZSTAVA UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE v

organizaciji Foto kino kluba Celje.

M*

NAČRTOVANJE

MAKETE

Matjaž Zupan

IV. Polaganje tirov

Oglejmo si še, kako na lep način položimo
tire na maketo. Najprej začrtamo potek ti¬
rov s pomočjo vagončka, kot kaže slika 10.
Nato površino pod tirom prebarvamo s sivo
ali sivkasto rjavo barvo, kot kaže slika 11.
Nato premažemo to sivo površino z lepi¬
lom. Lepilo naj bo prozorno ali pa sivo.
Najbolje je kupiti lepilo za tapete, ki se
meša z vodo, in mu dodati sivo tempero.
Naenkrat premažemo le manjše kose. Na to
pritisnemo tir in ga hitro privijemo (slika
12). Vse skupaj nato potresemo z drobnim
peskom, ki se prime na lepilo, kot kaže
slika 13, neprilepljen pesek pa pometemo s
čopičem stran, če želite, da bo vlak tekel
bolj potihem lahko pod tire daste najprej
0,5 centimetra debel stiropor, nato pa na¬
daljujete po zgornjem navodilu.

VI. Komandna plošča

Pri načrtovanju moramo misliti tudi na to,
kje bo stala plošča s transformatorji, tip¬
kali in stikali. Ta naj bo na takem mestu,
da lahko z njega kontroliramo vse dele ma¬
kete naenkrat, če je maketa zelo velika,
pa naredimo dve komandni plošči. Na njej
naj bodo lepo in pregledno razvrščeni trans¬
formatorji, tipkala za kretnice označimo s
številkami kretnic, ki jih usmerjamo, stikala
pa s črkami, s katerimi so označeni slepi
tiri in izključeni odseki, številke in črke
naj tečejo lepo po vrsti. Posebej pa na¬
mestimo še stikala za lučke, ki jih lahko
označimo z grškimi črkami ali z rimskimi
številkami. Narišemo si še načrt makete,
na katerega označimo številke kretnic in

132  TIM 3 • 76|77

Slika 10. Začrtovanje obrisa tira, pod tire je po¬
ložen stiropor za zvočno izolacijo

Slika 11. Barvanje pod tiri

Slika 14. Moja maketa z dvema komandnima
ploščama in načrtom na steni

črke izključenih odsekov, mesto izolacije in
mejo med tokokrogi, ki jih napajajo posa¬
mezni transformatorji. Slika 14 kaže mojo
maketo še pred zadnjo predelavo. Na levi
steni visi načrt makete. Maketa ima dve
komandni plošči, leva je za glavni del ma¬
kete, desna pa za ranžirno postajo. V ospred¬
ju je rafinerija, do katere vodi poseben
slepi tir. Na sliki 15 pa je načrt moje
makete brez ranžirne postaje.

VI. Primer

Oglejmo si še sliki 16 in 17. Na eni je načrt
makete, na drugi pa maketa, narejena po
tem načrtu.

Osnova makete je dvotiren oval, maketa pa
je hribovitega tipa. V ospredju se oval raz¬
širi na tri tire za potniško postajo, en odcep
pa vodi v sredino makete, kjer je tovorna
ranžirna postaja z obračališčem za lokomo¬
tive. V ozadju je en tir dvignjen in teče
delno po hribu in po mostu, drugi pa teče
po glavni deski makete in gre skozi več
predorov. Od zgornjega tira se odcepi tir
v obliki kroga, ki vodi do vasi na hribu,
kjer stoji tudi manjša postaja.

Na maketi so torej hribi, dve potniški po¬
staji, ena tovorna postaja in vas. Maketa je
manjša, tako da za mesto ni prostora. Na
zadnji steni je poenostavljeno ozadje, ki
optično zelo poveča maketo in jo naredi
bolj resnično. Na levi spredaj pa je komand¬
na plošča s kar štirimi transformatorji.
Oglejmo si še podrobnosti na načrtu. Na
njem so označene hiše, ceste, hribi, pre¬
dori in drevesa, štirištevilčne številke se
nanašajo na tovarniške oznake tirov, Števil-

Slika 12. Nanašanje lepila pod tire

kuka 13. Posipanje s peskom

TIM 3 • 76|77 133

Slika 15. Načrt moje makete brez ranžirne po¬
staje in gornjega nivoja

ke, napisane nad veliko črko T označujejo teri transformator je vezan posamezni tir.
višino tira na tistem mestu, rimske številke številke ob puščicah označujejo številko
ob tirih zraven puščic pa povedo, na ka- kretnice in na katero tipkalo so kretnice

134  TIM 3 • 76|77

Slika 17. Maketa narejena po načrtu na sliki 16

vezane. Črni trikotniki označujejo mesto izo¬
lacije. Spodaj je shema komandne plošče,
številke označujejo vezavo posameznih kret¬
nic in ostalih stvari.

Za konec še slika 18, na kateri je načrt
ogromne makete, ki zelo dobro izkorišča

prostor. Je kombinirana z ozkotirno želez¬
nico (tanjše črte), ima hribe, mesto, veliko
ranžirno postajo in še cel kup drobnih zani¬
mivosti. S tega načrta lahko »ukradete«
kakšno idejo za lastno maketo. S tem za¬
ključujem današnji članek, prihodnjič pa
si bomo ogledali postaje.

Slika 18. Ogromna maketa, kjer lahko najdete
dobre ideje za lastno uporabo

TIM 3 • 76|77 135

MAGIČNA

SEDMICA

Prevedla Anica Cedilnik

Številne stalne zveze, katerih sestavni del
je število sedem, obstajajo, odkar pomnimo.
Povezane so z različnimi predstavami in
simboli. To so: sedem dni v tednu, sedem
čudes sveta, sedem modrijanov, sedem ast¬
roloških planetov, sedem dni stvarjenja sve¬
ta, sedem smrtnih grehov, v pravljicah pa
srečamo še: sedem vranov, sedem princes,
sedem palčkov.

Bilo je že nemalo poskusov razumne razla¬
ge čarobne, skrivnostne moči števila se¬
dem. Pred sto leti se je pojavila razlaga, da
so sedmico povišali v izjemno število ba¬
bilonski knezi v zvezi z božanstvom sed¬
mih »planetov«, h katerim so prištevali tudi
Sonce in Mesec. Res je, da je v Mezopota¬
miji sedmica bila kraljevska številka in s
tem seveda posvetna zadeva. Že v sumer¬
ski pismenosti je govora o sedmih velikih
božanstvih, o sedmih dneh vesoljnega po¬
topa, o sedmih vratih podzemskega sveta,
v katerem sodi mrtve sedem sodnikov, o
sedmih planetih in sedmih njim posvečenih
dneh. Sumerci so imeli za pojem vesolje
enak pisni znak kot za pojem števila sedem.
S posredovanjem babilonskih knezov se je
vraža o čarobni moči sedmice lahko razši¬
rila po Bližnjem vzhodu in do Evrope. »Oče
evropske medicine« Hipokrat je opozarjal
na sedemletno obdobje zorenja človeka.
Sedem let, sedem mesecev in sedem dni
naj bi pomenilo proces najpomembnejših
sprememb na človeškem telesu in duševno¬
sti. In čeprav je imel antični svet mnogo
čudes in velikih učencev, jih je bilo slav¬
nih lahko le sedem.

Ta razlaga v zvezi s skrivnostno močjo
sedmice in njene razširitve na stari civili¬
zirani svet je bila zelo verjetna, dokler niso
etnografi začeli dvomiti vanjo. Kako naj raz¬
ložimo, da so v bajkah različnih narodov, ki
s kulturami Mezopotamije niso mogli imeti
tesnejših stikov, zasledili enako izjemno
priljubljenost sedmice? če si ogledamo mi¬
tologijo narodov Sibirije in Daljnega vzhoda,
vidimo, da je tudi pri njih število sedem
največkrat tesno povezano z dogajanji v
vesolju v času in prostoru. Ojroti in Keti

poznajo sedem nebes, čukčovi sedem sve¬
tov, Nenci sedem Zemelj, Enci merijo od¬
daljenost neba z dolžino letenja sedmih
orlov. Merilo časa v bajkah je sedem dni,
sedem rodov. Sedmica je vpletena v naj¬
različnejše predstave o izvoru človeškega
rodu in o življenju ter smrti človeka.
Velikanske razdalje, jezikovne ovire, neena¬
ko visoke stopnje kultur in druge prepreke
so stopile na pot razlagi v zvezi z mezopo¬
tamskim posredovanjem sedmice arktičnim
narodom. In če bi dopustili, da je do tega
vendarle prišlo, kako bi razložili, da so po¬
dobne predstave o odločilni vlogi sedmice
imeli tudi afriški Kreoli in Pigmejci, Indi¬
janci ter avstralska in novozelandska ple¬
mena?

Tega problema se je natančno lotil sov¬
jetski raziskovalec Boris Frolov. Nazoru, ki
trdi, da vera primitivnih ljudstev v posveče¬
nost sedmice izhaja iz Mezopotamije, ugo¬
varja: »Kako bi druga ljudstva lahko razbrala
pomen sedmice in ohranjala vero vanjo, če
pa jim je bil tuj način življenja in mišljenje
Mezopotamcev? Zakaj takšna zavzetost za
neznatne stvari, medtem ko so za mnoge
pomembne pridobitve civilizacije ostali glu¬
hi? Kako pojasniti ujemanje tradicij v zvezi
s sedmico skozi tisočletja, tradicij starega
sveta izoliranih ljudstev s tradicijami »kla¬
sične« dobe? Že v stari kameni dobi za¬
sledimo nagnjenost do sedmice. Mnoge
okrasne prvine — arheološke najdbe iz do¬
be lovcev na mamute vsebujejo občudova¬
nja vredne ritmične zapise števila sedem.«
Frolov svoje trditve takole dokazuje: Ve¬
nera iz nahajališča na Malti ima na pesti
in pod njo vrisan pas sedmih globokih jam.
V moravskem Pavlovu so našli deščico iz
mamutovine, okrašeno s skupinami sedmih
črt in s sedmimi krožci. V Sunginu, v bi¬
vališču nekdanjih lovcev na mamute, so
arheologi našli pokopanega starca, katerega
obleko je na prsih krasilo sedem prečnih
vrst koščenih korald. Na mnogih podobah
in izdelkih iz paleolita je mogoče opaziti na¬
merno ritmično razvrstitev znakov števila
pet in sedem. Z irkutskega nahajališča je
valj, izoblikovan iz mamutovega okla, na
katerem sta popolnoma simetrično razvr¬
ščeni dve skupini po pet in dve po sedem
vrezanih krogov. Na miniaturni glavici dekli¬
ce, prav tako iz mamutovine (iz nahajališča

136 TIM 3 • 76|77

1 Valj iz mamutovine iz nahajališča na Malti
ima simetrično razporejena dva pasova s
sedmimi in dva s petimi krogi.

2 V Pavlovu na Moravskem so izkopali okra¬
sne predmete, na katerih je opaziti vpliv
magične sedmice.

3 Na bobnu za bojne pohode jenisejskih Ketov
je upodobljen legendarni vojščak, ki ima na
glavi sedem žarkov — simbol za sedem
cest, poti njegovega »zgornjega sveta«, na
levi je podoba Meseca s sedmimi žarki, na
desni pa Sonca z desetimi žarki.

Brassempony), je štirikotno pokrivalo, okra¬
šeno z enim pasom petih in drugim pasom
sedmih vodoravnih linij.

Enakomerno zaporedno ponavljanje petice
si razlagamo s pojavom: štetje prstov na
roki. Na kakšen način pa je prišlo do zapo¬
rednega ponavljanja števila sedem? Frolov
trdi, da je vzrok temu paleolitski lunarni
koledar. Sedmica namreč predstavlja tisto
četrtino v mesečnem ciklu, ko je Mesec
viden. Mesec se ponovno prikaže čez pri¬
bližno 29,5 dni.

Sumerci so popolnoma nezavedno že pred
pet tisoč leti uporabljali oz. poznali se¬
demdnevni teden. V istem času so Egipčani
imeli petdnevne in velike desetdnevne
tedne.

Dandanes se vrsti raziskovalcev zdi po¬
polnoma mogoče, da so že lovci na mamute
uporabljali koledar. Pridružuje se jim tudi
Frolov z dokazom, najdbo M. M. Gerasimo-
va na Malti blizu Irkutska, že leta 1932 je
belgijski astronom in etnograf Heentse
domneval, da ta ploščica iz mamutovine
predstavlja paleolitski koledar. Nenavaden
sistem spiralastih zarez daje v seštevku
število dni sončnega (!) leta. Na levi strani
deščice je polmesec s štirinajstimi jamica¬
mi, kar je bržkone pomenilo štirinajstdnev¬

no enoto časa. Osrednja spirala ima sedem
zavojev, vsak zavoj pa še sedem jamic. Si¬
birska ljudstva še danes uporabljajo kole¬
darje s spiralami: spirala ima 365 odprtin
— jamic, od katerih vsaka pomeni en dan v
letu. S pretikanjem količka od odprtine do
odprtine odčitavajo dneve.

V nahajališčih zgodnje ledene dobe od oba¬
le Atlantika do azijske obale Tihega oceana
je dokazov o vodilni vlogi števila sedem
v izobilju. Iz vsega tega Frolov izvaja, da
je debelenje in tanjšanje lunine oble iz me¬
seca v mesec moglo vzpodbuditi nekda¬
nja ljudstva k domišljijski primerjavi z živ¬
ljenjem človeka in sploh vsega živega. Če
Luna umira in se znova rojeva, lahko po
pravilu tudi človek pričakuje ponovno roj¬
stvo po smrti, človek je torej od Lune —
Meseca pričakoval nesmrtnosti za sebe.
Število sedem zato ne moremo povezati le
z merjenjem časa, ampak nasploh s pred¬
stavami teh ljudstev o življenju, rojevanju,
zdravju, boleznih, smrti, usodi. V zgodnji
dobi paleolita so se pojavile astrološke in
nabožne — verske predstave v zvezi s
številom sedem. Le-te so vodile v »kla¬
sično« tradicijo staroveških civilizacij in
v tradicije primitivnih ljudstev.

Človek je v zgodnji ledeni dobi bil Homo
sapiens v polnem pomenu tega pojma.
Lahko smo presenečeni nad njegovo mod¬
rostjo in iznajdljivostjo, ko si ogledujemo
najdbe koč, sešitih oblek, pasti, orožja in
mnogih drugih reči. Tedanji človek si je
izmislil tudi ideograme — slikovne znake,
ki naj bi jih skrivnostno sporočali posve-
čenci.

Magična sedmica je plod domišljije lovcev
na mamute, njihova oporoka poznejšim ro¬
dovom.

TIM 3 • 76|77 137

brest cerknica

industrija pohištva jugoslavija

telefon 061-791200 telex 31167

timova

fantastika

KAJ SE JE ZGODILO
Z DESETARJEM
KUKAVICO

Gerald Kersh:

Prevedel Bogdan Gradišnik

Še nikoli prej nisem videl živega človeka, ki
bi bil imel tako zmrcvarjeno in pohabljeno
telo. V trepetajoči svetlobi bakle so nihale
in valovale temne sence, podobne razpo¬
kam, soteskam, breznom in čerem v kakšni
prekleti divjini. Njegovo telo je bilo podobno
kraju, nad katerim se je nekoč maščevala
neznana sila: zgoraj opečeno, spodaj raztrga¬
no, zdrobljeno od strel in prelomljeno od
udorov, razdejano od viharjev. Večino reber
na levi strani je imel verjetno razbito na
koščke, ne večje od zadnjega členka na
prstu — verjetno z nekim strahotno težkim
predmetom. Kosti so se čudežno znova
zarasle, in verige trdih koščenih izrastkov so
oblikovale globoke zajede: pri tisti svetlobi
me je vse skupaj spomnilo na enega od mi¬
rujočih vulkanov na luni. Tik pod prsno kost¬
jo je bila temna zareza, dolga skoraj osem
centimetrov in več kot centimeter široka

ter ostudno globoka. Take brazgotine sem
poprej videl na velikih mišicah moških be¬
der — a nikoli na področju prsnih kosti.
»Človek božji, saj so vas presekali na
dvoje in vas zopet sestavili!« sem rekel.
Desetar Kukavica se je samo zasmejal In
podržal vžigalnik tako, da sem mogel videti
njegovo telo od želodca do kolkov. Med
močnimi mišicami pod jetri sem zagledal
staro brazgotino, na katero bi bil lahko lah¬
ko položil tri prste, četudi je bila dobro
zaceljena. To brazgotino je sekala druga;
vsaj toliko globoko in več kot trideset cen¬
timetrov dolga se je na levi strani v loku
spuščala proti dimljam. Še ena strahotna
brazgotina se je vzdigovala izpod sponke
na njegovem pasu in izginjala v predelu
trebušne prepone. Bile so še druge za¬
rastline — toda vžigalnik je ugasnil in de¬
setar Kukavica si je zapel srajco.

»Kako se vam kaj zdi?« je vprašal.

»Kako se mi zdi!« sem vzkliknil. »Torej, ni¬
sem ravno zdravnik, to pa vseeno vem, da
bi sleherna teh ran, ki ste jih dobili, po¬
končala še tako odpornega moža. Kako to,
da ste še živi, desetar? Kako je to mo¬
goče?«

»Menda ne mislite, da ste videli kaj poseb¬
nega? Povem vam, vse to ni nič v primeru z
mojim hrbtom. Vendar pa si zdaj s tem ni¬
kar ne belite glave.«

»Povejta,« sem rekel, »kako hudiča ste do¬
bili vse to? Rane so stare. Ni mogoče, da
bi bile iz te vojne ...«

TIM 3 • 76|77 139

Spustil je vozel na kravati, si odpel ovratnik,
odmaknil srajco in z brezbarvnim glasom
dejal: »Saj tudi niso. Poglejte — tole je
vse, kar sem dobil tokrat.« Neprizadeto je
s prstom pokazal na svoj vrat. Naštel sem
pet lukenj od krogel; ležale so v gruči kot
konice prstov pri napol odprti dlani, na
podnožju vratu. »Lahka strojnica,« je po¬
jasnil.

»A saj to je vendar nemogoče!« sem zakli¬
cal, medtem ko si je propravljal kravato.
»Tale' reč vam je morala presekati eno ali
obe veliki žili in vam razbiti hrbtenico na
drobne koščke.«

»Prav gotovo,« je dejal desetar Kukoviča
»In koliko ste že rekli, da ste stari?« sem
vprašal.

Desetar Kukavica mi je odvrnil: »Približno
štiristoosemintrideset.«

»Osemintrideset?«

»Rekel sem štiristoosemintrideset.«

»Mož je blazen ,« sem pomislil. »Torej ste
rojeni 1907?«

»1507« je rekel desetar in s prstom
poiskal nekdanjo rano na glavi. Potem je
kot v sanjah nadaljeval. (Kako naj popišem
njegovo vedenje? Bilo je neprijetna meša¬
nica popolne norosti, bedne lokavosti, rado¬
vednosti, sumničenja in umazanega raču-
narstva — spomni! me je na nekega kmeta,
ki mi je leta 1944 blizu Saint Jacquesa sku¬
šal prodati ameriško zapestno uro. Toda de¬
setar Kukavica je bil Američan — najprej
me je pretkano pogledal v medli svetlobi
in tipal po srajci, kot da bi se hotel pre¬
pričati, ali so njegove brazgotine varno
zaprte.) Počasi je spregovoril: »Poglejte...
Zadevo bom razložil v obrisih. Za vas nima
pomena, da bi skušali prodati obrise, kajne?
Vi ste časnikar. Četudi boste morda videli,
da je celotna zgodba zanimiva, bi za vas
ne imelo pomena pisati o tem, kar vam
zdaj pripovedujem. Glede tega nimate no¬
benega upanja. Sam pa se moram spet opri¬
jeti dela, razumete? Zato hočem nekaj cven-
ka.«

»Za rože, piščance, čebele in terpentin?«

Po krajšem obotavljanju je rekel: »Da, tako
je,« in se znova podrgnil po glavi.

»Ali vam brazgotina povzroča neprijetno¬
sti?« sem vprašal.

»Ne, razen kadar pijem reč, ki sem jo do¬

bil od vas,« me je zavrnil z zaspanim in
razdraženim glasom.

»Kje ste dobili to rano?« sem se pozanimal.
»Med bitko pri Turinu,« je rekel.

»Ne spomnim se nobene bitke pri Turinu,
desetar. Kdaj je bilo to?«

»Bitka pri Turinu je zelo znana. Ranjen sem
bil pri Suškem prehodu.«

»Bili ste ranjeni pri Suškem prehodu med
bitko pri Turinu, drži? In kdaj je bilo to?«
sem ponovil vprašanje.

»Leta 1536 ali morda 1537. Kralj Francois
nas je poslal tja proti markizu de Guastu.
Sovražnik je držal prehod, a smo se pre¬
bili. Takrat sem prvič povohal smodnik.«

»Pa ste bili zanesljivo tam, desetar?«
»Seveda sem bil. Vendar takrat nisem bil
desetar, pa tudi Kukavica se nisem pisal.
Klicali so me Leococu. Moje pravo ime je
bilo Lecoq. Prišel sem iz Yvetota. Navadno
sem delal za moža, ki je izdeloval platno.
Nicolas, največji...«

Dve ali tri minute so minile, medtem ko mi
je desetar razlagal, kaj misli o Nicolasu.
Psovke so se mu kar usipale iz ust, potem
pa se je le pomiril in nadaljeval: »Naj
skrajšam zgodbo ... Denise me je zapustila
in pobegnila, vsi otroci v mestu pa so pre¬
pevali »Lecoq, lecoq, lecocu.« Imel sem
vsega dovolj in vstopil sem v vojsko ...
Nič takega vam ne povem, kar bi mogli
uporabiti, vidite?... Dobro. Takrat mi je
bilo trideset let in bil sem krepak fant.
Torej, ko nas je kralj poslal nad Turin — pe¬
hotni general-polkovnik je bil gospod de
Montagan — nas je naš poveljnik, stotnik
Le Rat, peljal na položaj po hribu navzgor.
Lahko si mislite, kako vročih je bilo tistih
pet minut! Bil je boj na življenje in smrt,
dokler se niso pretolkli skozi še drugi,
potem smo napredovali in takrat sem dobil
tole.«

Desetar se je dotaknil glave. »Kako?« sem
ga vprašal.

»Od moža s helebardo. Saj veste, kaj je to
helebarda, mar ne? Neke vrste težka sekira
na koncu trimetrskega droga. Če znate rav¬
nati z njo, lahko presekate človeka na pol.
Razumete? Ko bi bila padla naravnost po
meni — no, mislim, da zdaj ne bi bil tukaj.
Toda pravočasno sem jo zagledal, veste,
sklonil sem se, ih ravno ko sem se sklonil,
mi je noga spodrsnila v krvavi luži, in po-

140  TIM 3 • 76|77

strani sem padal na tla. A tisti helebardnik
me je kljub vsemu zadel, bil je prekleto
dober. Potem je vse postalo črno-belo, in
naposled povsem črno, zavest me je zapu¬
stila. A nisem umrl, zanimivo, kaj? Ko sem
se zbudil, je stal ob meni vojaški zdravnik
s cenenim jeklenim oklepom na prsih —
čelade ni -imel — oškropljen s krvjo prav
do komolcev. Z našo krvjo,  življenje lahko
lahko stavite — saj veste, kakšni so vojaški
zdravniki?«

»Oh, seveda vem,« sem dejal z blagim gla¬
som. »In to, pravite, se je zgodilo leta

1537?«

»Morda pa 1536., ne spomnim se natančno.
Kot sem že rekel, ko sem se zbudil, sem
zagledal zdravnika, in ta je govoril z nekim

drugim zdravnikom, ki ga nisem mogel vi¬
deti; povsod okrog mene so kričali možje —
prosili so prijatelje, naj jim prerežejo grla
in jih odrešijo trpljenja... zahtevali so
duhovnika... mislil sem že, da sem v
peklu. Glavo sem imel na široko odprto
in čutil sem, kako mi skozi možgane vleče
nekakšen prepih, vse okrog mene je bobne¬
lo in ropotalo. A kljub temu, da nisem
mogel govoriti ali se premakniti, sem lahko
videl in slišal, kaj se godi okoli mene.
Zdravnik me je pogledal in rekel...«

Desetar Kukavica je obmolknil. »Rekel je?«
sem nežno povzel.

»Torej,« je nadaljeval desetar s prezirljivim
glasom, »vi ne razumete pomena tistega,
kar ste prebrali v svoji knjižici — Pipeur ou
hasardeur de dez,  in vsega podobnega —
tudi v primeru, ko imate to črno na belem.
Zdaj vam bom povedal nekaj, da boste lah¬
ko razumeli. Zdravnik je rekel nekaj takega:
»Stopite sem, gospod, in pOgletje tole! Te¬
mule fantu so možgani brizgali iz glave.
Ko bi bil uporabil teriak, bi bil zdaj že
pokopan in pozabljen. Ker pa teriaka nisem
imel in sem nekaj pač moral uporabiti, sem
mu dal svoje lastno sredstvo za pospešitev
prebave. Pa poglejte, kaj se je zgodilo!
Odprl je oči! Poglejte tudi, kako se kosti
spet bližajo druga drugi in kako se mu na
možganih dela neke vrste koža. Moj posto¬
pek je moral biti pravilen!« Potem je tisti,
ki ga nisem mogel videti, pripomnil: »Ne
bodi nor, Ambroise. Čas in zdravila tratiš
za truplo.« Potem je zdravnik še enkrat po¬
gledal dol k meni, se s konci prstov dotaknil
mojih oči in mi jih zaprl, in tisti, ki ga nisem
mogel videti, je rekel: »Kaj res moraš tra¬
titi čas in zdravila za mrliča?«

Potem ko sem zaprl oči, jih nisem več mo¬
gel odpreti. Nisem mogel videti ničesar, še
vedno pa sem lahko slišal, in ko sem slišal
tisto pripombo, sem se peklensko prestra¬
šil, da me bodo živega zakopali. Premakniti
se seveda nisem mogel. Toda prvi zdravnik
je dejal: »Po petih dneh je telo tega ubo¬
gega vojaka še vedno živo, in četudi sem
utrujen, imam priče, ki bodo prisegle, da
je sam od sebe odprl oči.« Potem je za¬
klical: »Jehan! Prinesi digestiv! ... Gospod,
skrbel bom za tega moža, dokler se ne vrne
v življenje ali začne zaudarjati. V njegovo

TIM 3 • 76|77 141

rano pa bom vsul še malo mojega sred¬
stva za pospešitev prebave.«

»Potem sem začutil, kako mi nekaj prihaja v
glavo. Bolelo je kot sam hudič. Kot da bi
vam v možgane točili mrzlo vodo. Pomislil
sem: To je tisto!  — in potem sem odrevenel
po vsem telesu, spet sem bil mrtev, in
spet sem se pozneje prebudil drugje. Ob me¬
ni je bil mladi zdravnik, tistikrat brez okle¬
pa in z mehkim klobukom na glavi. Takrat
sem se mogel premikati in govoriti, prosil
sem za pijačo. Ko me je zdravnik slišai, je
odpri usta, da bi zakričal, a se je premagal
in mi dal malo vina v kozarcu. A roke so se
mu tresle, da sem več vina dobil v brado
kot v usta. V tistih dneh sem nosil brado,
podobno vaši, samo da je bila večja in mi
je prekrivala skoraj ves obraz. Nato sem za¬
slišal, kako nekdo teče iz nasprotnega kon¬
ca sobe. Zagledal sem dečka, starega pet¬
najst ali morda šestnajst let. Otrok je
odprl usta, da bi nekaj rekel, toda zdravnik
ga je prijel za ovratnik in rekel približno
tole: »če imaš rad življenje, Jehan, potem
miruj.«

Deček je kljub temu rekel: »Gospod! Rešili
ste ga od mrtvih!«

In zdravnik je vzkipel: »Bodi že tiho! Ali
bi morda rad vohal goreče butare drv?«

Potem sem znova zaspal in ko sem se zbu¬
dil, sem bil v majhni sobi. Vsa okna so bila
zaprta in iz ognjišča se vzdigoval velik pla¬

men, da je bilo bolj vroče kot v peklu. Zdrav¬
nik je bil zraven — pisal se je Ambroise
Pare. Morda ste brali o Ambroisu Pareju?«
»Ali imate v mislih tistega Pareja, ki je bil
vojaški kirurg za časa vladavine Anne de
Montmorency v armadi Franca Prvega?«
Desetar Kukavica je povzel: »Saj ravno o
tem pripovedujem, mar ne? Frangois Pre¬
mier, Franc Prvi, de Montmorency je bil
naš general-polkovnik, ko smo se udarili s
Charlesom V. šlo je za spor med Fran¬
cijo in Italijo in tako so mi razbili glavo,
ko sem se spuščal po hribu blizu Turina.
Tako sem vam tudi povedal, kajne?«

»Desetar Kukavica,« sem odvrnil, »povedali
ste mi, da ste stari štiristoosemintrideset
let. Rodili ste se leta 1507 in ste zapustili
Yvetot ter vstopili v vojsko, potem, ko se je
vaša žena ponorčevala iz vas s platnarjem
po imenu Nicolas. Pisali ste se Lecoq in
otroci so vas klicali Lecocu. Bojevali ste se
v bitki pri Turinu in okrog leta 1537 ste bili
ranjeni pri Suškem prehodu. Razbili so vam
lobanjo s helebardo in nekaj vaših možganov
je pogledalo ven. Kirurg po imenu Ambroise
Pare je vsul v vašo rano na glavi nekaj,
kar ste imenovali digestiv. In tako ste spet
oživeli — pred več kot štiristo leti! Ali to
drži?«

»Tako je,« je kimaje z glavo pritrdil desetar.
»Vedel sem, da boste zadevo razumeli.«

(nadaljevanje prihodnjič)

142  TIM 3 • 76|77

zanke
in uganke

Pavle Gregorc

< 1 .

KRIŽ-KRAŽ S KONČNIMA REŠITVAMA

Od leve na desno:

1. prebivalec Vlaške nižine, 2. starejše ime
za orača, 3. del roke, 4. začetnici Alessandra
Volte, 5. enota prenosa v telekomunikacijah,
ki izraža razmerje dveh moči, 7. nagovorna
beseda za moškega, 9. veda, 11. človek
velikih oči, 12. mlečni izdelek, 14. kratica
za »delavski svet«.

Od desne na levo:

1. začetnici sovjetskega vesoljca Valerija
Bikovskega, 2. rusko moško ime (filmski
igralec Vidov), 3. poliakrilnitrilno vlakno in
tkanina iz teh vlaken, 4. muslimanski bog,
6. merska enota za moč, 8. napad, naval,
10. plod, 11. celotno delo kakega ustvar¬
jalca, 13. glavno mesto Saudove Arabije,
15. kemični znak za radon.

Če si uganko pravilno rešil, boš na poljih
s številkami 1, 2, 3 in 4 prebral ime za
življenje nujno potrebne spojine dveh ele¬
mentov. Črki teh dveh elementov pa sta na
srednjih poljih lika nad in pod črnima polje¬
ma. Kakšna je torej kemična formula spo¬
jine?

Z OBEH STRANI

niče:

1. kljunasta žuželka, drevesni škodljivec, 2.
star železarski kraj na Gorenjskem pod se¬
verovzhodnim robom Jelovice, 3. vnetje
sluznice (npr. dihal), 4. ime slovenskega
pisatelja Pohlina, 5. velika olesenela rastli¬
na, 6. lesni delavec.

Od konca lika do prve črtkane navpičnice:

1. neumnica, 2. trud, prizadevanje, 3. dolina
v Julijskih Alpah pod Triglavom, 4. pritok
Save pri Kranju, 5. znamka angleških avto¬
mobilov, 6. prašič.

Črke na poljih s krogci dajo ime naravne
katastrofe.

POSETNICA

TOM EGON SPAK

Spak je zaposlen v televizijskem studiu.
Pri delu upravlja z napravo za snemanje TV
oddaj na trak. Kako se ta naprava imenuje?

PREMEŠANE ČRKE

DELAMO VRSTO . . .

... majhnih jadrnic, letal in avtomobilov. Kaj
je naša dejavnost?

TIM 3 • 76[77 143

OBRNJENI REBUS

POGOSTOST ČRK

V besedah vsakega naravnega jezika vse
črke niso enako pogoste. Ene se pojavljajo
večkrat, druge pa bolj poredko. V sloven¬
ščini je najbolj pogosta črka E, sledijo ji
A, I, O, N, L in druge, najmanjkrat pa se
pojavljajo Š, Ž, C in F.

Predpostavimo, da na pisalni stroj tipkaš
daljše besedilo v angleščini. Kako bi s
pomočjo pisalnega stroja približno ugotovil
pogostost črk v angleškem jeziku?

ODBIRANJE ZLOGOV

Odbiraj po vrsti zloge v prvem, drugem in
tretjem stolpcu tako, da boš ob pravilni
rešitvi prebral misel Leonarda da Vincija.
Zlogi so pravilno [po vrsticah) urejeni le v
prvem stolpcu, v ostalih dveh pa so med
seboj pomešani in moraš sam ugotoviti pra¬
vilni vrstni red.

OBRNJENI REBUS

ZLOGOVNA KRIŽANKA S KONČNO REŠITVIJO.
Vodoravno: sekanje, -sta, lopa, vile, trokar,

Natal, napa, kare, -ti, -sti, Lea, kaki, nasvet,
lopar, Lili, kapar, -ka, malinje. Končna rešitev:
statistika.

REBUS V STRIPU: železnica — žele (iti) z (ose¬
bo) ni (otroci) CA.

ZLOGOVNI MAGIČNI LIK. Vodoravno in navpič¬
no: 1. vrtina, 2. Tibera, 3. naravoslovje, 4.
slovnica, 5. ječanje.

POSETNICA: Oto Gal, Most = stomatolog.

REBUS: naftni vrelec — na (črki) F (črka)
T, ni (= manjka) v Re (narobe eR) le
(črke) C.

ZAPOREDJE: Manjkajoče število je 78910. Števi¬
la so sestavljena iz zaporednih številk in vsako
število ima eno številko več.

UGANKA: ura.

MALO ZA ŠALO, MALO ZARES: 1. Janko šteje
sekunde, ki pretečejo med bliskom in gromom.
Svetloba se širi s hitrostjo 300 000 km/s, zvok
pa le s hitrostjo 344 m/s. Blisk zaznamo takoj,
»zamuda« groma pa pove oddaljenost strele
(pot = hitrost X čas). 2. Mira in Peter se
lahko vidita, če sta obrnjena z obrazoma drug
proti drugemu, pri tem pa vseeno gledata v
nasprotni smeri neba. 3. Rastlina zraste do
vrh plota v 8 dneh. (V 7 dneh je na polovici
plota, osmi dan pa se njena višina podvoji).

PREMIKALNICA: delta.

REBUS: karoserija — karo (barva igralnih kart),
serija (znamk).

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno:
potrošnik, izravnava, Knin, pav, aki, akti, Ana.
Polikrat, SH, as, Raa, avtor, Rim, tele, EB
Alibaba, torbar, rep, Ezop, mol, blazina, stek
ekrazit, rula, SA, VA, ami, BE, KI, DK, gospo'
darstvo, arara, nitrat. Geslo križanke: trikrat
brez besed.

TIMOVI NAGRAJENCI:

1. Cvetko Bahč, Zdole 2, 68270 Krško

2. Branko Hajdinjak, Šrapovci 5, 69252 Radenci

3. Samo Tofant, Tacen 92, 61211 Šmartno pod
Šmarno goro

144  TIM 3 • 76|77

{• 0 nagradna slikovna križanka

Isaac Asimov:
ZVEZDE KOT PRAH

John Wyndham:
PO KATASTROFI

441 str. vez. 60,00 din

Zanimivo branje za mladino in odrasle. Naročite pri
Tehniški založbi Slovenije znanstveno fantastiko.
Naročniki TIMa imajo poleg ugodnosti plačevanja na ob¬
roke še 20  % popust za vsako knjigo. Najmanjši obrok
je 50 din mesečno.

Cliford Simak:

SKOZI ČAS IN NAZAJ

Arthur C. Clark:

VESOLJSKA ODISEJA 459 str. vez. 60,00 din

Fred a. Geoffrey Hoyle:
PETI PLANET, NOVELE

419 str. vez. 60,00 din