Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L #5 Za inozemstvo: Mesečno L 160
Leto 11. - Štev. 13
Gorica - 29. marca 1950 - Trat
Izhaja vsako sredo
Sili s papežem * le je knlclišlie
V Rimu je pokopan Peter -— apostol. Tam je Petrov prestol, tam zadnja njegova škofovska stolica. Ob tem grobu, ob tem prestolu se stekata ljubezen in sovraštvo stoletji. To je, kar daje krščanskemu Rimu pravo vrednost.
Zoper vse napade na papeža in papeštvo izpovedujemo svoj, že po večstoletni starosti prečastiti jivi program: Biti s papežem — to je katoliško! Kako smo naravnani napram papeštvu, to je odločilno vprašanje. To je barometer in termometer katoliškega mišljenja in čustvovanja! S papežem vedno in povsod in v vsem, za kar je papeštvo postavljeno! Brez pridržka, brez kompromisa, pa tudi brez zabavljanja in kritiziranja!
To ni bogopapstvo. to ni ni-kakšna intronizacija papeža kot Boga, to ni detronizacija Kristusa kot Boga, to je sveta dolžnost, to priznanje od Kristusa postavljene najvišje vidne verske avtoritete in zato praktična izpoved vere v Kristusa Boga, ki zmore •’« zmotljivega človeka po svoji volji napraviti nezmotljivega ver-sko-nravnega učenika.
Papeštvo ni človeška ustanova. Najvišjo monarhično vlado Cerkve je zamislil Bog sam. Papeštvo je Kristusova ustanova. Zoper božje ukrepe je človek brez moči.
Zato je prazna želja, naj bi se Cerkev modernizirala, demokratizirala, parlamentarizi-rala. Tega Cerkev ne more, ker njena volja ne sme in ne more preko volje Kristusove. Papeževo cerkveno prvenstvo je zasajeno na evangeljskih tleh, zato je univerzalno tudi v tem, da je vzvišeno nad vse časovne mene in nad ves zgodovinski razvoj človeških izprememb.
Cerkvi je položil temelj Kristus, ne ljudje. Papeški primat ni sad zgodovinskega razvoja, ni posledica usurpatorske želje po oblasti, ni ustvarjen po politični pomembnosti Rima, pa tudi ljudski plebiscit ga ni rodil. Zato papež ni vladar Cerkve po volji naroda, ampak po volji Kristusa — Boga.
Kristus je dal papežu oblast, zato je naložil vernikom dolžnost pokorščine, da se dajo pa pežu na versko-nravnem popri šču vladati in voditi. Zato je ka-
toličan po Kristusovem ukazu dolžan, da papežev nauk sprejme in njegovo zapoved uboga.
Seveda: mrmrava, kritikujoča, ohola pokorščina je slaba pokorščina; in nobena pokorščina ni, ako kdo posluša le to, kar mu je všeč. Pokorščina papežu je merilo katolicizma, prav tako pa spoštovanje papeža.
Nekatoliško je ono tako pogostno, iz ozkih in malenkostnih vidikov porojeno zabavljanje in kritiziranje sv. stolice in njenih ukrepov, zlasti v cerkveno-poli-tičnih zadevah. Katoličan, ki je katoličan, ne jemlje s svojo besedo najvišji cerkveni avtoriteti ugleda nikdar. Svoje osnovane pomisleke sporoči na pristojno mesto in tega odločitev ponižno sprejme. Tako so delali svetniki, nasprotno pa heretiki in shiz-matiki.
Papeštvo je od Kristusa ustvarjena in postavljena skala, da stoji na nji nepremagljiva Cerkev. Je pa tudi temelj vere, osnova edinstva in opora nravnega in družabnega redu.
Tudi to smatramo za potrebno ugotoviti, ko govorimo o načelih.
Razgled po svetu
! voru je naštel sporne točke med zahodnimi demokracijami in Sovjetsko zvezo ter je poudaril osnovno misel, da je mir odvisen od Kremlja.
Med drugim je dejal Acheson: »Medtem ko Sovjetska zveza vedno tesneje stiska svoj suženjski obroč okrog svojih podložnic v Vzhodni Evropi, pa so dobili prej kolonialni narodi Pakistana, Indije, Burme, Ceylona, Indonezije in Filipinov popolno svobodo in neodvisnost s pristankom tistih, pod katerih oblastjo so prej bili.«
Nato je Acheson prešel na kitajsko vprašanje. Ugotovil je, da je tudi kitajski narod gojil veliko upanje in se boril za svojo neodvisnost. Imel je že skoraj svobodo v rokah, toda ljudstvo je odreklo svojo podporo nacionalistični vladi, ki ni odgovarja la narodnim potrebam. To slabost je po svoji dobro znani taktiki izrabil komunizem in se povzpel na oblast.
Glede miru, ki je predvsem odvisen od Kremlja, je ameriški zunanji minister izjavil; »Če Kremelj želi živeti v miru z ostalim svetom, lahko takoj dokaže to svojo željo na ta način, da odpravi nevarno napetost, ki so jo ustvarila njegova pretekla dejanja. Želimo mir, toda ne za vsako ceno. Prav tako smo pripravljeni podpreti vsa stvarna prizadevanja za mirno ureditev, kakor smo pripravljeni upreti se napadu.
Glavnih spornih točk je sedem
Borba prihaja na parlamentarna tla
Naval socialkomunislične levice na De Gasperijevo vlado se nadaljuje. Prejšnji teden je skušala zadeti in omajati vlado z nastopom nahujskanih ljudskih množic in s proglasitvijo generalnega štrajka. Oboje ji je spodletelo. Pri številnih demonstracijah, ki so se ponekod sprevrgle v krvave izgrede med na-šuntaniin delavstvom in policijsko silo, so bili ubiti trije razgrajači. Vsled tega je bil 22. t. m. proglašen generalni protestni štrajk .po vsej državi. Nekomunistični sindikati se pa stavke niso hoteli udeležiti. Ker je tudi med neorganiziranim delavstvom bilo mnogo stavkokazov, se je stavka v bistvu ponesrečila. Razen v nekaterih glavnih središčih je bilo javno življenje skoro v vsej dr-žavi povsem normalno. V Gorici so delale vse trgovine, vsa podjetja in vsi uradi; tudi promet ni kazal nobene motnjave. Splošno se je trdilo, da v Gorici še komunisti niso strajkali.
Za tekoči teden se pripravlja napad na vlado na parlamentarnih tleh. Opozicija je vložila zaradi varnostnih odredb vlade vrsto interpelacij. Pri razpravljanju o teh interpelacijah bo prišlo, kot piše časopisje, najbr-že do ostrih »parlamentarnih spopadov«.
Volitve v Jugoslaviji
V nedeljo 26. t. m. so bile volitve v Jugoslaviji. Ker vemo,
kako se volitve tam preko vršijo, se skoro niti ne spodobi o njih pisati. Saj kakor drugekrati nesrečni volivci tudi tokrat niso imeli možnosti, da bi svobodno volili, temveč so morali izvršiti, kar jim je bilo naročeno, da so se izognili še večji nesreči. Mi kot kronisti smo pa dolžni o tem poročati, čeprav se nam upira.
Po poročilih, ki jih je priobčilo italijansko časopisje, je Tito z izidom volitev zadovoljen. 95°/o vseh glasov je bilo oddanih za njegovo Osvobodilno fronto, njegova zmaga je tedaj popolna. Poročati o navdušenju, s katerim so volivci šli na volišče in o nestrpnosti, s katero so že v zgodnjih jutranjih urah čakali pred volišči, da bi oddali svoj glas za »priljubljeni« Titov režim, bi pomenilo žaliti naše čitatelje, ki vedo, kako skušajo komunisti z izmišljotinami in z zaukazanimi akcijami oslepariti svetovno javnost o resničnem razpoloženju jugoslovanskih narodov.
Mi, ki živimo tu tik državne
1) Osnovni temelj za sprejemljivo rešitev nemškega vprašanja je združitev obeh Nemčiji pod svobodno izvoljeno vlado. Volitvam bi morali prisostvovati mednarodni opazovalci. Sovjetski voditelji nočejo mirovne pogodbe z Avstrijo samo zato, ds ohranijo svoje sile in posebne koristi v vzhodni Avstriji. To je sabotaža politične in gospodarsko avstrijske neodvisnosti.
2) Sovjeti naj bi dejansko izpolnili izjavo o osvobojeni Evropi, ki so jo podpisali v Jalti. Zato naj bi umaknili svoje vojaške in policijske sile s podroejo svojih vzhodno-evropskih pod-ložniških držav.
3) Sovjetski voditelji naj bi opustili svojo obstrukcionistie** politiko v Združenih narodih.
4) Sovjetski voditelji bi nas lahko podprli pri prizadevanjih za uspešno nadzorstvo nad atomskim orožjem in za omejitev oboroževanja na splošno.
5) Kremelj bi se lahko odpovedal komunističnim organizacijam, ki skušajo pod njegovo nadvlado po vsem svetu zrušiti utrjene vlade, s katerimi je sovjetska vlada na zunaj v prijateljskih odnošajih.
6) Sovjetski voditelji bi lahko spodobno in spoštljivo postopali z uradnimi predstavniki vaclt držav.
7) Možje v Kremlju bi se ■* splošno lahko vzdržali načrtnega goljufanja svojih narodov, katerim nudijo popačene slike o zn-nanjem svetu in še predvsem o naši državi.«
meje, čujemo dan za dnem zadušeni krik zasužnjenega naroda tam preko. Mi smo tudi dobro poučeni, kako se ljudje za volitve sploh niso brigali, kako se s številnimi volišči, kjer je malo volivcev, skuša preprečiti vsako nasprotno delovanje, kako se v nedeljo nihče ni smel ganiti iz domače vasi, kako je pri samo eni kandidatni listi vsak odpor nemogoč, itd., kratko, mi vemo, kako so bile nedeljske volitve velika sleparija.
Belgijska kriza
Spor med pristaši kralja Leopolda in njegovimi nasprotniki se še zaostruje. Slednji nočejo nič upoštevati, da je kralj pri ljudskem glasovanju dobil večino in da je po demokratičnih načelih pravilno, če parlament na podlagi tega plebiscita odloči svoje nadaljnje ukrepe. Na tem temelju ni mogoče več sestaviti nove vlade in bo zato prišlo naj-brže do novih volitev.
Borisu Kraigherju ni mar resnica
Dva Achesonova govora
Znano je, da so Sovjeti zadnje čase zelo poživili tako imenovano mirovno ofenzivo ter začeli iskati stike z zahodnimi diplomati. Verjetno so jih k temu prisilile notranje težave v Sovjetski zvezi sami in podložniških državah, po drugi strani pu bi morda želeli zazibati zahodni svet v prepričanje, da mu z Vzhoda ne preti nikaka nevarnost in da so zato silno drage vo-
jaško-obrambne priprave nepotrebne in odveč.
V tem vzdušju je imel ameriški zunanji minister Acheson dva zelo zanimiva in važna govora.
Prvega je Acheson posvetil Aziji in označil nazadnjaški imperializem sovjetskega komunizma ter njegovega spremljevalca — kolonializem — za največjo nevarnost, ki preti svobodi
V soboto 18. marca je imel Bori9 Kraigher, partijski kandidat za poslanca na Primorskem, volivni govor v Ajdovščini. V svojem govoru je hotel pojasniti stališče jugoslovanske vlade pri reševanju tržaškega vprašanja. Pri tem se je silovito zaganjal v italijanske šoviniste, imperialiste in seveda tudi v Vatikan. Front aška »Soča« prinaša iž tega govora sledeči odstavek:
»Tov. Kraigher je povedal, da je tržaški škof Santin zahteval od duhovnikov iz Kopra, naj ne dovoljujejo vernikom čitati slovenskih listov. V Italiji in na Koroškem so škofje izdali ukaz, s katerim prepovedujejo čitanje slovenskih listov. Tako so se znašli na isti fronti: Orlando, Vatikan, Margotti, Santin, Togliatti, Informbiro in Vidali . . .« Tako je obrekoval Cerkev tov. Kraigher v Ajdovščini. »Soči« se je zdelo potrebno, da je njegove besede ponatisnila in podčrtala kot izredno pomenljive in resnične. S tem je pokazala, da tudi njej kakor Kraigherju ni prav nič mar resnica, temveč ji vsaka prilika pride prav, če more vreči blato na Vatikan in katol. cerkev. Saj pri nas vsakdo ve, da Vatikan nima prav nobenega poslanca v rimskem parlamentu, da bi mogel ploskati Orlandu ali Togliattiju; prav tako se vatikanska diplomacija ne vtika v tržaško vprašanje, ker je njega
azijskih narodov. V drugem go- rešitev stvar drugih diplomatov
in ne vatikanskih. Tretjič bi »Soča« vsaj to lahko izpustil«, da škofje na Primorskem in mm Koroškem niso prepovedali branja slovenskih listov, temveč bo prepovedali čitanje komunističnih listov. To pa ni isto. »Soči« smo to že enkrat povedali, a se zdi, da je trde glave, kakor nje* tovariš »Primorski dnevnik«. Prepoved branja pa ne zadev* samo slovenskih komunističnih listov, temveč zadeva vse komunistične časopise, tudi italijanske. Tega škofje zopet niso storili na svojo roko, temveč so le povedali, da se dekret sv. oficija z dne 1. jul. 1949 nanaša tudi na nekatere naše krajevne liste. Dekret pa zopet zadeva vso Cerkev in ne samo naše kraje.
Najbolj smešen je četrti očitek, da sta Vatikan in Togliatti v isti fronti, ko je »Unita«, znano Togliattijevo glasilo, iste dni objavila članek z naslovom: »Vatikan utrjuje vezi z Wall Streetom« (z ameriškim zunanjim ministrstvom). Moskovski radio pa skoro neprenehoma napada Vatikan, češ da je zvezan z imperialisti.
Iz tega se vidi, kako zagrizeni nasprotniki in nezaslišani obrekovalci Cerkve so titovci. Zato pozor na njihovo propagando!
Naša prih. številka izide na 8 straneh in bo stala 30 lir.
Šesta postna — cvetna — nedelja
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 21, 1-9);
Tisti čas, ko se je Jezus približal Jeruzalemu in prišel do Betfage ob Oljski gori, je poslal dva učenca ter jima naročil: Pojdita v vas, ki je pred vama, in takoj bosta našla oslico privezano in žrebe pri njej. Odvežita ju in pripeljita k meni! In če bi vaju kdo kaj vprašal, recita: ,Gospod ju potrebuje;’’ in takoj ju bo pustil. — To vse pa se je zgodilo, da se je spolnilo, kar je bilo napovedano po preroku, ki pravi: ,Povejte hčeri sionski: Glej, tvoj kralj prihaja k tebi, krotak in sedeč na osliču, žrebetu vprežne oslice.' — Učenca sta šla in storila, kar jima je bil naročil, pripeljala sta oslico in žrebe; in položili so nanji svoja oblačila in so ga nanja posadili. Zelo veliko ljudi je razgrnilo na pot svoje plašče; drugi so pa sekali vejice s dreves in jih stlali po poti. Množice pa, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: Hozana sinu Davidovemu! Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem!
V svojem zemskem življenju je Jezus na cvetno nedeljo doživel največjo slavo. Ljudje so bili kakor omamljeni.Nepopisno navdušenje se jih je polastilo ob pogledu na Jezusa. Lep je moral biti prizor, ko so stlali veje po tleh in pogrinjali plašče. A Jezus ob vsem tem navdušenju ostaja resen. Pred seboj že vidi veliki petek, ko mu bodo prav ti ljudje klicali smrt na glavo: Križaj ga, križaj ga! Ko bo omahoval pod križem, ga bodo zmerjali in psovali. — V velikem tednu se stikata Jezusovo največje povišanje in ponižanje.
Zadnji teden posta po v Jeruzalemu že oki-og leta 400 imenovali »veliki teden«, in res po pravici nosi to ime. Cerkev je vsa poglobljena v skrivnost Jezusovega trpljenja in odrešenja. V svojih liturgičnih obredih, zlasti zadnje tri dni, skuša čimbolj obnoviti najvažnejše dogodke iz Jezusovega trpljenja.
Na veliki četrt ek nas Cerkev popelje v dvorano zadnje večerje, kjer je Jezus ustanovil zakrament Ljubezni, sv. Rešnje telo. — Iz glavnega oltarja se sveta hostija prenese na stranski oltar, kjer je pripravljen božji grob. Sredi luči in cvetja kraljuje Jezus in vabi ljudi k češčenju. Vsi drugi oltarji so prazni in oropani prtov in vsega okrasja. Zvonovi in orgle utihnejo in molčijo do velike sobote. Iz zvonika sc oglaša namesto prijetnega zvo-nenja hreščeče ropotanje raglje. Cerkev žaluje, ker bo to noč Jezus nastopil svoje trpljenje; prijeli ga bodo na Oljski gori. V
Koledar m prihodnji teta
2. aprila. NEDELJ A. šesta postna — cvetna. Frančišek Paveljski.
3. PONEDELJEK. Rihard, škof.
4. TOREK. Izidor, škof.
5. SREDA Vincencij Fererski.
6. ČETRTEK. Veliki četrtek; sp o* min postavitve zakramenta svetega Rešnjega telesa.
7. PETEK. Veliki petek. Spomin Jezusove smrti na križu. Strogi post.
8. SOBOTA. Velika sobota. Dij* nizij.
spomin na Jezusovo ponižnost, ko je umival noge svojim apostolom, v škofijski cerkvi škof umije in poljubi noge dvanajsterim starčkom.
Na veliki p e t e k je v cerkvi še večja žalost. Svete maše ni; križi, ki so bili od tihe nedelje dalje zakriti, se odkrijejo. Veliki cerkveni križ se izpostavi češčenju. Pred njim se danes po-klekuje na obe koleni. Sveto Rešnje telo se položi v božji grob. Cerkev nam hoče čimbolj živo priklicati v spomin Jezusovo smrt.
Na veliko soboto pa se žalost polagoma umika veselju. Že se kaže upanje na Jezusovo vstajenje. Zvonovi in orgle se zopet oglasijo. Zgodaj zjutraj se pred cerkvijo blagoslovi ogenj. Otroci ga potem raznesejo domov. Nekdaj so gospodinje zanetile ogenj šele z blagoslovljenim ognjem. V cerkvi se molijo dolge prerokbe, ki napovedujejo Jezusovo vstajenje. Med sveto
mašo se prvikrat sliši »aleluja«. Čez dan se blagoslavljajo velikonočne jedi.
V nekdanjih časih so veliki teden preživeli v strogem postu ob kruhu in vodi; nekateri celo po dva dni niso vzeli ničesar. Počivalo je vse hlapčevsko delo, Vladarji so prepovedali sodne razprave, izterjevanje dolgov, vse javne posle in zabave.
Lep in pretresljiv je veliki leden. Toda njegovo veličino bomo občutili le, če živimo s Cerkvijo in se udeležujemo cerkvenih obredov. Starši naj privoščijo zlasti otrokom to veselje in naj jih pošiljajo zadnje tri dni velikega tedna k obredom v cerkev.
V teh dneh je tudi primerno, da počiva vse težje delo, ziasti na polju, kolikor je mogoče. Spremljajmo v duhu Jezusa v njegovem trpljenju, da bomo potem tem bolj občutili veselje velike noči.
NEDELJSKA MOLITEV
VSEMOGOČNI, VEČNI BOG. KI SI ČLOVEŠKEMU RODU
V POSNEMANJE PONIŽNOSTI DAL MILOST, DA SE JE NAŠ
zveličar učlovečil in trpel SMRT NA KRIŽU: DAJ MILOSTNO, DA BOMO SPREJELI MUKE NJEGOVEGA TRPLJENJA IN SE Z NJIM UDELEŽILI VSTAJENJA.
Iz življenja Cerkve
Možje in fantje iz Gorice!
Hvaležnost do Kristusa nam veleva, da se mu za velikonočne praznike oddolžimo za njegovo trpljenje in smrt z vrednim prejemom sv. zakramentov. Da boste tej svoji krščanski dolžnosti laže zadostili, vam vaši dušni pastirji letos nudimo posebno priliko za velikonočno spoved in sv. obhajilo v cerkvi sv. Ivana na oljčno soboto in nedeljo. Spovedovanje se začne v soboto 1. aprila ob sedmih zvečer. Ob osmih nagovor in kratek blagoslov. Nato zopet spovedovanje, dokler bodo spovedanci. Na razpolago bo več spovednikov.
V nedeljo 2. aprila ob osmih sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Med mašo bo petje pasijona v slovenskem jeziku.
Vabimo vas, možje in fantje, da ta dan zadostite svoji velikonočni dolžnosti.
Vaši dušni pastirji v Gorici NB1 Ta pobožnost je samo za može in fante.
Velikonočna duh. obnova za izobražence
v Trstu
Vse tržaške izobražence vabimo, da se udeležijo velikonočne duhovne obnove. Govori bodo, kakor druga leta, v jezuitski kapeli (Via del lionco 14, vhod skozi dvorišče) 3., 4. in 5. aprila ob osmi uri zvečer.
Ne pozabimo na »eno potreb noa in da je pobožnost za vse koristna (ad omnia utilis) in udeležimo se vsi!
IIIII1IIUII lillllllllll
Škofov dan v Gorici
h
Praznik Marijinega oznanjenja je Škofov dan za goriško mesto in za nadškofijo, ker se ta dan pra* znuje obletnica škofovskega posvet čenja msgr. Margottija. Letos je ta praznik minil še prav posebno prh srčno. Zjutraj je g. nadškof maševal v kapeli goričkega Malega semenišča in podelil več nižjih in višjih redov. Med drugim je posvet til za mašnika č. g. Bogomila Breclja. Ob 10. je prisostvoval slovesni korni maši, ki jo je daros vat skolastik stolnega kapitlja ms gr. Brumat. Zvečer ob pol sedmih je bila večerna pobožnost s pridigo in škofovim blagoslovom. Zjutraj pri novomašniškem posvečenju je bilo navzočih lepo število novo* mašnikovih znancev Vipavcev, med
njimi tudi eden njegovih bratov. Novomašnik je še isti dan odpoto* val v Rim, kjer je na tiho ne? d el jo daroval svojo prvo daritev v katakombah na grobu mučencev. Sv\ daritvi je prisostvovalo večje število rimskih Slovencev z g. dr. Blatnikom na čelu.
Vincencije™ konferenca na oljčnico t Trstu
Na oljčno nedeljo bo slovenska tržaška Vincencijeva konferenca v Trstu in na podeželju tržaške škofije delila na cerkvenih vratih blagoslov* Ijene oljčne vejice. Prostovoljni pri* spevki gredo v prid slovenskim re* vežem. Radodarno prispevajmo!
Odbor
Izreden naval svetoletnih romarjev
Pretekli teden se je nabralo v Rimu toliko romarjev, da je moral imeti sv. oče javno avdienco v baziliki sv. Petra. Čez 20 tisoč jih je bilo iz raznih krajev sveta in raznih jezikov, ki so preteklo sredo napolnili baziliko. Sv. oče je prišel med nje ter jim z nalašč pripravljenega odra govoril, ker pri sv. Petru ni prižnice.
Japonski general svetnik?
Med laiki, ki so dosegli visoko stopinjo popolnosti, je tudi japonski general Oggianu, ki je umrl leta 1915, izgnan iz domovine, na Filipinskih otokih. Ker je bil odločen katoličan, je moral v izgnanstvo, kjer je tudi umrl. Sedaj se je začel proces, da bi ga proglasili blaženim.
Pred nedavnim so japonski katoličani dosegli novo odlikovanje, ko je bil imenovan za prvega sodnika vrhovnega sodišča v Tokiju senator Tanaka Kotaro, ki je odličen katoličan. Javnost je sprejela njegovo imenovanje z odobravanjem.
Cerkev in framasonstvo
Italijanski prostozidarji so po vojni postali zopet močni. Pri tem se poslužujejo posebne taktike, da hočejo prikazati svoje gibanje kot veri nenasprotno. Temu so mnogi nasedli in se vpisali v framasonske lože. Sedaj pa je p. Cordovani, član kongregacije sv. oficija, objavil članek,
v katerem pojasnjuje, da je framasonstvo ostalo v svojem bistvu takšno, kot je bilo. Zato ne sme nihče pristopiti v framasonsk* ložo, ne da bi zapadel cerkveni kazni izobčenja, ki je še vedn® veljavna, kot predpisuje cerkveni zakonik.
BI. Pavla Elizabeta Cerioli
Na praznik sv. Jožefa je bila nova beatifikacija pri sv. Petru. Blaženim so prišteli Pavlo Elizabeto Cerioli, ustanoviteljico reda sester sv. Družine. Nova blažena je po rodu Italijanka in je živela v preteklem stoletju. Bila je plemenitega rodu ter je pred vstopom v samostan bila poročena in je imela tudi troje otrok. Ko ji je umrl 37 letni mož in tudi edini preostali fantič, se je posvetila skrbi revnih, katerim je razdelila svoje bogastvo ia pozneje ustanovila še poseben red, ki skrbi predvsem za reveže.
Motorizirani duhovniki
Na Nemškem je vprašanje du-šebrižništva med begunci zelo pereče in težavno. Begunci so po večini raztreseni v protestantskih krajih, kjer ni rednega dušnega pastirstva in so po vrhu še precejšne razdalje. Zato so si začeli škofje pomagati s tem, da pošiljajo med nje duhovnike na motornih kolesih. Ti zbirajo vernike, kjer morejo, mašujejo, spovedujejo, učijo krščanski nauk, potem pa hitijo naprej na novo postojanko. Nabaviti mislijo 2 tisoč motornih koles.
Romarski shod v Ricmanjih
Ne bo odveč, če zvedo vsi bralci našega lista, kako je bilo na shodu pri sv. Jožefu v Ricmanjih. Pred* vsem je o pravem romarskem shodu težko govoriti,; Tam v jeseni so imeli v Bregu, nekakšno superfesto za k«* munistično časopisje. V resnici je bila v oni vasi prava zmešnjava in kratko rečeno: pustovanje v jeseni. Skoro nekaj podobnega se zdi na prvi pogled letošnji shod v Ricma* njih. V malo- vas so se nagnetle prave »Ljudske množice« od vseh strani. Popoldne od treh do večera si se težko preril skozi vas. V cerkvi jo seveda še bilo prostora, toda prc» mnogi je niso obiskali od znotraj. Za te ljudi pomeni Ricmanje samo izlet in sprehod. Vse to še končno ne bi kvarilo lepega razpoloženja. Toda iznajdljivi komunisti so pristavili svoj veliki lonček in popoldne so kar ninogi »romarji« nosili na prsih značko z oljčno vejico miru in go* lobčkom, pod katerim je bilo napi* sano v dveh jezikih:	Združeni za
mir! — Nekoč je Gospod Jezus z bičem očistil jeruzalemski tempelj in njegov trg. Kaj mislite, če bi Jezus danes hodil po Bregu, bi ne storil istega okrog romarske cerkve svojega rednika?!
Edini prostorček, kjer s= se vsaj
malo lahko razgovoril s prijatelji, je bil okrog cerkvenega zidu. Druga ieta so tukaji prodajali razne spomin* ke in neštevilne »ricordi«, letos pa je bil vsaj tukaj na vso srečo in splošno zadovoljstvo pravih romar* jev blaženi mir. — Služba božja v cerkvi jo bila lepa in slovesna kot je to v Ricmanjih stoletna tradicija, Žal nam je, da ne moremo pohvaliti sodelovanja domačinov. Popoldne se je vršila vsa služba božja brez pra* vega petja Orgle so mirovale in kor je bil prazen. Kaj takega se ne zgodi v nobeni cerkvi okrog Trsta, kadar je opasilo! Najlepše je vedno tako, da se vsaj pri blagoslovu vrsti zborno in ljudsko petje. — Kot skromen opazovalec zaključim tako: pravi romarski shod v Ricmanjih je v nevarnosti. Če odgovornih in prizadetih ne sreča pamet, če ne bo v bodočnosti bolj poskrbljeno za javni red in zlasti še za dostojnost na cestah, bo 19. marec le samo še izlet za »ljudske množice« in cel« prilika za rdeče nabirke. Prav zdi se, da vsa nesreča propadajoče romar* ske poti izvira iz starega ricniauj* skega upora proti Cerkvi; ta upor je danes praktično večji kot v začetku tega stoletja'. Kot povsod velja tudi tu: hoteti je treba in vse se popravi!
Ob Finžgarjevi 80 letnici
V počastitev in v spomin na 80 Ictnico rojstva pisatelja Franceta Sal. Finžgarja (roj. 1871), je oskrbel marljivi g. profesor Ferdinand Koled* nik ponovni natis svojega francoske* ga prevoda Finžgarjcvih »Sedem postnih slik« — Sept tablea>ux pour k Carčme — traduit du slovene. Lična knjižica je izšla letos v zalogi Chantecler, Montreal, Canada že \ tretji izdaji, kar dokazuje, da so ta premišljevanja tudi med Francozi našla ugoden odmev. Prevajatelju
smo hvaležni, da je seznanil zunanji svet s tem lepim in globoko zajetim verskim spisom našega Finžgarja, k* je med Slovenci samimi bolj poznan kot leposlovni pisatelj.
SaslarZck
za mesec april izide v soboto 1. aprila. Pohitite, da ga otroci dobijo še pred veliko nočjo!
Kulturni obzornik
9. Slov. kulturni večer v Trstu
Malo je predavateljev, ki bi znali tako živo, lepo in razumljivo podati tudi najtežje in zamotane pojave iz okultnega sveta, kakor sedemdesetletni častitljivi msgr. dr. Jakob Ukmar. Znano je, kolik je on strokovnjak na polju astronomije — snov, o kateri bi najraje govoril cele dneve — toda, da je tudi v okultnih vedah kakor v spiritizmu, hipnozi, telepatiji, sugestiji, somnambulizmu tako doma, da jih lahko prikaže poslušalcem v preprosti govorici iu tudi zasoli, če je treba, z veselimi dovtipi, tega pa najbrže nihče od učenega monsinjorja ni pričakoval.
Zato je potekel večer res znanstveno —• kulturno in tudi veselo v veliko zadovoljstvo številnega poslušalstva. Msgr. dr. Ukmarju je Slovenska prosveta za uspeli večer prav toplo hvaležna.
Merodajne oblasti, zlasti Zav. vojaško upravo pa zopet rotimo. naj bi že končno odstopile ali nakazale v mestu večjo dvorano za slovenske demokratične in katoliške kulturne prireditve. S tem bi dokazale pred zgodovino in svetom, da so nele nepristranski upravitelji poverjenega ozemlja, ampak tudi dalekovidni in dosledni politiki v izvajanju velikih načrtov. Naj ne prezirajo »alega, toda značajnega in možatega slovenskega naroda, na čigar usodo na tem ozemlju so obrnjene oči tolikih milijonov sužnjev onstran jeklene žice!
Dne 4. aprila bo predaval msgr. dr. Franc Močnik o »Osmerih blagrih«, kjer bo zajel misli o modernem pojmovanju krščanstva, krščanske etike iu katoličanstva v svetu. Po predavanju bo nastopil dekliški pevski zbor iz Doline pod vodstvom č. g. Jakomine, ki bo zapel več narodnih in cerkvenih pesmi.
Pridite polnoštevilno in pripeljite tudi znance! Večer bo zanimiv in poučen.
Začetek bo ob 19.30 v Marijinem domu v ulici Risorta 3.
4« Slovenski kult. večer v Gorici
V sredo 15. marca je bil v prosto* rih Kat. tiskarne v Gorici' IV. kulturni večer, ki bo ostal iz dveh vzrokov zapisan na častni strani našega pro* svetnega udejstvovanja. Najprej smo se na njem siccr skromno, toda dostojno spomnili 60 letnice našega pesnika Jože Lovrenčiča, ki je glavni del svojega plodnega ustvarjanja posvetil svoji, dragi Goriški. Potem nam je pa ravnatelj dr. Tone Kacin
raztolmačil njegov lik in prikazal njegovo snovanje v tako izredni Ju* či, da smo kar zastrmeli. Predavanje bomo priobčili v podlistku »Kat. glasa«. Upamo, da bomo s tem u* stregli našemu dijaštvu in vsej naši javnosti, ki vse premalo pozna naše* ga Joža Lovrenčiča.
Petje in recitacije so dale večeru okvir, ki je nudil izreden užitek.
Dve slikarski razstavi slovenskih umetnikov v Trstu
V Trstu razstavljata te dni dva slovenska slikarja, o kateriih bi radi kratko spregovorili. Najprej mora« mo opozoriti na izredno zanimivo in lepo razstavo slikarja FRANCETA PAVLOVCA, ki razstavlja v galeriji Skorpione 18 olj pokrajinskih moti« vov. Slikar, ki je danes med vodil* nrmi slovenskimi umetniki postim* presionizma, je vzbudil tudi v Trstu zanimanje predvsem v umetniških krogih. O Patvlovčevi umetnosti je bilo že mnogo, pisanega in nam je zato že kar domač. Tudi njegova aedanja razstava priča, da je Pavlo* vec ostal velik lirični pesnik pokra*
J1 ne. Vsa njegova razstavljena dela spadajo po nastanku v leta pred za d* njo vojno. Prav po teh delih pa se je Pavlovec uvrstil v krog zaipadnto* evropskih umetnikov in je zavzel med njimi Tes dostojno mesto. Raz* stava je še odprta in je vredna, da si jo posebno vsi Slovenci ogledajo.
Drugi slikar, ki tudi te dni raz* stavi ja v Trstu, pa je PAVEL KLO* DIC. Že nekaj dni razstavlja v tr* žaški galeriji XX. septembra slike z morskimi motivi, katerih pestrost baTv in slikovitost motivov z naj* raz.novrstnejšimi parniki budi nemalo pozornost mimoidočih meščanov. Ker
slikarja naša javnost malo pozna, navedem nekaj življenjskih podat* kov.
Pavel Ki odi č Sabladolski je čiste slovenske krvi, rojen 1887 v Trstu. Njegov oče je bil pisatelj in v času Avstrije je imel službo višjega šol* skega nadzornika v Trstu. Srednje šole je Pavel Klodič končal v Trstu, vseučilišče pa v Gradcu. Pet let je bil luški kapetan, danes pa šteje že 30 let službe pri mornariškem mini* strstvu v Trstu.
Ker je bil Klodič velik ljubitelj morja, je ves svoj prosti čas z naj* večjo vnemo in vztrajnostjo posvetil slikanju morja in posebno parnikov. A kot slikar je samouk. Z vztraj*
n im delom in neupogljivo voljo pa je dosegel tako spretnost v tehniki olja in pastela, da je vzbudil veliko pozornost pri svojih znancih in pri* jateljih, ki so mu z odkupi del da* jali mnogo poguma. Njegove števil* ne slike krasijo stene po mnogih salonih in državnih uradih v Trstu in drugod. Razstavljal je v Trstu že pred 30. leti, večkrat sam in v družbi, potem v Genovi, Gradcu, Inomostu in v Padovi.
Slike iz te razstave, ki jih je po številu 37, so delane vse iz pastela in so sami morski motivi ,katerih osrednji predmet je skoraj vselej ladja. Klodič dela svoje slike tako kot vidi in občuti predmet pred se*
boj. On ne slika po nikakih pred* pisanih zahtevah, slikarskih teorijah ali po določenih	programih. Iz
obravnavanja slik se da tolmačiti, da kljub nodostatku sodobne umetnost* ne težnje vsebujejo mnogo njegovih lastnih dognanj, čustvenega razpolo* ženja in polno zasanjane romantične poezije. Nekatere	med njimi so
južnjaško preosladne in obravnavane s cenenimi svetlotemnimi grafičnimi učinki, kakor kažeta sliki Barkovlje ob luninem svitu in Zaton. V spl°iš* nem pa so tehnično dovršene, stilno uravnovešene in harmonične. Med najboljše štejemo	lahko Fregato,
Jadra, Ocean in Meglo.
Fr. Gorše
OB MEJI...
Uporabil sem lep., sončni nedeljski dan in sem obiskal nekaj naših na* selji ob meji, da bi se pozdravil z znanci in prijatelji. Marsikaj smo se pogovorili, toda tudi marsikako brid* kost so mi razkrili. Naši koloni bi na splošno radi videli, da bi v pTedvi* deno agrarno reformo bili zapopade* ni tudi naši kraji. Edini smo si bili v dejstvu, da naši kraji niso primer* ni za kolonstvo, ker je zemlja mnogo bolj do,nosna, kjer jo obdeluje last* nik*posestnik. To zlasti z ozirom na terenske prilike, kjer samo kmet — svojak ne štedi truda, medtem ko kolon nima poplačenega dela.
Skrijevski kot ali sploh slovenski del dolenjske občine bi rad videl, da bi občinski urad za njihov del ura* doval tudi v slovenščini. Saj ako bi ne bilo renegatov bi ta občina štela skoro polovico Slovencev. Je pa ljudstvo boječe in nezaupno vsled trdih izkušenj iz preteklosti. — Kr* minski del naših krajev ima iste želje. Ali bi ne bilo mogoče, da bi za naše ljudi iimeli enega uradnika, ki bi razumel1 naš jezik? — Treba je le dobre volje in človeški ter krščanske strpnosti...
Otresimo se šovinizma
Tukaj pa sem zvedel tudi nekaj, kar me je silno razžalostilo. Lansko leto je »postbellica« poslala tudi ne* kaj slovenskih otrok na zdravljenje v počitniške kolonije. Ti otroci niso dali v začetku glasu od sebe in star* ši, vsi zaskrbljeni, so hiteli iskat svoje otroke. In kaj je bilo? Otro« kom je bilo zabrainjeino pisati svo* jim staršem v slovenskem materinem jziku. Ker so bilil premajhni, da bi znali italijansko, niso mogli pisati!... Gospodje, ali vas pretekla žalostna doba ni nič naučila? Blagovolite ne* hati s temi šovinističnimi grobostmi in postanite — moderni! In še neko smešnost sem doznal. Ne.k: učitelj
se je izrazil, ko je naše ljudi hudo zadela odločba, da ne smejo otroci optantov obiskovati slovenskih šol: »Za to. naj se Slovenci zahvalijo voditeljem, ki so se drznili poslati neke spomenice, katere so merodajne kroge zelo razburile!« Tako torej, mi bi ne smeti niti očitati gospodom njihovih grehov in zahtevati svoje pravice... Sicer je pa ta logika ne* vredna resnih, še manj pa inteligent* nih ljudi,
Kardelj v Brdih
Naši Valeriščani so seveda po* nosni na šolo sezidano z lastnimi močmi. Kaj vse bi zmogli mi vsi, to je ves naš trpeči slovenski narod, čc bi med nami vladala ljubezen, med* sebojno spoštovanje in — pravica...
In ta slednja opazka se nanaša na obisk ministra Kardelja v Brdih. Brda so tako rekoč odtrgana od sve» ta. Na zapadu imajo edini izhod čez Vrhovlje v Plave Ln dalje v Solkan. Zvezo tvori koriera z omejenim številom potni* kov. Zdravnik prihaja iz Kanala enkrat na teden po 1 * 2 uri, če ni
drugače zadržan... In bolnica? V Ljubljani ali na Jesenicah, to je 100 km... V slučaju sile lahko telefoni* raš v Solkan po zeleni križ, ki pride, kadar pride. Pa se ti pripelje gospod tovariš Kardelj s spremstvom pri* bližno šestnajstih velikih novih a* merikanskih avtomobilov... Gospod minister, povemo vam glas ljudstva: »Mar bi vsaj enega teh avtomobilov pustd nam, da bi v sili mogli bolni* ke voziti v bolnico!a
Za kroniko: gospod minister j© vsakokrat, ko se je ustavil, menjal avto in vstopil v drugega; menjaval je tudi poti uporabljajoč najbolj stranske. Seveda, da bi videl vso briško mizerijo...?! Šolski otroci in kolhozarji so pa vse jutro iskali kraj sprejema. To neprijetno tekanje je bilo pač plod »slabe« organizacije.
G. minister je bil v Brdih na vo* livnem propagandnem posetu in je na zborovanju na Križadi pozval Brice:	»Volite vsi za Osvobodilno
fronto, ker ti kraji so v nevarnosti, da bi jih zgubili« —
Res smešno za odgovornega mini* stra, da:
1) poziva ubogo ljudstvo naj voli — edino listo, ki jo je dovoljeno vo» liti Ln da
2) straši ljudi s stvarmi, ki jih sam izvaja kot zunanji minister.
Gospodarski listek
KMEČKA OPRAVILA V APRILU
DAVKI:	Ood	10.	do 18. aprila
plačaj II. obrok. Ne zamudi!
NA DOMU: Pomlad je tu in ve* lika noč tudi. Zato je dvakrat po« trebno, da dobro prečistiš hišo. Koristno bo, če vse prostore in opravo tudi malo poprašiš s prahom DDT, ker sedaj se bo začel javljati mrčes. Tudi okoli hiše pospravi, po* stbno pa pazi na gnojišče, da se ne bi razpasle muhe. — Pomladno sonce
naj presije celo hišo skozi široko odprta okna in vrata.
V SHRAMBI je malo več ostalo. Da ne bo mrčesa — DDT. Tudi za gnjat — pršut in drugo svinjino je DDT priporočljiv. Kar popraši, saj pred uporabo opereš. DDT za ljudi ni strup!
V HLEVU: Kot bivaš ti rad v čistem stanovanju in ga zato pro* čistiš, tako se bo tudi živina dobro počutila, veselejša bo in bolje bo uspevala, če bo njeno bivališče —
METOD TURNŠEK:
©j. iisia co^c
Dekline pridejo vštric voza. Lujza postoji in prevzetno, lokavo zakriči na voz:
»Hoj, Draško, Vrtičev študent, ki nas tako lepo gledaš, katero med nami si boš zbral?« Vsa dekleta se muzajo, se smejijo, čakajo kako se jim bo Draško izvil.
Preklemano, kaj takega pa Draško ni slutil. Kako jih naj zavrne. Mogel bi jim brž reči: »Tisto, ki je ni med vami!«, ali bi utegnil reči preveč. Mogle bi razumeti, da misli na Cilko, ki je zdaj ni med njimi, in dekline bi Cilki to takoj povedale. Dražile l)i jo # fantom-študentom! Nak, tega pa ne! Odgovor mora Draško dati tak, da bo babe urezal. Drašku se naglo posveti:
»Katero? Najrajši tisto, ki ima najdaljši jezik! Da ji bo še za burkle dober, ko mi bo kuhala!«
Dekline so presenečene. Drezajo v Lujzo:
»Viš, viš, zdaj pa imaš! Kaj dražiš študenta!«
Lujzi je nerodno. Jezna je, da jo je preklemani študent tako vščipnil. Ne sme mu ostati dolžna. Brž o»u vseka nazaj:
»Hej, Vrtičev, tako velik si že, pa te morajo še krave voziti!«
Dekline se zmagoslavno zakrohotajo, da se je Lujza tako dobro izrezala in študenta pri pravem kraju posmodila.
Draško sprevidi, da bi res bilo bolj pametno, ko bi poleg voza in živine hodil peš. Zakaj ni že tega storil! Lujza bi mu ne mogla do živega. Kljub temu pa ji Draško ne sme prizanesti. Preveč veselja bi naredil deklinam. Šine mu v glavo:
»Nič se, Lujza, ne boj za naši kravi! Ko se boš možila, bom te z njima peljal k zdavanju!«
Ta je pa gorka. Dekleta na Lujzin račun prasnejo v smeh. Lujzi zapre vso sapo. Ne zna si pomagati drugače, kot da dvigne pest in Drašku zagrozi. Draško pa se njeni dvignjeni pesti le posmehne-----------------
Čim so se delavke dobro oddaljile, je Draško skočil z voza. Bal se je,	da bi mu	še	kdo drug	ne
zasolil kake zaradi vožnje.
Zadovoljen je bil, da je dekleta ugnal. Malo je manjkalo, pa bi one njega. Vrag je, če en sam moški pade v tako živo dekliško gručo.
Počasi je stopal Draško ob vozu po ozkem pešpotu. Spomnil se je spet na Cilko in je bil kar vesel, da je ni bilo v oni poredni družbi. Cilka je morda zavila domov po bližnjici sama! Ko bi Draško ne imel voza in živine, bi jo gotovo udaril počez čez travnike in njive in jo kje prestregel!	Joj,	da nima	te sreče!	In
vendar mu srce tako koprni po	Cilki	. . ,
Tedaj pa se izza prvih hiš že domače vasi prikaže dekliška postava.
»Ali ni to Cilka? Je ali ni?« ugiblje radovedno Draško ter si z dlanjo zastira pogled. »Docela je podobna Cilki! Ona je!« V Drašku burno zatriplje srce. Jej, Cilka gre, sama prihaja! Lase ima prikupno počesane na prečko, bela bluza se ji ljubko svetli . . . Na prsih ima šopek. Čez roko ji visi rdeč modrček. Kaj naj Draško naredi? Prvi hip mu je nerodno, da vleče s seboj po cesti kravi in voz, on študent, osmošolec, Ali naj, ko bo Cilka prišla vštric, živino in voz ustavi in Cilko zadrži? Kako naj se z njo pomeni? Ali naj izreče tisto čudovito, skrivnostno besedo ljubezni? Kar drgeta v Drašku. Cilka pa prihaja vedno bliže, vedno lepša, vedno mikavnejša . . . Nocoj ji Draško mora skazati večjo pozornost, nocoj mora razodeti tisto notranje, najgloblje . . .
Cilka se bliža. Drži se resnobno, vendar ji krog usten nekaj poigrava. Nekaj sluti. Tudi sama nekaj v sebi čuti. Tudi ona bi rada izrekla poseben pozdrav. Bliža se z lahkim, vendar dostojanstvenim korakonj. Prsi se ji dvigajo in na njih ji žari v beli bluzi šopek rož. Cilka se bliža in oči so ji polne neke skrivnostnosti. Ta mladenič, ta študent Draško jo je bil že toliko krat iskal z očmi, jo je bil nekaj krat že spremljal in je vselej govoril tako lepo in je bil tako domač, da se ji ni nič zdel visoko gosposki, oh, ta mladenič, Draško, Draško Vrtičev-------------
Še nekaj korakov in bosta Draško in Cilka drug
hlev čist. Zato pa naj vsak dan iz* ginejo iz hleva odpadki:	par vil
zjutraj in je opravljeno! Hlev pobeli ali vsaj na gosto poškropi z apne* nim mlekom. Tudi hlev popraši z DDT, da se ne bo razvijal mrčes. — Živina naj se dnevno nekoliko raz* hodi, teleta naj se pa naskačejo: zdravejša pljuča bodo dobila in moč* nejše kosti. — Isto velja za prašiče? Si Ji že poskrbel, da bodo cepljeni proti rdečici? Zmeni se s sosedi! — V drugi polovici meseca bo najbrže že nekaj sveže krme, predvsem dete* lje inkarnatke: polagoma navajaj ži* vino na svežo krmo; prve dni ne krmi same, temveč pomešano med seno ali slamo. Ne krmi pa ne rosne in ne ugretc sveže krme, da ne bo žival trpela od napenjanja. —• Na deteljo navajaj tudi prašiče.
V KLETI si najbrže že pretočil vino v drugo; če še nisi, ne odlašaj, ker vročina ne sme najti vina na gošči. Če je vino še sladkobno, bo v toplih dneh začelo1 zopet vreti. Pazi, da se ne bo razvijal k's in zato do* daj vinu kakšno snov, ki deluje proti bakterijam, ki razvijajo ocetno kisli* no. — Pazi tudi na vince, ki ga šc hraniš za lastno uporabo. Važna je predvsem borba proti kisu. — Prazna posoda naj bo oprana, osušena, za* žveplana in zabita. — Ne drži v kleti slanine in sploh mesnine.
V VRTU ti že marsikaj raste. Si na kaj pozabil? Imaš v vrtu: peter* šil j1, korenjček za juho, majaron, ze* leno, šelin, čebulo in Česnik, por, špi* načo, radič, paradižnike, papriko, jajčevec*melancane, blitev, vrtno pe* eo, grah, stročji fižol? Gospodinja bo kar zadovoljna, če bo imela vse* ga pri rokah. Najbolj grdo je, če mora »fehtati« pri sosedi malo pe* teršilja, Imaš vsejan ohrovt*vrzote, kapus, krmsko peso, in drugo, kar boš presadil na njive? Bučice*cukete in kumarice tudi že lahko sadiš. — Vrt bo dal mnogo povrtnine*zele» njadi, če bo zemlja rahla in obilno pognojena, predvsem s hlevskim gno* jem. Umetna gnojila naj služijo sa* mo kot dodatek.
V SADOVNJAKU občudujemo drevesa v njih veličastnem oblačilu* cvetju. Tu pa škodi različen mrčes, od cvetodera do gosenic. Najpri* mernejše protisredstvo je »gesarol«, katerega sta dve vrsti: z enim škro* pimo, z drugim prašimo, učinek obeh pa je isti. Škropimo oziroma praši* mo pa pred cvetenjem ali pa nepo* sredno po odcvotju. Med cvetjem ne smemo rabiti nobenega kemičnega sredstva, ker bi s tem škodovali če* belam in drugim žuželkam, ki pre* našajo cvetni prah iz cvetov na cve* te in s tem omogočijo zarojenje plodov.
NA NJIVI je krompir že vsajen in že klije. Pri pletju krompirja mu
lahko pognojiš s čilskim solitrom ali apnenim nitratom, ki oba hitro de* lujeta. — Čimprej posej koruzo in ji obilno pognoji s hlevskim gnojem: kot dodatek ali če res nimaš gnoja, lahko raztrosiš na vsakih 100 m2 po 6 kg superfosfata in 1-5 kg žvepleno* kislega amoniaka. Katero koruzo mi* sliš sejati? Napraviš poskus z ame* riško križano? Bi bilo svetovati, a le če imaš res globoko in rodovitno zemljo. — Vsadi fižol, kninske buče, predvsem pa mnogo krmške pese ter ohrovta.
V VINOGRADU si gotovo že vse obrezal in povezal, pognojil in prekopal, trte zasadil in podsadil. Do polovice aprila lahko še precepiš trte v glavo. Vsa ta dela morajo biti končana, predno začne trta br* šteti. Čim pa trta brsti, čim so po* ganjki dva prsta dolgi ,moraš žve* plati proti oidiju ali grozdni plesni.
Pozno žveplan j e ne zaleže: najbolj učinkovito je žveplanje takrat, ko se popje razvije in se oidij zbudi iz zimskega spanja. Če ga takrat za* treš, ga bo pozneje^ prav malo; če pa ga takrat zanemariš, ga s poznej* Šim žveplanjem ne boš uničil. — Najboljše žveplo za prva žveplanja pa je »črno žveplo«, ki rabi za raz* topitev malo sončne toplote in delu* je že po par urah po žveplanju.
NA SENOŽETI si prav gotovo zravnal vse krtine in podsejal dobra travnata semena povsod tam, kjer si skopal kakšno grmičevje ali kakšno kamenje. Če tega pa še nisi storil, ne odlašaj. — Senožeti gnojiš lahko sa* mo še z gnojnico, katero polivaj razredčeno in če le mogoče malo pred dežjem. —• Seveda, lahko trosiš tudi še vedno superfosfat, a prva košnja si z njim ne bo okoristila. Bo pa koristil pozneje!
Dopisi
Števerjan
Ko je s sklepom mirovne pogodbe naša vas ostala v Italiji, so merodaj* ne oblasti v Gorici takoj izjavile, da bo obnovljena nekdanja samostoj* na občina Števerjan. Preden bodo izvedeni tozadevni zakonski predpi* si, bo nova občima prideljena občini Kopriva, s katero bo imela skupnega župana. Njena samostojnost bo pa zajamčena v samostojni občinski pi* sami z lastnim občinskim tajnikom. Za občinskega tajnika je bil imeno* van g. Stanko Šuligoj, ki je prej vo* dil že županstvo Kojsko. G. Šuligoj je ves čas zelo skrbno in požrtvoval* nc urejeval županstvo in nepristran* sko, v zadovoljstvo vseh Občinarjev vršil tajniške posle. Na žalost vseh Števerjancev zaradi osebnih prilik ne more še nadalje službovati med na* mi. Zato smo mu pred dnevi priredili prisrčno odhodnico, pri kateri so mu zastopnik občinarjev, potem g. žup* ni:k in tudi g. orožniški maršal izrekli zahvalo in priznanje za njegovo po* žrtvovalno delo. Besedam, ki so bile izrečene na odhodnici, se pridružuje vsa vas in želi g. Šuligoju vso srečo in mnogo uspehov na bodoči živ* ljenjski poti.
Sr. Jakob v Trst«
Pomlad se je veselo prismejala tudi k nam v me9to. Niso jo naznanile lastovice, ki se v naš mestni diren* daj ne upajo, niti marjetice in zvončki, ki jih zaman iščeš ob naših poteh. Vendar razodevajo že obrazi meščanov noivo razpoloženje, zavest, da je zima spet enkrat za nami in da jadramo v nov svet, v dobo novih
upov in načrtov. Toda vse to bi le še premalo bilo, če bi cvetoča in mnogooibetajoča pomlad ne zasijala tudi v duše s toplimi žarki milosti božje. Kot prva je občutila vso než* nost tega božjega objema naša mla* dina iz osnovne šole, ki je v teh dneh pristopila k mizi’ Gospodovi. Sledila ji je polnoštevilno srodnješol* ska mladina iz bližnje gimnazije. Vsi ostali verniki pa bomo imeli lepo priliko poklekniti k spovednici na cvetno nedeljo po popoldanski post* ni pobožnosti, ko bo več spovedni* kov na rar/plago. Možje in fantje bo* do še posebej imeli v nedeljo zvečer ob 7.30 svoj stanovski govor, nakar bo sledila velikonočna spoved samo zanje. Sv. maša in skupno sv. obha* jilo bo v ponedeljek ob 5.30. Na ve* liki petek ob 6. zvečer se bomo še enkrat zbrali v svoji cerkvi, da se poklonimo Zveličarju v grobu in ta* ko zaključimo letošnjo postno po* božnost.
Tako se mislimo tržaški verniki pripraviti v sv. letu na velikonočne praznike in s tem postaviti temelj duhovnemu preporodu našega ljud* stva.
Polnočnica za mote in fante v Dolini
Na cvetno soboto 1- aprila bo v Dolini opolnoči sv. maša za može in fante. Govor bo imel č. g. Vid* mar. Spovedovalo bo več duhovni* kov. Vabimo može in fante iz bližnjih vasi, naj se udeležijo te polnočnice. Sveto leto glasno kliče vse stanove nazaj k Bogu! Pridite!
N
o v i c e
t Dr. PETER UDOVIČ
V vrstah tržaškega slovenstva je zazijala široka vrzel: v prerani grob je legel eden najdelav-nejših in najpožrtvovalnejših tržaških narodnih mož — dr. Peter Udovič.
Vest o smrti tega odličnega narodnega delavca nas je presenetila, ko smo že zaključevali današnjo številko. Najbrže so se Tržačani zanašali drug na drugega, mi smo ostali pa brez obvestila. Zato tudi ne poznamo nobenih podrobnosti in imamo samo bridko zavest, da se poslavljamo od prijatelja, čigar izrazito osebnost bo težko nadomestiti v tržaškem javnem življenju. V časih, ko so še skoro vsi v Trstu trepetali pred komunistično Osvobodilno fronto in njeno druščino, je on že sodeloval pri ustanovitvi Slov. demokratske zveze v Trstu in se oklenil »Demokracije«. Tudi slovenska tiskarna »Adrija« je imela v njem svojega pobornika in prvega predsednika. Pokojni je bil dober, zanesljiv in zaveden. Ni rabil glasnih besed, toda bil je mož beseda, prava slovenska korenina. Vsi, ki so ga poznali, in teh je bilo nič koliko, so ga spoštovali in ga bodo ohranili v svetlem, častnem spominu kot moža poštenjaka, odličnega tržaškega Slovenca. Pokoj njegovi blagi duši, njegovim žalujočim dragim pa toplo sožalje!
Smrt t tujini
Dne 1. t. m. je bil pokopan v Sa m oboru na Hrvatskem g. Karlo Fiegl, inšpektor državnih železnic v pokoju, ki je po kratki bolezni 26. feb. umrl v Zagrebu. Pokojni se je pred dobrimi 60. leti rodil v znani Fieglnovi družini na Oslavju in je zadnja leta pred upokojitvijo službo* val v Zagrebu, kjer zapušča tudi svojo ženo. N. p. v m.! Žalujočim sorodnikom iskreno sožalje.
Delovnemu možu zasluženo priznanje
V soboto pred sv. Jožefom in v nedeljo 19. t. m. so imeli v Lazah ▼
Slov. Benečiji prav prisrčen domač praznik. Najprej so s slovesno sv. mašo zaključili skupno spoved in sv. obhajilo. Potem so pa med poka* njem možnarjev proslavljali 30 letni* co, kar č. g. Ant. Cuffolo požrtvoval* no deluje med njimi. S skromnimi da* rovi in s toplo besedo so duhov*
Ijani izkazali svojemu dušnemu pa* stirju vse svoje globoko spoštovanje in toplo hvaležnost za vse, kar jim. je v teku treh desetletji napravil dobre* ga. Vsi prosijo, naj Vsemogočni ohrani njihovega slavljenca še dolgo vrsto let zdravega in čilega.
Želji njegovih duhovljanov se pri* družujejo vsi, ki poznajo nesebično delo in prizadevanje g. jubilanta.
Razmejitev med Jugoslavijo in Srob. tržaškim .ozemljem
Te dni so vzdolž meje med Jugo* slavijo in STO*jem postavili v raz* dalji približno 63 metrov 1.85 m visoke in 10 cm široke jeklene dro* gove z železnimi podstavki. Večina teh mejnikov je prepleskana s črnimi in belimi pasovi. Na obeh straneh mejne črte so odstranili drevje in grmovje. Na novo začrtana meja je zelo vidna in je težko, da bi je člo* vek ne opazil.
Tako jasno označena je pa samo meja z Jugoslavijo. Meja med pasom A in B (angloameriškim in jugoslo« vanskim področjem) STO*ja je še vedno označena z rumeno prepleska* nimi vogelnimi mejniki, med kateri* mi so nekateri rumeno prepleskani predmeti (drevje in skale).
»Almanah ezulov"
Udruženje ezulov za Julijsko kra* jino je izdalo almanah; razprodaja knjigo, ki obsega nekaj nad sto stra* ni, po 250 lir, kar je po našem mne* nju zelo visoka cena. Naše Mohor* janke so veliko cenejše.
Goriški občinski svet
Zadnja seja goriškega občinskega sveta dne 23. marca je obravnavala vse točke, ki so bile ostale prejšnjim dvem sejam. V prihodnji številki bo* mo priobčili pregled dela vseh treh sej.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zaradi preobilice gradiva smo mo* rali nekatera poročila, tudi poročilo o goriških občinskih sejah, odložiti na prihodnjič.
DAROVI
ZA SLOV. DOBR. DRUŠTVO V GORICI Namesto cvetja na grob Zorke PertotOive daruje svak g. Gorjup Leopold 500.— lir.
Bog plačaj!
Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
ob drugem. Draško je razburjen. Naglo spreminja svoje načrte. Ne ve, kaj bi bilo bolje. Cilka rdi. Lepa in ljubka je kot vila, vsa dražestna. Draško se kot začaran ustavi in ostrmi. Razširi roke podzavestno, dejoč: »Hoj, Cilka, stoj! Kot nevesti ti zagradim pot!« Cilka se smehlja in ustavlja. Draško širi roke: »Cilka, ne pustim te dalje, stoj! Hočem, da se odkupiš!« hiti Draško in spotoma pije njeno lepoto. Cilka se ljubeznivo nasmehne:
»Kako, kako? Odkupim? S čim pa, s čim?« Drašku prijetno zavonjajo rdeči in beli nageljni na njenih prsih. Urno pokaže nanje in vzhičeno
vzklikne:	v
»Za nageljne na prsih se odkupiš, veš! Za svoje
lepe nageljne!«
Cilka se z globokim pogledom zazre v žarečega
Draška:	_	_	,
»Ali res hočeš nageljne? Kaj boš z njimi, saj ti bodo ovenili!«
Draško je ves zavzet. Iz srca vre ljubezen:
»O Cilka, tvoji nageljni mi ne ovene jo nikdar! Pri srcu jih bom nosil in tudi tebe, Cilka!« Z mehkim pogledom se ji zazre v oči.
Cilki obruz gori. Pogled se ji sreča z Draskovim. Obema se v očeh čudovito zaiskri.
»Pa jih imej za spomin!« si z drhtečo roko snema Cilka nageljne in jih izroči v tresočo se roko Draškovo . . .
Draško hvaležno in rahlo pogladi lepe rože, potem pa urno z desno dlanjo poboža še rožno Cilkino lice. Cilka vztrepeta:
»O ti, o ti, Draško Vrtičev!«
Tedaj pa proti kravam in vozu, ki je bil že daleč naprej, trobi avto in Draško se mora odtrgati od Cilke. Krepko ji stisne roko in naglo jo poljubi na čelo . . . S šopkom Cilkinih rož presrečen odhiti za vozom. Zdaj pa zdaj še pogleda nazaj in tudi Cilka ginjena zre za njim. Še ko Draško krave ujame in varno spelje mimo avtomobila, se Draško in Cilka drug za drugim ozreta in si radostno pomahata ...
Draško drži v rokah čudovite, skrivnostne rože. Tako si je bil želel, da bi jih on poklonil Cilki in zdaj jih je Cilka prej dala njemu. Dala mu je rože, čudovite, čudovite rože------------
Draško se je gibčno zavihtel na voz in veselo vozil skoz domačo vas. Šipe na oknih so gorele v zadnjih sončnih žarkih. Sadno drevje oh domovih je komaj nosilo dozorevajoče plodove. Tudi Draško je komaj zadržaval v sebi radost, ki je gorela in kipela v njem. Nageljne si je bil rahlo pripel ria srajco pod telovnik tik k srcu. Zdaj je vedel, da so in morajo biti ljubeča vez med njegovim in Cilkiniin srcem.
Nikdar se mu domača vas ni zdela tako mila in lepa, Kot da vse veselo poje, kot da ga vse slovesno pozdravlja. Morda je tako takrat, ko se ženin pelje z nevesto k zdavanju. Da, s Cilko se bosta nekoč tudi onadva peljala . . . Takrat Cilka ne bo več tovarniška delavka, takrat bo kot čarobna kraljična. Takrat bo Cilka njegova . . .
Draško ni vedel, kdaj je zapeljal na domač dvor. Kar žal mu je bilo, da je že doma, da bosta prišli mati
in sestra in bosta s tolikero vprašanji drezali vanj, kako je vsejal, kako pobranal, kako je napasel, ko pasel sploh ni, le s koruznico je kravi nakrmil, kje se
je spotoma kaj zadržal, in še — še-------------
Ah, čemu toliko ženskih vprašanj? Danes pa sploh ne, danes vidi Draško pred sabo le Cilko, čuje samo njen ljubek glas: »O ti, o ti, Draško Vrtičev!« Milo mu zveni ta beseda do dna duše . . .
Draško ustavi živino in voz na domačem dvoru. Hram je zaprt. Ne matere in ne sestre ni videti in ne čuti nikjer. Čudno! Kje pa sta? Saj se že dela noč in čaka opravica! Draško skoči z voza, spreže kravi in ju stira v hlev. Stopi k vratom, če hram ni morda samo priprt. Ne, zaprt je in nikogar ni doma. Morda sta pa mati in sestra kje za hišo, v okolu, ogradil, sadovnjaku? Draško skoči in pogleda še okrog hrama. Nikogar nikjer. Čudno, prečudno! Vrne se spet na dvor. Tedaj pa se nenadoma izza ogla vzameta mati in sestra, obe v črni obleki in silno objokani. Draško se prestraši: »Za božjo voljo, kaj je to?«
Začudeno gleda mater in sestro in s strahom vpraša, kaj se je zgodilo in kje sta bili. Mati in sestra v bridkem joku zahlipata ter mu v pretrganih besedah pripovedujeta, da je popoldne ob treh, ko je Draško bil tam daleč na polju, ves prepaden pritekel k Vrti-čevim Rojkov Janžko s prežalostno vestjo, da je Mieka v bolnici na porodu umrla, le otrok, sinček Tonček, je ostal živ ih da je ob petih popoldne bil Mickin pogreb . . . Zdaj se vračata s tega, tako žalostnega pogreba . . . Mati in sestra presunljivo zaihtita.
(Nadaljevanje)