J\om	Vr petik 3. prosenca.
jflariK z§«divji tlanici.
Xe skrivaj dalje, o Danica mila! Predraziga obličja v sredi reve , Ki božjo čedo stiska zdanjc dneve, Ne mudi s Sinam , ki si ga rodila.
Pastirja v Rimu cerkev je dobila. De modro, serčno votli nje zadeve; Pa še proti navihta iz desne, leve, Nad ovce. jagnjeta bi zdaj planila.
Tam ovni čede so na ptujim, v ječi; Pa tu in tam volkovi še dereči Pripravljeni so v rop med čedo prosto.
Ozri se, ki vse zmote si končala,
Pokaži Jezusa, de bo bežala
Pred njim vsa moč sovražna v temo gosto. H.
Edina pot v nebesa
ali
podučenje od razločkov prave katolške vere
merao drugih nekatolških ver. f.V pogovorih med duhovnim pastirjem in vernikam.)
Spisal Peter Hicinger.
Ceterti pogovor.
Nauk od Boga in od presv. Trojice.
V. Ne gre mi iz spomina, kar so, gospod Oče! od zgodeb katolške vere in pa drugih ver, desiravno le ob kratkim pripovedovali. Tako stanovitno se je naša katolška vera skozi vse čase ohranila od tiste dobe, ko se je po Jezusu Kristusu začela. Vse drugač pa druge vere, ki so se zdaj vzdignile, zdaj zopet padle; in ako se je ktera še obderžala, ni več ravno tista, ampak več ali manj spremenjena.
1K Ravno v tem razločku je posebno znamnje katolške resnice; to namreč je po besedi s. Vin-cencija Lerinskiga katolško, kar se je povsod, kar vselej, kar pri vsih verovalo. In pogled nato, kako de je katolška vera vse čase ravno tista in nespre-
menjena in terdna ostala, nas mora stanovitno v njej obderžati, naj jo ljudje drugačne vere še tako grajajo, naj modri tega sveta si še toliko napačne od Kristusa in njegoviga nauka domišljujcjo. Naj tudi pravijo, de vera le od stopnje do stopnje, od veka do veka bolj popolnarna postaja, kakor jo namreč oni prenarejajo: mi vonder smemo iu moramo prepričani biti, de je Jezus sani popoln nauk dal, kteri ne potrebuje nič boljšiga , in de jc ta nauk ravno tisti, ki ga katolškiga imenujemo in mi imamo.
V. Zato moramo zares Bogu hvaležni biti!
h. Zdaj pa je treba nauke katolške vere posebej pogledati, in pa nauke drugih ver nasprot postaviti, de se razločki svetleje prcvidijo. Se ve, de se pri starih krivoverah ni muditi treba, in je bolj pri sedanjih novih verah ostati.
V. Druge vere mende saj Boga tistiga imajo, kakoršniga katolška vera uči. Mi namreč verujemo, de je en sam Bog, kteri je čist duh, sam iz sebe nar bolj popolnarna bitje, gospod in stvarnik vsih reči. Vemo tudi, de je on večin, vsigavedin in neskončno moder, vsigamogočin in povsod pri-čejoč, neskončno svet in pravičin, neskončno do-brotljiv in usmiljen; spoznamo, de on vse ohrani in vlada, de dobro z dobrim, in hudo s liudin po-vračuje.
I). Prav tako poveste, tako najdemo v s. pismu , tako tudi v bukvah učenikov in v sklepih zborov katolške cerkve: tako spoznamo ob kratkim v apostolski veri, in ob daljšim imamo v katekizmih ali bukvah keršanskiga nauka. Tako sta z nami sploh terdila še Luter in Kalvin, desiravno sta nektere druge nauke na dan prinesla, ki so božji svetosti, dobroti in pravici nekako nasprot bili.
V. Zdi se mi, de tudi v tistih bukvicah ne-kakošno tako stoji, de so tedaj evangeljci v tem z nami enaki.
D. Viditi je nekaj tako; pa kmalo bi menil, de nekaj tudi na tiste novoverce ali prav za prav ne-jeverce zadevajo, kteri so v poslednjih časih božje bitje v nič djali, so ga z vidnimi rečmi v eno zme-sili s tem, de si ga namesti stvarnika in gospoda sveta pa le kot dušo sveta mislijo, in vse djanje
dobro in hudo. in vse spoznanje, pravo in nepravo, v zadnje od njega izpeljujejo. Saj se mi čudno zdi, ker tiste hukvice Boga očitno stvarnika ne imenujejo, ker od njegove povračevavne pravice le nekako mehko govore, ker pravijo, de on ne dela razločka med eno in drugo vero. Vonder s to besedo jih jaz nočem hudo soditi, in samo besedo bolj odkrito in svetlo pogrešam: težko pa mi de, kar nam katolčanam zastran vere v Boga po krivim očitajo.
V. Kaj so nam pač v stanu reči, de bi mi napačno ali pa premalo verovali ?
II. Lc pravijo, dc imamo dosti prazne vere, dc smo nckakošuo malikovavci.
V. To cehi! Kako vonder?
II. Glejte z l.ii I rani in Kalvinam vred pravijo. de si mi Boga telesniga mislimo, ker imamo podobe od božjih reči: de kamen in les in platno molimo, ker svete podobe častimo: dc nckakošno vee bogov imamo, ker tudi k svetnikam molimo: dc Boga prmialo megoeniga verujemo, ker tudi na svetnike kličemo. Tega sicer tiste hukvice nočejo prav naravnost reci: pa ravno za tega voljo toliko govore, de cvanguljci imajo nevidnima Boga, kteriga noben malar malali, noben risar narediti nc zna: dc sc nc klanjajo kam nam, de ne molijo k svetim, de se ne obračajo k sluzahiiikam božjim, dc Bog sam vse ohrani in vlada, in ne potrebuje nobeniga služabnika, ki bi šel in gasil, ko sc na primero kaj vžge.
V. Tega hi pa vonder nikakor ne mogel verjeli . de jc kdo tako hmlohin iu krivičin , nas ka-toleane takih reci dolžiti! Sej to vsak otrok pri nas \e. dcjc Bog cist duh. de nima telesa in ga nismo v stanu viditi: de podohe od Boga ali od s. Trojice nam Boga ali božje peršone samo v spomin kličejo, in mi po tem vzete, ker sc Bog imenuje Oce in pri preroku Stari v dnevih ali letih, ker je Bog Sin zares človeško naturo in podobo nase vzel. in sc je s. Iluli v podobi goloba prika-zal. V goli spomin pa vcnder smejo podobe služiti: sej jc sc I/.rac I ca m oblak v pusavi hil podoba božje pricejočnosti. Sej dalje vsak katolški kri-slijan ve, de pri podobah ne častimo kamna in lesa iu platna, temue le Boga ali svetnike, ki se nam ondi v spomin dajo. Sej ni nihče tako nespametin. de bi svetnike Kogu enake delal: ampak vsak sa-miga sebe inalovrcdniga s po/na. tedaj si v svetnikih bolj vrednih priprošnikov pred Bogam iše. Svoje služabnike vemo sicer tudi. de Bog ima. ktere pošilja iijcgovo voljo spolnoval: in ti so prav za prav nngcli.
h. P^rav vneti ste se potegnili za svojo veljav o kot k al« d can: pa meni sr zdi. de ste eno iu drii^o vmes imenovali, kar vam cvangeljci morebiti tudi nc bodo dali veljati.
V. Ktere resnice vonder ne?
II. Hekcl bi kmalo. de visoke skrivnosti od s. Trojice nc: in sc druge resnice ne. od ktere bo prihodnjič he*cda.
V. Sej cvangeljci kcrsiijcjo v imenu Očeta iu Sina in <«. Oiilia . kakor v Inikvieah >toji: kako de bi v s. Trojico ne verovali?
O. Luter in K a I v i n sta to rc<nico s katolško cirkvijo vred obdcrzala . kakor jc naznanjena v s. evan^clii. kakor je razlo/.cna v pcrvili šestih vesoljnih /borili in tudi od o rkvcnili ueenikov ter-jena /oper Arijam'. .Alaccdonijane. \c*torijanc. Kvtihijanc in druge krivoverce. de je namreč Bog edin v naluri in trojin v personah. dc je Sin in
Duh ravno tako Bog kakor Oče, de je Bog Oce
sam iz sebe od vekomaj, Bog sin rojen iz Boga Očeta od vekomaj, in s. Duh se izhaja iz Boga Očeta in Sina od vekomaj, in de ima Bog Sin dve naturi, božjo in človeško. Tako verujejo z nami vred tudi greš k i kristjani ali s t ar o ver ci; samo de s. Duha le iz Očeta izhajati dajo. V tem pa jih zaverne beseda Jezusova, dc bo on s. Duha od Očeta poslal, in de bo s. Duh od njegoviga jemal : nasprot jim jc tudi nauk starih učenikov greške cerkve, namreč s. Atanazija, s. Bazilija, s. Cirila in drugih, celo še beseda Efežanskiga zbora. Bili so vonder že med starimi krivoverci nekteri, kot P rak sej in Sabeli, ki so skrivnost s. Trojice tajili, ter djali, de imena Očeta, Sina in s. Duha so lc imena posebniga bo ž j iga djanja, kot stvarje-nja in ohranjenja, razodenja, in razsvetljenja in navdihnjenja, ne pa posebnih zase obstoječih božjih peršon. Več ali manj so tudi drugi krivoverci enako učili. kteri vsi so bili v nekdanjih cerkvenih zborih obsojeni. V času velike verske prekucijeje enak kriv nauk na dan prinesel Ser vet, kteri je bil pa zato po navodbi Kalvinovi na germadi so-žgan. Več sta storila pozneje Favst in Le I i Soči n, ktera sta posebno na Poljskim celo družbo vernikov po svoji misli vkiipej spravila, ki se ravno zato Lnitarii (Edinci) imenujejo, ker lc verujejo Boga ediniga v naturi, ne pa tudi troj niga v peršonah. V poslednjih časih pa se vera od s. Trojice med nekatolčani šc če dalje bolj zgublja, tako dc nekteri že nc keršujejo več v imenu Očeta in Sina iu s. Duha. Tako zaničujejo staro katolško resnico . tako po svoje napak modrujejo.
V. Zdaj so me pa na eno spomnili; sej v tistih hukvicah tudi nikjer ne najdem imena s. Trojice. od s. Duha kot praviga Boga ni posebej nič govorjenja, desiravno s. evangeli dosti od njega pove. in s. Pavel piše: „\c veste, de ste tempelj božji, de s. Duh v vas prebiva? Od Kristusa ni očitne besede, de je Sin božji, akoravno vse s. pismo od njega govori. in je Oče nebeški se oglasil : ..Ta je moj preljubi Sin-.
D. Zatorej sim rekel, de bi vam oni morebiti skriv nosti s. Trojice ne dali veljati: vonder tudi tukej jih nočem hudo soditi, menim pa, dc naj bolj odkritoserčno govore, ako hočejo, de bi drugi od njih slabo ne mislili ali ne sodili. Bavuo takošno prikrivanje besede, mislim dalje, pa naj vsakteriga bolj čuti uči. dc ni vsakiniu duhu verjeti.
V. Pač prav opomnijo.
D. Zdaj je pa se eno pogledati: Kako moramo Boga častiti in moliti in mu služiti?
V. Boga moramo častiti kot nar višiga Gospoda. ga moliti v duhu in resnici, ga ljubiti iz vsiga scrca. vse duše in vse moči: moramo nut služiti s pravičnim življenjem, s spolnovanjem njegove svete volje. To je po nauku Jezusa Kristusa in katolške cerkve.
II. Besničuo je to. Ali ne častimo Boga pa se z drugimi posebnimi rečmi? Glejte novoverni nam grajajo, kakor tudi v tistih hukvicah lahko spoznate, dc Boga častimo s postani, kadilam, obljubami iu raznimi cerimonijami ali pobožnimi navadami . de sc z žegnano vodo kropimo, de sveče in svetilnicc ali lampice v n jegovo čast prižigamo. To, pravijo, de je po judovsko Boga častiti, ne pa po kristjansko: to nam grajajo, de so prazne vere in znamnja duhovne temote: in zatorej toliko besedo povzdigujejo, dc za take reci jim ni uiar.
V. Zdaj pa že nekaj spoznam, zakaj de se mi je od tistih bukvic hotlo nekako v glavi mešati; nisim razumel, kam de vsa beseda kaže. Menim vonder, de ni vse napačno, ker je pri nas katol-čanih v navadi. Postil se je Jezus sam v pušavi, postili so se preroki in aposteljni in pervi kristjani; in človek se bo pač malo znal zmote in pregrehe obvarovati se s čednostmi ozalšati, ako se nikdar ni učil se zatajiti, in si v kaki stvari kaj odreči: tudi bližnimu ne bo imel toliko dobriga storiti, ako sobi noče nič pritergati. Ako Hogu kake posebne obljube delamo, mislim de je to njemu še bolj v čast, ako kaj več in kaj boljšiga storimo.
1). To jc resnično. Pa novoverci menijo, de mi samo s tem mislimo svojo dolžnost dopolniti in drugo, kar je pred Bogam dražji, opušamo, kot notranjo pobožnost, pravičnost proti vsakimu, dobrotljivost in usmiljenje proti revnimu, podučenjje proti neved-nimu in zmotenimu. 31 i eno storimo, in druziga ne opustimo. Havno tako nas sodijo, de vso pobožnost z zgol vnanjimi rečmi, kotskadilam, svečavo, in raznimi ccrimonijami opraviti menimo. (mire iu aloe pač nimamo) kakor bi za pobožno seree ne skerbeli. Ko bi res kilo izmed nas tako menil, pač on ni v resnici katolšk kristjan. Vnanje reči nam imajo le notranjiga duha budili.
V. Bes bi nas krivično dolžil, kdor bi od nas katolčanov tisto hotel reči: sej se nam vedno vsaka čednost priporoča, zmirej serčna molitev potrebna dopoveduje. Bes de kadilo in svetila so bile že pri Judih v navadi, in Hog tudi tega ne potrebuje od nas: pa s kadilani vred naša molitev v nebo puhti, in o prižganih lučih sc spomnimo božje svetlobe, obudimo svetlo vero in gorečo ljubezin v lastnih sereih. Tudi vemo, »le sama voda ne stori sere Hogu dopadljivih, ampak solze prave pokore: pa kropljenje žegnane vode napeljuje človeka nad grehi jokati, ker je serce le preveč rado suho. In vidne pobožne navade ali cerimonije tudi pobožnost serca oživljajo: saj vem. kako de je človek ves bolj v sercu vnet, kadar je v cerkvi kako bolj praznično opravilo. Xe vem, kako bi tedaj vse to moglo napačno ali Hogu zoperno biti.
D. Le v resnici skcrhiino za pravo svetost in pobožnost: kaj de drugi od nas pravijo, nam potem ne bo treba prašati.
Otl krivo verstva.
(I/. Klali o vest a poslovenjeno.)
Krivoverstvo ne imenuje vse krivo učenje v veri. ktero, akoravno se s Kristusovim natikam ponaša, vender nikakor ne izhaja od Kristusa, temveč naravnost proti pravimu Kristusovim u nauku teži. ga kazi iu podera. — Ako sc ozremo na Jezusovo priliko v evangeliju od ljulikc, bomo našli pri slehernim krivover-stvu ravno tako. kakor je bilo na polji v uni priliki. Gospodarje nasejal naj pervič pšenice — po tem pa je peršel sovražnik človekov. — in je m c il pšenico ljulike nasejal. Ravno tako sc godi v keršan-ki veri. Kristus je naj pred svetu svoj božji nauk naznanil . kteriga so apostclni med narode razglasili. Tode. po tem ko je bila ta resnica razodeta po Sinu božjim in razglasovana po aposteluih . je peršla — zmota. Zoper pervotno učenje božje se jc nastavilo poznejši človeško učenje (to je tako, ki so ca ljudje sami po svoji glavi skovali Cerkev se je bila že mogočno in slavno razcvetla, ko ho se tovarštva blodnikov ali kri-vovcicov začele. To tedaj jc pervo znamnje, po ktc-
rim se loči vsako krivoverstvo od praviga Kristaeoviga nauka: krivoverstvo je novarstvo, s kterim so se ljudje derznili spremeniti božji nauk; pri krivoverstv« ne najdeš pervotne keršanske starosti. Torej reče sv. Ciprijan: „Xovaciani se ne strinjajo m telesam svete cerkve. Mi se nismo od njih odtergali, ali oni so od nas ustopili. in ker so se tedaj krivo verstva in raztergan-stva poznejši zlegle, so same glavo in začetik resnice zapustile s*). Kavno tako prijema Tertulijan blodnike svojiga časa: »Kar tiče Marcjona . nas eas razsodi. V apostelskim učenji mora to boljši biti. kar je staršiga, in to skaženo. kar je poznejšigau	Knako tirdi sv.
Jepirn (Ilieronim) :	r.Svojo misel povem ob krat-
kim : .Mi imamo ostati v cerkvi, ktera je od apostelnov založena. Drugi pa, ki so potlej vstali, se za krivoverce na znanje dajejo*. In sv. Pavi naravnost pra\i: ,,Ako vam bo kdo kej druziga oznanoval mem tega, kar ste prejeli , ter hotel prevračati evangeli Kristusov, preklet bodi" 7).
Zdaj tedaj, ako to pravilo obernemo na različne protestauške (luteranskc in kalvinskc) tovarštva. spodobno smemo iu po božji pravici sino per mor an i reči, de one pervotno ali izvirno resnico s krivoverstvam raz-derajo, ker na zmote zidajo. De pred II u sam ni bilo Husove vere, de luteranstva ni bilo preti l.utram . kal-vinstva ne pred Kalvinam . sociujanstva nc pred Soci-nain itd., teca ni treba dokazovati: se samo po sebi razume. Pa pravijo, dc llus. I.uter . Kak in itd. niso nič novica učili , temuč dc so bili samo obuo\Ijevavci nekdajuiga izvirniga kristjanstva yy). Ako bi to bilo res. kakor pravijo, potlej bi jih nc moffli zmotnjavcov imenovati. Tode, ako terdijo. dc je njih vera staro, nekdanje učenje kristjanstva. naj nam skažejo. dc >e jc za časov apostelnov tako učilo, kakor oni učijo, naj nam iz spisov iu spominkov pervih časov Kristusove cerkve prič postavijo, ktere za njih nauk pričajo; — naj nam imenujejo svete šk«»fe in mašnike pervotne cerkve. kteri bi bili tako, kakor oni. razlagali sv. pismo, razumeli Gospodovo postavo, kteri bi z njimi vred od vere učili, de se z vero edino (brez dobrih del I clo\ck opravičuje, de sveto rešuje Telo ni pravo Kristusovo telo; kteri bi bili učili, de sme človek sv. pismo po svoji lastni volji razlagati, nategovati, prišipavati ga itd. Naj si Ic išejo prič k takimu pričanju , porok smo jitn za to, de jih ne bodo našli, kakor se že skoz tri sto let po njih ogledujejo, iu jih niso nikjer steknili. — Kolikor delj iu kolikor skerbnejši sc bodo tega dela prijemali. toliko hitrejši in boljši se bodo umrli prepričati, de je njih nauk ljulika. poznejši persejana na njivo božjo; katolški nauk pa dc jc pervotno dobro seme.
Vender ne samo nekdaj 11 ost priča zoper vsake krivoverske zmote vsaeiga stoletja: priča zoper nje tudi drugo znamnje, po ktcrim se krivoverstvo od prave
) Sv. Ciprijan od edinosti ecrkvc.
s-s-j Tertulijan proti Marcjonu. •>. |ist. rad Cledoiiium".
V | Gal. 1. y, 7.
VV) Po tem lutcranskim modrovanji bi >e bilo i/.\irno keršanstvo z zemlje enkrat zjrublo. in še le I.uter in nieffovi tovarši bi ca bili zopet na-Ii. Kolika prederznost! koliki napuh! Kaj hi bilo potlej <»'l Jezusove obljube misliti, ker je zatcidil. de ostane pri svoji ccrkvi «1 •» konca sveta, in de jim bo sv. Duha poslal, kteri jih bo učil, bo vedno pri njih in v njih. (Mat. 38, 20. — Jan. 11. I<». — Zares, kdor terdi . de bi mogla sv. eerkev ob pravi nauk priti, ki jo sv. Duh sam \i/.a. on mora tako prederzin biti. kakor jc Martin Luter bil. — Dopis.
Kristusove eerkve loči. Namreč dašna revšina in ubož-nost, ktero sleherno krivoverstvo očitno nad seboj razodeva. To revšiuo in abožnost pcrpisujemo krivoverstva n za to, ker, ako se hočejo s čem ponašati, to ni njih ; je vzeto in odneseno od nas, svojiga lastniga nimajo nič razun — /.mišljenih in razkričanih zmotnjav, 8 kterimi kazijo večne resnice božje. Oni se pona>ajo, de imajo sv. pismo. Povejte pa. od kod ste vzeli te dragoccniic svete pisma? lločete govoriti resnico, morate spoznati, dc iz katolške cerkve. Oni bshajo z zakramenti. Tode , koliko jim je ostalo zmed teh sedem svetost? Komaj poldruga. In, sc Ii zamorejo obilne milosti razlivati iz studeucov, kteri so s človeškimi zlob-no s lini in zmotami zasuti? — Oni se ponašajo z milijoni ljudstva, ktero sc je dalo k njih evangelijumu zapeljati. Ali. ni li bil. postavimo, že l.utcr sam primo-ran s prerokam gorjekati: .Gospod razmnožil si narod, pa nisi razmnožil veselja ?u Aii niso na zemlji s to mero krivice rasle, s ktero je njegova no varija (reformacija ) rasla? — In kam neki krivover.-ki oznanovavci (misjo-narji ) hodijo, kteri se pehajo svoj nauk razširiti? Koliko ajdovskih narodov so oni spreobtrnili? .le li mar mnogo njih misjonarjev. de nc rečem enačili, temuč saj podobnih velikim našim apnstelnam Cirilu in Metodu, habcsin«kimu Krumcncju. irskimu Patricju. Albijonskimu fangleškimu ) Avguštinu . nemškimu llon facju . indiškimu Frančišku Ksavcrju? "i Vemo ii. p., de letni prihodki angleških družb za razširjanje (protestanškiga) evangelija milijone znaša: tode. se mar veliko sto duš spre-obernc med neverniki po vsiljenih poslancih. kteri se z bogatimi pripravami in s polnimi mošnjami pošiljajo v misjonarstvo? — Odgovor na vse te vprašanja jim nc pernesc veliko slave. Krivoverci ne znajo ajdov k veri spreobračati. temuč le znajo s svojimi nov arijami v veri motiti, in neprevidne kristjane prevračati. Kjer so ljudje zaspali, pridejo oni na pluje polje . na njivo Gospodovo. na polje Njegove svete cerkve, in tukej sejejo -- ljuliko. -— Kar imajo d o briga, nc morejo reči. de jc izločljivo njih. ker so od nas vzeli. — tode to dobro, kolikor so vzeli iz cerkve božje, sc med njimi čem die . tem več raztresa . dokler sc nc bo z dušno revnostjo. u bo ž nosijo vsim razteržkam in vsakimu krivoverstvu konec storilo. Spomnimo sc Arijanov . s kterimi sc je bil svet zajezil, spomnimo se Nestorjanov. in. smerno reči. že tudi protestantov fluteranarjev ) in iinamo dosti očitnih dokazov pred očmi.
Govoreči od krivnverstev in njih ceno znanvajoči. ne moremo in nc smemo tretjiga znamnja pozabiti, hrez kteriga ni nobeniga krivoverstva; to jc namreč lastuost . dc tudi krivoverstvo. saj za kak čas. na se natakne podobnost, obličje in pomoč resnice. In v tem nam zopet prav pride prilika v sv. evangeliju. Krivovcrske zmote so v resnici prav kakor ljulika. I.ju-lika doklej- sc ne razrase in ne razzene v peresa, se nc loi i ravno posebno o.l pšenice; kdor ni vajen v kmetijstvu. je ne razloči lahko. Ko sc pa v stabla razrase. ko se na nji cvet pokaže, in začne dozorevati, jo tudi otrok lahko spozna. — Ako se pa od podobe k reči sami oberneino. vidimo, de se enako godi pri kii-voverstvu. Začetniki vsih krivoverskih ločili so se večji del iz začetka tako goreče kazali, kakor pravi katoUkj mašniki. zoper napake in krivičnosti; eni so tišali na to, kako bi sc napačnosti zamogle odpraviti in popraviti. s kterimi se kali ime ncomadežaiic cerkve Kri>tu-sovc: oni so mahali tu na farizejsko hinavšino in grešno lakoto. lam zopet na gnusno lenobo duhovstva. na bogastvo in poJiuj-ljivc dela višjih in cerkvenih vodnikov.
Slovenskimu Maksimilijanu, in sedanje čase Frideriki: Haraga in drugim ? Dopi*.
— Ljudje, kteri nemajo bistrejšiga očesa , ne znajo reči bolj per živim preudariti, se lahko dajo s takim poče-njanjem omamiti, in popred omamljeni se odvernejo od praviga stariga evangelija Kristusoviga k novimu laž-njivimu ^evangeliju". De se pa ne bo zdelo, kakor de bi v veter govorili, poglejmo v samo djanje. — Ko je bil Luter v šestnajstini stoletji začel pridigati zoper ne-ktere napake, ki so sc godile per deljenji odpustkov itd. jc bilo viditi, de hoče cerkev — to nebeško drevo go-senc očistiti, ki so pretile cvetju in listju. Ali to je bilo le iz početka. Luter, viditi, de je njegova beseda ljudem všeč. ni ostal pri početku ; T.ačcl je tudi listje smukati. in jc žive veje lomil, in z drevesa metal tako dolgo, de je pomočnikov našel, sekiro vzdignil in začel mahati tudi na korenine drevesa nebeškiga cepljenja. Najpred je zavergel odpustke, potlej zakramente eniga za drugim, sveto mašo. dobre dela. in sam premeni-šivši toliko členov svete vere je svojim tovaršciii podnet dal. de so poslednjič tudi vero v božjo natoro Kristusovo, vero v sveto Trojico do čistiga za vergli. — Kdor koli sc je ogledal na gibanje poslednjih ostankov keršanske vere v Nemcih med protestanti (Juteranarii); kdor koli ve. de po luteranskih nemških cerkv ah se njih pastorji (luteranski duhovni?) žc ne ustrašijo oznano-vati. dc Kristus Jezus ni bil in ni edinorojeni Sin od Boga Očeta . de jc nauk cd svete Trojice usodek; vsak kdor to ve. nam bo perteidil. ako rečemo, de človeški sovražnik s pomočjo Lutra ni sejal pšenice ampak ljuliko. Tako sc je godilo ob llu-ovim čaeu . tako se godi tudi v novejših časih. Vsaka zmota je taka. dc. ako bi kc v podobo resnice nc ovila in nc ogernila. bi ne našla prijatlov med poštenimi ljudmi, in njeni učeniki bi ne bili ob novi jat* i (reforniatorij. Moremo tedaj brez strahu terditi. de pri vsakim krivoverstvu je nekaka podobnost resnicc. ta pa zlasti za to. de bi po taki poti bili ljudje ložej od praviga evangelija k ne-pravimu zapeljevani.
K tem trem izverstnim lisam krivoverskih zmot moramo eno šc pristaviti, to namreč, de vse krivoverstva so tako na p red c ii c. de človeški strasti. in poželjivosti več ali manj strežejo, tu napuhu uma. tam razuzdanosti življenja, ondi zopet lakomnosti . tu tako. drugej drugači. Dc jim ne delamo krivice, ko to terdimo, sc očitno iz njih djanja in zgodb razodeva. Stari Gnostiki. krivoverci iz pervih časov keršanstva, ki so hotli zatreti keršansko resnico . so verne k sebi vabili ter jim obetali, de se per njih doseže polnost znanja in svetlosti, in so se tako pcrlizovali nečimurnosti njih uma. — Arij v četertim stoletji je veliko mnoštvo ljudi za seboj potegnil, ker sc jim jo hlinil, de bodo zamogli s svojim uma m raz-viditi . kar so dosihmal mogli le verovati, in s tem, de bodo imenitnejši mem vsih svojih sprednikov. Dona-tovci terdivši neusmiljeno ojstro kazen, še spokorni-kov niso tcrpcli v cerkvi, in so s svojo zmoto stregli nečimernosti in napuhu, ker so sami sebe hotli že na zemlji svetnike šteti. — Ali. memogredši Ncstorjan-ske. Kvtihijanskc. Pelagijanske. Albingenske, Vikle-fovske zmote. se ozrimo na protestantstvo (lutrajnarstvo in kalvinstvo), ktero se je na Nemškim po Lutru Martinu . na Svajcarskim in Francozovskim po Kalvinu zlo razširilo. Luter. Cvingli in Kalvin so se vzdignili zoper sv. cerkev, so dihteli gospostvo in ljudstvo na svojo stran per dobiti, in dc bi sc jim to vsrečilo. so enem perpisov ali pravico, dc smejo grabiti cerkveno in za-dušno premoženje (to jc , ki je za duše ranjcih vloženo), drugim so pervoliii živeti po volji in r.verski poželjivosti umerjočiga trupla. Mnihc in nune so oslepili, ker jim je Luter Martin rekel, de ni treba deržati obljub, ki so
jih
jih Bogu storili (kakor jc bil tudi on sam mnih , iz kloštra skočil, Katerco nuno iz kloštra izpeljal in se ž njo oženil; in taki božjoropnik jih je bil na tavžente na svojo stran dobil, tako so bili ljudje zaslepljeni). Knezi so za njim potegnili, ker so se jim v novih zbirsUjš.h cerkvene pravice dale, kakoršnih v katolški cerkvi niso imeli; ljudem se je svetvalo, pridigvalo , ukazovalo, de naj opustč poste, de naj ne opravljajo dobrih del, de naj se v novi veri ne boje grehov, ce bi bili še tako veliki; spoved je bila zaveržena in zaterta, cerkvi so pokor-šino odpovedali in se zanašali samo na sveto pismo, kteriga naj bi brali in razlagali po svojim umu, kakor se komu poljubi in priljubi, brez ozira nato, kako ga cerkev razlaga, in na njen nauk. Nekoliko teh popisanih zgledov naj bo te«!aj dosti namesto mnozih. Pre-tresovaie dogodbe kterekoli ločine (sekte) bi zamogli več ali manj tacih zgledov najti. Grehi, hudobije, zmote nekterih ljudi, velikrat cerkvenih oskerbnikov so navadno izvirk in poglavitni pomočki poganjajočih krivo-verstev. — Tako se godi, de se ljudje z novo t o reči privabljeni in z nekakim videzam resnice ali z gorečnostjo oznanovavcov okanjeni, zmote poprimejo, ktera strastim spačeniga serca sicer streže, ob enim pa človeka okrade milosti in resnice edinorojeniga Sinu božjiga, ga v dušno ubožnost in revšino pahne. J.
Razgled po kersanskim svetu.
Henderson, kristjan v Skocii, je v prepričanji, de delavci nedelje , ker se jim tudi ta dan delo naklada, posvečevati ne morejo, tri darila (po 2.50, 150 in 100 goldinarjev) za nar boljši spise v te zadevi, in sicer le delavcam obljubil. Zmed 1045 spisov, ki so jih vse le delavci bili spisali, je spis tiskarskiga hlapca K vintona: „Nebeška pomoč zoper prekletstvo dela" pervo , spis čevljarja Jungerja ^Luč v tednu" drugo , in spis ma-šiuarja Farkvarja „Časna bakla" tretje darilo dobil. Tudi neka vertnarska hči je „Nar imenitnim dan" spisala; ker so pa darila le za može odločene bile, so njen spis posebno lično natisnili in kraljici Viktorii posvetili. Vsi tukaj imenovani spisi so sc v nemško prestavili in se per bukvarjih iz Lipsije dobe.
Dr. Newman je 27. kozoperska vsled vpeljaniga katolškiga škofijstva posebno slovit govor imel, ki seje po želji Birmingamskiga škofa natinnil. Nar imenitniši v njem tu sledi: Angleško v katolških časih. V lepi podobi je krintjanstvo vstalo in je raslo ter se razširjalo enako svitli luči od severja do juga ; bilo je ve-ličansko, imenitno, svitlo, lepo in milo; terpljenje je upanju človekovimu zadostilo ; imelo je en nauk in eno službo božjo; imelo je eno vero, eno skrivnost, en obred; imelo je škofijsko vlado. Kot bratje sklenjeni so sveti pastirji s škofovo kapo in palico okoli hodili in veselo ljudstvo blagoslavljali. Križ so nosili v obhodu in priprosti pušavniki so pričijoči bili, s sercam polnim pobožnosti, in mile pesmi so se razlegale, in latinski jezik se je slišal; in belo oblečeni fantički so s kadiv-nico mahali in dim se je valil v kviško kot perjetni oblak in mašo so peli in svetnike so klicali. In dan na dan in v tihi noči, na gojzdnatih visočinah in po mirnih planjavah, tako stanovitno kakor se solnce in mesec in zvezde na nebu verte, tako redno in slovesno je bilo prelepo opravilo božje službe na zemlji; veliki prazniki, slovesni obhodi, mile žalostne pesmi, doneči zvonovi in perjazen večer so klicali k molitvi, tako de si je tisti, ki se je stariga nejeverniga časa spomnil, misliti mogel, de ni res, kar vidi in sliši in de le pri-K t. listu Zgodnje Danice 1851.
kazen vidi; tako čudno so sc nebesa na zemljo podale, in tako zmagovno no bili duhovi tamotc doli v svojo ječo pahnjeni. — Odpad. 1'onlednjič se je pa dežela spremenila; 1000 let je preteklo, in to veliko ljudstvo se je naveličalo nebeškiga duha, ki je med njim prebival. Preveč jim je bilo blagoslova in odpušenja. preveč pripomoči svetnikov, preveč gnad v zakramentih, preveč skerbi za prihodnje življenje. Nar bolje se jim je zdelo, nar pervo si to življenje zagotoviti, ki so si ga bili svesti, in po tem, ako bi bil čas in prilika, na prihodnje prisliti. Vidili so, de s hrepenenjem po prihodnjim svetu zdanjiga zgubiti zamorejo, ker bi ravno trud za zdanji svet pot ▼ prihounjiga mogel biti. In ko so se za minljive namene trudili, so jim bili nekteri na potu , in zdeli so se jim njih sovražniki. Bilo je besno, pa besni so močni in urni; z mečem in vervjo, z mučenjem in poropanjem in ječo so enako Izraelu v starim času služabnike božje in njih službo zatirali in iz dežele pojali; vsi so jarm sterli in vezi stergali. Tako so sc obernili tega sveta vživati, si slavo med ljudmi per-dobiti, in dobili so jo po svoji volji. Nejeverske čednosti svoje perve naravo so raji imeli kot oblačilo gnade. ki ga jim je bil Bog dal; znak so padli z zapertimsercam in prevzetno molčečnostjo in zuotranjim serdem. upiraje se na posvetno pravičnost, čast, moč, previdnost in stanovitnost; storili so. kar človek kot človek le storiti zamore, in prejeli so plačilo. Vedno vikši so se od zdaj vzdigovati začeli, še bolj. kot paganski Rimljani, in so v treh stoletjih veči stopnjo gospodarstva dosegli; zdaj pa zaničljivo gledajo na to, kar so bili, in na vero, ki jih od paganstva nazaj kliče. — Vstajenje. Tri stoletja so pretekle; zvon je zvonil enkrat, dvakrat, trikrat; priprošnja svetnikov je moč pokazala; skrivnost previdnosti je odgernjena, odločena ura jc per-šla. In kakor, ko je Kristus vstal, od njejrovijra vstajenja noben ni nič vedil, zakaj vstal jc v tihoti polnoči, tako je on, ko je njegova gnada nam novo delo ska-zati hotla, na tihim delal in vstal, prejden sc jc komu sanjalo. Aposteljnov in učenikov ni poslal kakor popred iz mesta, v kterim si je sedež postavil. Razkropljeni duhovni, ki jih je bilo malo, so bili per delu. po noči čuječi nad svojo čedo , in niso imeli časa misliti na duše množice, ki je okoli njih hodila, ter jih spreobračati. Pa persel je on kot duh po vodi; sam je hodil sem ter tje nad tamno in kalno globočino . in čudno je viditi in nihče ne more razložiti. Serca ho bile ginjene , oči v upanji pozdignjene in noge so se začele gibati proti svoji veliki materi, ki je Hkorej misel in pogled od njih odvernila. Na pervo eden iu potem spet eden sta iniru iskala per nji, ki ga je le ona dati zamogla ; pervi in drugi, tretji in četerti, vsak ob svojim času, kadar ga je gnada razsvetila. nc vsi skupej kakor per zgovorjendi strankah ali deržavnim gibanji, ampak vlečen z božjo močjo, in zoper svojo Voljo, zakaj zadovoljni so bili s tem. kar ho bili, in s svojo voljo, zakaj polna ljubezni se je podvergla milimo, skriv-nostnimu nagibu, ki jo je prevzel. Ko so se shajali, jih v tč priči še zamerkovali niso; tiho, hitro in veliko sc jih jc zbiralo, dokler niso gotovo vidili, de je kamen odvaljen in de je Kristus vstal. In kakor je on mogočno in v svitlobi iz groba vstal, kot v spanji poživ-Ijen, tako je tudi, ko so se ječne vrata odperle, cerkev vstala, nespremenjena v pogledu in govoru, v miru in zbistrim očesam, z močjo in pokrepčanirn življenjem. Cerkev je iz ječe peršla, ravno tinta v svojim oku, ravno tista v svojim življenji; ona pride s škofovo ob' leko, in mašnim oblačilam, s čudapolnimi svetinjami in svetimi podobami; njeni škofje so zopet na svojih sedežih in njeni mašniki sede okoli njih, in popolna po-
doba veličanskiga katoliškima škofijstva vstaja pred našimi očmi.
Iz Franc o zo vskiga. Znamnje, de se pobožnost na Francozovskim vedno bolj vnema, je v narodnim zboru z veseljem sprejeti govor Montalembertov zavoljo bolj natanjčniga posvečevanja nedelj in praznikov. Le-vičniki se ve de so per tem govoru vpili, kakor vedno vpijejo, kadar morajo od vere, od keršanskih resnic iu dolžnost kaj poslušati. Kaj pa tirja grof Montalcm-bert? De naj dela, ki sc na deržavne ali občinske stroške opravljajo, v nedeljo nehajo, de naj se delavci v fabrikah ne silijo delati in dc naj v vaseh gostivničarji pivnice zaprejo, ki so večidel na tergu tik cerkve. — l*er tej priliki lepo govori sloviti govornik od dolžnosti deržave nar dražji blago svojih deržavljancov, vero in vest. varovati, ter med drugim pravi: .,Vcra je kakor pravica, nedolžnost, resnica; kdor je ne zagovarja, ta jo izdaja ali v hlapčevanje sili. Deržava, ki mirno gleda, kadar sc podlaga sleherne družbe vničuje, se so-krivo svoje pogube stori, preden se še pogubi. Lenoba človeške volje v volit vi med dobrim in hudim vedno hudimu v prid služi: to je nasledek izvirne slabosti naše narave. V oziru deržave vnemarnost v veri ni nobeno-stranost. ampak vojska zoper njo. in ko bi to ne bila, je ona Ic zmišljcna, nemogoča."
Pariški nadškof je v svoji nadškofii nepreneh-Ijivo štirdeseturno molitev in bratovšino v počešenje zakramenta svetiga rešnjiga Telesa vpeljal. 40urna molitev sc ima v vsih cerkvah in ccrkvicah nadškofije opravljati, vunder pa v letu nc več ko enkrat, ako jc le mogoče. To pobožno opravilo se jc v stolni cerkvi pervo adventno nedeljo začelo. Nadškof sam je sklenil . slovesnost z izpostavljenim svetim rešnjim Tclcsam in tiho mašo perčeti. Pervi dan zjutraj bi imel Lacor-dairc. zvečer pa tretjiga dneva Ravignaii pridigvati. Vsako leto sc bmlo cerkve popisale, v kterih sc bo med letam ta pobožnost opravila , in potem na znanje dale. Poprejšnjo nedeljo bo vernim dotične ccrkvc začetek pobožnosti iz leec oznanjen, trije dnevi, v kterih sc ima presveto rešnje Telo moliti, naj sc jim razlože kot letna obhodnica v poživljcnjc njih gorečnosti in pobožnosti. Zvonjenjc vsih zvonov ima pred ta večer začetek in med :i dnevi razne duhovne vaje napovedati. V zunanjim tudi naj se krasnost vidi. nar manj 12 sveč ima vedno goreti, brez svečnikov na altarji. Družba ča.-tivcov presvetiga rešnjiga Telesa nz*j sc napravi, z radovolj-nimi darovi revnim soseskam v vredno posvečenje tc pobožnosti perpomoči. .Nadjati sc jc, de bo ta lepa naprava pobožno življenje v spridenim Parizu vnovič poživila. Zakaj če po nauku vsih svetnikov in učeni-kov naše svete cerkve nobena pobožnost toliko gnad na ljudstvo ne sprosi, kakor goreče počešenje presveliga rešnjiga .Telesa . sc mora to posebno od Pariza perča-kovati, sedeža vse brezbožnosli in nemarnosti, kjer m:ra gorečnost vernih toliko razžaljenja božjiga in potrebno toliko oskrunjenja presveliga zakramenta popraviti.
Iz l.ondoua. Po <a«niku -Tirncs" je stan katolške cerkve na Britanskim ta: Cerkev in cerkvic je na Angleškim .>86. na Valeškim 11. v Šotii *J7 (v Šotii jc pa 26 stališ, kjer imajo službo božjo): vikših šol jc na Angleškim HI. v Solii 1: miniških samostanov je 1? (med njimi 6 v Birmingamski ški.lii). nunskih samostanov 53 (med njimi v Birmingamski škofii 13, v Vestminsterski •». v Sutvarski 9l; duhovnov jc na Angleškim in Valeškim 826 iv Birmingamski škofii 121. v Vestminsterski li:i. v l.iverpulski 113), v Sotii 118. vsih skupej s škofi vred 1172. 43 več kot pretečeno leto. V angleških naselstvih jc 45 nadškofov. škofov in apostolskih namestnikov. — V. M»nsell.
ud narodniga zbora za Limeriško grofovino , sc je v katolško cerkev vernil; časnik „Times" se s tem tolaži, de se je to že davno perčakovalo; vunder se mu pa iz Dublina piše, de se jih misli v kratkim še veliko, med njimi tudi anglikansk dt-hoven, spreoberniti. — Raztrosilo se je, de grof Talbot Shrevvsburv, čigar hčere so z rimskimi knezi omožene, iz Laškiga, kjer je zdaj, zoper ponovljenje cerkvene vlade na Angleškim govori, on, ki je v posebni prijaznosti z Rimam. Plemeniti Shrevvsburv je nalaš v Rim šel, svetimu očetu za zo-petno vpeljanjc katolškiga škofstva na Angleškim zahvalit se. Perpovedevali so pa že une dni, de je v Rimu zoper krepko ponašo irskih škofov proti brezbožnim šolam govoril; in irski dnevniki so se na to govorjenje brez usmiljenja nad njim znesli. Od tod je mende per-šlo . de jih je veliko, če je tudi elo neverjetno, to kot resnico sprejelo. Vse je le zmišljava. V Londonu zdaj prav hud seršen buči: dozdetna perva osnova Ruselo-viga pisma, kakor ga jc hotel pisati, preden je proti-katoliško gibanje toliko postalo, de je raji z derhalijo potegnil in svojo svobodomislečnost pozabil. Ta osnova obseže izreke, ki jih je bil Russel popred čez kutol-čane izustil in ki so res pravimu pismu do Duramskiga škofa zlo nasprotni, in mislijo, de je ravno Shrevvsburv pisavcc tc zabavljice. Zraven tega je pa tudi sloviti \Velby Pugin, njegov prijatel, Dublinskimu časniku rFrecman's Journal" tole popravo poslal; rBoli me. de v svojim dnevniku pravite, de se Shrcvvsbury ravno tako nevredno obnaša, kakor Beaumont in vojvoda Norfolk. On je deleč od Angleškiga; pa kot njegov več-letin in zvest služabnik in dobro znan z njegovimi pravili in z njegovo neprcminljivo vdanostjo do katoliške vere nc morem k tema opravljanju molčati, in zato slovesno spoznam svoje prepričanje, de bi Shrevvsburv raji vsak oral svojiga posestva zgubil, elo raji umeri, kakor djanje doperncscl, ki bi se z dolžnostjo zvestiga sina katolške ccrkvc ne strinjalo. — Kakor „Tablet" perpoveduje, misli viadija res postav o zoper katolčanc dati, vunder pa ne ve, kako de bi jo napravila. — 28.000 iztisov perviga Wisemanoviga govora od ka-toliškiga škofstva sc je že prodalo. •— AVisema.i ni nc na Spanjolskim, ne na Angleškim, ampak na morji med Spanjolskim in Angleškim rojen. Ce jc tudi nekoliko časa na Spanjolskim živel, jc on vunder Anglež po ro-dovini in izreji. in njegovo obnašanje, njegove misli in presoje vanja ga Angleža razodevajo, nikdar pa nc kot Spanjolca. — L'ni dan se je od naprave za spreober-njtne anglikanske duhovne govorilo, ki jo jc bil neki Goltz ali Goss v Pariza vstanovil. Pokazalo sc jc pa, dc je ta človek goljuf. — Za katoliško vseučeliše na Irskim jc od 13. listopada do 12. grudna zopet okoli 9000 goldinarjev za enkrat in 720 gold. za vsako leto zapisanih.
Iz Gradca. Sloviti Dr. Schlocr jc dal svoje pridige v natis, ki bodo pod občnim naslovam: rZerna katoliške vere", v zvezkih po 5 — 6 pol v nemškim jeziku na svitlo prišle.
Dr. Knoblehcr. Dr. Knoblcher jc še zmirej na Dunaji. Najdcl je ondi več blagouiislcčih iu gorečih katolčanov. kteri so svojo pripravnost, njegov misjon pedpirati. v djanji pokazali. Pravijo, dc sc bodo za-naprej, kakor za severno Ameriko, tudi za srednjo Afriko milodari vsako leto po vsih škofijah Avstrijanskiga cesarstva pobirali. — Bukvicc, v kterih jc popotvanjc Dr. Knoblehcrja po belim Nilu popisano, so tudi že v slovenskim jeziku na svitlo prišle in sc dobe per g. Klcinmaverju po 10 kr.
G. Martin Skubic, namestnik v Cernomlu je postal fajmošter v Adlcšičah.