Ql^Jom s-yicA&ce-.. NO. 225 /t!MERi$K/t Domovi ima zylic St®?*!« 11227 , - i- Vi:' AM€R1CAN IN SPIRIT rOR€IGN IN LANGUAGG ONS.Y Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€W$PAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 23, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXI1 Socialni demokrašf v Nemčiji silijo na levo Nemška socialna demokratska stranka se je pred leti približala načelnim stališčem britanske d el a v ske stranke, sedaj jo hoče njeno levo krilo potegniti nazaj v marksističen socializem. BONN, Zah. Nem. — Dokler je bila social no-demokratska stranka v stalni opoziciji, se je svet malo menil za njene notranje razmere. Sedaj je stranka že par let na vladi, zato se svet zanima tudi za njene notranje zadeve. Tako je pretekli teden vsaj nemška politična javnost skrbno sledila poteku izredne konvencije, ki je na njej stranka obravnavala tudi vprašanje federalne finančne politike. Pred-naet sam po sebi ni bil ravno preveč političen, toda debate na konvenciji so napravile iz njega politično vprašanje prvega reda. Na dnevni red je namreč prišlo vprašanje, ali sta sedanja dohodnina in pridobnina dosegli mejo, ki jo prenese nemško gospodarstvo. Večina delegatov je podpirala stališče vodstva z Brandtom na čelu, da stopnje dohodnine in pridobnine ne kaže znova poviševati. Nastopila je pa levica in precej energično zahtevala zvišanje gornjega odstotka obeh direktnih davkov. Levica ni popolnoma zmagala s svojim stališčem, pa vendar je .pokazala svojo moč, ki je večja, kot je javnost mislila. To potrjuje tudi resolucija konvencije, ki obravnava to vprašanje. Koliko bo resolucijo vpošte-Val socialno-demokratski klub v parlamentu, se še ne da reči. Zaenkrat je le jasno, da bo nemški poslovni svet našpičil svoja ušesa. Že sedaj znaša namreč gornja meja za dohodnino 53%. Ako bi jo parlament dvignil na 60%, kot to predlaga socialistična levica, bi marsikateri nemški Pojetnik prenesel vsaj del svojega poslovanja na tuje. Posnemal ki torej ameriške podjetnike. Lega nobena nemška politika ne niore odobravati, tako trdi poslovni svet. Vprašanje gornje meje za direktne davke je torej odprto. Sicer niso parlamentarne volitve Pred vrati, toda kmalu bodo. Zato debata o dohodnini in pridob-nini ne bo popolnoma zastala vsaj do prihodnjih parlamentarnih volitev. ------o------- Življenjski stroški se niso dosti povišali WASHINGTON, D. C. — Po Pradnih podatkih so se življenj-ski stroški v oktobru povišali za 6-2%, isto kot v septembru. Po-višek je sorazmerno omejen in Se nanaša v glavnem na višje cene novih avtomobilov 1972 in Pu višje cene oblek za zimsko Sezono. Povprečni življenjski stroški so se v zadnjem letu povišali 3.8%, od leta 1967 pa za 1q6%. To, kar je stalo oktobra 67 $io, je stalo pretekli mesec $12.26. Vremenski prerok pravi: Pretežno oblačno, mrzlo, na-etavanje snega. Naj višja temperatura okoli 35. Novi grobovi Anton Zorko V Euclid General bolnišnici je umrl 90 let stari Anton Zorko z 19861 Tyronne Avenue, vdovec po 1. 1938 umrli ženi Josephini, roj. Kuman, oče pok. Antona Jr., Josephine, Johna, Antoinette Papesh, Josepha in Louisa, stari oče, prastari oče. Pokojnik je bil rojen v Trebežu pri Artičah, od koder je prišel v ZDA pred 62 leti. Do svoje upokojitve je bil zaposlen kot strojnik pri White Motor Co. Bil je član SNPJ št. 28, Društva Najsv. Imena pri Sv. Kristini in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 8.15 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9., nato na Kalvarijo. Plačni odbor odobril povišek premogarjem WASHINGTON, D.C. — Plač-ii odbor je pretekli petek odo->ril novo kolektivno pogodbo ned unijo premogarjev in pre-nogovniki, ki določa za dobo reh let 39% poviška pri plačah, r prvem letu pa 15%, skoraj trikrat toliko kot je Plačni odbor loločil kot dovoljeno naj višjo nero. Plačni odbor je pogodbo odo-iril proti protestu zastopnikov lotrošnikov, ki vidijo v tem ne-/arnost za celotni program. Jprejem je zagovarjal z uteme-jitvijo, da je to, kar so premo-jarji dobili zdaj, dejansko to, :ar so ostali delavci dobili že ir e j e. Finska povišala uvozne carine HELSINKI, Fin. — Finska ima velik primanjkljaj v zunanji trgovini, to jo je prisililo, da je povišala carine za 2-5% za tretjino uvoženega blaga. Primanjkljaj v finski zunanji trgovini znaša nad $310 milijonov. Tako bodo postopoma dvigale vse države svoje carine, da se obvarujejo pred pritiskom uvoženega blaga. S tem se bodo seveda manjšale koristi, ki jih ima naša dežela od 10% dodatnih u-voznih carin. &FL-CI0 taji grobosldo predsednika Nixona Vodniki AFL-CIO trdijo, da k o n v e ncija, na kateri je predsednik Nixon v petek govoril, do tega ni bila robata. MIAMI BEACH, Ela. — Predsednik AFL-CIO G. Meany je zanikal, da bi bila konvencija, ki je tu včeraj končala svoje redno delo, pretekli petek groba do predsednika ZDA, ko jo je prišel na povabilo nagovorit. Opozoril je ha dejstvo, da ni bilo nobenih klicev in nobenega drugega splošnega znaka nasprotovanja, četudi je predsednik v svojem govoru bil dosti oster. Očitno vodnikom AFL-CIO ni prav, da je prišlo v javnost poročilo o “nedostojnem” postopanju s predsednikom ZDA na njihovi konvenciji. Robatost se v javnosti na obnese več, posebno ne, če jo kdo kaže napram predsedniku ZDA, urad nemu vodniku in predstavniku vse dežele. Ko je šla konvencija h kraju, je postalo včeraj precej jasno, da so delavski vodniki zaskrbljeni zaradi konkurence tujih izdelkov na ameriškem trgu. Ti so vsaj enake kakovosti, pa večinoma precej cenejši, zato jih ljudje kupujejo. Le redko kdo misli pri tem, da kupovanje tujih izdelkov škoduje naši lastni industriji in seveda zmanjšuje število delovnih mest. Unije so začele zagovarjati carinsko zaščito domačih izdelkov in varovanje domačega trga za domače blago. Poleg tega imajo v načrtu še obsežno kampanjo za kupovanje domačih izdelkov. isiavel v 01 v Oayfony s® oip0¥eiali povišku DAYTON, O. — Delavstvo v tovarnah General Motors Corporation za izdelavo hladilnikov, štedilnikov in drugih gospodinjskih naprav je sprejelo predlog CMC in se odpovedalo poviškom plač za prihodnji dve leti v upanju, da bo na ta način o-hranilo svoje službe. General Motors Corporation je pred časom delavstvu sporočila, da bo morala zapreti tovarne za gospodinjske naprave, ker ni več sposobna uspešno tekmovati z drugimi podjetji na tem polju. Izjavila je, da so plače delavstva previsoke in če naj te še poviša, je nujno obsojena na neuspeh. Tako je delavce postavila pred izbiro: Ali se odpovedo poviškom za prihodnji dve leti ali pa izgube svoje službe. Po daljšem razpravljanju je delavstvo spoznalo, da podjetje misli resno in da mu dejansko ne ostane nič drugega, kot se odpovedati povišku plač ali pa o-stati brez rednega dela. V tovarnah GMC v Day tonu je zdaj zaposdenih okoli 10,000 ljudi, 3,400 pa so jih pred časom odpustili. Zdaj upajo, da bodo te poklicali nazaj na delo v upanju, bo bodo gospodinjske naprave, katerim bodo znižali ceno, lahko ■bolj uspešno prodajali. Indonezija začenja uvajati 8-urni delovnik DJKARTA, Indonez. — Indonezijska vlada je sklenila, da bo vpeljala v svojih uradih in podjetjih nepretrgan 8-urni delovni čas. Ideja ni javnosti preveč simpatična, zato se vlada noče prehiteti. Kar je bilo do sedaj narejenih poskusov, se je večina obnesla, ne pa vsi. Vlada je sklenila, da bo poskuse nadaljevala, Izraelsko-arabska federacija ed na pot TUNIS, Tun. — Predsednik Burgiba je dejal, da je edina rešitev sporov med Izraelom in A-rabci izraelsko-arabska federacija, za katero pa čas še ni prišel. Možna bo morda, čez 20 ali 30 let. Ko so ZN leta 1948 ustanovili Izrael iz dela Palestine, so drugi del proglasili za neodvisno arabsko državo. Glavni del te je zasedel transjordanijski kralj An-dulah, področje Gaze Egipt, o-stanek pa Izraelci, s katerimi so Arabci tedaj začeli boj, ki še vedno ni končan. Priporočajte A.D. tem-ki jo še nimajo! računa pa pri tem na odpor podjetij in delavcev. Kdo naj financira volivne kampanje? CLEVELAND, O. — Odkar so volitve v naši deželi, se je uraden odgovor na gornje vprašanje glasil zmeraj enako: kandidatje s pomočjo volivcev. V teoriji se to lepo glasi, v praksi se je pa načelo hitro popačilo. Kaj hitro se je namreč pokazalo, da kandidat ne potrebuje le sposobnosti, mora imeti tudi denar, da z njim plača stroške za propagando. Stroški s propagando so bliskovito rastli s tehničnim napredkom propagandnih sredstev. Svoj čas so morda zadostovali stroški za poštnino, brzojave, telefone, pa še stroški za kandidatove pisarne, v kolikor jih je sploh potreboval. Kmalu so se pridružili še stroški za radio in sedaj še za televizijo. Bili so časi, ko je za prevoz zadostovala konjska vprega, potem je prišla železnica, sedaj pa imamo že stroške za letala. Pokazalo se je, da ravno stroški za televizijo in za letala zahtevajo največ izdatkov. Tako smo prišli do tega. da so stroški narastli od tisočev v milijone. Noben kandidat seveda ne obeša teh stroškov na veliki zvon. Ljudje bi namreč takoj začeli misliti, zakaj so nekateri strankini pristaši tako radodarni, ako jih vendar svet dobro pozna kot prave stiskače. Kako naj se torej kandidat izmaže iz položaja, ako pove, koliko stroškov je imel in kdo vse mu je dal denar za kritje? Saj bi prišel že z objavo podatkov v nevarnost, da propade pri volitvah. Zato je podatkov o nabiranju denarja za kandidiranje zelo malo in še ti so navadno le ocene, ki gredo v težke zneske. Ne mislimo tu le na izdatke, ki jih imajo kandidatje za predsednika, tudi kandidatje za Kongres in guvernerje morajo velikokrat seči globoko v žep, ako hočejo kriti stroške za svoje kandidature. Številke navadno zvemo le od kandidatov, ki so propadli, in ne od zmagovalcev. To nič ne de, vsi kandidatje imajo iste vrste stroške, le zneski so različni. Zneski, ki jih mora kandidat nabrati za kritje stroškov so praviloma tako veliki, da ni mogoče misliti, da bi jih kandidat mogel kriti s svojimi rednimi dohodki. Zagrabiti mora za “izredne” vire, tu se začne ne samo sumničenje, ampak tudi korupcija. Da gremo kar naravnost na drastičen slučaj: Za predsedniške volitve je treba nabrati toliko prispevkov, da jih premorejo le največji bogataši. Ti se 'kmalu odločijo za skupno podpiranje preko raznih tajnih konzorcijev. Seveda to ni tajna. Svet začne kmalu govoriti, kateri konzorcij ima tega ali onega kandidata “v zakupu”. Posledica takega političnega razvoja je v tem, da volivci gledajo postrani vsakega kandidata in se najpreje sprašujejo, kdo mu daje denar za kandidiranje. Kdor daje denar, ima seveda primeren vpliv na kandidaturo: to je pa že na robu korupcije. To stanje mora končno ubiti ugled obeh glavnih strank, demokratske in republikanske. Kaj naj pa počneta s svojimi zaupniki na vodilnih mestih v političnih upravah, ako se vsakega izvoljenega kandidata drži sum, da je svoje stroške za kandidiranje kril tako in tako? To je pot, ki je prinesla idejo, da je treba, da javna uprava na nek način pomaga nositi stroške za kandidature. OBSEŽNI BOJI m MEJI MED INDIJO EN V. PAKISTANOM Predsednik Pakistana Yahya Khan je oklical izredno stanje, ko se vrše na meji Indije z Vzhodnim Pakistanom obsežni boji. Pakistan trdi, da so vpadle na njegovo oz’emlje redne indijske čete, Indija to zanika in zatrjuje, da se boj vrše med pakistansko redno armado i gverilci. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.—, pravljenost na splošen vojen Položaj na meji Indije in Vzhod-1 spopad. Zastopnik Pakistana nega Pakistana postaja skrajno ( pri ZN je opozoril glavnega taj kočljiv. Od nedelje naj bi močne nika, da utegne Pakistan zalite-Indijske vojaške sile udarile na1 vati sklicanje Varnostnega sve-ozemlje Vzhodnega Pakistana | ta, če ne bo prišlo do olajšanja na njegovi zahodni meji in zavzele nekaj ozemlja. Pakistanski zastopnik pri ZN je včeraj izrečno zanikal indijske trditve, da so napadalci pakistanski gverilci. Po njegovem poročilu, ki ga je dobil iz Islamabada, glav- indijskega pritiska. Točen pregled položaja na meji Vzhodnega Pakistana z Indijo je nemogoč, ker Indija ne pusti nikogar na mejno področje. Isto velja za Pakistan. Poznavalci razmer sodijo, da ima In- nega mesta Pakistana, naj bi pri! dija na meji Pakistana res moč- napadu na Vzhodni Pakistan sodelovalo 12 indijskih divizij in 38 bataljonv indijskih mejnih straž. Napad naj bi bil naperjen na Jessore, Chittagong, Sylhet in Rangpur. Indijski zastopnik pri ZN poslanik Samar Sen je zanikal trditve zastopnika Pakistana in zatrjeval, da so napadalci vz-hodno-pakistanski uporniki. Mukti Babini, kot se ti pakistanski gverilci imenujejo, vodijo že 17 dni obsežne boje s pakistanskimi rednimi četami v Vzhodnem Pakistanu, trdijo poročila iz New Delhija. Zasedli naj bi bili že okoli 45 kvadratnih milj ozemlja okoli Khulme ih Jessore. Indijsko poročilo trdi tudi, da so indijske letalske sile sestrelile 3 pakistanska jet borbena letala, ko sp preletela mejo. Pakistanski radio v. Karačiju je objavil, da je Indija napadla Vzhodni Pakistan, ne da bi Pakistanu napovedala vojno. Predsednik Yahya Khan je včeraj dejal pakistanskim oboroženim silam, da hoče mir, da pa bo Pakistan branil z vsemi sredstvi vsako ped pakistanske zemlje. Ko so se boji na zahodni Meji vzhodnega Pakistana včeraj razširili, je Yahya Khan proglasil izredno stanje in pri- Proti ideji sami se ne da dosti ugovarjati. Bolje je, da kandidat javno dobi nekaj denarja iz javnih sredstev kot pa za kulisami iz navadno zelo meglenih zasebnih virov. Težave nastanejo, ko se je treba odločiti, kako nabirati denar iz javnih blagajn. Zaenkrat je dobil še največ simpatij predlog, naj davkoplačevalci na svojih davčnih prijavah povedo, ali naj se po en dolar od njihovih davkov porabi za prispevek za kritje volivnih stroškov. Ta predlog je bil včeraj izglasovan v Senatu. Končno obliko bo dobil v skupni kongresni komisiji. Napovedujejo njegov gotov sprejem v Kongresu, pa tudi verjeten predsednikov veto. V okviru predloga bi dobili obe glavni stranki, demokratska in republikanska po $20 milijonov, nekaj nad $6 milijonov pa stranka guvernerja Wallaceja. S tem bo ustvarjena podlaga za javne prispevke za volivne stroške posameznih kandidatov. Ali bo ta oblika obveljala kot nekaj trajnega, se ne da reči. Praksa bo pokazala, koliko je sploh vredna. ne enote redne vojske in je tem prisilila Pakistan, da je poslal na mejo 70,000 mož redne vojske, ki jo ima v Vzhodnem Pakistanu. S tem so dobili gverilci proste roke in gospodarijo skoraj po mili volji v notranjosti Vzhodnega Pakistana. To naj bi privedlo do zloma javne uprave in reda v Vzhodnem Pa-.mistanu in prisililo Pakistan ah na umik iz Vzhodnega Pakistana ali pa na vojno z Indijo. V New Delhiju so preprečeni, da morajo dobiti.v oneh slučajih. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-namske sile prodirajo v treh krakih v Kambodžo, kjer sodijo, da imajo rdeči oporišča za napad v Južni Vietnam. Z uničenjem teh oporišč upajo preprečiti kasnejše rdeče napade, pa olajšati istočasno tudi rdeči pritisk na glavno mesto Kambodže Phnom Penh. LONDON, Vel. Brit. — Po sem došlih poročilih so Egipčani dejansko zbrali na zahodni obali Sueškega prekopa močne vojaške sile za napad na Sinaj. Toda poudarjajo, da bi bil vsak poskus prehoda preko prekopa nevaren in tvegan brez močnega letalskega kritja. Tega Egipt sam ne zmore, dvomijo pa, da bi ga bili pripravljeni nuditi Sovjeti, ki imajo v Egiptu precej močne lastne letalske sile. WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik J. B. Connally je včeraj časnikarjem hvalil uspehe dosedanje Nixonove gospodarske politike, pa se obregnil ob Plačni odbor in posebno še ob AFL-CIO, katere predsednika Meanyja je obdolžil, da se je proti predsedniku Nixonu obnašal ošabno in robato. Zavrnil je tudi sistem davčne podpore za volivne stroške, ki ga je Senat včeraj izglasoval. MONTREAL, Que. — Včeraj je bil tu obsojen na 20 let zapora 20 let stari Bernard Lortie, ki je bil obtožen ugrabitve pokrajinskega delavskega ministra P. Laporta lani 10. oktobra. Laporta so našli 18. oktobra 1970 umorjenega. LIMA, O. — Posebna velika državna porota je sprejela obtožbo proti 31. uslužbencem državne umobolnice zaradi mučenja in zlorabljanja bolnikov. Preiskava o nasiljih je tekla 7 mesecev, zlorabe naj bi bile res obsežne in hude. COLUMBUS, O. — Senat je sinoči odklonil zadnji davčni predlog in državni proračun, ki sta ga izdelala sen. W. Taft in posl. Flannery. Iz Clevelanda L in okolice K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj k molitvi za umrlega člana Josepha Meglicha v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. Zbirališče ob sedmih pred šolo sv. Vida. Nabirka oblačil za potrebne— Vsakoletna nabirka rabljenih oblačil, čevljev in odej bo pri fari sv. Vida od 22. do 27. novembra. Farani so prošeni, da prinesejo čista uporabna oblačila v cerkveno dvorano vsak dan od enih do petih popoldne, razen v četrtek, ko bomo praznovali Zahvalni dan. Nabrana obleka bo poslana potrebnim po vsem svetu. Sporočilo— Slovenski zdravnik dr. L. Ukmar bo ordiniral le še ta teden. V ponedeljek, 29. novembra, bo prevzel njegov urad na 68C2 St. Clair Avenue zdravnik dr. Vlado Čop. Ordiniral bo vsak delavnik od 6. do 9. zvečer. Letna seja— Društvo Carniola Tent 1288 T. M. bo imelo svojo važno letno sejo prihodnjo nedeljo, 23. novembra, ob 9.30 dopoldne v starem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Vse članstvo vabljeno’ Iz bolnice— Ga. Tinea Kanalec, 797 Bab-oitt Rd., se je po prestani operaciji vrnila iz Euclid General oolnice in se vsem lepo zaliva-, valjuje za obiske, darila in kartice ter vse prav lepo pozdravlja! Ponovno merjenje— Priljubljeni kanadski poklicni rokoborec Johnny Powers, ki je pretekli četrtek priboril v boju z Waldom Von Erichom prvenstvo za Severno Ameriko, se bo v četrtek ob 8. zvečer znova meril z Von Erichom v Areni na 3717 Euclid Awenue. Asesment— Vsa društva, ki pobirajo ases-rnent v Slovenskem domu na Holmes Avenue, bodo ta mesec pobirala tega namesto 25., ko obhajamo Zahvalni dan, v petek, 26. novembra, v običajnem času. Nagrade so dobili— Ime larnem bazarju pri Sv. Vidu preteklo nedeljo so dobili nagrade sledeči: Marilyn Dolenc 852 Charles St., Wiliowick, O.; Joseph Marinko, 1234 E. 74 St., Cleveland, O. 44103; demence Family, 927 E. 72 St., Cleveland, Jhio 44103; John Vidmar, 997 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103; David Vadnal, 320 E. 323 St., vVillowick, O.; Albina Pešec, i8911 Lockerie Ave., Cleveland, U. 44119; Antoinette Gerbec, 983 Addison Rd., Cleveland, 44103; Mary Leksan, 1847 Rush Rd., Wickliffe, O.; Mike Skrjanc, 1131 E. 76 St., Cleveland, 44103; Joe Starc, Jr., 1164 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; Josephine Starin, 1090 E. 66 St., Cleveland; Josephine Krašovec, 1056 Addison Rd., Cleveland, O. 44103. Na farnem bazarju pri Mariji Vnebovzeti preteklo nedeljo so dobili nagrade sledeči: Mr. in Mrs. Ivan Muhvic, E. 175 St., $500; Mary Hočevar, Sherbrook Dr., $200; Frank Videnšek, Damon Ave., $100; Ann Zubovich, E. 205 St., $50; Frank Keše, L. 157 St., $50; Marie Benevol, Mus-koka Ave., $25; John Garrity, Hale Ave., $25. Durni nagradi po $25 sta dobila Mary Kokal, Saranac Rd., in Tony Časar, E. 160 St. Ameriška Domovina iy* ff r 11 p n o rtr p i.»i7 St. Cialr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation i’ubiished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ia Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior ? months Canada and Foreign Countries: $18«3 per year; $9.C0 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «^§!|g|s>83 No. 225 Tuesday, Nov. 23, 1971 Program nove levice za L 1972 Gibanje, ki je bilo pred nekaj leti znano kot nova levica, pozneje pa pogosto menjalo svoje ime, je danes v razsulu, ki ga nihče ne bo mogel ustaviti. Kot je znano, so ga vodilni levičarji spravili na dan takrat, ko so se prvič pojavile antipatije do vietnamske vojne in izbruhnile z vso silo na dan. Bilo je to v dobi, ko se je Amerika pripravljala na predsedniške volitve v 1. 1968. Niso bili takrat dobri časi za predsednika Johnsona, kot je pozneje sam priznal v svojih razpravah in knjigah. Vedel je od začetka 1. 1967, da bo potek vojskovanja v Vietnamu odločal o njegovi kandidaturi, ni bil pa nikoli popolnoma prepričan, da bo Amerika pravočasno zmagala in da bo tako omogočena njegova kandidatura. Dvom, kaj bo, je zamoril njegovo običajno aktivnost povsod, kamor se je vtaknil. Znal je pa dobro skrivati svoja čustva. Tako je ameriška javnost prepuščena sama sebi in je zaplavala hitro v levičarske vode. Ni bilo to nekaj posebnega zanjo. Simpatije za levico so takrat cvetele po vsem svetu, posebno v srednji in zahodni Evropi, Amerika se je pa naravnost trudila, da bi bila na čelu levičarskih struj. Pokazalo se je, da je bilo levičarskih struj kmalu preveč, preveč pa tudi ciljev, ki so si jih postavljale. Seveda ni manjkalo tudi sebičnih levičarskih vodnikov, ki bi bil vsak med njimi rad postal vsaj prvi med enakimi. Pri tem je v levičarskih vrhovih v začetku vladala tudi primerna strpnost, kar je omogočalo organiziranje večjih demonstracij in obhodov, pa tudi izgredov in nasilij. To ni trajalo dolgo. Minule so predsedniške volitve 1. 1968, novi republikanski režim se je skušal ogibati vseh napak, kar jih je delal Johnsonov, kritika vojskovanja v Vietnamu ni bila več “umazana politika”. Ravno takrat je levica začela pešati, čeprav je imela priliko, da se še bolj razbohoti. Novi republikanski režim je začel demontirati vojskovanje v Aziji, Kongres se je zmeraj bolj uveljavil v naši politični javnosti. Levičarsko gibanje se je začelo topiti v razne samostojne struje, ki so zgubljale videz strnjenosti. To je rodilo začetek razpadanja posameznih struj, ki še danes ni končano. Vendar je bila levica še dosti močna, da je na primer organizirala množični nastop v Washingto-nu v zadnjem aprilu. To je dalo vodilnim levičarjem upanje, da lahko še mislijo na nastope proti koncu 1. 1971 in v k 1972, ko bo nova predsedniška kampanja dosegla svoj vrhunec. Optimizma in samozavesti je bilo takrat med voditelji levičarskega gibanja še zelo veliko, čeprav za svoje gibanje niso več mogli najti drugega imena kot “Movement” (gibanje), ki se ga držijo še danes. Za njih še danes obstoja ves svet iz dveh delov; iz “Movement” (gibanja) in pa “Establishment” (sistema). Oni so voditelji tistega sveta ponižanih, razžaljenih in razočaranih, ki so jim omogočili uspehe zadnjih let. Njihovi nasprotniki so vsi vključeni v “sistem”, ki obsega vse, kar ne klone pred vplivom skrajne desnice in nasiljem nič manj skrajne levice, kamor spadajo tudi vsi komunisti različnih vrst. Tako je vse človeštvo razdeljeno po njihovem v dve kategoriji. Zmagala bo seveda njihova kategorija. Tako misel jim vbija v glavo njihova domišljija. Stvarnost naših dni jih opozarja, da levičarske struje pojemajo povsod, da usihajo, kopnijo, razpadajo. Zmeraj več je takih voditeljev, ki vseh teh dejstev ne morejo več prezreti. Pa še niso obupali. Še letošnje poletje so napravili načrt, kako bodo svoje “gibanje” reformirali in rekonstruirali, da pokažejo prihodnje leto, da niso že mrtva gmota. To bi radi hoteli dokazati na ta način, da zopet tako učinkovito posežejo v predsedniško kampanjo 1. 1972, kot so to storili 1. 1968 v Chicagu ob priliki demokratske konvencije. Iz teh želja se je v njihovih glavah rodil sledeči načrt: Ze letošnjo jesen je treba začeti z organizacijo mesečnih demonstracij in oohodov. To delo naj se stopnjuje od meseca do meseca, vrhunec pa naj doseže 21. avgusta v San Diegu pred vrati republikanske konvencije. Tam naj se zbere do milijona pristašev “Gibanja”, ki naj s svojim številom izvajajo tak pritisk, da se bo pokazilo vse delo repub-likanske predsedniške konvencije. Doseči je torej treba najmanj to, kar je Gibanje” doseglo 1. 1968 v Chicagu ob priliki demokratske konvencije. . ,Prvi nastop naj bi bil takoj po začetku šolskega leta, ko je mladina zopet zbrano na učnih zavodih. Vodstvo gibanja je izbralo 17 mest, kjer naj se vršijo demonstracije, . ga ni pozabil v zadnjih težkih dnevih in ga ne bo poza- Kausaške drohlimcs KANSAS CITY, Kans. — Lepa, dobra knjiga je neprecenljiv zaklad. Je prijatelj, ki je z nami v veselju in tudi v nesreči ne rodi in dežele razne gospodar- odpove, če nas tare žalost, ali smo prav slabe volje, nataknjeni, skregani s samim seboj — .primerna knjiga nas bo pomiri- prvo” je šla Amerika pred 190 teti. Takrat so se otresli jarma tedanjih angleških aristokratskih valptov. Tedanji pionirji so odprli vrata demokraciji. Z voli- la, da bomo odložili črna očala in začeli gledati svet v rožnatih barvah ... če je knjiga smešne vsebine, nas -bo pripravila do srčnega smeha, ki se bo vsedel bi rada že sedaj priporočila nekaj knjig, pisanih v angleščini. Bi bile primerno božično darilo za našo angleško govorečo mladino. S tem knjigami ji boste dali nekaj, kar bo cenila vse življenje in ji bo obenem lep. trajen spomin na vas. 'Starši, tete, strici, botri, prijatelji! Dajte naši mladini knjigo, ki jo bo seznanjala z domovino, Slovenijo, z njeno zgodovino in kulturo. Da bo mladina vedela, da smo Slovenci kulturen narod, da bo ponosna na narod iz katerega je izšla. V prvi vrsti bi rada priporočila spominsko knjigo blagoslovitve slovenske kapele Mariji Pomagaj v Washingtonu. Naročite jo lahko na sledeči naslov: Mrs. Marie Mejač, 9509 Hale St., Silver Spring, Maryland 30910. Slovenian Chapel Dedi-'na. cation stane $3.50. Zanimive so tudi sledeče knjige: 1. Friderick Baraga — spisal Maksimilijan Jezernik. Cena, mehko vezana $4, trdo vez. $5. 2. Slovenia in European Af- gotovo radi poslali vaš dar tja, kamor ga boste namenili. Tudi v Ameriki imamo reveže. Amerikanci imajo navado, da za Thanksgiving pošljejo košaro živil potrebnim družinam. Upam, da so se te navade oprijeli tudi Slovenci. Pomagati revežu v potrebi je še vedno v modi — in Bogu dopadljivo ... “Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze.” Lep, srečen Zahvalni dan vsemi S. M. Lavoslava Ali že veste, da . . . je v Jadranskem morju o-koli 1000 otokov in otočkov. Različnih rib pa plava v Jadranskem morju okoli 300, toda od teh je užitnih komaj ena tret j i- na ustnice in šoba bo mora- - _____ —* kimi žrtvami so prišli do tega.'la izginiti. Knjiga plemeniti srce, fairs- Spisal Arnež John. $5. Po težkih potih je šlo naprej in .polni glavo z dobrimi, lepimi! 3. The Slovenes of Carinthia demokracija je postala priljub-j mislimi. Iz knjige prejemamo — Thomas Barker. $5. Ijena m mirna. Dežela je odpira- nauke za življenje na tem svetu! 4- The Structure of the Slo- 1 • -J . A o ---- V XJ v_ J. J. d LCIIl bVcLUl -A Lite L Ul C Ul Oil zanaprej, bolj in bolj glasno |la vrata vsem. Med temi, ki so in nas pripravlja za srečno več-lvenian Economy — Hočevar — poznajo zlatarji kar štiri vrste zlata, ki ga ločijo po barvi in sestavi. Vse štiri vrste so zlitine. Rumeno zlato je zlitina štirih sedmin zlata in treh sedmin srebra, rdeče zlato sestavlja polovica zlata in polovica bakra, belo zlato ima tretjino zlata in dve tretjini srebra, modro zlato pa je zlitina 750 tisočink zlata, 166 tisočink srebra in 84 tisočink kadmija. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Večer slovenske pesmi Kako lepo je bilo! Kako prijeten, domač in čisto naš slovenski občutek nas je navdajal, ko smo bili v soboto 13. novembra, zvečer zbrani v dvorani Slovenskega doma na 864 Pape Ave. in so se nad nami in med nami prelivali glasovi moškega zbora “Slovenskih fantov” iz Clevelanda, Ohio. Melodije slovenskih narodnih in umetnih pesmi v odlični iterpretaciji dobrih pevcev pod mojstrskim vodstvom pevovodje dr. J. Gnžinčiča so iz naše notranjosti dvigale, kar najlepšega premore slovenska bit. Zopet smo občutili, več doživeli, kako lepo je biti Slovenec s tako lepo uglašeno dušo. To pot je bila velika dvorana Slovenskega doma premajhna. Pokazalo se je, kako privlačno moč ima slovenska pesem in kakšna združevalna sila je v njej. Ko so bratje iz Clevelanda prinesli v Toronto našo pesem, smo jih sprejeli z odprtimi rokami. G. Otmar Mauser jim je v imenu poslušalcev spregovoril toplo dobrodošlico in se jim zahvalil za trud in za napor, ki so ga vložili v koncert za. svoje rojake v Torontu. Koncert je obsegal 17 pesmi, ki so bile izbrane z velikim premislekom, da so se prilegle razpoloženju časa in razmer, ki jih nudi in ustvarja Jesen. Bil je to jesenski koncert “Slovenskih fantov” v času, ko “že čriček prepeva”. Vse pesmi so bile smiselno razdeljene na pet skupin. Ne bom ponavljal z naštevanjem pesmi, ker so bile že objavljene na tem mestu 9. novembra. Navedem naj samo naslove posameznih skupin. Prve štiri pesmi so imele naslov “Klic iz domovine”. Mogoče bi bilo krajše, lepše in vsebinsko bolje zadeto, če bi bil ta naslov samo: “Domovini”. Druga skupina pesmi je bila zajeta v tole misel: “Listje pada življenje umira’, ali pa se samo odpravlja k počitku, da si nabere novih sil za še lepše življenje. V “Ljubezenske skrbi” so bile zajete tri pesmi pred odmorom. Po oddihu, ki so ga bili pevci potrebni, je zbor zapel pod naslovom “Jeseni ljubezen razvnema srce”, Žabe in njihovo svatbo. Zaradi pestrosti so dodali petju še prizor, ko fant gre vasovat in zaman trka na zaprto okno. Za plačilo vztrajnosti ga zadene ploha iz škafa. Zadnji del koncerta je bil pod naslovom “O jesen, kako si lepa, sladek ct JA grozd je dozorel”. Zadnjo pesem jy[--r0 “Trgatev” je spremljal ples' dveh mladih parov, kar je bil prijeten vložek za oči. Za strokovno kritiko v tem poročilu ni mesta. Hvaležno ploskanje je dokazalo, da so pevci lepo peli in da je pri interpretaciji pesmi sodelovalo tudi srce. Zato jim je bil slovenski Toronto tudi iz srca hvaležen. K odhodu jih je pospremil s prošnjo: “Še kdaj se oglasite!” 'Po koncertu se je razvil prijeten večer prijetne družabnosti, kakršnih malo pomnimo Slovenci v Torontu. V veliki dvorani Je igral Francetov orkester, da so prišli plesalci na svoj račun. Pečina pevcev iz Clevelanda se Je zbrala v mali dvorani. Pridružili so se jim tudi pevci zbora ‘Vrba”, cerkveni pevci obeh slov. župnij, pevci iz Hamiltona io znova so zapeli, to pot “združeni pevski zbori”. Sredi te Množice pevcev je kot v ekstazi užival in dirigiral zopet neumor-ni dr. Jerko Gržinčič. Med pev-ci 50 bili pevovodja zbora Vrba S- I. Križman, pevovodja cerkvenega zbora od Sv. Vida v Clevelandu g. Martin Košnik. Program zapetih pesmi pa so narekovala srca. Kot bi se odprla ne- izčrpna zakladnica melodij ; množica pevcev se je zlila v eno; pesem je rodila pesem, eno lepšo od druge; sedaj je melodija jokala, potem je vriskala, nato prosila, se poslavljala in vabila; kot mladost je poskakovala, kot večer je bila zbrana. Res je bil večer, ko so se zbrana srca pogovarjala s pesmijo. Kdo ga bo pozabil, ki ga je doživel!? Res lepo je tam, kjer so bratje zbrani v pesmi. Priznanje in topla zahvala za tako . lep večer pevcem zbora “Slovenski fantje”, pevovodji dr. J. Gržittčiču in tudi prirediteljem večera zboru “Vrba”. Por. Nedelja mož in fantov Druga nedelja v mesecu je še posebej namenjena možem in fantom, zlasti tistim, ki so združeni v društvu ZKM, kar je bilo nekdaj društvo N.I.J. V novembru je to društvo imelo sestanek, na katerem je predaval č. g. Jože Časi, C.M. Govoril je o tem, kar mora veren človek vedeti o Svetem pismu, zlasti o Svetem pismu stare zaveze. Podal je neka splošnih pojmov, ki so potrebni za pravilno razumevanje božjega razodetja. Nedelja mož in fantov v decembru bo imela še poseben pomen: Dom duhovnih vaj jih kliče; vsaj 60 bi se jih moralo odzvati, da ne bi bile tiste dni prazne sobe tam v domu v Port Creditu. Izmed toliko tisoč Slovencev, kot jih je v Torontu in v Hamiltonu, bi to ne smelo biti težko. Duhovne vaje bo vodil slovenski župnik iz Hamiltona č. g. Doberšek. Začetek duhovnih vaj bo v petek, 10. decembra, in se bodo zaključile v nedeljo popoldne, 12. decembra. Prijave sprejemajo v slovenskih župniščih. Samota kliče in vabi; duša in Koncert Slovenskih fantov TORONTO, Ont. — Slovenski fantje iz Clevelanda so nam pripravili in zapeli koncert svojih najlepših slovenskih pesmi v soboto, 13. novembra, v Slovenskem domu v Torontu. Zbor je prav umetniško pripravil in vodil rev. dr. Jerko Gržinčič. Bilo je vse tako veselo in praznično razpoloženo, ko so fantje ob 5h pop. z avtobusom prispeli pred Slov. dom. Sloven ski dom so napolnili do zadnjega kotička, kot menda še nikoli poprej. Predstavili so se nam s svojo himno “Slovenski smo fantje”, delom dr. J. Gržinčiča, ki je tako lepa in mogočna; od sten Triglava preko Koroške, Štajerske in dolenjskih goric, vriskanje pastirjev in šumenje našega morja je vsebina pesmi. Res lahko ste ponosni “Slovenski fantje” na pesem, ki je bila narejena za vas! Iskrena vam hvala za ta užitka polni večer, ki ga ne bomo pozabili! Velika je bila vaša žrtev, vendar v svojo pesmijo ste nam prinesli toplote pred mrzlo zimo, ki se nam približuje; dali ste nam poguma in volje za vztrajanje, da slovenska pesem v Torontu ne utihne. Za “Vrbo” J. K. Obe župniji v Torontu polni življenja Razne novice iz vseh delov dežele Predsednik zvezne vlade P. E. Trudeau je na tiskovni konferenci pretekli teden dejal, da vpliv 10-odstotne carine na izvoz v ZDA Kanado ni tako močno prizadel, kot so v začetku računali. Izjavil je, da pričakuje, da bo naklada ostala še dalj časa. Kanada je poklonila novih 18 milijonov dolarjev Indiji za pomoč bengalskm beguncem, kot kjciinuu* iviiue m vaoi; ausa m . “ ° ------> telo sta jo potrebna. Da bi brne-'^f obJavi1 zunanji minister M. nje motorjev ali sla po zaslužku I k'iiarp' ®^upno je tako kanadska - -- pomoč dosegla skoro 25 milijo- nov. Stiska je res velika, saj je ne udušila tega klica. ■o Lovska sreča TORONTO, Ont. — G. Miro Rak in Jože Šilc, oba že priznana slovenska lovca, in Milan Svetek, ki se je to pot prvič po- J0' dal na lov, so se vrnili s tremi musi. Šli so daleč na sever v Long-lae in lovili le en dan, ko je Miro priklical bika pod strel. Streljala sta oba, Milan in Miro, ter ga ranila in ga dalje sledila, šele po nekaj napornih urah sta ga končno podrla. Tretji dan je streljal na kravo in tele in oba podrl. Mirova lovska epizoda se seveda ni začela šele sedaj, temveč že nekaj let nazaj in prenekate-ri dan je prehodil v potu svojega obraza po kanadskih gozdovih. Zato smo njegovega uspeha veseli tudi vsi drugi slovenski lovci, ki smo često lovili z njim in mu iskreno čestitamo. Naznanjamo obenem, da bo vsakoletni “moose banket” dne 15. januarja 1972, v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. Vstopnice bodo v predprodaji pri članih STZ. Vsi ste kakor vedno prav prisrčno vabljeni, omenjenim lovcem pa iskrena hvala! Naknadno smo zvedeli, da je Brane Možič, ki je lovil v Hali-burtonu, ustrelil črnega medveda. Čestitamo k lepemu uspehu. Lovski odsek STZ-Toronto ---------o-------- pribežalo v Indijo preko 9 milijonov ljudi. Okoli 7 milijonov jih je Indija spravila v posebna taborišča, ostali pa si skušajo pomagati sami, kot vedo in zna- Kanadsko poštno znamko iz leta 1868 za 2c, katerih st$ samo še dve na svetu, je kupil pretekli teden na dražibi v Torontu neki trgovec z znamkami iz New Yorka za $25,000. Na prodaj je bila zbirka 100 znamk Mr. Fir- Župnija Marije Pomagaj V prvih dneh septembra so začeli z rednimi pevskimi vajami mladinski zbori, proti koncu meseca pa tudi mešani cerkveni pevski zbor. V oktobru je prva poprijela slovenska šola. Vpisanih je 149 otrok: razdeljeni so v pet razredov, prvi trije delujejo vsak v dveh pararelkah. Šolski mladini posvečujejo svoje znanje in ljubezen: v prvem razredu gdč. Karla Merhar in gdč. Mirjam Čekuta, v drugem gdč. Ana Gjorkeš in g. Vilko Čekuta, v tretjem gdč. Marija Bajt in ga. Marija Por, v četrtem gdč. Ivanka Levstek in v petem g. Frank Pajk. Šolo vodi g. Tone Zrnec, pri katehezi mu pomaga g. Ivan Plazar. Skavtska skupina je zopet zaživela in deluje v več oddelkih. Odboru staršev predsedujeta g. France Habjan in ga. Zinka Brunšek. Skavte vodita g. Tine Franceschi in g. Andrej Habjan, volčiče g. Zoran Krevs, skavtinje gdč. Dorti Erčulj, veverice ga. Štefka Strah in gdč. Martina Kavčič. G. Jože Časi pripravlja številčno močno skupino na prejem sv. birme. Birmo nameravamo imeti pomladi 1972. V oktobru smo opravljali rož-novensko pobožnost pred večerno sv. mašo. Slovesno smo častili presveto Evharistijo v dneh od 10. do 12. oktobra; žalibog, sodelovanje župnijskega občestva je bilo precej skromno. Zvečer je imel evharistične govore g. Ivan Plazar, C.M. Na misijonsko nedeljo, 24. ok-v veljavi tobra, je župnijski Misijonski krožek pripravil in izvedel tradicionalno prireditev v pomoč slovenskim misijonarjem. Istega dne popoldne so na povabilo slovenskega župnika v Hamiltonu, č. g. Ivan Doberška, mladinski pevski zbori Marije Pomagaj priredili v cerkveni dvorani v Hamiltonu pevski koncert. Krščeni so bili: Sophie Maria Slokar, hči Emila in Marije Ge-norja; Andrey Ireney Mihelič, sin Miroslava in Mojce Mehle; Michael Steven Keaich, sin Miloša in Marije Kirn; Sindy Aleksandra Železnik, hči Alojzija in Milene Dečman; Rosemarie Rupar, hči Jožeta in Marije Mustar; Natalija Kastelic, hči Franceta in Frančiške Kozlevčar; Lorena Marija Zupančič, hči Alojza in Emilije Medice; Franca Coppucio, hči Alessandra in A- tha iz Pittsburgha, vseh iz letajlojzije Breznik; Kristina Hauzar, 1868. Te so stale tedaj skupno hči Antona in Janine Czarnecke; $50, zdaj pa so bile prodane za skupno vsoto blizu $175,000! Kanada je odklonila dovolje-nje za povečan izvoz naravnega plina v ZDA češ, da sedaj znane zaloge tega ne dovoljujejo. Predvidoma bodo krile komaj naraščajoče domače potrebe in izvoz v okviru obstoječih pogodb. Ko javnost na splošno podpira kanadsko neodvisnost od južne sosede, četudi se dobro zaveda povezanosti z njo, je predsednik pokrajinske vlade Britske Kolumbije W. A. C. Bennett na seji predsednikov p o k r ajinskih vlad s predsednikom zvezne vla- Irena Hauzar, hči Antona in Janine Czarnecke; Karel Žabjek, sin Alojzija in Francke Zorman. Krščanski zakon so sklenili: Borut Lapajne in Klari Vida; Urban Petrovič in Ema Sere. Umrl je: Vladimir Vovko; pokopali so ga 19. oktobra. Naj njegova duša uiživa Boga! B.B. Župnija Brezmadežne V župnišču župnije Brezmadežne v Novem Torontu je stanoval ves čas svojega bivanja v Torontu dr. Jakob Kolarič, C.M. Ob delavnikih je bil glavni celebrant pri koncelebrirani maši; de pretekli teden pozval zvezno dvakrat je imel večno devet-vlado, naj se trudi za čimprejš-^ dnevnico s pridigo, eno nedeljo njo dosego gospodarske unije z'je pa maševal in pridigal pri ne- Od listja na gomolj DENVER, Colo. — Prvotno so uživali le liste pese, toda postopno je njeno gojenje povečalo koreniko v pravcat gomolj. Sedaj uživamo samo tega, med tem ko listje zavržemo, če nimamo živine, da bi ga ji pokrmili. ZDA. To naj bi bil nekak Ame-riško-kanadski skupni trg s pro- deljski maši. V nedeljo, 12. septembra, je maševal in pridiga] sto rabo vseh sredstev in trga zajna Slovenskem letovišču in si ga obe deželi. Predvidoma naj bi ogledal. Nekaj dni pred odho-tak skupni trg debil tudi skupni 'dom, 21. septembra, je govoril denar. Predlog Bennetta se zdi nekaterim skoraj kot “izdaja” Kanade, med tem ko drugi priznavajo, da je to neizogibna pot v bo- ženam Katoliške ženske lige na sestanku o tem, kako je gledal pokojni škof dr. Rožman na slovenske družine. Župljani so mu bili hvaležni za obisk in so ga dočnost. Tako se je izjavil vsaji^di vabili tudi na obede, koli Bruce Garvey, sodelavec Toron-jkor mu je čas dopuščal. Povsod to Daily Star. — -- —--1-' TT je tudi on med nami dobro počutil, saj je prišel med svoje, kajti vsaj polovica župljanov župnije Brezmadežne je tedaj, ko je bil še on župnik pri Mariji Pomagaj, spadala v njegovo župnijo. Nekak družinski praznik je bil za nas banket v soboto, 18. septembra. Na banketu smo imeli zlatoporočenca ga. Lojzeta in go, Justino Petrič; ravno 1 dan prej sta obhajala zlati jubilej svoje poroke. Na to njuno slovesnost je prihitel tudi g. Ludvik Pahu-Ije iz Lethbridge s svojo ženo in hčerko zlatoporočencev Danico, roj. Petrič. Zlatoporočencev smo se spomnili že prejšnji večer pri maši in še ta večer,na banketu. Potem sta obhajala srebrni jubi-le svoje poroke g. Stane Ulčar in ga. Francka Ulčar. Obletnico srebrne poroke, 18. septembra, sta praznovala v krogu svojih o-trok in sorodnikov, na banketu smo se ju pa še enkrat spomnili, saj je bil g. Stane Ulčar župnikova desna roka od ustanovitve župnije pa skozi vseh deset let in je še vedno pripravljen pomagati povsod, kjer ga župnija potrebuje. Veselo razpoloženje na banketu je povečala tudi navzočnost dr. Jakoba Kolariča, C.M. Šel je krog vseh gostov ob mizah in imel za vse zelo lep nagovor, zlasti je pohvalil cerkev Brezmadežne. Veliko se je mudil ob Goršetovih postajah križevega pota in je bil ves zavzet nad njimi. Zato mu je prihajalo res iz srca, ko je govoril pohvalno o cerkvi. Imeli smo torej veliko razlogov za veselje na tem banketu, ki je tudi finančno dobro uspel. Prinesel je župniji čistega izkupička $1,191. S septembrom se je začelo zopet redno delo v župniji. S slovensko šolo smo začeli že 12. septembra, šolo obiskuje 167 o-trok. Skavtske organzacije so začele z rednimi sestanki v oktobru. Od ponedeljka do sobote je vsak večer sestanek skavtske veje, večkrat cel po dveh skavtskih skupin na en večer. V soboto, 16. oktobra, je bil banket Katoliške ženske lige. Na banketu je bila razstava tega, kar so deklice nakvačkale in napredle na tozadevnem tečaju v poletnih mesecih. Tečaj sta vodili ga. Pepca Jereb in ga. Marija išteblaj v okviru Katoliške ženske lige. Krščeni so bili: Lydia Marija Rac, hčerkica Janeza in Ivanke r. Farič; Marko Andrew Žonta, sinček Franca in Valerije r. Mele; John Štefan Gregorin, sinček Franca in Bradley r„ Nelson; Suzana Marta Smodiš, hčerkica Štefana in Marte r. Košar; Josie Vidic, hčerkica Cirila in Jožefe r. Fabjan; Richard Michael Pringle, sinček Michaela in Vide r. Mušič; Heidi Michel Bojane, hčerkica Alojzija in Vere r. Horvat; Edward Sečnik, sinček Srečka in Milene r. Podgornik; Maria Kosec, hčerkica Andreja in Stanislave r. Zarnik; Bridget Bernadette Ogrinc, hčerkica Antona in Amalije r. Žgajnar. Poročili so se: Anton Kofol in Marija Kranjec, Ivan Ančimer in Danica Petrič, Andrej Kodrič in Marija Skumavec, Alojzij Lebar in Angela Balažič. Bilo srečno! Umrla je ga. Marija Pintar v 70. letu starosti. Njeno truplo počiva na pokopališču Holy Cross. Bog daj njeni duši večni pokoj! B.B. Sedanji položaj slovenske narodne manjšine na Koroškem Septembra je imel v Gregorci- oktobra v Celovcu, ko je pred čevi dvorani v Trstu Filip Wa-rash, predsednik Mladinske komisije FUEV, tiskovno konferenco. Warash je govoril o temi “Trenutna aktualna situacija na Koroškem in razmerje med dvema narodnostnima skupinama”. V uvodnem nagovoru je Filip Warasch najprej spomnil na dejstvo, da avstrijska republika ves čas svojega obstoja ni izpolnila skoraj nobenih določb glede zaščite manjšin, in to niti po saintgermainski pogodbi iz leta 1919 niti po državni pogodbi iz leta 1955. Rekel je, da je bilo od vseh določb državne pogodbe delno rešeno samo šolsko vprašanje. V nadaljevanju svojega govora je zelo plastično orisal dejansko stanje na Koroškem, kjer so:c|jam Slovenci — večinoma delavci in; •----- kmetje — izpostavljeni velikemu gospodarskemu pritisku s strani Nemcev, kajti vprašanje delovnega mesta je za Slovenca zelo pomembno. Nato je govoril o dogodkih v lanskem letu, ko so nemški nacionalisti na -Koroškem zagnali vik in krik zaradi namere tovarne “Gorenje” iz Velenja, da bi v Pliberku zgradila obrat za 1000 delavcev. Danes se na Koroškem o tem sploh ne govori več, na drugi strani pa hodi deželni glavar Hans Sima vabit firme v Zvezno republiko Nemčijo, naj se naselijo na Koroškem. državnim predsednikom, kanclerjem in ministri korakala skoraj vsa Koroška (tako je namreč dejal televizijski komentator), toda noben govornik ni niti z besedico omenil, da so sestavni del Koroške tudi Slovenci. Govornik je nato omenil delovanje “komiteja za razkrivanja zakritih konfliktov”, ki je začel z dodajanjem slovenskih krajevnih imen na nemške krajevne table. Glede obiska obeh predstavnikov koroških Slovencev pri kanclerju Kreiskemu se je uresničila domneva mladih Slovencev, da je bil ta samo “klepet”. Kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom ni postala javna, prav tako niso bile uresničene obljube glede podpore slovenskim kulturnim organiza- Mladina na Koroškem je postala sita lepih besed, ki jim niso sledila primerna dejanja, zato je začela uporabljati metode, ki niso v skladu z avstrijskim kazenskim z a k onikom. Zadnji povod akcijam je dal sprevod ob 50. obletnici plebiscita lanskega CLEVELAND, O. MALI OGLAS! V najem 2 prenovljeni stanovanji, blizu Sv. Vida, zgoraj, vsako ima po 5 sob in kopalnico. Zmerna najemnina. Za pojasnila kličite: 881-5158 (x) Krščanski demokrati v Čilu so odklonili "ljudsko" skupščino Nove hiše v Euclidu Ranč modeli v gradnji, s 3 spalnicami, na 880 E. 250 St. Vse napeljave plačane, tudi podzemske. Parcele so različnih velikosti. Pridite v naš urad na E. 200 St. in oglejte si še druge modele polnadstropnih in kolonialnih hiš. Začetna cena $32.900 in več. UPSON REALTY 499 E. 260 St. Tel.: RE 1-1070 (227) V najem Oddamo 4 neopremljene sobe, čiste, zgoraj, pri E. 140 St., in Lake Shore Blvd. Kličite 451-5265 ali 451-6116 (225) Da se uredi zapuščina Enodružinska hiša, 9 sob, 2 Krščanski demokrati v Čilu' koPalnicb zaprt porč, plinski SO O d k 1 O nili Allendejev | furnez, bakrene cevi, polna klet, predlog za spremembo u-!3 garaže, se mora prodati na stave, ki bi okrepila oblast Pr°sser Ave. blizu šole sv. Vida. marksistične ljudske fron-jKličite P° 4- uri 431-9123 ali te. j 261-8050. SANTIAGO, Čile. — Predsed-1 _______________________—(221) nik Allende je predložil Kongre-f V najem su spremembo ustave, med dru-^ Dvoje stanovanj, vsako po 4 gim zamenjavo Kongresa same-[sobe, se odda v najem blizu ga z ljudsko skupščino. Predlog cerkve Marije Vnebovzete Pol bilijona za zavoje CHICAGO, 111. - V ZDA porabimo letno za preko 500 milijonov dolarjev ovojnega papir- obsega tudi nekatere spremembe v sodstvu, ki so ga novi oblastniki hoteli prvotno zamenjati kar z “ljudskimi sodišči”. Sedanji Kongres ima dve zbornici, senat in poslansko zbornico. V obeh zbornicah imajo večino n a s p r o tniki Allendejeve ljudske fronte. Oni imajo skupno 107 članov v obeh zbornicah, Allende in njegovi zavezniki pa skupno le 91. Trenutno sta dve mesti nezasedeni. Allende je u-pal, da bo Kongres prestrašil in ga pridobil za sprejem svojega načrta. Krščanski demokrati se niso dali oplašiti in so sklenili, da bodo glasovali proti Allende-jevemu predlogu. Če bodo z njimi potegnile ostale stranke opozicije, potem bo Allendejev načrt propadel. Allende je s tako možnostjo računal od vsega začetka in je zagrozil, da bo v slučaju poraza svoj predlog dal v odločitev neposredno ljudstvu z ljudskim glasovanjem. Opozicija se tega. kot pravi, ne boji in je prepričana, da bo večina volivcev potegnila z njo. To bi seveda Allendejev položaj znatno oslabilo. Allende, ki ima te dni v gostih kubanskega Fidela Castra, bi u-bral revolucionarno pot, kot to zahtevajo komunisti, ki so glavna sila v njegovi fronti, pa se za- 15257 Saranac Road. Oglejte si osebno. ___ (x) V najem Oddam 5 sob in kopalnico, spodaj, v fari Marije Vnebovzete. Kličite 431-0628. (227) Hiša naprodaj Duplex hiša, 6 in 6 sob, v Parma Heights. Kličite lastnika 943-6468 —(229) V najem Oddamo 5 sob in kopalnico, zgoraj, plinski furnez, na E. 79 St., blizu St. Clair Ave. Kličite 361-2061 (227) so ga bili veseli. Upamo, da se [ dajo. ja, papirnatih vrečic in papirna- veda, da bi ga v tem slučaju pu-tih posod za pripravljanje in za- stila verjetno na cedilu vojska vijanje potrošnega blaga za pro- v kateri levičarji niso uspeli pre- vladati. Hiša v najem 6-sobna enodružinska hiša v Euclidu se odda v najem samo poštenim odraslim ljudem. Kličite 531-9782 in vprašajte za Mary. (227) Zidan bungalov Na E. 221 St. pri Euclid Avenue, 2 spalnici, predeljena klet, garaža. Vprašajo samo $19.800. GIBSON REALTY 531-3530 731-1454 (226) V najem Odda se 3 sobe s kopalnico eni ali dvema osebama. Po želji garaža. Na E. 71 St. blizu St. Clair Ave. Pokličite 361-0989, po 5. uri. (19,23,26,29, 3 dec) ALEXANDRE DUMAS j Grof Monte Cristo Bili Ms js* Mlada nevesta je, kakor smo že rekli, odšla s ponosnim in prezirljivim obrazom, z dostojanstvenostjo in veličanstvom razžaljene kraljice v svojo sobo; njena tovarišča jej je sledila, mnogo bolj razburjena in bleda kakor ona sama. Prišedši v svojo sobo, zaklene Evgenija vrata od znotraj, dočim se zgrudi Louise na prvi stol. “O moj Bog, moj Bog, kako strašno je to!” pravi. “Kdo bi si bil mogel to misliti? Gospod Andrea Cavalcanti... morilec... begunec ... kaznjenec!” Ironičen smehljaj zaigra na Evgenijinih ustnicah. “Res, bilo mi je usojeno,” pravi. “Izvila sem se Morcerfu, da padem v kremplje Cavalcanti-ju!” “O, ne primerjaj jih, Evgenija.” “Vsi moški so brez časti, in jaz sovražim vse, od prvega do zadnjega.” “Kaj imava storiti?” vpraša Louise. “Kaj imava storiti?” “Da.” “Ti vprašaš. Vsekakor to, kar sva sklenili, da se v treh dneh zgodi... Odpotujeva.” “Ali kljub temu, da se zdaj ne omožiš?” “Čuj, Louise, meni se gnusi to življenje, ki je oglajeno kakor najin papir, na katerem imava svoje note. To, česar sem si vedno želela, po čemur sem vedno hrepenela, je umetniško ži- CHICAGO, ILL. MALE HELP WANTED EXPERIENCED ASSEMBLY WELDER Must work from blue prints. Good pay. AUTOQUIP CORP. 1140 S. Washtenaw 826-5353 Ext. 33 (226) REAL ESTATE FOR SALE GALEWOOD — Open House Sunday 12-4:30 1631 No. Rutherford (6700 West). 7 Lge. rms. 4 bedrm. 2 bath, Fin. bsmt. w/Wet bar. New crptng., $40.000 or best offer. 622-0168 PALATINE - BY OWNER. 7 Rm. home. 3 Bdrm. den, full bsmt. gar. Walk to depot, stores, Schools. Low $30’s. 359-1254 (226) OPEN HOUSE SUN. 1-5 p.m. Portage Pk. 5138 W. Pensacola. 1% Sty. Stucco. 1st fir. 6 Rm. 3 bdrm. mod. bath, Rec. rm. 2n.d fir. furn. kitchenette apt. In-law or rental. Gas H.W. Ht. Low taxes 725-8431 BRICK 3 Bedroom Separate dining rm. Also kitchen dining area. Completely finished basement. lYz car gar. Immediate possession $39,900. By Appt. only 823-5203. 1938 No. Oak Park Ave. (226) * 4 SCHILLER PARK—3 Yr. old home 4 bedrm. 1 % bath. Fin. basement. W/den. 2% car gar. Low taxes. Mid $30’s. By owner. 671-2715 (225) vljenje, prosto in neodvisno, kjer je človek odvisen le od samega sebe in se ima zanašati le na samega sebe. Zakaj naj ostanem tukaj? Da me tekom enega meseca zopet poskusijo omožiti? Morda z gospodom Debrayem, kar se je že nekaj časa govorilo. Ne, Louise; dogodek tega večera naj mi bode v opravičenje: tega sicer nisem iskala in ne želela, a Bog mi ga je poslal, in dobrodošlo mi je.” “Kako si močna in pogumna!” pravi slabotna plavolaska svoji črnolasi tovarišici. “Ali me še nisi poznala? Na delo, Louise, urediva vse svoje stvari. Poštni voz ...” “Je k sreči naročen že tri dni.” “Ali si ga naročila na dogovorjeno mesto?” “Da.” “In potni list?” “Je tukaj.” In Evgenija razgrne papir ter čita: “Gospod Leon d’Armilly, umetnik, star dvajset let, črnolas, črnih očij, potuje s svojo sestro.” “Krasno! Kdo ti je preskrbel ta potni list?” “Ko sem bila pri gospodu grofu Monte Cristu in sem ga prosila priporočilnih pisem za gledališke ravnatelje v Rimu in Neapolju, sem govorila tudi o svojem strahu, potovati kot ženska. Ta strah mu je bil razumljiv, in ponudil se mi je, da mi preskrbi potni list, glaseč se na moško ime. Dva dni pozneje mi ga je poslal, in jaz sem svojeročno pristavila: s svojo sestro.” “Torej imava vse v redu,” pravi Evgenija veselo. “Mesto da bi odpotovali na dan poroke, odpotujeva danes, to je ves razloček.” “Premisli '.dobro, Evgenija.” “O, .vse sem premislila. Naveličala sem se, neprestano poslušati pogovore o 'akcijah, menicah, mesečnih zaključkih, dviga- GREAT SPORTS - Fall’s neat wrap-up: the pant coat. Koret of California does it in wide wale cotton corduroy sparked with leatherlike trim. The matching no-waist pants are styled with fit and flare. MALE HELP EXPERIENCED • DIE CASTER • MAINTENANCE MAN • LAYOUT INSPECTOR Openings on 3 shifts. Overtime and fringe benefits. Teledyne Industrial Die Cast 2323 N. Wayne Ave. 528-1700 An Equal Opportunity Employer nju in padanju vrednostnih papirjev, o španskih fondih in kai-tiških papirjih. Mesto tega, pomisli, Louise, zrak, prostost, petje ptičev, lombardske ravnine, beneški kanali, rimske palače, neapeljske obale! Koliko denarja imava, Louise?” Mlada deklica, kateri je veljalo vprašanje, vzame iz žepa majhno listnico, jo odpre in našteje triindvajset bančnih listkov. “Triindvajset tisoč frankov,” pravi. “In najmanj za prav toliko biserov, demantov in dragoce-nostij,” pravi Evgenija. “Bogati sva. S petinštirideset tisoč franki lahko živiva dve leti kakor princezinji ali štiri leta udobno. Toda v šestih mesecih si ta kapital podvojiva, ti s svojim igranjem, jaz s svojim glasom. Tako, vzemi ti denar, jaz vzamem skrinjico z dragocenostmi; če bi imela ena nesrečo, da bi svoj zaklad izgubila, na ta način lahko pomaga druga. Zdaj še kovčeg, hitro, kovčeg!” “Čakaj!” pravi Louise in se splazi poslušat k vratom gospe Danglarsove. “Česa se bojiš?” “Da naju zasačijo.” “Vrata so zaprta.” “Toda če bi kdo hotel, da odpreš?” “Naj zahteva, če hoče! Mu pač ne odpreva.” ‘Ti si resnična amaconka, Evgenija.” In prijateljici zložita vse stvari, o katerih sta mislili, da bi jih med potom lahko potrebovali, s čudovito hitrostjo v kov-čeg. “Tako,” pravi Evgenija, “dočim se grem jaz preobleč, zapri ti kovčeg.” Louise napne vse moči svojih malih, belih rok, da bi zaprla kovčeg. “Toda jaz ne morem,” pravi; premalo sem močna; zapri ga ti, Evginija.” ‘Ah, to je res,” pravi Evgenija smehom, “pozabila sem, da sem jaz Herkul in da si ti le bleda Omphale.” Zaklenivši kovčeg, odpre Evgenija omaro in vzame iz nje svilnat popotni plašč vijoličaste barve. Evgenija pravi; “vidiš, da sem mislila na vse; v tem plašču ti ne bo mraz.” “A tebi?” “Toda mene nikdar ne zebe, to več, in to še zlasti v moški obleki ne ...” “Torej se preoblečeš tukaj?” “Gotovo.” “Toda ali ne boš imela časa?” “Ne skrbi vendar toliko, neumnica; vsi naši ljudje se pečajo z važnim nocojšnjim dogodkom.” “To je res.” “Pridi sem in pomagaj mi.” In iz iste omare, iz katere je vzela plašč za svojo prijateljico, vzame Evgenija popolno moško obleko. Z ročnostjo, ki je kazala, da to ni danes prvič, se obleče nato v obleko drugega spola, zapne prav do vratu fini telovnik in obleče nanj popotno suknjo. “O, to je izvrstno! Res, to je izvrstno,” pravi Louise, opazuje jo z občudovanjem. “Toda ali oni moški klobuk, ki ga vidim tamkaj, zakrije te lepe, črne lase, ti krasni kiti, ki bi vzbudili zavist vsek žensk?” “Videla boš,” pravi Evgenija. In s svojo levico pograbi debelo kito, ki jo njeni dolgi, tenki prsti komaj oprimejo, vzame v desno roko škarje in kmalu prične ostro orodje striči in rezati to divno diko glave, ki prične padati Evgeniji k nogam. Na ta način si ostriže lase na moški način, brez tožbe, brez obžalovanja; njene lepe, kakor ebenovina črne oči so se svetile še ponosnejše in veselejše kakor navadno. “O, krasni lasje!” pravi Louise žalostno. “Ali ni tako stokrat boljše?” vsklikne Evgenija, glade razmr-šene kodre. “In ali se ti ne zdim tako mnogo lepša?” “O, lepa si, vedno si lepa!” odvrne Louise. “Toda kam poj-deva zdaj?” “V Bruselj, če hočeš, tako prideva najprej čez mejo. Od tod pojdeva v Ljutih, Ahen ob Renu do Strasburga, potem skozi Švico in prideva čez St. Gothard v Italijo. Ali ti je všeč ta načrt?” “Gotovo.” “Kaj gledaš?” “Tebe; ah, krasna si! Lahko bi bilo reči, da si mene odpeljala.” “In za boga, prav bi imel, kdor bi to rekel.” “O, mislim, da si to še želiš, Evgenija?” In deklici, o katerih je pač vsakdo mislil, da sta zatopljeni v največjo žalost, ena vsled svoje lastne nezgode, druga iz sočutja za svojo: prijateljico, se radostno zasmejeta in veselo od- stranita vidne sledove pripravljanja za beg. svojega Nato ugasneta luč in odpreta, previdno poslušaje, vrata toaletne sobe, iz katere so vodile stopnice na dvorišče. V sobi ni bilo nikogar; Evgenija, noseča kovčeg, gre naprej, Louise jej sledi. Dvorišče je bilo prazno. Ura je bila polnoč. Vratar je še bdel, oziroma vsaj luč je bila še v njegovi loži. Evgenija se previdno približa loži in vidi, kako vrli Švicar spij zleknen v svojem naslonjaču. K S K J MEmm SLQVEKSKA KATOLIŠKA JED80TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pe takoj po rojstvu. m Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine < za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. (K.S.K.J.) AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 351-353 No. Chicago St. Joliet, Hlinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. , ‘L IME NASLOV MESTO . DR2AVA L A f ........ M ......... i... CODS SPOROČILO NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE S težkim srcem sporočamo vsem našim zvestim naročnikom in naročnicam, da smo primorani zvišati naročnino na Ameriško Domovino. Borba za obstanek slovenskega neodvisnega dnevnika v Ameriki postaja vsak dan težja. Ameriške publikacije z ogromnimi nakladami, z. visokimi dohodki so morale zvišati cene. Kako naj vzdrži in ostane pri življenju Ameriška Domovina? Zadnje povišanje naročnine je bilo koncem leta 1965. Od tedaj so cene vseh življenjskih potrebščin porastle povprečno za preko 25 odstotkov. V zvezi s tem so bile povišane plače delavstvu in uslužbencem po vs'ej deželi. Ponovno so bile zvišane v teh šestih letih plače zveznim uslužbencem in pripadnikom oboroženih sil. Najslabše se godi upokojencem, ki sfe na vse načine trudijo, da bi se mogli ceneje dostojno prebijati skozi današnje zamotano življenje. Lastništvo Ameriške Domovine stalno skuša kriti naraščajoče stroške z varčevanjem, kjer je [‘e mogoče. Dobro se zaveda finančnih težav najzvestejših in najstarejših naročnikov, ki žive od skromnih pokojnin in zaradi tega je ta nujni ukrep še bolj boleč. Ameriška Domovina je prisiljena naročnino povišati, če hoče kriti naraščajoče^ stroške vsega: papirja, poštnine, obratovanja in izhajati še vedno v sedanjem obsegu po pet dni na teden. Povišana naročnina stopi v veljavo s 1. decembrom 1971. Naročnina za Združene države za celo leto bo znašala $18, za pol leta $9, za četrt leta $5.50. Za Kanado in za ostale tuje države, za celo leto $20, za pol leta $10, za četrt leta $6. Petkova izdaja za celo leto $6 za Združene države, za Kanado in ostalo inozemstvo. Tistim naročnikom in naročnicam, ki žele naročnino obnoviti še pred 1. dec. 1971 ne glede na to, kdaj jim ta poteče, dajemo možnost, da naročnino plačajo še po stari ceni. Dovoljujemo si še pripomniti, da znaša zvišanje 12.5%, torej niti ne. polovico povprečnega zvišanja življenjskih stroškov v zadnjih šestih letih v naši deželi. Prosimo naše zveste naročnike in naročnice, da skušajo ta korak razumeti in ostati zvesti listu in idejam, za katere se bori. 1 f - -w- ^ . j -» S slovenskim pozdravom! MARY DEBEVEC, lastnica in upravnica mmmn poobebna zavoda 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. mmnm trgovina 15301 Waterloo Road 431-2088 531-6300 S POHIŠTVOM 531-1235 ALI BOLI? — Devet čevljev dolgega in 316 funtov težkega aligatorja Susie pripravljajo za roentgenski pregled v Marine World v Reedwood City, Kalif. Veterinar Frederic L. Frue (sredi) s pomočnicama se trudi, da bi žival, ki je bila v boju z nekim drugim aligatorjem ranjena, dobro pregledal in dognal obseg in nevarnost ran. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnder*on 1-0628 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Moj stari naslov: Moj novi naslov: Cleveland, Ohio 44103 MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO