Št. 35 Mas?iSnoi», dne 1. septembra 1910, Tečaj LVXI Ithaia vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstriislH dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. - List se dopošilja do odpovedi. - Udje „Katol, Makovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, — Poaamezni Usti stanejo 10 vin, — Uredništvo: Koroška cesta 6tevs 5, - Bokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrst« za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj» do srede zjutraj, Ne» zaprte reklamacije so poštnine proste, Kolera. Kolera, ena najhujših kužnih bolezni razsaja že dalje časa na Ruskem in v Italiji. Na Ruskem je zahtevala ta strahovita morilka že silno mnogo žrtev. V enem samem tednu tekočega meseca je umrlo na Ruskem nad 10 tisoč ljudi za kolero. Najbolj okuženi sta mesti Petrograd in Moskva. Prebivalstvo je silno razburjeno, in beži kar trumoma iz mest na deželo. ■Tudi v Italiji ni mnogo boljše. Vsak dan poročajo časniki, koliko oseb je že obolelo, oziroma umrlo vsled kolere. Ministrski svet je sklenil darovati krajem, kjer razsaja kolera 900.000 lir. Papež je razveljavil vse poste v krajih, ki so okuženi po koleri. V vseh cerkvah se opravljajo molitve za odpoditev te kuge. Oblasti delajo z mrzlično naglostjo, da bi ustavile razširjenje. Na Rumunskem je prosilo veliko Število kmetov ministrstvo, naj se z ozirom na to, da se lahko vsled bližine ruske meje tudi v Rumunijo zanese kolera, velike vojaške vaje odpovejo. Vojaške vaje so bile nato res odpovedane. Kolera pa tudi Avstriji ni prizanesla. Iz Ruskega se je priklatila v Galicijo in od tod tudi na Dunaj. Listi poročajo, da se je v, Galiciji med vojaštvom pojavilo več slučajev kolere. Na Dunaju je zahtevala kolera že svoje žrtve. Zdravilni oddelek notranjega ministrstva je v preiskavi dognal, da ste bili okuženi od kolere dve ženski,, od kojih je ena že umrla. Obolelo pa je na njej že več oseb. Ministrstvo javlja, da je odredilo obširne varnostne odredbe. Na Ogrskem se kolera sicer Še ni pojavila, vendar je tu-fli ogrska vlada odredila vse potrebno, da se zabrani kolera. V odredbi stoji med drugim sledeče: Bolniki, ki so oboleli na koleri, se morajo v njihovem stanovanju izločiti, le osebe, ki jim strežejo, smejo priti ž njimi v dotiko; za nadzorovanje te odredbe se mora pred vsako tako hišo postaviti straža, po možnosti o-rožnik. Ako v hiši ni primernega prostora, naj se ali bolnik spravi v za take bolnike določeno bolnišnico, ali se naj zdravi sostanovalci izselijo. Praški mestni svet je sklenil, da stori vse, da se prepreči kolera. Pripravili so že zadostno vozov, kakor tudi lope, O odredbah so poročali takoj namest-ništvu. DoŠli tujci bodo v Pragi najstrožje nadzorovani. ¿Hoteli bodo morali takoj javiti policiji došle tuj-ce."Policijski zdravniki morajo vsak dan nadzorovati hotele. Nadalje je praški mestni svet ukazal upravam osrednje klavnice, mestne tržnice, mestnega gospodarskega urada in vseh mestnih zavodov, naj skrbi za največjo snago. Tudi v Ljubljani so se storile potrebne odredbe, da se v slučaju, da se pojavi kolera tudi tam, o-nemogoči njeno razširjenje, ali pa se vsaj omeji. V očigled res velike nevarnosti, da se zanese kolera tudi v naše kraje, pač ne bo odveč, ako tudi naše čitatelje s to boleznijo natančneje seznanimo. Kolera se je priklatila iz Azije, kjer ima svoje stalno domovanje v porečju velike reke Ganges v Indiji. Zato ji pravimo azijatska kolera ali prava kolera. Te kolere' ne smemo zamenjati s takozvano „cholera nostras", to je kolera, ki je udomačena v naših krajih in ki ni nič drugega, nego z bljuvanjem združena huda driska, kakoršna se v poletnem času tako pogostoma pojavlja zlasti pri dojenčkih, pa tudi med odraslimi ljudmi. Docim pa le-tej zapade razmeroma le majhen odstotek obolelih, terja prava ali azijatska kolera povprek 40 do 50% človeških žrtev. Azijatsko kolero povzroča, kakor je leta 1883 dokazal sloviti zdravnik Robert Koch, zelo majčkena stvarica, takozvani „Kommabacillus", če pride v naše črevo, Dočim torej nalezemo kugo, če pridemo le v dotiko z okužencem, ali če le pridemo v njegovo, z o-kuženimi bacili prepojeno ozračje, nalezemo kolero le tedaj, ča pridemo po nepazljivosti v dotiko z izmečki ali odpadki človeka, ki je obolel na koleri. Kajti v tem slučaju je nevarnost,, da se s temi izločili, v katerih je vse polno tistih majčkenih, za prosto oko povsem nevidnih komabacilov, onesnažimo, in da potem te bacile sami na jestvini ali v pijači dovedemo '¡v svoj želodec, Ce želodec ne proizvaja dovolj velike množine solne kisline, gredo ti bacili neprebavljeni skozi in pridejo v Črevo, kjer se z neznansko naglostjo razmnože tako, da povzročijo hude driske in bljuvanja. V druge dele telesa se ne razširjajo. Z odpadki in izmečki vred pridejo potem ti bacili;zopet na dan, in tako jih lahko nalezeš, ako izpiraš neprevidno bolnikovo perilo ali umivaš njegovo posodo, ali če ravnaš z vodo, v katero so tem ali onim potom prišla ta mo-rilna telesca. Najnevarnejši razširjevalec komabacilov je voda, ker se ti bacili v njej najdalje ohranijo pri življenju, dočim jih izsušenje precej hitro zamoril Če pridejo ti na obleko, na roke, na orodje, od tod v usta, in če so že enkrat tam, so oni na dobrem, kajti zanje se z istim hipom začne veselo svatovanje in: množenje, ti pa si na slabem, kajti zate se začenja hiranje in propadanje. Nekaj dni te muči driska. Naenkrat se začne telo z neznansko hitrostjo prazniti, spodaj in zgoraj, blato in izmečki so čimdalje redkejši, zvodeneli, vodi ali redkemu močniku podobni^ Bolnika se poloti .neznanska žeja, katere pa ne mora ugasiti, ker neprestano bljuva. Ker gre toliko tekočine od njega, začne upadati, da se v kratkem času kar izsuši. Poteze postanejo Šiljaste, glas je hripav, poti se bolnik čimdalje manj, nima slin in jokati pri najboljši volji ne more, ker ni solz: vse izsušeno. Telesna toplota jo manjša in manjša, žila skoro nič veči ne bije, ni dolgo, ko zastane popolnoma. In tedaj pristopi k bolniku angelj miru. Katera so sredstva proti koleri in kako preprečimo njeno razširjanje? V prvi vrsti je potrebno, da bolnika, pri katerem upravičeno sumimo kolero, nemudoma ločimo od drugih ljudi in ga spravimo v prostore, kjer se njegovo perilo, izmečki in odpadki spro--ti razkužujejo po uradnih predpisih. Podvojiti moramo skrb za snago v stanovanju, za snago rok, telesa in perila. Ako v kraju nimamo zanesljivega vodovoda, ne smemo piti vode, če ni skuhana, kajti najza-nesljiveje pomori vse bacile vročina. Ker pa skuhana voda ni dobro pitna, primešamo ji lahko malo čaja, a samo toliko, da se okus popravi. Na Ruskem je le radi okužene vode pitje Čaja tako razširjeno. Enako smemo uživati samo skuhano mleko. Strogo moramo paziti, da ne vživamo surovega sadja in surove zelenjave (salata, zelje, kumare). Kratkomalo, ker vemo, da se kolera samo je in pije, moramo vse, kar jemo in vodenega pijemo, poprej dobro skuhati, kajti kuhanje najzanesljiveje razkuži vsako okuženo stvard Ako se bomo vestno držali teh navodil, se nam kolere ni treba preveč bati. Najbolj sloviti zdravnik v Rimu, profesor Marchiafava, se je izjavil o koleri tako-le: „Kar se mene tiče, se prav nič ne bojim. Prišel sem že večkrat z kolero v dotiko, in sem ostal PODLISTEK. Nekaj pripovedk iz življenja našega cesarja. (Zbral in priredil J. Verbajnščakov). Iz ljubezni in spoštovanja do visokega jubilanta, podajam vam, častiti bralci „Slovenskega Gospodarja", nekaj paberkov iz življenja Nj. Veličanstva. I. Nekoč se je podai naš svitli cesar v spremstvu svojega adjutanta na lov divjega petelina. Nevede je prekoračil meje svojega posestva in zašel v tuji gozd, kjer ni imel že več pravice, loviti divjačino. Nesreča je hotela, da ju je zalotil posestnik tega gozda ravno, ko sta v grmovju z nabitima puškama prežala na divjega petelina. Ves razsrjen približa se lovcema. „Kaj, tri sto medvedov, ali dandanes ne veljajo nič več lovske postave. — Kdo ste Vi ?" obrne se kmetic proti cesarju ter ga meri od pet do glave. „Častnik," glasil se je odgovor. „To sam vidim, in mi ni treba dvakrat praviti. IVaše ime bi rad zvedel," „Franc mi je ime." „Kaj samo Franc? Prosim, ali Vi nimate priimka?" \ i „No, pa naj bo. Jožef Franc je moje popolno ime." i „2e dobro, da vem, da se lahko pri Njega Veličanstvu pritožim." Cesar je smehljaje poslušal priprostega kmeti-Ča in mu celo obljubil, da vzame tožbo zoper sebe sam s seboj, in da bode skrbel, da jo dobi gotovo cesar v roke. . ______j J______" J-iJbfi Prezirljiv pogled kmetičev je bil tem častnikovim besedam odgovor. Odločno je zahteval puške od obeh lovcev. Ko pa sta inu hotela ta dva to zabraniti, poskušal je že s silo, se polastiti cesarjeve puške., Vendar, cesar mu ne da kar tako puške iz rok, češ, s silo ne bode pri njem nič opravil. Obljubil mu je, da mu da puško prostovoljno, le če se potrudi ž njim na njegov lovski grad. Med tem pa so se Že približali kmetičevemu do-movju. Njegova žena ga je na pragu pričakovala, ko pa je zagledala tuja gospoda priti z njenim možem in možev čemeren okraz, šla je prišlecema nasproti in moža v svoji radovednosti vprašala po vzroku njegove razburjenosti. „Kdo pa bi se tudi ne jezil. Poglej si ta dva lovca. Že celo noč sta lovila v mojem gozdu divjačino ter mi ugnala petelina, kojega sem že dalje časa opazoval ter ga hotel danes ustreliti, da bi ga postavil na dan krsta k obedu. Pri teh zadnjih besedah ozrl se je cesar po sobi ter zagledal ob klopi zibelko z otrokom. Smehljaje se nagne čez zibelko, rekoč: „Lep, kakor nebeški angeljček." Gospodinja hvaležno pogleda radi teh besed neznanega lovca ter opomni moža, naj lovcema ponudi vendar stol. „Pač res,* opravičuje se kmetič, ponujajoč jima stol, „v svoji razburjenosti bi skoraj pozabil, kaj se spodobi. Ti stara pa," obrne se proti ženi, „pa jima pripravi zajutrek, gospoda sta bila celo noč na lovu ter sta gotovo lačna." Kmalu so sedeli za mizo pri polni skledi, ter se živahno razgovarjali o tem in onem. Kmetič je hotel vidno napeljati govor na druge reči, da bi lovca brž pozabila, kar se je pred kratkim pripetilo. To je dobro opazila njegova Žena in ga je hote- la malo podražiti, češ, čo misli Še zdaj tuja lovca pred samim cesarjem tožiti. „Eh, pustimo to," zareži se kmet nevoljno nad ženo^ „cesar ima ravno čas, se s temi malenkostmi pečati. Stvari je konec in ti stara molči o tem!" Cesar, ki je ves ta razgovor kmeta s svojo ženo slišal, obrne se do kmeta s prošnjo, če je bil že taka dober, da mu je prejšnje prostovoljno odpustil, naj mu izpolni še neko prošnjo. „Zakaj pa ne? Ce mi je le mogoče!" „Prosim, ste mi li toliko naklonjeni, da bi smel biti Vašemu otroku krstni boter." Gospodinja, komaj da je slišala te besede, se je že nagnila prek mize proti cesarju ter mu ponudila roko v znamenje, da mu privoli. „Torej, kdaj smem priti?" vpraša neznani lovec. „Prihodnjo nedeljo," „Ce bodete le prosti službe," pripomni Še kmetij „O, ne bojte se. Bom že gledal, da bom prost službe — pa še nekaj; ali mi dovolite, da smem priti z nekaterimi mojih prijateljev ?" Dnevi do nedelje so hitro potekli, in v nedeljo že na vse zgodaj se je oglasil krstni boter z dvema spremljevalcema. Pa kako? Ne kot kak častnik, ampak v maršalski uniformi s križcem in dragocenimi zvezdami na prsih v spremstvu dveh svojih adjutan-tov. Kmetič, ki ga je takoj spoznal, prestrašil se je, zdrknil pred njim na kolena ter ga prosil, naj mu odpusti. „Pustite, kar je minulo," tolaži ga cesar. „Vi ste popolnoma prav ravnali in jaz sam bodem Vaš zastopnik v tožbi zoper lovca Jožefa Franca, in ta Vas že za naprej zagotovim, da je pravica na Vaš* strani. - Dovolj o tem. Zdaj pa brž h krstu!" popolnoma hladen ; kajti kolero dobi le ta, kdor jo na vsak način hoče imeti. Koz se jaz mnogo bolj bojim; koleri se lahko izognemo, ker vemo, na kak način nas napade. V Rimu smo se je Še vsakokrat v neverjetno kratkem času rešili." Odredbe v Mariboru. Magistrat je odredil, da se morajo osebe, ki so došle v zadnjih petih dneh iz kakega od kolere okuženega kraja ali bodo od tam prišle, ¡takoj pri mest. nem svetu javiti. Naznaniti se morajo tudi vsi sumljivi slučaji obolelosti. Za okužene kraje se smatra južno Italijo in Rusijo. Na Slovenskem Še ni pojavil dosedaj noben slučaj, ki bi bil sumljiv. Liberalni list „Slovenski Narod" je vedel sicer povedati o nekih sumljivih slučajih, toda kmalu se je izkazalo, da tudi v teh resnih stvareh ni liberalcem nič verjeti. Na Češkem in Moravskem so se izkazali vsi slučaji, ki so vzbudili vznemirjenje, kot obolenje na griži. Povsod pa oblasti z največjo strogostjo pazijo na snago in red. Na Dunaju ni več kolere, ker se tudi zadnje dni ni pojavil nobeden slučaj te bolezni. Na koleri obolela Terezija Hof-man se v bolnici vedno bolje počuti. Zdravniki upajo z gotovostjo, da ozdravi. Druge osebe, ki so bile v bolnišnicah na opazovanju, so bile zadnje dni kot popolnoma ozdravljene odpuščene. Iz Ogrske prihajajo iz vseh krajev poročila o koleri sličnili obolenjih, a v nobenem slučaju ni bilo dokazati azijatske kolere. Bolezen je griža. Dne 29. avgusta je bil med potniki na vlaku, ki vozi Gradec—Budimpešta, velik strah, ker je v vozu III. razreda obolel natakar Izak Khon na koleri podobni bolezni. Ustavili so vlak. Navzoči zdravniki so našli, da je natakar jetičen, in da je obolel na enaki bolezni, kakor se pojavlja kot tako-zvana morska bolezen pri vožnji na morju. Pač pa so se pojavili v Nemčiji novi slučaji, ki jih je povzročila bržkone azijatska kolera. Pri dveh osebah, ki ste urmdi v Berolinu, se je to dokazalo. Na Ruskem se kolera vedno bolj Širi. Dne 26. t. m. je obolelo v Petrogradu na novo 60, in umrlo 29 oseb na koleri. V vseh rusko-evropskih gubernijah je obolelo zadnji teden 3860 oseb, smrtnih slučajev je bilo pa 932. Italija. V mestu Barletta v Italiji je dne 27. avgusta o-bolelo na novo 11 oseb. 9 pa jih je umrlo za kolero. — V Andriji se je konstantoval 1, v Spinacola 2 slučaja kolere. V Aivi je 1 na koleri oboleli potnik umrl. V Cerignoli sta obolela dva, in umrl 1 bolnik na koleri. V Trinitapoli so oboleli 3 in umrla dva na koleri. Iz Margarette di Savoy poročajo, se nahajajo v tamošnji bolnišnici 5 kolere sumljivi bolniki, trije so pa umrli; istotako je v San Ferdinando obolela zadnjo soboto ena oseba, umrli pa dve osebi na koleri. Avstrijci smo torej od treh strani, Rusija, Italija, Nemčija, obkoljeni od dežel, v katerih se nahaja kolera. polifiCni ogled. — Vladi prijazni jugoslovanski poslanci iz; Plo-jevega kluba še vedno po listih in shodih rujejo proti ¡državnozbrski obstrukeiji, katero so pred tremi meseci sami z navdušenjem sklenili. Ker preti vlada z razpustom, so se ti značajni politiki ustrašili in začeli trobiti v vladni rog. Nekateri gredo celo tako daleč, da pretijo s svojim izstopom iz Slov. Jednote. Doživeti znamo Še čudne reči, da se bodo bojevali Ploje-vi junaki naravnost za vlado in proti svojim jugoslovanskim tovarišem. „Slovenec" tudi poroča, da je Ploj že med zadnjo obstrukcijo sporočil Bienerthu, da je • proti obstrukciji, čeprav je glasoval za njo in jo tudi izvajal. Tej vesti do danes Še nihče ni oporekal. — Ivan Hribar, ki ni dobil cesarjevega potr-jenja za izvolitev ljubljanskim županom, je bil dne 30. t. m. zopet izvoljen županom. S tem se začne zanimiv boj med mestom Ljubljana in vlado. Sedaj se je že tudi razjasnilo, zakaj ni dobil Hribar najvišjega potrje-nja. Ko je leta 1908 pri septemberskih nemirih vojaštvo ustrelilo Adamiča in Lundra, krivili so te nesreče deželnega predsednika barona Schwarza, češ, da je pozval on vojaštvo in kriv vsled tega nedolžne krvi. Izkazalo pa se je nepobitno, da je prosil župan Hri.bar sam za vojaštvo, in da je torej smatrati on kot morilec Lundra in Adamiča. Toda Hribar ni imel junaštva, da bi priznal svoj greh. Dopuščal je, da se je mlatilo Še nadalje deželnega predsednika. Se več, liberalni junak Hribar je hotel utajiti svoje nesrečno dejanje, vendar ga je predsednik z dokazi ugnal v kozji rog. To grdo, in za vladne in vojaške kroge mučno ravnanje, je uplivalo na najvišje kroge tako, da ni dobil potrjenja. — Na Kranjskem so postavili liberalci za svojega kandidata v novomeškem okraju, ki je vsled odstopa deželnega glavarja Sukljeta izpraznjen, učitelja Engelberta Gangla. Kandidat Vseslovenske ljudske stranke je deželni odbornik J are. Liberalci zatrjujejo, da se bodo vrgli z vsemi silami na okraj. S kakim uspehom, to je drugo vprašanje. — Črna gora. Črnogorska kneževina je postala kraljevina, Njen knez Nikita (Nikolaj) pa kralj. To se je zgodilo zadnjo nedeljo, dne 28. avgusta med velikanskimi slavnostmi. Vsi evropski ¡vladarski dvori so čestitali novemu kralju. Časopisje celega sveta pa z občudovanjem govori ob tej priliki o lepih lastnostih črnogorskega nar da ter o modrosti njegovega vladarja. Kralj Niku.j je izdal razglas na narod, v katerem prosi božjega blagoslova, da bi izvršeno delo služilo velikosti domovine. Razno novico. * Imenovanje. Pravni praktikant pri mariborskem okrožnem sodišču, dr. Henrik Schreiner, je imenovan avskultantom. Osebna vest. Štajerski deželni odbor je imenoval deželnega' živinozdravnika Alojzija Komersa v Cmureku za živinozdravnika v ŽaLeu. * V kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru so bili letos na novo sprejeti iz II. gimn. razreda: Janez Drev iz Smartna na Paki, Janez Granfola iz Sv. Lovrenca v Slov. gor,, Ivan Grebenšek iz Šoštanja, Franc Jazbinšek iz Sv. Vida pri Planini, Janez Luk-man iz Ormoža, Karol Prelog iz Sv. Jurja na Sčav-nici, Janez Veber iz Frama, in Anton Zemljič iz Kapele pri Radgoni; iz III. razreda: Anton Hrastnik iz Dobja; iz V. razreda: Janez GorŠič iz Svetinj. * Dne 8. septembra v Št. Ilj! Vspored slavno-sti otvoritve „Slovenskega Doma" v St. Ilju na praznik rojstva Marijinega dne 8. septembra: 1. Ob 1/i2. popoldne slovesen sprejem došlih društev in gostov na kolodvoru; nato vhod v St. Ilj pred „Slovenski Dom". 2. Ob 2. uri večernice. 3. Po večernicah, pred „Domom" pozdravi došla društva in goste župan gospod Thaler. 4. Blagoslovljenje „Doma". 5. „Lepa naša domovina," godba, 6. Deklamacija. 7. Pesem: „Slovenski Straži." 8. Slavnostni govor: predsednik „Slovenske Straže" prof. Evgen Jarc iz Ljubljane. 9. „Naprej zastava Slave", godba, 10. Nastop „Orlov". 11. Ljudska veselica z raznimi zabavami, petjem, besedami, borbe s konfeti, šaljiva pošta itd. Postavljeni bodo razni šotori: turški bazar, kavarna, cvetlicnjaK vinarna, shramba za pecivo itd. Sodelujejo šentilj-ske, mariborske in okoliške Slovenke. Nastopilo bode več pevskih zborov. Godbo preskrbi dobro znana sp. štajerska godba. Pri siavnosti bodo posebni reditelji, ki se bodo spoznali po belih trakovih. Ce bo vozil poseben vlak iz Ljubljane, se bo to v „Straži" in „Slovencu" pravočasno naznanilo. Več društev iz Slov. goric se pripelje na okrašenih vozovih. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Vsem udeležencem že vnaprej kličemo: Dobrodošli! — Pripravljalni odbor. * Dne 11. sept. vsi v Trbovlje! Ta dam se bo blagoslovil nov „Društveni Dom", ki je tretji na SI. Štajerskem. Kako pa bo zgledala cela reč? Ob S10. uri se bodo zbrali vsi gostje pred cerkvijo, kjer bodo .isti pozdravljeni. Ob 10, uri se bo začelo cerkveno opravilo, cerkveni govor bo imel naš vrli državni in deželni poslanec g. dr. Anton Korošec, nam bo sv. maša. Po cerkvenem opravilu bomo šli pred „Društveni Dom", ki se bo blagoslovil. Tukaj bodemo prisegli, da hočemo ostati zvesti veri, domovini m co-sarju, kakor nas bo navduševal naš državi;; in dež. poslanec g. dr. B e n k o v i č. — Ob 2. ur« pop. bodo v cerkvi pete litanije, oL 544.' uri pa boš v><:d tarn za „Društvenim Domom" na Parašuhovemtrav*i;ku kmečke in delavske mladeniče, kako lepo v redd znajo na-stc. u pri telovadbi. Nastopili bodo krščanski mladeniči Orli, ki hočejo postati enkrat pravi krščanski moiJ-je. Ko bo telovadba končana, se začne ljudska veselica, Torej na svidenje 11. septembra v Trbov'jah! * Draginja. Cene živini so še vedno na višini, seveda z majhnimi premikljaji navzgor in navzdol, kakor je to pri tej trgovini samoumevno. Mesto Dunaj in vlada sta znižala vozne tarife za Dunaj, kjer potrebujejo največ mesa. Zastopniki kmetov so seveda s tem popolnoma zadovoljni, čeprav se spominja- • jo, da vlada ni bila tako nagla, kadarkoli se je Šlo za stiske kmečkega stanu. V kmečkih krogih se pridno agitira za povzdigo živinoreje ter se misli tudi na to, kako spraviti več mlade živine iz drugih krajev v naše hleve. * Denarni polom preti nemški krščansko-social-ni stranki na Koroškem. Monsignor Kayser je vodil veliko sirotišče. Pokrival je stroške z milodari. Ker so bili ti majhni, začel je snovati različna gospodarska podjetja. Začel je lesno trgovino, sezidal pivovarno, postavil hotel itd. Denar je iskal pri celovški zvezi nemških zadrug, kateri je načeloval monsignor Weiss. Ta mu je brez vednosti odbora in proti pravilom posodil 1,900.000 K proti vknjižbi na ta različna podjetja, in sicer na zadnje mesto. Podjetja pa ne nesejo toliko, kakor je bilo proračunjeno. Kayser je prišel tudi v roke nekaterih brezvestnih mešetarjev, in tako preti sedaj koroškim Nemcem velik denarni polom. Weiss je zbežal, Kayser je zaprt. — Pouk za nas: 1. Nikdar se spuščati v podjetja, za katerih vodstvo ni sposobnih in poštenih mož; 2. v denarnih zavodih nikomur zaupati, ampak strogo izvrševati nad-zorovalno pravico. Vsaka zadruga ima nadzorstvo, katero naj vestno vrši svojo nalogo. * Nemška prevzetnost. Tudi najbolj mirna slovenska kri se mora razburiti, če izve za dogodek, kakor se je doigral te dni v Storah pri Celju. Na že-leznično postajo v Storah je bil prestavljen neki slovenski uradnik. Miren človek, ki je prišel v Store, da bi opravljal tamkaj vestno in pošteno svojo službo. Toda nemčurjem je vzrastel greben na slovenski zemlji že previsoko. Posili nemški Storani so pokazali slovenskemu uradniku vrata, nočejo mu dati niti hrane niti stanovanja, ker je uradnik sin slovenske matere, Uradnik mora radi tega hoditi pet kilometrov daleč v Celje jest in spat. Slovenci, tako se dela z našimi sinovi že sedaj na slovenski zemlji. Vzdramimo se! i * Liberalna narodnost. Ker je bil imenovan nadučitelj Heric v Cirkovcah za okrajnega Šolskega nadzornika v ptujskem okraju, so celjski listi sramežljivo zajavkali, da baje Heric ni narodno dovolj zanesljiv. Je pač kri od njihove krvi! Toda zanimi-v jše še pride! Izvedelo se je sedaj, da je neki liberalni poslanec naravnost delal in se trudil za narodno nezanesljivega Herica ter s tem na veliko veselje nemške vlade preprečil imenovanje slovenskega učitelja za nadzornika, za kojega so se potegovali naši slovenski kmečki poslanci. Velika hinavščina pa je, če liberalci Herica javno napadajo, za hrbtom javnosti pa zanj delajo. Vsakemu poštenemu človeku se mora gabiti družba takih hinavcev. * Liberalni šolniki postajajo vsak dan bolj drzni. Na Goriškem se prepoveduje dajati poljubovati Šolski mladini svetinjo sv. Alojzija, vzora krščanske mladine; iz kipov se trga sv. Alojziju lilija, znak nedolžnosti, iz rok in šolskim deklicam se trga svetinji-ca Brezmadežne Device z vrata in se meče v pljuval-nike. Ko slišimo take gi ozovitosti, se nehote vprašamo: Kam jadramo? Pravočasno je treba slovensko krščansko lj,u 2 s s g« £ N 45 ¡s "O ai a"« te >N 'S IN id B >N © S •S c¿ S fe'S8 J J" s «S, m S 0 «d 'S ©j S s § 45 £ S g 'H i .Sä c. r a 10 'S ° ¿£S> .' ¿K mi asa,.. Našim rodbinam priporoidm Muli as ko cikorijo. ™ ti u ti ti h Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni, ;: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvaleacente. Pciiroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških Bprieev&L l. Sepranrali®, o. h dvomi dobavitelj Triesie-S^coila^ Knpl se V !okarnch v steklenicah po pol 1 i K 2*60 in po 446 i 1 A K 4-80. Oementne cevi, iiafeore plošče, sviiijsk« ^«irlia^ korita za oapajatt^ kakor vse druge cementne izdelke, nadalje apno, Portlandov in Romanov cement, vsake vrste opeko ponuja po najnižjih cenah 558 Ferdinand Rogatsch, Maribor ob D., Raiserjeva al. 26. Lesni trgovci pozor! V j ako prijazni vasi na Spodnjem Štajerskem 5 minut od Save oddaljena je na prodaj nova moderno urejena žaga Zraven mlin na dva tečaja, lepi stanovanjski prostori, svinjaki in precej zemlje. Cena 24.000 kron. Naslov pove upravništvo lista. 709 od motorja oddaje 100 kg. po 25 K. Tiskarna m. Cirila ? Maribora. Stran 8, ISKB NONGtDH, 1. septembra 1910,: Največja mizarska in tapetarska trgovina Karol I esiak ■ 551 Tegethofova ulica štev. 19. Pohištva in postelae oprave po najnižjih cenah, mhhm*«»« Cenik in proračun zastonj. Lastna mizarska in tap. delavnica. F. P. Vidic & Komp., Ljubljani tovarna zarezanih strešnikov ponudi vsako poljubno množino isg patent dvojno zarezani strešnik-zakriva i V s poševno obrezo in priveznina nastavkom „sistem Marzola" Bnsjodprtin navzgu! Streha popolnoma vma prid m^Mmi* Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kHf)@ Sff@h S®dlHj@SfL Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki 86 iščejo. "HI® Izjava. Tovarna za Proti neštetim boleznim se priporoča Franzovo žgan° je Dobro, močno Franzovo žganje je neoporekovano najboljše domače sredstvo. Za kolikor boljše in uspešnejše je še potem Franzo-vega žganja preparat, kakor je Szeklerjev gorski 99 Inda-cvet" ki ga ne priporoča le izdelovalec, ampak vsak, kdor ga rabi. Spričevalo za to da: pismo Franca Kossuth-a: Blag. gospod Balazsovich Sandor, lekarnar v Sepsi-azent-Gyorgy. „Proti revmatičnim bolečinam se je izkazalo vnetje z „Inda-cvetom" zelo dobro. Bodite tako prijazni in pošljite mi tri steklenice". Franc Kossuth. Postavno zavarovano „Inda-cvet" zdravilnih zelišč Franzovo žganje ni kaka navadna spritova mešanica, temveč iz Szsklerjevih gorskih zdravilnih zelišč narejen sprit in kot tak ne le najboljši in najuspešnejši, temveč tudi najmočnejši Franzovega žganja preparat. „Inda-cvet" krepi živce in mišice, osveži in okrepi telo in dušo! „Inda-cvet" se dobi pri izdelovalcu Balazsovioh S&n-dor, lekarnar v Sepsiszentgyorgy, kakor tudi v vseh lekarnah, drožerijah in špecerijskih trgovinah. 303 Kilne pase t&sjt bušne obveze, šaspenzorije, pokončne držaje, razne varstvene stroje za telesne poškodbe, umetne noge in roke itd. izdelajo po nitki ceni prva epadnještajer-ska tvrdka Fr. Podgoršek, bandažist, Maribor, Grajska ulic» 1. in kmetijske stroje kakor mlatilnico za škopanje in navadne mlatilnice za roko in gepelj. Rezalnice, gepelj, vejalnice itd. Livarna za železo in medenino. Izdelujejo se miini in žage za vodno in parno moč. Vsa popravila po ceni in točno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Kupuje se po" najboljši ceni staro vlito železo, cink, cin, baker, svinec, t. d. 941 L Pfeifer IS i ? tovarna in livarna v Hocah pri Mariboru. Štefan Kaufmann trgovec i telesom 23 v Radgoni, priporoča» svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. ■liiiiaii Slovenci! * • »j sinte „Slov. Gospodar" Jos. Cretnik Castnapzjava Št. Jurij ob južni železnici stavitelj mlinov in žag, a* kakor tudi izdelovatelj mlinov za rabo na roko, z gepelj em, motorno in parno silo. Slika je posneta po mojem lastnem izdelka, in pošiljam iste na meni znane osebe na 1 mesečni poskus. — Zahtevajte cenike! Marija Mvjcan, Marija Harga in Marjeta Kamenšak, vulgo Šilec, izjavljajmo, da prekličemo in obžaljujemo žalitve, katere smo izustili glede gospoda Franca Kosi in njegovega rajnega sina Janeza Kosi. Ormož, dna 26. avgusta 1910. Marija Majcen, Marija Herga, Marjeta Kamenščak. Častna izjava. Podpisani Jožef Cvetko, posestnik na Pristovi, obžalujem, da sem z izmišljenim sumničenjem žalil gospoda Ivana Kosi, posestnika na Pristovi, prekličem vse obdolžitve kot neresnične ter se zahvalim za odpust kazni. Pristova, 25. avgusta 1910. 697 Jožef Cvetko. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celjn registrovana zadruga, z neomejeno zavezo T lastni hiši: „Hotel pri belem volu66 (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje obrestuje hranilne vloge po 47»% brez vsakega odbitka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge in jih obrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom domače nabiralnike na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K. posojuje na zemljišča po 5% do 5 1/2°lo, ter na zastavo vrednostnih papirjev in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zarodih ali osebah prevzame v svojo last proti povrnitvi malenkostnih gotovih stroškov. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke. I Za vplačila po poŠti se dajejo zastonj pošt. hpanllnlčne položnici Uradni dan s vsak torek in petek dapoldne, sss Vprašanja in prošnje se sprejemajo rsali dan, umm praznite dopoldne od 8.-12. ter od 3.-5. are popoldne. Iidajatelj in ulofeiik: Katoliško tU kovno družtvo, Odgovorni urednik: Fran Rikovlč. Tisk tiskarna Sv. Cirila v Mariboru.