Izhaja vsako sredo. Cene: Letno D n 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene Inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, */« strani Din 250.—, It$ stran: Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1,—.
»Jaz se<m živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom jaz dal, je moje meso za življenje sveta (Sv. Jan. 6, 51).
8. IX. 1©34
»To je moje telo, ki se za vas daje; to le-lajte v moj spomin« (Sv. Luka 22, 19.)
»Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolilkorkrat boste pili, v moj spomin« (I. Kar. 11, 25).
vharističnemu
Vera v božjo prisotnost med ljudmi je ozadje vseh religij. Poganstvo ni bilo nič drugega nego mogočen klic človeštva po Bogu, ki ga je zgubilo, ki se mu je skril za za-storom stvarstva. Zato je človek gradil svetišča, da bi Bog v njih prebival, postavil oltarje in podobe, da bi imel Boga v svoji bližini. Zato so narodna svetišča bila vsakemu narodu podlaga in osredje narodne moči in veličine. V popolnejši meri je starozavezni tempelj v Jeruzalemu bil središče judovskega ljudstva, ker tukaj je bival pravi Bog v Najsvetejšem, javljajoč se pod simbolom oblaka, ki je počival nad skrinjo zaveze. Tukaj je bilo srce ljudstva, ki je tukaj iskalo in našlo svojega Boga. V najpopolnejši religiji, v krščanstvu, mora Bog biti prisoten na najpopolnejši način: resnično in bistveno. To svojo prisotnost je Bog človeštvu naklonil z včlovečenjem svojega Sina.. Včlovečenje je največja dobrota, ki jo je Bog skazal človeštvu. Bog svojih dobrot ne umakne. Preden se je Zveličar vrnil k nebeškemu Očetu, je rekel užaloščenim učencem: »Ne bom vas zapustil sirot. Prišel bom k vam« (Jan. 14, 18). V to svrho je njegova modrost našla pot, ki jo je izbrala njegova ljubezen, pot še večjega ponižanja, kot je bilo včlovečenje. Prisoten je resnično in bistveno kot Bog in človek pod najpreprostejšo, najnaravne.išo in najnavadnejšo podobo na zemlji, pod znakom hrane in življenja, pod podobama kruha in vina, prisoten je v Evharistiji.
Zakrament sv. Rešnjega Telesa je do vršen je in polnost dela odrešenja, dela ljubezni božje. S svojim rojstvom nam je Sin božji postal tovariš, zgled in luč na poti zemeljskega življenja; s svojo smrtjo je postal zadostilna daritev za naše grehe; v Evharistiji pa je pričujoč kot naša tolažba, naša hrana, naša radost, naša sreča. Po novozakonskem duhovstvu, ki ga je ustanovil pri zadnji večerji, Se je Gospod popolnoma dal cerkvi s polnostjo milosti ter je vse duhovno bogastvo, ki teče človeštvu iz njegove smrti, izlil cerkvi v naročje. Njegovo življenje in trpljenje, njegova smrt in njegovo vstajenje, njegovo ponižanje in njegovo zmagoslavje — vse to se prikazuje na naših oltarjih ne kot spomin in v podobi, marveč resnično, stvarno, bistveno. Tako zahteva človek, )ki noče več biti daleč proč od Boga, kateri je med nami prebival. Tako zahteva človeško srce. Človek trpi ter se bori. Zato ga vleče k Zveličarju, ki se mu pojavlja ne v sijaju veličja, marveč v obliki ponižanja, ki se zanj pri sv. maši nekrvavo daruje, kakor se je krvavo
daroval na križu. Človeško srce, obremenjeno z grehom in krivdo, se zateka k evharističnemu Bogu, ki je med nami ne kot pravični sodnik in kaznovalec, marveč kot Jagnje božje, iki odjemlje grehe sveta. Človeško srce, stiskano in strto od trpljenja in bolesti, hiti po pomoč k njemu, ki vabi: »Priidite ik meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil« (Mat. 11, 28), in ki daje zagotovilo: »Zaupajte, jaz sem svet premagal« (Jan. 16, 33). Evharistični Kristus je Kralj naših sre. Pri sv. obhajilu prenese ta kralj svoj prestol iz tabernaklja v naše srce.
Kralj je naših src ne samo v posameznosti, marveč tudi v celokupnosti. Kristus je Zveličar ne samo posameznikov, temveč tudi narodov, ki tvorijo njegovo duhovno telo, njegovo cerkev. Po posameznikih se duh in milost našega Zveličarja izliva v dušo naroda. Tako postane evharistični oltar svetišče vsega naroda, studenec žive vode, vrelo narodove moči in kreposti. Na oltarju, kjer prebiva »prvorojeni izmed bratov« na križu in obenem na prestolu, se narodu prikazuje njegov zgled, njegova prihodnost in vsa njegova zgodovina. Betlehem je tukaj in Golgota: ponižen in ubog, kakor je bil položen v betlehemske jaslice in kakor je visel na križu, prebiva Odrešenik v Zakramentu. Tukaj spoznava naš narod skrivnost svojega lastnega ponižanja, zapostavljanja in trpljenja, ki je z njim napolnjena njegova zgodovina. Semkaj je polagal ter polaga naš narod svoje trpljenje in Zveličar, »mož bolečin«, ga sprejema ter ga narodu vrača z bogatim blagoslovom in z zmanjšano pezo. Vsakdanja daritev Gospodova pri sv. maši je vzgojila narod k duhu daritve in žrtve in Gospodova roka je nevidno blagoslavljala ter blagoslavlja narod po rokah duhovnikov, sinov našega naroda. Ob močni Gospodovi roki se je oko naroda od križa obračalo k »stavljenemu in češčenemu« grobu, iz katerega je Zveličar zmagoslavno vstal: v slavi in lepoti Gospodovega telesa, nekdaj od borb utrujenega in od bolečin strtega, je naš narod vedno gledal upapolno podobo svojega lastnega vstajenja. Kristus je večni Kralj našega naroda.
Hvaljen in češčen bodi najsvetejši Zakrament zdaj in vekomaj!
Pozdravljen narod, ki skazuje te dni po svojih zastopnikih Kristusu — evharističnemu Kralju čast, vdanost in ljubezen!
Nemčija zahteva večletno odložitev plačil ali moratorij. Predsednik nemške državne banke in gospodarski diktator Nemčije dr. Schacht je govoril na mednarodni konferenci za agrarno znanost v kopališču Eilsen. Schachtje zahteval pri tej priliki večletno odložitev plačil nemških dolgov.
V Združenih državat Severne Amerike stavka blizu en milijo? delavcev, ki so nameščeni po tvornicah za bombaž, umetno svilo in volno. Oblasti so izdale varnostne odredbe, da bi preprečile prelivanje krvi. Po vseh tovarnah so nameščeni močni oddelki vojaštva s strojnicami in z bombami za solzen je.
Rusija se trudi, da bi si priborila vstop v Društvo narodov. Proti vstopu
Za čiščenje krvi
EBEES&m, in proti slabi prebavi zahte-¡^■namn» va^te v lekarnah izrecno
„Plamnka"
čaj Bahovec
v plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca:
APOTEKA Mr. BAHOVEC
Ljubljana
871
Reg. br. 76 od S. II 32
Rusije v Društvo narodov so nekatere države in med temi predvsem Belgija ter Nizozemska, ki zahtevajo od Rusije kot pogoj za vstop obvezo, da ne bode uganjala komunistične propagande po drugih državah. Posredovalno vlogo med Rusi in opozicijonalnimi državami sta prevzeli Francija in Angleška.
KATOLIŠKEM
Brezposelni zidajo cerkev. Socialistom in marksistom to kajpada ni prav, ker ne marajo cerkva. Ko je pariški nadškof kardinal Verdier organiziral akcijo za zgradbo cerkva v pariški okolici, so socialistični listi v vseh jezikih to obsojali. Rdečkastim kolovodjem ni nič mar, ali dobijo brezposelni delo in zaslužek ali ne, pri srcu jim je samo sovraštvo do vere in cerkve, vprašanje brezposelnosti pa rešujejo z zabavljanjem, s hujskanjem in z votlimi frazami. V Katovicah pa so ljudje tako pametni, da se ne brigajo ne za socialistične zabavljivke ne za njihove fraze. Katoliški verniki so ponudili brezposelnim zidarjem, delavcem in dninarjem delo: gradnjo nove cerkve, in brezposelni so se dela z veseljem poprijeti. Pod vodstvom škofa se nabirajo sredstva, ki naj krijejo vse stroške. Zaposleni delavci dobijo plačilo, hrano, ki se kuha v Škofovi hiši, celo obleko in obutev za delo, da štedijo z lastno obleko. Zapo-slenci se zbirajo vsako jutro in vsak večer k skupni božji službi. ■
Prvi katoličan v indijski vladi. Advokat Pannirselvam je prvi indijski katoličan, ki je postal član vlade, katera je kajpada odvisna od angleške nadobla-sti. Vstopil je kot član v vlado v pokrajini Madras, ki šteje 47 milijonov prebivalcev. Ta dogodek je vzradostil katoličane ne samo v Madrasu, marveč širom Indije. Pannirselvam uživa velik ugled ne samo med katoličani, marveč med Indijci sploh, pa tudi med Angleži. Ko sta bili znani dve konferenci v Londonu (konferenci okrogle mize), kjer se je razpravljalo o indijskih zahtevah, je bil Pannirselvam edini zastopnik kr ščanskih Indcev. Ko se je vračal iz Londona, je obiskal Rim. Pri tej priliki ga je sprejel v posebni avdienci papež Pij v prisotnosti angleškega poslanika pri sv. Stolici. Novi minister je dejaven katoličan ter spada med najodličnejše člane katolištva v južni Indiji.
Staroslovenska maša v Avstraliji. V
Evropi opažamo dejstva, ki dokazujejo, kako tudi v katoliških krajih ali takšnih, ki se imenujejo katoliške, nazaduje izvrševanje pristno krščanskih načel pravičnosti in ljubezni. Celo v področju verstva se ta načela teptajo in gazijo. Cerkve se izrabljajo v poitalijančenje ali ponemčenje slovenskega, odnosno hrvatskega naroda. Tako je poganski nacionalizem pomešal pojme med kato-ičani in tudi v glavah tistih, ki so med njimi vodilni. V drugih celinah zemlje hvalabogu poganstvo nima takega vpliva na mišljenje in čustvovanje katoličanov, četudi tamkaj živi še veliko število pravih, nekrščenih poganov. V dokaz bodi navedena Avstralija. V tem delu sveta sredi ogromnega oceana se je nedavno služila v župniji Vannero sv. maša v staroslovenskem jeziku. V tej župniji prebiva mnogo hrvatskih izseljencev iz Dalmacije. Dušno-pastirsko službo opravlja med njimi duhovnik dr. Goody, ki je angleške narodnosti. Ko je študiral bogoslovje v Rimu kot go jenec Propagande (papeškega zavoda za razširjenje vere), se je učil hrvatskega jezika, dobro vedoč, da ga bo potreboval za hrvatske naseljence v Avstraliji. Pred dvema letoma je bil v Dalmaciji, kjer se je v dobi enoletnega bivanja popolnoma naučil hrvatskega jezika; obenem se je naučil sv. mašo pevati v staroslovenskem cerkvenem jeziku. Ko se je vrnil v Avstralijo, je zapel sv. mašo v staroslovenskem jeziku v ogromno veselje katoliških Hrvatov, ki so med sv. mašo prepevali v domačem jeziku lepe cerkvene pesmi. Službeno glasilo pertske nadškofije v Avstraliji, ki o tem dogodku obširno pojoča, tudi omenja veliko radost hrvatskih izseljencev, katerim so se — zlasti ženskam — zasol-zile oči, ko so prvikrat v Avstraliji sli šali, kako se pojejo njihove pesmi v je ziku, ki je nerazdeljivo združen z njihovimi starimi župnijskimi cerkvami. In vrnili so se jim spomini na njihove vasi vzdolž slikoviti dalmatinski obali in vsak posameznik je dal po sv. maši duška svojemu navdušenju z medseboj nim rokovanjem in čestitkami. Sv. maše se je tudi udeležil nadškof-pomočnik,
ki je poten? številno zbranim otrokom podelil zakrament sv. birme ter je končno v prisrčnem govoru izpodbujal navzoče, naj se z vsemi močmi trudijo, da ohranijo verske tradicije (izročila) svojega naroda. Tako V Avstraliji. Kakšni spomini pa se spričo sedanjih razmer vzbujajo Slovencem in Hrvatom v Italiji in koroškim Slovencem?! Evropa naj se gre učit v Avstralijo!
Slovenskim in hrvatskim udeležencem evha* risiičnega kongresa v Buenos Airesu. Slovenski pripravljalni odbor 32. mednarodnega ev-: haristienega kongresa v Buenos Airesu je določil, da priredi po končanem kongresu 17dtie-vno potovanje slovanskih udeležencev širom eele Argentine. Izlet se bo vršil, ako se prigla-i si najmanj 25 udeležencev. Ker spada doba izleta v argentinsko spomlad, je mnogo upanja, da bomo imeli najkrasnejše vreme. Izlet bo ves čas spremljal izobražen Slovenec, ki govori razne slovanske jezike, biva že nad 20 let v Argentini ter bo spotoma tolmačil udeležen* cem vse zanimivosti prepotovanih krajev. Ker stoji danes argentinska valuta silno nizko —i 1000 Din = 90 pezov — bo prišel izlet razme-: roma silno poceni. Cena celemu izletu je pro-' računana na 340 argentinskih pezov, kar bi bilo po današnjem kurzu okrog 3770 Din. V tej svoti so všteti vsi stroški potovanja, izvz. pijačo, ker je tozadevno težko pogoditi oku3 udeležencev. Všteti so v tej ceni: vožnja po argentinskih železnicah v posebnih vagonih I. razreda. Prenočevanje v vlaku v spalnih vo-> zovih in hrana v vlaku v jedilnih vozovih. Istotako so všteti vsi stroški za hrano in stanovanje v hotelih ter stroški za vožnje v avtomobilih. Izlet se prične v Buenos Airesu v pondeljek dne 15. oktobra t. 1. ter se konča v Buenos Airesu v sredo dne 31. oktobra Rok za priglasitev traja da 30. septembra. Do tega dne je potrebno, da je sprejela »Banco llolandes, Buenos Aires«, kot priglas protivrednost najmanj 1000 Din. Ostanek se potem izplača po prihodu v Buenos Aires v slovanskem oddelku istoimenovane banke. Kdor se priglasi pozneje, se mu ne more garantirati udeležba, ker mora biti število udeležencev 14 dni pred odhodom natančno določeno. Zato je priporočljivo, da se priglasi s predmakazitom pošiljajo dotični banki brzojavno s pripombo »pro excursion eslava«. — Slovenski odbor za 32. mednarodni evharistični kongres, Calle Aval o« 250, Buenos Aire«, Argentina.
Duhovne vaje za fante. V Domu duhovnih vaj pri Sv. Jožefu nad Celjem so se dekleta in žene pridno udeleževale zaprtih duhovnih va.j. Vsaj jih je bilo včasih do 50. Dne 6. septembra se prične tečaj zaprt'h duhovnih vaj za fante do 10. septembra, kakor je bi.lo v »Nedelji« m »Slovenskem gospodarju« že večkrat javljeno. Torej fantje porabite to lepo priliko za zaprte duhovne vaje in se prglasite! Nekaj jih je že priglašenih. Vzdrževalnina je le 75 Din. Včasih je prišlo na duhovne vaje k Sv. Jožefu do 300 fantov iz vseh delov Sloveinije.
Nsš mm med izseljenci.
V »Slov. gospodarju« smo že poročali, da je obiskal lavantinski škof dr, Ivan Tomažič naše izseljence v Nemčiji, na Holandskem ter v Belgiji. Vla-djka je bil sprejet povsod navdušeno ter prisrčno. Oblasti so mu šle na roko, odlični zasebniki so mu dali na razpolago avtomobile in naši izseljenci so se udeleževali škofovih pridig, nagovorov ter sv. maš polnoštevilno a

spodbudno pobožnostjo. Škof je čul parkrat iz ust nemških duhovnikov o zvestobi Slovencev katoliški veri, uda-nosti dušnim pastirjem in v tolikih slučajih požrtvovalnem izpolnjevanju verskih dolžnosti. Škofa, ki se je mudil med izseljenci od 15. do 23. avgusta, je spremljal mariborski kanonik g. dr. J. Mirt.
škof v Nemčiji.
Dne 15. avgusta ¿o je pripeljal vla-dika iz Kölna v romarsko cerkev v Ke-velaeru, kjer se je udeležilo škofove pridige in sv. maše nad 5000 Slovencev in drugih romarjev. Za Kevelaerom je obiskal nadpastir Gladbeck, kjer je bil slovesno sprejet tu d*, od nemškega prebivalstva in je imel nagovor v slovenskem ip nemškem jeziku. V Gladbecku je slavilo Društvo sv. Barbare 251etnico in je pripel ob tej priliki g. kanonik dr. Mirt 14 jubilantom društva društvena odlikovanja v spomin njihovega 251et-nega delovanja v društvu.
Za Gladbeckom je sledil obisk Slovencev v Ilambornu ter Meerbecku, kjer so bili slovesni sprejemi, škofove pridige ter maše.
Treba še posebno povdariti, da je izrazil nemški notrajni minister svoje veselje nad tem, da obišče škof dr. Iv. Tomažič slovenske delavce v Nemčiji.
Na potovanju po Nemčiji je pose-til nadpastir velikega prijatelja vestfal-skih Slovencev g. vikarja Tensunderna v Hoeveln in škofa pi. Galena v Mün-stru, v čigar škofijo spada večina vest-falskih Slovencev.
V	Hambornu je prelat Voss posebno povdaril, da so slovenski rudarji dobri katoliki in zato priljubljeni ter na dobrem glasu pri nemški duhovščini in prebivalstvu.
Nadpastir v Belgiji in Hclandiji.
Posetu Nemčije sta sledila obiska naših rojakov v Belgiji ter Holandiji, kjer je bil škof gest jugoslovanskega konzula v Heerlenu,.g. I. Duponta. Središče naših holandskih izseljencev je v Heerlenu, kjer se je mudil škof 17., 18. in 19. avgusta.
Nedelja dne 19. avgusta je bil velik praznik naših rudarjev v Holandiji. Ta dan so sprejeli našega škofa župan mesta Heerlen ter zastopniki državnega rudnika in uradov. Po cerkvenih slovesnostih se je vršii poseben pozdravni estanek z izseljeniško razstavo.
Popoldne 19. avgusta se je odpeljal Škof iz Heerlena v Belgijo v Winterslag, kjer so ga sprejeli naši delavci, ki »o raztreseni po raznih belgijskih rudnikih.
V	pondeljek dne 20. avgusta je obiskal škof delavske kolonije, kjer prebivajo naši izseljenci, ter belgijsk. škofa v Roermondu. Bil je tudi v belgijski prestolici Brüssel ter v več drugih belgijskih mestih.
Zaključek škofovega bivanja v inozemstvu je bil obisk znamenitih pasi-jonskih iger v Oberammergau.
Dne 27. avgusta zvečer se je vrnil vla-dika nazaj v Maribor v prijetni zavesti, da je bil dobrodošel našim ljudem v tujini in mu bodo ostali izseljenci hvaležni za obisk in za duhovne dobrote, katere jim je delil.
Veličastveno glasbeno delo »Mesija«, ki opisuje življenje Kristusovo, se izvaja o priliki evhari-
stičnega kongresa v Mariboru. Sodelujejo: solisti gospa Lovšetova, gospa Golo-bova, gospod Darian in gospod Neralič, nato pevski zbori: Celje, Št. Lenart v Slov. gor., Ljutomer, Ptuj in Maribor, vojaška in mariborska godba. Vseh sodelujočih okrog 200 oseb. Dirigira: Janez Ev. Gašparič. Koncert se vrši v
veliki dvoraniiUnion#
dne 7. septembra t. 1. zvečer ob S. ari in dne 8. septembra popoldne ob 4. nri.
Ker vlada za koncert veliko zanimanje, storite prav, ako naročite vstopnice pravočasno. V pred-prodaji so: Prosvetna knjižnica Aleksandrova cesta 6, po pošti pa se naročajo na naslov: Gdč. Mara Pohar, blagajničarka »Maribora«, Maribor, Koroška cesta 5.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da so šle slovenskemu škofu povsod, kjer se je mudil, na roko oblasti in so pokazale
s tem spoštovanje do katoliškega škofa in Cerkve.
Osebne vesti.
Nova sv. maša. V nedeljo dne 2. septembra je primiciral v baziliki Matere Milosti v Mariboru p. Janez Kolednik, redovnik trapijtovskega samostana v Rajhenburgu. Novomašnik je rojen v Mariboru. Novomešnih slovesnosti sta se udeležila lavantinski škof dr. Ivan Tomažič in šibeniški škof.
Duhovniške vesti. G. dr. Anton Tr-stenjak, kaplan v Kamnici pri Mariboru, pride za spirituala v mariborsko deško semenišče. V Kamnico je prestavljen g. Franc Lasbacher, kaplan v Voj-niku. Iz Ruš je prestavljen g. kaplan Ivan Črnoga v Dravograd. V Ruše pride novomašnik Karol Pepelnjak. G. dr. Maksimilijan Držečnik, ki je končal bogoslovne nauke v Rimu, pride v Celje za kaplana. G. Ignacij Paluc je nastavljen za kuplana v Prihovi pri Konjicah. G. novomašnik Ivan Koren iz Slovenske Krajine je prišel za kaplana k Mali Nedelji. G. Franc Kač, novomašnik, pride za kaplana v Stari trg. Jožef Berden, novomašnik, v Dolnjo Lendavo. Franc Mrkač v Žalec. Jožef Mlakar
Evharisticni kongres
Vam bo dal priliko, da lahko ugodno nakupite za ženske in moške obleke, plašče, gotovo in po meri ter drugo manufakturno blas,o, vse v največji izbiri v veletrgov ni 905
ANTON PSMUN, Naribor,
Gosposka ulica 10. Oglejte si izložbe tudi v hodniku!
v Prevalje in Franc Šostarec k Svet. Trojici v Haloze. Ivan Orel, kaplan v Prevaljah, je prestavljen v Vojnik, AdL Adamič iz Črne k Mariji Snežni, Ivan Rojht iz Marije Snežne v Črno. G. Ivan Mak, kaplan v Dravogradu, je nastavljen za župnika pri Sv. Petru na Kronski gori. Bolezenski dopust je nastopil Danijel Halas, kaplan v Dolnji Lendavi.
Znani g. župnik in rodoljub umrl. V Kortah na Koroškem je umrl 28. avgusta tamošnji g. župnik Ivan Nagel. Preminuli se je rodil leta 1861 v okolici Ptuja. Mašniško posvečenje je prejel leta 1885 in bi bil drugo leto zlatomaš-nik. Pokojni je bil dober duhovnik, narodnjak in priljubljen pri vseh, ki sc ga poznali. Ostani mu ohranjen med Slovenci časten in hvaležen spomin!
Nesreče.
Lovil drva in utonil. Pri novem mostu na Mariborski otok pri Kamnici je utonil pri vlačenju hlodja ter drv iz narasle Drave posestnik in zidar Andrej Križaj, oče treh nepreskrbljenih otrok. Nesreč? se je zgodila pričo žene, ki je pomagala možu spravljati iz Drave plavajoči les.
Požar. V Dobrovcih pri Račah je izbruhnil požar na hiši posestnika Karla Premzla. S hiše je preskočil ogenj na gospodarsko poslopje istega posestnika in na gospodarsko poslopje soseda Štef. Beneša. Zgorela so tri poslopja, gasilci so preprečili še večjo nesrečo.
Polna šupa drv je pogorela v soboto pozno zvečer v Mariboru na Koroški cesti. Škoda znaša 10.000 Din.
Smrtna nesreča. Na cesti pri Sloveni gradcu je zadel kolesar Ivan Borovniil iz Pameč ob avtotaksi Filipa Streit i? Dravograda. Sunek je pognal 261etnega
Obiščite znano najboljšo
špecerijsko trgovino WEIS JOSIP, Maribor, Aleks. c. 29.
j) »iiiiiiii>rii-»w»> ....................._H »«» n».i.<» ■ Kin— —<
tikatoliški, da ponižuje katoliško du-hovstvo ter slika človeka kot moralnega slabiča, ke se z njim nečista poželji-vost igra kot mačka i; miško. Ali misli »Domovina« s takim čtivom dvigniti moralno kakovost naše mladine? Da pa smatra takšno čtivo ikot mladimi primerno, dokazuje s tem, da vabi svoje naročnike, naj si naročijo ta roman, ki je izšel v ponatisu in iki ga dobe po znižani ceni, ako se pravočasno oglasijo. Poleg naročnikov so te ugodnosti »izjemno tudi deležne podeželske knjižnice«. Ta književno-propadli roman imenuje »Domovina« »prelepo ljubezensko zgodbo« in »knjigo trajne vrednosti«. Lepa ljubezenska zgodba, ki konča s samomorom obeh »človekov«. Ali želi »Domovina«, da bi med slovenskim ljudstvom bilo mnogo posnemovalcev take »prelepe ljubezenske zgodbe«? — Svarimo mladino! Starši, bodite na braniku!
Zahvala. Dne 4. ju ¿ja mi je požar uničil hišo. Zavarovano sem dmel pri Vzajemni zavarovalnici, ki je škodo takoj ocenila in mi zavarovalnino brez odbitka izplačala. Dolžnost mi je, da se ji tem potom za kulantno postopanje zahvalim in to domačo zavarovalnico vsakemu najtopleje priporočam. — Šmartno ob Pa-ki, dne 12. avgusta 1934. Anton Hramec.
Napad čebel. Čebelar z Brega pri Ptuju je pripeljal čebele na pašo blizu Slovenje vasi in jim je vzel poprej med. Razi jut ene čebele so napadle dva panja čebel, iki so bile last posestnika g. Hertiša. Pobile so čebele ter izropale med. Na bližnjem dvorišču so opikale smrtno več kokoši ter psa. Lotile so se celo nekaterih odraslih ljudi in jii'h močno opikale.
Borov-iiik-a ob trdo cesto, kjer je obležal s prebito lobanjo. Avtotakser je prepeljal smrtino nevarno poškodovanega v slovenjigraško bolnico, kjer je podlegel poškodbi.
Ogenj je izbruhnil v hmeljski sušilnici g. Flajsa v Žalcu. K sreči so domači ogenj pravočasno zapazili, a vendar stušilna naprava je povsem uničena.
Sreča v nesreči. Gorenjski potniški ;vlak, ki je odpeljal iz Ljubljane dne 29. avgusta ob 12. uri opoldne, sta vlekli im porivali dve lokomotivi. V bližini Radovljice sta iztirila oba stroja in se prevrnila v breg. Lahko ranjena sta oba kurjača.
Otrok utonil. Na Kosičah nad Kamnikom je utonil dveletni Janko. Otrok je zašel na vrtu v jamo za nabiranje vode, iz katere so potegnili fantka kot utopljenca.
Udar strele je uničil gospodarsko poslopje posestnika Antona Rezeca v Št. Rupertu nad Laškim. Škoda znaša 50 tisoč Din, zavarovalnina 6000 Din.
Čudna pota strele. Dne 1. avgusta se je nahajal kmet Jernej Klemene iz Z g. Šiške pri Ljubljani z vozom na svoji njivi ob vihranju nevihte. Na vozu so bili hlapec, sestra kmetove žene, njegov sedemletni siniko ter dekla. Udar strele je ubil oba konja ter psa, ki je Stal poleg. Omamilo ie hlapca, deklo in sestro gospodinje, da so jih morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Nepoškodovana sta ostala gospodar in njegov sinko.
Rasne novice
»Domovina« pojmuje svojo prosvetno ln vzgojno nalogo, ki bi jo imela vršiti med ljudstvom, v tem smislu, da objavlja prevode književno-propadlih romanov in povesti. Objavila je prevod romana »Dva človeka« nemškega pisatelja Riharda Vossa. V svoji številki z dne 15. avgusta smo o tem romanu podrobnejše govorili ter dokazali, da je roman po svoji vsebini sknrinskoz ^ro-
Avstrijski kancler Schuschnigg v Florenciji na obisku pri Mussoliniju. Na tej sliki vidimo spredaj kanclerja in Mussolinija.
G. Jernej Frangež, konzist. svetnik in župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici, je slavil zadnje dni 751etnico.
Na Bolgarskem so od k rili spomenik kot spomin na osvoboditev izpod turškega jarma leta 1877. Spomenik je v Sipka
prelazu.
Ukradena krava opešala na potu. F.
Razpotniku, po domače Mivcu, posestniku na Poretju pri Trbovljah, je ukradel tat iz hleva kravo. Gnal jo je proti Ojstrem, kjer je krava onemogla in je tekom noči povrgla. Lastnik je dobil nazaj ikravo in teleta.
Strahovita eksplozija. V mestu Can-pane, 80 km od argentinske prestolice Buenos Aires, so eksplodirala skladišča surovega olja, last podjetja »Standard Oil Compagny«. Zletelo je v zrak nad
Nemška motorna ladja »Schwabenland«, ki bo služila vzdrževanju zračnega prometa med Nemčijo in Južno Ameriko.
poldrugi milijon litrov petroleja. Eksplozija je povzročila porušen je hiš, večjih javnih poslopij in požar. Nesreča je zahtevala mnogo mrtvih ter ranjenih.
Domače pletenine, zlasti nogavice, dokole-nice, sviterje posebno cenimo ter jih varujemo kot nekak zaklad, ker vedno bolj izginjajo, ker primanjkuje volne za te izdelke, ki se izdelujejo v malih množinah. Letošnja razstava ovac na ljubljanskem velesejmu naj poživi rejo teh živali, da bomo pridelali vsaj za domače pletenine, ki so toliko cenjene, dovolj fine volne. Obiščite naš.o razstavo ovac in koz ter se •pre-' pričajte, da imamo doma dobro pasmo, ki nam daje volno za te pletenine. Razstava se vrši cd 3. do 10. septembra t. 1.
Znižanje šolnine. Vsled poostrene gospodarske krize je Legatova trgovska šola v Mariboru znatno znižala šolnino. Pojasnilo se dobi v Slovenski ulici 7. Šolski programi brezplačno. Legatova šola je radi svojih izbornih učnih uspehov zelo priporočljiva.
Dr. Marinič ordinira zopet redno od 9. do 11. in od 14. do IG. ure, Maribor, Trubarjeva ulica 11.	893
Varčna gospodinja pere vedno le z Zlatoro-govim milom, ker si vsled njegove izdatnosti prihrani denar in ker je radi njegove velike čistilni moči kljub manjšim stroškom njeno perilo vedno lepo in čisto. Gospodinja, ki zna obračati denar, trdi: Le Zlatorog milo da belo perilo!« In to je tudi res. Samo enkrat preiz-kusiteZlatorogovo milo in nikdar več ne bote prali drugače kakor le z Zlatorogom. Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le i-!atorogovo milo!	847
Čitanka za prvi razred. Dosedaj vpeljana Wi-drova čitanka za prvi razred je pošla. Na razpolago je še Majcenova »Prva čitanka«. Priporočamo vsem šolskim vodstvom, da naročijo to knjigo, katere cena je samo 5 Din. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Stvarni pouk v prvem razredu. Strokovnja-ška knjiga, ki jo potrebuje vsak učitelj, kateri uči v prvem razredu, je še nekaj izvodov na razpolago. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Križ na Donački gori. V spomin 19001etnice odrešenja naj stoji križ na Donački gori. Kupujte razglednice tega spomenika in knjižico:
Preki sod.
Na svetu je mnogo ljudi, ki zaslužijo v [vojni. Resnica je, da ,so prodajali v zadnji (vojni z Japonsko ne-hateri veletrgovci kitajski armadi: puške, g katerimi ni bilo mo-(goče streljati; nnI:forme, ki so razpadle v ;capije, če se jih je vojak samo dotaknil; obuvalo, katerega bi hila zavrnila celo voj-pka Liiiputancev. Kitajska vlada je grozila ¡brezvestnim dobaviteljem s hudimi kazni-¡mi. Vse grožnje so bile zastonj. Slednjič je sklenilo najvišje vojaško poveljstvo, da bo zahtevalo vojne dobič-Ikarje pred preki sod. Trgovec iz mesta Kanton Ili-Sen-Li je pri-generala
»Ob solnčnem vzhodu«, ki jo je spisal dr. Mer-har. Razglednice so po 1 Din, knjižice.po 5 Din. Čisti dobiček gre za spomenik. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladkoseč-nosti, izboljšuje naravna »Franz Josefova« voda delovanje želodca in črevesja in trajno pospeši prebavo.
EVHARISTIČNI KONGRES.
Vsem, ki pridejo na kongres, pa nameravajo o tej priliki nakupiti v Mariboru kaj blaga, priporočamo, da obiščejo trgovino Franjo Klanj-šek, Glavni trg 21. Tam se dobi po zelo ugodni ceni prvovrstno blago kakor n. pr. štofi, kam-gaini, cajgi, volneno in cvirriato blago, belo in pisano platno, porhati, flaneili, robci, nogavice itd. Pa tudi prvovrstno usnje in nepremočljive podplate kupite tam ceneje kakor kjersibodi. Trgovine bodo na praznik dopoldne odprte. Ne zamudite te ugodne prilike!	912
Hermes enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva, Maribor, Zrinjskega trg, vpisuje dnevno, Zahtevajte prospekte. 687
Obžalovanja vredni slučaji.
Požigalčeva roka na delu na Dravskem polju. Podtaknjen ogenj je upepe-lil v Spodnji Gorici pri Račah gospodarsko poslopje posestnika Mihaela Kranjc. Škoda znaša 30.000 Din. V Spodnji Pol-skavi je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Franca Holiena. S poslopjem vred je zgorelo žito, krma, poljedelski stroji in težka svinja. Škodo-cenijo na 60.000 D. Isto noč kakor Hohe-nu sta pogoreli istotam lani in predlanskim posestnici Mariji Kotnik ter Marija Šober.
Januš Goleč:	8
Lov na zaklade.
Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja.
Naš obup je postal še večji, ko smo opazili, kako se je drevesni orjak, ki nas je bil poprej razdvojil in iz kojega območja smo se hoteli osvoboditi, naenkrat zasukal in odplaval proti sredini reke. Ko bi se le bili oprijeli njegovih vej, bi nas bil potegnil seboj! Zamudili smo rešiteiv! Naša prizadevanja, da bi dosegli drevo, so bila brezuspešna. Vrtinčasto valovje je zagrabilo naš čoln in je začelo z njim plesati v velikem kolobarju krog glavnega vrtinca.
Žakiical sem tovarišema, naj se poženeta v vodo, predno nas bo pogoltnil vrtinec, in naj poskusimo s plavanjem doseči kako drevo, ki nas bo poneslo na obrežje. Kako je uspelo meni, da sem se pognal do veje, s koje pomočjo sem se potegnil na deblo, mi je nerazumljivo.
Naenkrat sem sedel na zibajočem se drevesu, obdan od vrtuljastih valov. Ozrl sem se po tovariših v čolnu, ki se je sukal v vedno ožjih krogih krog vrtinca. Tovariša, ki sta stala v čolnu, sta mirno opazovala ta ples in vendar sta se nahajala v položaju, iz katerega ni bilo rešitve.
Iz polnega grla sem jima klical, naj sledita mojemu vzgledu, pa pokanje drevesnih debel je bilo močnejše od mojih klicev. Čoln se je že vrtel v prav ozkih kolobarjih, dokler ga ni potegnilo z vso brzino na sredino vrtinca.
Strahovit krik je odjeknil do mene! Bil je močnejši nego bobnenje vodovja. Tresoč se od strahu, sem videl natančno, kako je zginil čoln z debli, vejami ter kosi lesa v vrtincu. Nemo sem zrl na mesto, ki je požrlo čoln s tovarišema. Pozabil sem na nevarnost, v kateri sem se nahajal.
Mnogo pozneje sem prepoznal lastni položaj. Med nebom in vedo, na zibajočem se in od valov obdanem deblu, ki se je celo streslo, ako je zadelo ob njega kako drugo od povodnji izkoreninjeno drevo. Vsak tak sunek mi je grozil, da me pahne z debla v valove.
Da bi se bil upal v reko, po kateri so se podili krokodili, za ta korak sem posedal premalo poguma. Sedel sem med vejami ves v strahu in trepetu, če se je bližalo mojemu drevesu drugo, ki bo zadelo z vso silo vanj in streslo mene v gotovo smrt.
Znočilo se je.
S hlačnim jermenom sem se privezal trdno za vejo, da bi pri morebitnem zaspancu ne zdrknil v vodo. Pol sede, pol slone me je slednjič le premagala prevelika utrujenost in izčrpanost, za-
Slovenska Krallna.
Širom Slovenske Krajine. Dolgo je bila pri nas neznosna vročina in z njo v zvezi velika suša. Ljudje so bili v velikih skrbeh, kaj bodo sami jedli in kaj bodo živini dajali. Goreče Bo prosili Vsemogočnega, da se jih usmili m jim končno vendar da dežja. Bog je uslišal goreče prošnje vernikov in jim je dne 28. avgusta poslal dežja v taki množini, v kakršni še ga baje letos niso dobili. Dež je takoj osvežil svet. Travniki so dobili zeleno lice in tudi na polje je mnogo lepše gledati. Mnogo več koristi bi ta dež prinesel, če bi prišel vsaj pred tremi tedni, a hvaležni smo Bogu za to, kar smo dobili, samo da smo dobili — dež.
Beltinci. Dne 26. avgusta t. 1. je naša gasilska četa proslavila lOletni jubilej svojega obstoja in delovanja. Proslave se je udeležilo več gasilskih čet, med drugimi z motoi-kami tuli lendavska in radgonska četa. Bilo je tudi precej inteligence. Beltinski gasilski četi gra-tuliramo k uspešnemu lOletnemu delovanju za blagor bližnjega!
Renkovci. V nedelj i dne 26. avgusta se je pri nas vršillo proščenje Srca Marijinega. Čeprav je bilo bolj oblačno vieme, se je pri majhni kapelici in v njej nabralo lepo število vernikov, ki so se poklonili Marijinemu Srcu ter jo prosili pomoči v vseh potrebah. Glavno ali veliko mašo je opravil tu miški kaplan g. Ignac Godina. Pridigova.l pa j>3 domači novomašnik g. Ivan Koren. — G. Ivan Koren je že zapustil rojstno hišo in vas in drage domače ter odšel
Katoliška akcija vrši svoje delo ■— akcija pomenja isto kot delo — v podrobnosti po raznih državah na razne načine. Cilj je povsod isti, ki ga je določil papež Pij XI., način in sredstva pa so različna, O Katoliški akciji na Fran-
na službeno mesto. Nastavljen je bil namreč za kaplana k Mali Nedelji v Slov. goricah.
Turnišče. Pri nas se mnogo ljudi sprašuje, zakaj nas zapuščajo mlada dekleta in odhajajo v svet, ko vendar ne vedo, če jim je v tujini zasigurana primerna eksistenca, ali ni. Nekateri si na svoja mogoče mimobežna vprašanja popolnoma pravilno odgovarjajo: »Slovenska Krajina je majhna, a pregosto naseljena, zate nam vsem, ki bivamo v njej, ne more nuditi dovolj kruha in drugih za življenje potrebnih stvari. Radi tega odhajajo v svet dekleta, ker je ravno tako prilika nanesla, da so ona dekleta dobila mesto.« Drugi bolj črnogledi ljudje različno tolmačijo tak odhod, pa tako neumestno tolmačenje se nam ne zdi vpo-števanja vredno. Dne 28. avgusta sta nas ponovno zapustili dve deklici gdč. Ani-ca in Bo-žioa ter nekaj iz naše okolice in so odšle daleč v Francijo negotovi usodi naproti. Želimo kar vser.x, da se v bratski državi prav dobro počutijo in si mnogo zaslužijo, da se pozneje ne bodo kesale svojega odhoda. Težko je vsem, posebno dragim staršem, da njihovi otroci odhajajo, a taka je pač človeška usoda. Življenje je trpljenje!
Lendava. Dne 22. in 23. sept. bodo pri nas pod pokroviteljstvom Nje. Ve', kralja proslavili 15-letnico osvobojen j a Slovenske Krajine z zelo pestrim sporedom. Istočasno bo v meščanski šoli razstava prekmurskega narodnega blaga, domačega tiska itd. O proslavi bomo poročali obširneje.
coskem je podal jasno sliko poletni občni zbor francoske narodne katoliške zveze, v kateri so združena vsa društva Katoliške akcije. Pariški nadškof kardinal Verdier je v cerkvenem govoru v baziliki presv. Srca Jezusovega poudaril, da so h Katoliški akciji poklicani vsi, ki so dobre volje. Predsednik francoske narodne katoliške zveze general Castelnau je podal poročilo o njenem delovanju v preteklem letu. Naglasil kot eno najvažnejših nalog, ki jih morajo vršiti katoličani, obrambo katoliške šole. Francoskim verskim šolam preti velika nevarnost, ako prodre v
parlamentu zakon o edinstveni obvezni laiški — proticerkveni in protibožni —■ šoli. Framasonstvo je glavni agitator za tako šolo ter se s tem izkazuje za smrtnega sovražnika katolicizma. Katoliška akcija mora uperiti vse svoje sile proti temu glavnemu sovražniku. Šolsko vprašanje, tako je poudaril katoliški senator Saint Maur, opominja katoličane na važnost politike. Ako jo bodo katoličani zanemarjali, bodo iz volitev izšli poslanci, ki bodo delali proticerkveno "šolsko, kulturno in socialno politiko.
V	Angliji se je izvršila reorganizacija Katoliške akcije. Angleški škofje so pod vodstvom kardinala Bournea izdali pastirsko pismo, v katerem pobijajo kriva mnenja, ki jih nasprotniki širijo o Katoliški akciji, češ, da se pod njeno krinko skriva politika. V resnici pa je ta akcija mirotvornega in duhovnega značaja. Voditi jo morajo duhovniki, v največjem delu pa je odvisna od svetnjakov. Katoliška akcija hoče vse dosedanje delo angleških katoličanov, ki je bilo razdeljeno, zediniti pod skupnim vodstvom ter posamezne akcije spraviti v sklad. Vršila bo apostolsko delo s širjenjem krščanskega tiska, z dobrimi predavanji, zlasti potom radija; branila bo interese katoliške šole, pobijala razširjanje nemoralnosti (nepoštenosti), trudila se bo, da se bo katoliški glas slišal na javnih sestankih in političnih shodih.
V	Italiji je treba zabeležiti sestanek tretjerednikov sv. Frančiška, ki se je vršil v mestu Modeni. Navzoč je tudi bil gvastalski škof Zaffrani. Glavni predmet razprave je bilo vprašanje razmerja 3. reda do Katoliške akcije. Ti dve apostolski društvi, tako se je poudarilo, se ne izključujeta, marveč se vzajemno podpirata. Katoliška akcija ne dela 3. reda odvečnega in nepotrebnega, ker. ona nima njegovih duhovnih sredstev za notranje duhovno izpopolnjevanje. Tretji red ima za svojo svrho tudi «u-nanje apostolstvo kakor Katoliška akcija. Vendar pa tretjeredniki ne smejo reči, da jim 3. red daje vse ter da jim je
spal sem. Nemirno sem spal. Komaj in komaj sem dočakal, da se je zdanilo.
Slika, ki se je nudila mojim očem ob jutranjem svitu, je bila od sinoči neizpremenjena. Le množina po reki plavajočih debel se je skrčila. Bil sem ujet na drevesu, brez hrane, brez sigurnosti, da bom zamogel kljub boju uiti smrti.
Celi dan in celo noč sem presedel na deblu plavajočega drevesa. Druga noč po prvi je bila mnogo težja od prve, čeravno se je bila na meni posušila obleka in me ni več trosil mraz. Mrcvaril me je glad in moje moči so popuščale vedno bolj In bolj.
Zjutraj sem zagledal ob koncu drevesa, kako se dviga pred menoj iznad vod zemlja.
Tresoč se od slabosti, sem se hotel z drevesa pognati z nogama na suho, a sem ugotovil, da to sploh ni bilo mogoče. Trde zemlje ni bilo čutiti. Noge so se pogrezale v blato. Vesel sem moral bit J, da nisem za vsem zapustil rešilnega drevesa, sicer bi se bil zadušil v blatu.
Tekom dneva in sicer pod vplivom solnca se je pričelo blato strjevati in se pokrivati s trdejšo skorjo. In zopet po poteku ene noči, o kateri znam le toliko, da so vode in nebo, drevo, v kojega vejah sem čepel, ter šumenje valov postali en sovražnik, ki je odpiral neprestano žrelo pogube, da me požre vsak trenutek;
Drugo jutro so bila tla pod menoj mehka, a s previdnimi koraki sem vendar le dosegel trdo zemljo.
Po rešitvi je bila prva potreba hrana. Naboji so bili premočeni in sam sem bil toliko oslabljen, da sem se držal* še jedva na nogah. Mesto užitnega sadu in divjačine mi je migljala pred očmi čudna luč in po ušesih mi je šumelo, da nisem čul niti divjanja reke. Slednjič sem le odkril ne-kaj ptičev na drevesu. S tresočo roko sem meril dolgo, predno sem sprožil.
Ali bom mogel jesti, ali mi bo odletela pečenka pred ustmi? V tem trenutku ni bilo za mene ničesar drugega na svetu, kakor to strahotno vprašanje.
Strel je odjeknil. Eden od ptičev je padel na zemljo. Zagorel je ogenj s pomočjo smodnika in užigalnega stekla.
Noč je minula tiho ter mirno. Nisem se bal, le spati sem hotel.
Drugo jutro sem okrepljen nadaljeval pot. Niti sanjalo se mi ni, kje da sem. Nisem imel seboj kompasa, bil sem navezan le na stanje solnca, da nisem zablodil v krogu.
Potoval sem dneve, tedne, ne oziraje se na čas ali mero. Edina sprememba sta mi bila dan in noč. Užival sem največ kače, katere sem pekel
So-Tana skrajno slabe dobave. Na odgovor ga je pozvalo vojaško sodišče ter ga je obsodilo na vešala. Drugo jutro zgodaj po obsodbi so prignali Ili-Šen-Lija na morišče. Dovolili so mu še kratko molitev in takoj nato mu je vrgel krvnik zanko krog vratu. Rabljev pomočnik je iz-podmaknil na smrt obsojenemu lestvo iri preplašeno so odmaki nili gledalci poglede' od žrtve. Truplo se je zagugalo v zraku i f j Naenkrat se je utrgala vrv in obešenec je pa-! del z glasnim krikom na tla. Zadevo z utr-? ganjem vrvi so preiskali in ugotovili, da je prodal vrv vojni dobavitelj Ili-Šen-Li!
Katoliška akcija nepotrebna. Iz 3. reda naj prihajajo dobro vzgojeni apostoli Katoliške akcije. Pomoč mora biti medsebojna. Tretjeredniki se ne smejo odtegniti delu v društvih Katoliške akcije, marveč morajo v njih sodelovati z istim navdušenjem ko v 3. redu. Gva-stalski škof je v svoji pridigi v moden-ski katedrali primerjal 3. red in Katoliško akcijo dvema vojskama, ki delujeta v vinogradu Gospodovem.
*
2A FANTE!
Dne 7. septembra, ob treh popoldne, sc bode vršil v Earlinovi dvorani škofijski zbor fantovske KA. Na dnevnem redu bodo poročila članov škofijskega vodstva, volitve novega vodstva, predlogi in slučajnosti. Vse dslovns skupine FKA naj pošljejo na ta zbor svoje zastopnike.
Hoče. Iločani so imeli veliko in redko pevsko slavnost. Pevski zbori iz Cirkovc, Št. Jan-ža na Dravskem polju in domači iz Hoč so priredili na dekanijskem vrtu pevski koncert, na katerem so nastopili s pesmimi za moški m mešani zbor posamič in skupno. Zbor j.z Cirkovc je vodil g. Plohi, šentjanžkega g. Col-narič in hoškega g. Furian. Skupno petje pa sta vodila menjaje g. Colna.rič in g. Plohi. Nimamo podrobneje na tem mestu pisati o nastopu posameznih pevskih zborov. Le eno moramo povdaritii: Pevska ideja na Dravskem polju stanovitno napreduje. Hvaležni moramo hiti iz vsega srca požrtvovalnosti naših orga-nlstov in pevovodij, ki so pravi pionirji pevske kulture po deželi, občudovati in pohvaliti moramo vnemo naših podeželskih pevk in pevcev, ki vkljub težkemu poljskemu delu sedaj v poletnem času posvetijo svoj prosti večerni čas napornim pevskim vajam. S tem očitno pokažejo, da si znajo najti prave duševne hrane in poštenega razvedrila, obenem pa ceniti in ljubiti svojo domačo pesem. Zares lep je bil pogled na vse tri zbore ,ob skupnem nastopu. Sto pevcev in pevk so postavili na oder in iz sto navdušenih grl je izzvenela končna »Pev ska koračnica«. Po koncertu so pevovodje ustanovili pod okriljem Pevske zveze dravsko pev-
sko okrožje, v katerega bodo v bodoče pritegnili še vse okoliške zbore. V njihovem delovanju jim želimo obilo uspeha in božjega blagoslova!
Sv. Lovrenc na Pohorju. Domače glasbeno društvo »Jelka« je priredalo svoj prvi koncert 3 sodelovanjem tamburaškega zbora Kmets-kega bralnega društva. Nastop je uspel v vsakem oziru. Uvedel ga je predsednik Ipavčeve pevske župe g. profesor Mirk, pozdrave pa je prinesel tudi zastopnik pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru. Moški in mešani zbor sta zapela 15 pesmi, tamburaši pa so Dodali pet skladb. Pevce in tamburaše vodi g. učitelj Petrun. Izvajanje je bilo prav dobro. Vsem skupaj kličemo: Le naprej po tej poti! Novi uspehi gotovo re bodo izostaili! Bog vas živi!
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Praznik Marijinega Vnebovzetja je bil letos za našo Marijino družbo posebno slovesen dan. Po daljši pripravi je bilo sprejetih 22 novih družben,k pri jutranji službi božji. Po slovesnem vhodu belooblečenih'deklet v cerkev je imel bodrilem nagovor g. profesor Peter Kovačič iz Celja in nato se je izvršil obred sprejema. Lepo skupno petje deklet je.povzdignilo celo slovesnost. Med slovesno sv. mašo ob asistenci domačega g. župnika in bogoslovca g. Horvata so pristopala vsa dekleta Marij ime družbe k Gospodovi mizi. Popoldne je bila pa posvečena akademija v proslavo Marije z deklamacijami, igrico, govori in petjem. Ta slovesnost je dala novo pobudo Marijini družbi in dvignila ponos med dekleti, da so članice najštevilnejše in najboljše organizacije v Sloveniji, in vzbudila
Pozor I
Pozor!
Obiskovalci Maribora v času evharističnega kongresa se vabite, da si ogledate veliko zalogo vseh vrst električnih potrebščin, modernih lustrov, likalnikcv, stikal, žarnic, motorjev, ventilatorjev in delov električnih teles v podjetju in trgovini Alojzij Rečnik, na Kralja Patra trgu — Pobrežka cesta. Izvršujem vsakovrstne električne inštalacije in napeljave. 919
zvestobo do Marije, kakor so slovesno zapele: »Marijino zastavo bom sledila, Bogu za vselej to sem obljubila, od nje ne loči me nobena sila.« Čimveč bo mladine v župniji v varstru Brezmadežne in čimbolj bo vladal Marijin duh, tem srečnejše bodo hiše, tem jasnejša bodočnost. — V vasi Oblaki so letošnje poletje postavili Mariji v čast lepo prostorno kapelo, ki bo vaščanom v ponos in veselje. Blagoslovitev lične kapele bo drugo nedeljo v mesecu ov^bru.
Dobova ob Savi. Na praznik Marijinega rojstva dne 8. septembra, ob 8. uri zvečer, priredi cerkveni pevski zbor v Dobovi misterij Calderón de la Barca: »Skrivnost sv. maše«. Prekrasno razlago misterija svete maše in še kažipot, kako lahko človek miselno in čustveno prisostvuje posameznim delom z mašni-kom-liturgom sodaruje, podaja nesmrtno delo velikega španskega duhovnika-pesnika. Calde-rona de la Barca. Zato pridi in poglej ta mi-steriij, da se tudi tebi razodene, kako je sveta maša lepa in resnično sveta in vsa skrivnostna.
Na Gori pii Sv. Petru niže Maribora se vrši romarski shod na Malo Gospojnico 8. septembra kakor druga leta. Na predvečer ob 0 pridiga za romarje, nato pete litanije in sv. blagoslov. Na praznik ob 5 tiha sv. maša, ob 0 pridiga, nato slovesna sv. maša za antonjev-šk-e romarje. Ob 10 je pridiga in sv. maša. Točno ob pol 8 od i demo z romarji v procesiji
na evharistični kongres v Maribor. Kot priprava na evharistični k on gre« se opravi na Gori v sredo, četrtek in petek pred Marijinim praznikom tridnevnica. Ob teh dneh bo ob 5 tiha sv. maša, ob pol G pridiga, nato peta sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Vsako jutro se bo spovedova'o od pol 5 naprej.
Št. Peter pri Mariboru. Poročila sta se Škof Franc iz Zimice in Bepina Marija iz Metave. Prevzela sta lepo Kranerjevo domačijo v Ru-perčah. Da bi bila srečna! — Snuje se podružnica »Boja«. Pravila so že predložena banski
Najstarejši časopis je prenehal izhajati.
Iz nekdanje cesarske prestolice Pekinga na Kitajskem prihaja po-iročilo, da je prenehal izhajati po 15341etnem obstoju dnevnik »Peking Bao«. Časopis je izhajal prvotno na rumenem svilenem papirju in v negotovih presledkih. Od 1. 1800 ije bil znan po celem svetu kot dnevnik.
Berači — bogataši.
V Njujorku je umrla te dni radi zastrup-Ijenja z odpadki od jedi beračica, ki je zapustila 62 tisoč dolarjev, katere si je prihranila z beračenjem. Po vseh delih sveta in najbolj po velemestih živijo berači — loga-iašK Znan je slučaj
na ognju. Samo prvič sem premagal s težavo stud nad kačjo pečenko. Ubijal sem jih s palico, kakor hitro sem katero zagledal, ker sem moral štediti s pergiščem patron. Brazilijanske kače imajo belo meso, ki je skoro enako kurjemu. Nikakor pa niso vse užitne, meso nekaterih vrst je celo škodljivo.
Najbolj me je mučil in bičal dež. Potovanje v mokroti mi je začelo tako presedati, da sem si postavil ob obrežju potoka kočo, v kateri sem sklenil počakati na konec deževne dobe. Iz trnja in drevesnega lubja sem si napravil pripravo za ribljenje. Lovil sem le manjše ribe, večje so vsi-kdar potegnile trnek v globočino in ga raztrgale.
Boril sem se z lakoto, mokroto, samoto ter nazadnje še z mrzlico, ki me je zagrabila z vso srditostjo.
Deževni čas je minul. Zopet sem se podal na pot v popolno negotovost . . .
. Korakal sem vedno dalje, ne vede, katero smer bi si izbral, predan slučaju, s pekočim hrepenenjem po človeku v srcu in z vročico po žilah.
Dočakal sem drugo deževno dobo in jo prebil. Zadel sem na drevesa, kojih skorja je teknila kakor kinin, kar je tudi najbrž bil. Žvečil sem jo v velikih množinah in pregnal mrzlico. Lepega dne, ko sem potoval naprej in se je že solnce nagibalo k zatonu, je udaril iz daljave na moje uho
glas, katerega sem čul, kakor bi kedo udarjal z lesom ob les. Ljudje!
To upanje me je prešinilo celega. Najrajši bi bil zajuckal na ves glas od veselja, a neki tajni notrajni glas me je prisilil, da sem molčal. Previdno sem se plazil za glasovi. Moralo je biti zelo daleč. Po eni uri hoda se mi je zdelo, da sem ravno tako daleč oddaljen od pokanja kakor poprej. Šele po daljšem potovanju sem se bližal skrivnostno neznanemu napevu, ki je odmeval skozi divjino ter služil neznanim ciljem ter namenom. Znočilo se je. Nisem mislil, da bi si bil poiskal taborišče. Le hitreje naprej in tjakaj, kjer so bivali ljudje.
Že sem zagledal v daljavi ognje, ki so švigali kvišku in krog njih so skakale temne postave.
Srce mi je nabijalo v veselem pričakovanju, pospešil sem korake. Zopet bom videl ljudi, bom čul njihov glas, zvedel bom, kje da sem, našel bom pot, ki pelje iz teh groznih divjin . . .
Brezštevilne nevarnosti po pragozdu so me naučile nezaupanja. Plazil sem se proti naselbini počasi ter previdno pod kritjem grmovja. Vedno bolj razločno sem videl postave, ki so skakale krog ognjev po taktu lesenega bobna. Najbrž so obhajali kak praznik. Le votlemu odmevu bobnov sem se imel zahvaliti, da sem pogodil pot do človeških bivališč.
upravi v odobritev. — Zadnjo deževje je napravilo precej škode po vinogradih. Želimo si lepega solnčnega vremena. — Sadna kupčija je v zastoju. Sadje pa, kolikor ga je, je prvovrstno. Ponujajo se nam sramotno nizke cene.
Sv. Peter pri Mariboru. Pretečeno nedeljo pri rani službi božji je bil blagoslovljen prapor fantovske katoliške akcije. Popoldne pa so imeli šentpeterski fantje svoj sestanek. — V nedeljo dne 9. septembra priredijo Šentpeter-čani že drugi romarski izlet k Materi božji na Svete gore. Odhod iiz Št. Petra otb petih ;jutraj, vrnitev zvečer ob osmih. Med potom pri vrnitvi obiščemo tudi znamenito romarsko cerkev sv. Roka pri Šraraju pri Jelšah. Vožnja tja in nazaj stane 40 Din.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Neizbrisno nam bo ostal v spominu prekrasni večer pred Jerneje-vfm, večer 23. avgusta. Našega preč. g. župnika in konz. svetnika Jerneja Fra.ngeža smo presenetili ob njegovi 751etnici z ljubko bak-Ijado in podoknico. Kakor vsak jubilej, je hotel naš dušni pastir tudi to visoko številko 75 obhajati tiho in skromno v čim najožjem krogu. Pa Marječani, ki včasih tudi v koledar pogledamo, mu tega nismo dopustili. Ob prvem mraku, ko je zablestela iz vaškega stolpa v slavnostni večer svetla številka 75, se je razvila skozi vas bakljada. Z godbo in cerkvenim pevskim zborom na čelu so stopali gasilci pod vodstvom predsednika gasilske čete in župana g. Schickerja. 37 prižganih bakelj, ki so jih nosili gasilci, je pomenilo 37 plodonosnih let, ki. jih je prebil naš gospod jubilant med marješ-kimi župljani. Med bobnenjem možna,rjev in pritrkovanjem zvonov je prispela povorka na župnijsko dvorišče. Zaorila je mogočna pesem Blavljencu v pozdrav. Besede, ki so jih izrekli govorniki v imenu gasilske čete in marješke občine, v imenu učiteljskega zbora, Mar. družbe iantov in deklet in cerkvenega pevskega zbora, so bile mogočen slavospev Vsemogočnemu, ki nam dobrega dušneg-a pastirja ohranja med nami nevrednimi v krepkem zdravju in mla-deniški čilosti. Nad zbranimi Marječani, katerih velika večina so otroci njegove šole, je gi-njen spregovoril g. slavljenec, zahvaljujoč se za izraze vdanosti in spoštovanja. Mi pa vemo, da g. slavljencu ne moremo in ne bomo mogli nikoli povrniti, kar imamo od njega,
eaj nam je dal svojo mladost in vse svoje moči. Nekoliko se mu hočemo oddolžiti s tem, da bomo vedno prosili Vsedobrega, da nakloni našemu mnogozaslužnemu g. župniku in konz. svetniku še zdravih in vaselih let, da nam bo n; -.on j eno čez dve leti pozdraviti v njem zla-tomašnika. To je molitev vdanih Marječanov svojemu dušnemu pastirju danes in vselej.
Ruše. Še enkrat se tukaj povdarja, da se »Ruška nedelja« obhaja kakor prejšnja leta v nedeljo po Mali Gospojnici, to je letos dne 9. septembra. Romarji se lahko udeležijo v Mariboru vseh prireditev evharističnega kongresa, tudi Slomšekove proslave ob dveh popoldne na starem mestnem pokopališču, in imajo od tam bližnjo pot v Ruše čez brv ali mali most v koroškem predmestju, od tam za Dravo k Sv. Jožefu in potem ali ob železnici ali po glavni cesti v Ruše. Kdor ne bi mogel čakati na Slomšekovo proslavo, ima ugodne zveze v Ruše z vlakom ob 13.27 in ob 14.40 in stane vožnja iz Maribora v Ruše brez legitimacije od glavnega kolodvora samo 4 Din, od koroškega kolodvora pa samo 3 Din. Mnogi se bodo radi poslužili železniške vožnje radi utrujenosti in bodo rajši darovali 3 Din, kakor pa bi dve uri peš hodili po trdi cesti. Iz Ruš v Maribor vozijo samo vlaki ob 12.03, 19.31 in 20.27. Radi Slomšekove proslave v Mariboru bo večerna pobožnost v Rušah še le ob pol 7 zvečer. V nedeljo pa bodo sv. maše 'od 5 naprej vsake pol ure do. 10 Tudi spovednikov bo dovolj na razpolago. Tako se bo lepo združil evharistični kongres z Marijino proslavo v zadovoljstvo našega vernega slovenskega naroda.
Sv. Jernej nad Muto. Nimamo mnogo novic, ki bi bile vredne, da se pošljejo v svet, takšne namreč, ki spadajo v časnik, če se zgodi tukaj kaj slabega, naj to ostane doma, Kriza nas tlači kakor povsod in meja z vsemi svojimi neprijetnostmi je tu. Letos je minilo 10 let, odkar je tukaj ukinjena župnija, in je tudi ne bo, dokler bo državna meja tu in dokler bodo slovenski duhovniki tako slabo plačani. Cerkev pa stoji na lepem prostoru in ima lepa cerkvena oblačila, kar pride posebno do izraza ob godu cerkvenega in nekdanjega župnijskega patrona sv. Jerneja. In tako hočemo kratko poročati, kakšno je bilo letošnje jerne-
jevanje. Na god dne 24. avgusta so zopet prišli, oziroma se pripeljali na ovenčanem vozu, do Mute vrli pevci iz Remšnika in so nas razveselili s krasnim petjem v cerkvi in zunaj. Hvala Vam! Pa še drugo leto zopet, ker do tretjega rado gre, potem pa, kakor ho, tako pa bo. Kot posebnost je treba omeniti, da je na god tukaj podelil v cerkvi novomašniški blagoslov g. novomašnik kapucin p. Gabnel Škof od Sv. Petra pri Mariboru, ministriral pa je pri sv. mašah g. Ivan Hribernik, župan na Muti. Cerkev je bila ovenčana tako, da ja bila dobesedno ena sar.ia roža, torej planinska roža. Na Jemejevo nedeljo so prišli pevci iz Mute, z njimi g. kaplan Peiitler, :n še g. Slana iz Pernice, bila ie tokrat levitirana velika sv. maša s 4 duhovniki, kar je pač redkost v tem kraju, in se je to ljudem dopadlo. Neki kmet od Sv. Treh kraljev je prav po pohorsko povedal takole: »Permojdunaj, veste, tako, ka-. kor je bilo danes tukaj, tako je menda pri sv. Jerneju samo vsakih sto let enkrat.« Naj bodo te besede javno priznanje in javna zahvala vsem, ki so kaj pripomogli k slovesnosti, ki je bila prisrčna in odkritosrčna in mnogim v duhovno vspodbudo in telesno razvedrilo.
Kebelj na Pohorju. Rešena trpljenja te doline solz kot žrtev materinske ljubezni je sklenila svoje pozemeljsko življenje blaga gospodinja in krščanska mati v 34. letu svoje starosti Leopolda Fridrih. Zapustila je mladega moža in 4 male otročiče. Bila je tudi dobra zavetnica ubožcev. Imela je dokaj lepo navado, da je rada častila božje Srce, in redno opravljala iJobožnost prvih petkov. V cvetu mladosti je bila večletna cerkvena pevka in ob enem vrla Marijina družbenica in tretjered-: niča, Zadnji v življenju je bil prvi petek dne 3. avgusta t. 1. Sprejela je še ta dan zakramente za umirajoče. Ob grobu je v poslovilnih besedah g. župnik Panič Jožef postavil njeno vzorno življenje za vzgled vsem ženam. Nato je sledila žalestinka cerkvenih pevcev Sveti ji večna luč!
Sv. Anton v Slov. goricah. Življenje po krščanskih načelih ustvarja blagoslovljene in srečne krščanske družine. V nedeljo dne 20, avgusta je bila ena taka naša poštena kmečka rodbina deležna posebne slave in časti. Krstili smo devetega sina malih posestnikov Jožefa
Vroče veselje je vzplamtelo v meni. Hotel sem stopiti iz kritja, a nekaj nerazumljivega me je sililo, da moram predvsem te ljudi opazovati natančneje. Bili so le moški. Skakali so v vseh mogočih pregibih sem ter tja, držeč v rokah razne predmete iz ilovice in perja. Nobenega drugega glasu ni bilo čuti, kakor votlo grmenje bobnov in tleskanje golih nog po tleh. Nemo so kolo-barili ljudje krog ognja v temnem gozdu. Naenkrat je prekinil tišino do mozga segajoč krik iz nekaj deset človeških grl, ki je prešel v tuleče jadikovanje. Podžgani od krikov so skakali še bolj divje, dokler niso zdivjeli proti kočuram, ko-jih temne obrise sem zasledil v daljavi.
Iz teh so pritirali kakih 12 moških, žensk in otrok. Vsi so bili zvezani in so stali sklonjenih glav. Krog njih je kar mrgolelo divjaških postav. Najbrž je bilo zbrano celo pleme. Ženske so bile nekoliko dalje proč v napetem pričakovanju. Vse je presegal po velikosti mož, katerega skraja niti opazil nisem. Pobarvan je bil belo-rdeče, okrašen s pisanim perjem in je bil r.ajbrž glavar. Držal je v rokah črn kij. Zaplesal je med krikanjem krog zvezanih ter pobijal nesrečneže z batom do nezavesti. Kakor volkovi so se vrgli drugi rroški na pobite. Trupla žrtev so vlekli k ognju, kjer so jih pritrdili spretno na palice, da so se cvrli liki divjačina na drogu.
Kar naenkrat je nastala grmada za grmado, na vsaki se je peklo po eno človeško telo. Svojim očem nisem prav zaupal. Mislil sem, da mi lažejo s to peklensko sliko radi mrzlice. Omencal sem si oči, gledal, zasajal pogled, grozno je bila istina! Videl sem, da so bila človeška telesa pritrjena na droge, katere so sukali rjavi zlodeji nad ognjem. Na ta način so pekli moške, ženske in deco . . .
In sedaj . . . Kaj je bilo to? Rablji so privlekli novo žrtev. Plameni so se oprijeli svežega plena, naenkrat je odprl do nezavesti pobiti oči. Njegovo kričanje se je pomešalo s klici mučiteljev, ki so zasledovali polni radosti strašno predstavo.
Pozneje sem zvedel, če se kateri prebudi na ražnju iz omotice, je njegovo meso »medicina«, ki skriva v sebi čudežne moči. Na tak način pridobljena medicina postane last glavarja, ki jo zamenjava v prav majhnih količinah proti darovom in velikim kosom drugega mesa. Medicine mu-čenikov so posebno mogočna sredstva, s pomočjo katerih vlada glavar nad plemenom. Pri vsaki grozni pojedini se navadno zbudi po ena žrtev, da pretrpi nepopisno strašno smrt počasnega pečenja pri živem telesu.
Dalje sledi.
Širite „Slov. gospodarfo"!
berača, ki je bil rodom Nemec in je umrl pred 2 letoma v Meranu na Tirolskem. Zapustil je svoje ogromno premoženje kitajski vladi, da na.j organizira z zapuščino bojkot proti Evropi. V Milanu v zgornji Italiji so našli lepega dne v podstrešni sobici mrtvega berača. Pod podlago njegove čisto razcapane suknje so našli ušitih 100.000 lir v papirju. Slučajev, da so bili na videz najrevnejši berači resnično bogataši, je vse polno. Mnogo je že bilo tak h prosjakov, ki so nadlegovali javnost tako dolgo za milodare, dokler niso priberačili gotovo svoto in so sami zase obogateli. Večina tak'h slučajev pa ostane seve tajna.
in Marije Fekonja iz Vanethie. Za botra je bil temu otroku Nj. Vel. kralj po svojem zastopniku majorju Paulič Jerneju iz Maribora. Odposlancu kralja v pozdrav je najprej prečital par besed župan oziroma občinski predstojnik g. Zimič Jernej na banov'nski cesti, kjer je bilo zbranih poleg občinskega odbora nekaj uniformiranih ljudi. Ogromna množica vernikov pa je bila zbrana okrog ličnega oltarja tik ob župnijski cerkvi, kjer so se v polkrogu za svojimi zastavami razvrstili člani cerkvenih organizacij, ki štejejo v župniji skupno črez 900 članov. Častno stražo so tvorili člani društva starih vojakov in invalidov v svojih krojih. Kakor lep šopek pa so bili spredaj razvrščeni otroci in bele deklice z venčki na glavi, svetinjicami na prsih in praporčkom Marijinega v/tca v sredini. Zagrmeli so topiči in zazvonili so zvonovi, ko je stopil vidno vzra-doščen kraljevi zastopnik s srezkim načelnikom dr. Senekovičem med nas. Z izbranimi in tehtnimi besedami ga je pozdravil vlč. g. župnik Škof Franc v imenu, cerkve in vsega naroda, ki je v ogromni večini globoko veren in tat j tudi resnično vdan am zvest domovini in kralju. Pevski zbor je krepko zapel državno himno, nakar je namestnik visokega botra g. maj on- prevzel otroka, ki ga je krstil g. župnik Škof Franc ob asistenci kaplanov Paluc Ignacija in Petan Janka. Nato se je vršila slovesna sv. maša za otrokovo rodbino. Posebno mogočno so danes donele pesmi »Kristus Kralj« in »Povsod Boga«, ki jih je poleg zbora pela vsa cerkev, tako da so sami predstavniki oblasti izražali priznanje krasnemu petju. Zastopnik Nj. Vel. kralja se je mudil v družini novo-krščenca z velečislanim g. »rezkim načelnikom in domačimi duhovniki do večernih ur. Vsem častitkam, ki so bile ob tej priliki izrečene presrečnemu očetu in materi, se pridružujemo še tudi mi. Bog naj živi in krepi starše, ki sta v zadnjih 14 letih zakonskega življenja dala cerkvi in domovini 11 otrok, med temi 9 fantov, ki so vsi, kar je glavno, lepo krščansko vzgojeni.
Polenšak. Težek udarec je zadel v naši župniji posestniško družino Vrbnjafcovo v Bratit-slavcih. Težka in kruta bolezen ji je ugrabila ljubega in dragega očeta Donata Vrbnjak. V pondeljek dne 27 .avgusta je, spreviden in lepo pripravljen na zadnjo uro, mirno v Gospodu zaspal. Rajni je bil ugleden in splošno spoštovan posestnik. Hodil je, dokler so mu moči dopuščale, redno vsako nedeljo k službi božji K njegovemu pogrebu, ki je bil v četrtek dne 30. avgusta, se je zbralo polno prijateljev ter znancev, da ga spremijo k zadnjemu počitku. Globoko žalujoča družina se vsem prav iskreno zahvaljuje.
Konjice. Da bi znali, koliko splošne radovednosti in zanimanja je vzbudilo naše poročilo o dvoboju med »mladostrelcem« i,n konjiškim zmajem pri naprednih tržanih, nasprotno pa dokaj šaljivih komentarjev od strani »nazadnjaških«, bi storili to malo uslugo že poprej. No, hvala Bogu, sedaj je vendar enkrat konec te žalostne epizode, življenje v trgu prihaja polagoma v normalni tir, dokler, kakor menijo nekateri hudomušneži, ne pokličejo naš ata ponovnega junaka, ki bo s pravcatimi herojskimi zobovi pohrustal zadnjo koščLco tega zakletega sovraga. Dotlej mu pa privoščimo prav mimo spanje za obokanimi zidovi njegovega gradiča v nadi, da ga tudi v bodoče nasajen: bajoneti ne spravijo iz skrivališča. Vsem za kulturo in naprednost tolikanj požrtvovalnim tržanom pa nujno svetujemo, naj zavihajo rokave in primejo za lopate ter odstranijo kupe smeti in navlake, ki se tako nelepo raz-grpstirajo jired xsemi xhodi pokopališča, Saj
mnenja smo, če kogar ne sili krščanska zavest, oziroma spoštovanje do rajnih, nas mora pa ozir do tujcev, ki fp zgražajo nad tem; zna se pa zgoditi, da bomo postali ravno vsled tega Š3 bolj »kulturno znameniti«. Drugo vprašanje čase. je pa naša razvalina Tattenbacha. Edini preretanek nekdanjih mogotcev, daleč naokrog vidni stolp, privlačna točka mnogoštevilnih izletnikov in ekskurzij, se manjša in izginja vsled vremenskih neprilik od dne do dne. Pa nihče se ne zgane, da bi kaj storil za ohranitev te zgodovinske vrednote. Mislimo, da b. vsaj napeljava strelo oda ne požrla tolikih svot, da bi se od strani občine poskrbelo za ohranitev te zgodovinske zgradbe. Naši možje bi pa s tem storili veliko lepše in hvaležnejše delo, kakor je bilo preganjanje konjiškega zmaja.
Sv. Jakob pod Kalobjem. Neizprosna poslanka božja smrt, ta neljub, a neizogiben gost slehernega, je prejšnji teden dne 22. avgusta potrkala na vrata ugledne in trdne krščanske hiše pri Zeplnovih. Pred božji prestol je ta poslanka, katere rojstni dan je bil dan Adamovega padca, pospremila blago dušo komaj 33-letnega posestnika Jcžefa Slomšek a, sina iz-delovatelja mlinskih kamnov in bivšega oblastnega poslanca Slomšeka od Sv. Jurija ob južni žel., telesne ostanke pa je vzela zemlja, kot je molil duhovnik in z njim še 4 bogoslov-ci. Gospod, podeli njemu večni pokoj, ženi in 4 otročičem pa svoje varstvo in tolažbo!
Vojnik. Vreme nam zelo nagaja. Otave je še nekaj za sušiti, pa ni solnca, ne vemo, kako jo bomo posušili. Nekdo je že predlagal, da bi bi jo v hmeljskih sušilnicah sušili. Tudii krompir bo začel gniti. Tako bo bolj slab pridelek. — Na evhariistični kongres v Mariboru se tudi spravljajo Vojničani. V župnišču se jih je prijavilo 30 oseb, nekaj se jih bo peljalo s kolesi in nekaj se jih bo peljalo z avtobusom. Tako bo naša župnija v tej krizi še precej častno zastopana na kongresu.
Sv. Rok — Šmarje. (Žalost in veselj^) V noči od nedelje na pondeljek, od 26. na 27. avgusta, je trepetal pač ves Sv. Rok. Menda za slovo so nam pasji dnevi pripravili čudno razsvetljavo, grozen ropot in strašen prizor. Krog polnoči je začelo bliskati in je bliskalo 3 ure /ako neprestano, da se nam je zdelo, da nebo gori. Vmes pa je treskalo, da je bilo groza. Hrsk — je zahreščalo ob dveh blizu cerkve in ko smo pogledali iz hiš, je vkljub nastalemu nalivu rdeči petelin že divje plesal po Štrun-karjevem gospodarskem poslopju, palil natrpano krmo in slamo ter celi hrib s strašno lučjo objemal. Sreča v nesreči je bila, da je domači sin v par trenutkih rešil vso živino in en voz in da so v največji naglici prihiteli možje in fantje ter s pomočjo domače gasilske čete razdivjanemu elementu junaško za-branili pot na v neposredni bližini stoječi hlev in hišo "ter na sosedna poslopja. Pridni sosed je ob poslopje in ob vso skrbno spravljeno krmo. Sam si ne more pomagati, ga pa bodo brezdvomno vseskozi dobrosrčni župlja-ni radodarno podprli in mu tako skelečo ter zevajočo rano kmalu ozdravili. Bog daj! — Za dežjem pride solnce in strašni noči je sle-
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa,
napetosti, želodčne motnje, zastajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečino v kolkih odpravimo gotovo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljo-vem črevesju brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
dil za naš kraj veseli dan. Ob devetih se je: pripeljalo mnogo nad 500 pobožnih romarjev; iz Šaleške in cele Savinjske doline, ki so na potu k Mariji Bistriški v spremstvu 16 gg. du« hovnikov obiskali našo farno cerkev ter med slovitimi kapelami poromali k Sv. Roku. V. družbi domačinov so do zadnjega prostorčka napolnili prelepo cerkev, koje zgodovina in znamenitosti jim je nakratko obrazložil domačin monsigno.r prof. Vreže iz Maribora. Pri sv. maši, katero je daroval teharski g. župnik Ve-senjak, so divno lepo pvepevali Šmihelčani iz-^ nad Mozirja, nevtrudni voditelj romarjev g. kapucinski gvardjan p. Ladislav Hazemali iz Celja pa je v izbranih besedah tolmačil mogočne vtise pri obisku Marijine cerkve, prelepih kapel in šentrohovske Vrasot.ice ter po-e dal praktična navodila za blagoslovljeno izvrn šitev lepo zasnovanega romanja. Težko smo gledali za njimi, ko so v najslabšem vremenu odhajali od nas, pa smo trdno prepričani, da nas bodo še mnogokrat s svojim prihodom razveselili, si tukaj zdravje in srečo sprosili, pa se tudi prelepega razgleda na goro Oljko, na Sv. Radegundo nad Šmileom, na Sv. Križ pri Belih vodah in na Sv. Uršo nad Slovenj-: gradcem ter na velikane Ojstrica, Giintovec, Stol, Raduha, Peca itd. navžili.
Marija Gradec pri Laškem. V dopisu »Slov. gospodarja« iz Marija Gradca v štev. 32 se je vrinila tiskovna napaka, katero so čitateiji gotovo že opazili in sicer glede na.ših občinskih doklad. Doklaae so znižane od 140% na 130%, ne pa na 03%. Fri lanski septemberski ui editvi občin smo slišali prej zagotovilo, da se bo oziralo na upravičene želje ljudstva, kar pa se ni zgodilo. Razdelitev bivše občine Sv.: Rupert ni zadovoljila bivših šentrupertskih občanov, ki so pripadli deloma k Marijagrad-: cu in deloma k Sv. Lenartu, niso pa zadovolj-i n z razdelitvijo tudi prebivalci starega dela1 zgoraj omenjenih obč'n, ker se razdelitev občine Sv. Rupert ni mogla izvršiti brez škode za sosednje občine. To se najbolje vidi, ako' se pogleda zemljevid novih občin. Saj morajo: prebivalci nekaterih vasi pri Sv. Rupertu ho-? diti črez marijagraško občino k Sv. Lenartu, do urada svoje občine. Občina Marija Gradec; je s tem, da se ji je priključila katastralna obn čina Sv. Peter, prevzela tudi kot ogromno bre-i me bivšo okrajno cesto proti Sv. Rupertu. Že-: Ija vseh je, da se zopet v,postavi občina Sv.-Rupert. — Slišimo, da bi nekateri radi, da bi se spremenila nekatera krajevna in vaška ime^ na, tako na primer Marija Gradec, Rifngozd, Favčenlaz. Tega pa seveda ne zahtevajo prebivalci omenjenih vasi, ampak taki nasveti prihajajo od drugod, naj ostane pri starem, kakor to ljudstvo zahteva in želji!
Sv, Miklavž nad Laškim. V pondeljek dne 27. avgusta je umrl na Gračnici v 32. letu sta-: rasti Janez Majcen. Bil je več let zaposlen kot' delavec v tovarni podpetnikov. Zadnje leto je: bolehal in pomagal materi vdovi v gostilni in trafiki. Rajni mladenič je bil tihega in miru nega značaja, tako kakor bi ga ne bilo. Bil pa je izvrsten organizator krščansko-socijalno mislečega delavstva v tovarni podpetnikov :T£ je vodil več let tajniške in blagajniške posle; skupine lesnih delavcev v Jugoslovanski stron kovni zvezi. Da je bilo vse tovarniško delavst-i vo organizirano v Jugoslovanski strokovni zve-> zi, je bila predvsem rjegova zasluga. To je pričal njegov pogreb dne 29. avgusta na tukaj-i šrjsm pokopališču. Delo v tovarni je počivalo, in ee je delavstvo polnoštevi'no udeležilo nje-: govega pogreba. Tudi drugi okoličani so se v; velikem številu udeležili pogreba. Ob odprtem' grobu sta se od rajnega poslovila č. g. župnik Čebašek ¡a y. imenu Jugoslovanske strokovne
feveze pa Lešnik Alojzij iz Laškega. Rajnkemu svetila večna luč, sorodnikom iskreno sožalje, 'Jugoslovanski strokovni zvezi pa mnogo tako nesebičnih sodelavcev, kakor je bil rajnki Janez Majcen.
Iz zagrebške torbe. Poromali smo na obisk k Mariji v Slovenijo. Lep dan nam je naklo nila Marija za našo božjo pot na Svete gore. .Tam gori za Sotlo, med bizeljskimi vinogradi, si je izbrala Marija svoje mesto, da od tam čuva nad poljem in vinogradi vse tja do Save in gori do Donačke gore. Pa smo ji ponesli tudi naše zagrebške skrbi in težave. 250 so nas •prinesli *veli,ki vozovi z nevidnimi konji. Gori pod vrhom se je izmed avtobusov izmotala dolga procesija, katero so povečali tudi številni romarji eni bolj kot naši znanci in prijatelji od blizu, drugi kot častilci Marijini. Iz Št, Petra pri Mariboru je tudi prav ta dan pričel en avtobus poln romarjev. Tako je bila Marijina cerkev skoro do kraja polna, čeprav je v njej prostora za več kot 3000 ljudi. Bila je to lepa slovesnost. Kar tri maše so bile in .¡velika maša ob desetih ka.r v treh. Da, tudi za nas je to nekaj redkega. Ne rečem, v škofovi cerkvi se to lahko vidi vsaki dan, tudi po drugih zagrebških cerkvah se kaj takega večkrat primeri, a pri Sv. Roku se pa to kar nikoli ne Zgodi, zato pa se nam je ta svečanost še tem bolj lepa videla. G. župni upravitelj iz Sv. Petra nam je priredil kar lep sprejem, tako da nas je Marija celo z napisom v slavoloku pozdravila. Tudi župnik iz Bizeljskega se nam je pridružil na božji poti in nam pri večerni-cah z izbranimi besedami podal prelepih misli in nasvetov na nadaljno pot našega življenja, ki ga naj nam vodi Marija. Naši igralci eo poskrbeli tudi za razvedrilo, da smo se potem, ko je bilo v cerkvi končano, tudi prav do srca nasmejali. Po raznih prilikah in neprili-kah smo se vsi živi in zdravi pa tudi prav dobro razpoloženi zvečer vrnili v Zagreb, da se naslednjo nedeljo spet vidimo pri Sv. Roku. Sveti Rok! Saj ga že kar vsi poznate. Pa vam ga bom že tudi naslikanega pokazal ob priliki, da boste videli, kakšen je. Pa smo rekli, 'da ga. bo treba malo popraviti. Sedaj je pa tuli cerkev sama povedala isto. In tako se bo .¡v najkrajšem času pričelo s popravljanjem in bomo morali kake tri ali štiri nedelje iskati zavetja kod drugod. Potem, ko bo cerkvica malo pomlajena, jo bom pa že predstavil kot zanimivo vsebino »zagrebške torbe«.
Navodila m pMwičn§
V Mariboru ne sme niti legitimacije niti vozne karte oddati, ker se z njo zastonj domov pelje.
4.	V Mariboru si mora na to železniško legitimacijo oskrbeti potrdilo, da se je udeležil prireditve »Maribora«. Tc potrdilo se bo proti plačilu 2 Din da-jplo: Med tednom v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila, Koroška cesta 5 ter Aleksandrova cesta 6, Na dan 8. sept. pa: od 12. do 2. ure popoldne ob lepem vremenu kar na Slomškovem trgu, ob slabem vremenu v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila Koroška cesta 5 ter Aleksandrova cesta 6. Od 2. ure dalje do odhoda zadnjih vlakov: za glavni kolodvor v pisarni »Putnik«, za koroški kolodvor pri gostilni »Koroški kolodvor«.
5.	To železniško legitimacijo mora dati vsak tudi v Mariboru žigosati od železnice, preden se pelje nazaj. Železniška uprava nam je obljubila, da bo šla v tem oziru na roko.
Ker so ti predpisi novi in manj znani, zato prosimo čč. gg. duhovnike, da jih ljudem točno razjasnijo. Pošljite nam kolikor mogoče točne prijave. Seveda se sme voziti tudi tak, ki se ni prijavil, toda zaradi reda, da lahko naročimo dovolj železniških voz in organiziramo železniški promet pravočasno, pošljite kar možno točno prijavo! Tudi iz onih krajev, kje* se polovična vožnja ne izplača.	»Maribor.«
va, namestnikov in strokovnega odbora in po razpravi predlogov od strani delegatov, je b^ la po načelstvu predložena posebna resolucija, katero si je občni zbor tudi v celoti osvojil.
rei m
V Maribor se vezite z vlaki, kakor ste se prijavili.
Iz Maribora se boste vozili z rednimi in dopolnilnimi vlaki, kot ste se prijavili, navodila dobite v Mariboru. Na postajah bodo napisi, ki vam bodo dajali navodila.
Ako kaj ne vesta, vprašajte reditelje!
Polovična vožnja velja od 4. do 12. septembra, vsakdo pa mora biti dne 8. septembra v Mariboru, pripelje se lahko z vsakim vlakom od 4. do 8. septembra in odpelje se lahko z vsakim vlakom od 8. do 12. septembra. Pazite na sledeči, navodila:
1.	Na domači postaji kupi celo karto za Maribor. Poleg te karte mora istočasno kupiti legitimacijo za 5 Din, ker gre na proslavo »Maribora«. (Nekateri so naročali te legitimacije pri Pripravljalnem odboru. Tem in vsem javimo, da so sedaj novi predpisi in sicer železnica sama prodaja legitimacije po 5 D. Mi jih zato ne moremo nikomur poslati, bomo le posredovali, da jih bodo postaje imele zadostno število na razpolago.) Legitimacijo mora postaja žigosati.
2.	Na to legitimacijo, ki jo je kupil za 5 Din, se podpiše.
VINIČARJI ZA SVOJE PHAVIGE.
V Ljutomeru se je dne 26. avgusta t. 1. vršil občni zbor »Strokovne zveze viničarjev«," na katerega so prišli kot zastopniki in delegatje viničarjev od vseh strani. Nad 400 samih viri,ičarskih zljorovalcev je tokrat sprejela v svoj prostor obsežna dvorana Katoliškega doma v Ljutomeru. Bil je to že 14. redni občni zbor stanovske organizacije viničarjev, katera si je postavila za svoj program: združiti vse vini-čarje, priboriti jim pravične delovne pogoje, jih socijalno in strokovno naobraziti ter njim priboriti vse tiste socijalne pravice, katere vi-ničarjem gredo kot delavskemu stanu. O dohodkih in izdatkih zveze, predvsem pa o raznih posmrtninskih, bolniških, porodniških in nezgodnih podporah je poročal blagajnik zveze Janez Kosič. Skupni denarni promet zveze je v tem poslovnem letu znašal Din 94.072.22. Izdanih je bilo članom podpor in sicer: 14 porodniških, 56 bolniških, 1 nezgodna in 8 posmrtninskih. Strokovni tajnik zveze Peter Rozman je v izčrpnem poročilu orisal zelo težavni položaj viničarskega rtanu in je podal smernice, kako in najuspešnejše bi se dalo rešiti viničarsko vprašanje. Za nadzorstvo je poročal Nedok Marko in občni zbor je odobril vsa poročila. Po volitvah načelstva, nadzorst-
Poliiične novice.
Italijanski kralj bo v kratkem obiskal Pariz, nakar bede predsednik Francije Lebruu vrnil obisk. Omenjena poseta pomenjata zbU-žanje Italije in Francije.
Predsednik romunske vlade Tatarescu se je pripeljal dne 2. septembra v Beograd, kjer je gost našega ministrskega predsednika N. Uzunoviča.
Ogromna stavka v Združenih državah Sev. Amerike. Stavki predilniških delavcev se bo pridružilo 700.000 delavcev konfekcijske industrije.
Dopisi in prireditve.
Negova. Tukaj smo obhajati vsako leto god farne patrone Marijino rojstvo dne 8. se.pt., ker pa letos vsi pohitimo na evharistični kongres v Maribor, se tukaj žegnanje prestavi na nedeljo dne 9. septembra. V nedeljo dne ,16. septembra proslavi naše Katoliško prpsvetr>o društvo 401etnico svojega obstoja. Proslava se že prične pri pozni službi božji. Pride g. dr. Jeraj iz Maribora. Popoldne bodo fantje vprizorili igro »Garcija Moreno«, na katero ste sosedje in domačini prav prisrčno povabljeni!
Brinjeva gora. Zadnji letošnji veliki romarski shod bo v nedeljo dne 9. t. m. Na predvečer ob 'šestih bo pridiga in pete litanije Matere božje. V nedeljo sv. opravilo ob šestih in ob desetih. Romarji vabljeni!
Laško. Jernejev sejem v petek dne 24. avg. je bil od strani kmetov-ži vinorejcev dobro obiskan; prignali so veliko in lepe goveje živine. Kupcev je bilo razmeroma malo, le nekaj mesarjev iz bližnjih krajev, za izvoz pa je kupila Kmetijska družba 10 volov. Cena je vedno nizka in sicer za vole 3.50 do 4.50 Din za 1 kg žive teže. Pri takih cenah je rešit v kmeta iz krize popolnoma nemogoča. Kmetje si niti poštene obleke ne morejo več nabaviti.
Ložica pri Polzeli. Komaj smo malo pozabili strah pri zadnjem ognju, že je požigalče-va roka zopet na delu. Dne 27. avgusta ob pot 12. uri ponoči je izbruhnit ogenj v kozolcu gospe Frančiške Pire. Ker je stal kozolec prav na sredi vasi, je bila velika nevarnost, da bi bilo nesrečnih več sosedov. Pa hvala Bogu in vrlim gasilcem, da se je ogenj omejil.
Knez Potemkin, oboževanec ruske carice Katarine IL, je izdal leta 1791 za svojega 4mesečnega bivanja v Petrograd u 1,200.000 rublje v. Ta ogromni izdatek si lahko predočimo, če pomislimo da so stale njegove dnevne pojedine 800 rubljev in samo knezova najljubša juha 300 rubljev. Ko se je mudil knez
v mestu Jassi ob Moldavi, je poslal v Moskvo brzosela, da je pripeljal seboj knezovega kuharja, iki je edini znal pripraviti gospodarju njegovo najljubšo juho. Večkrat je plačal Potemkin, če je poželel črešnje, za eno 6 rubljev. Res« nično: uprav knežja potrata!
Čitatelicm v pouk Irt zabavo
Tesla in njegov izum.
Ko je pred tedni po neprevidnosti njegove žene prišla v svet vest o novem odkritju Nikole Tesle, so vstali neverni Tomaži, češ, da nikakor ni verjetno, da je vest o odkritju smrtnih žarkov resnična. Drugi so zopet trdili, da nima to •odkritje praktičnega pomena, ker bi bilo treba za proizvajanje smrtnih žarkov postaviti ogromno električno centralo. Inž-. L. Karpe ni tega mnenja in piše v »Prager Tagblattu«, da ima Teslovo odkritje stvarno podlago. Poročila trdijo, da je mogoče s Teslovimi žarki uničiti 10.000 letal in cele armade in to na razdaljo več sto kilometrov. Zato je potreben top 50 milijonov voltov. Tesla je dne 11. julija 1.1. učakal 78. leto svojega življenja in je eden najpomembnejših raziskovalcev na električnem področju in prav nič ne pretiravamo, ako štejemo Teslo med največje ljudi današnjega časa. Tesla ima že 80 raznovrstnih patentov. Ti zadevajo prenos energije, visoko napetost, stroje za izmenični tok, brezžično pisanje in krmarenje v daljavo ter radio sploh. Nikola Tesla je tudi plemenit človek. On se ne trudi noč in dan in premišljuje o svojih izumih, zato da bi obogatel. Prav nič se ne vznemirja, ko vidi, da se z njegovimi izumi drugi bogatijo. — Vest o najnovejšem odkritju je po mnenju inž. Karpeja verjetna. Tok 20 milijonov voltov je on dosegel že leta 1899 v Coloradu; samo le vprašan jedenarja je, kakonaj se pridobi tok 20 milijonov voltov. Svojega odkritja noče Tesla izrabiti. Ni ga ^al ameriškim Združenim državam, ki so postale zanj domovina, temveč Zvezi narodov, da bi onemogočila vojno. Že leta 1919 je Teslo mučila misel, kako bi biio mogoče preprečiti vojne. Tedaj je Tesla pisal: »Vojne ne bo mogoče preprečiti, dokler ne odpadejo njeni fizikalični vzroki, to je v prvi vrsti velikanska razdalja na zemlji. Ko odpravimo razdalje vseh vrst, bodo nekega dne nastopili pogoji, ki bodo za vselej zagotovili mir. Kar danes potrebujemo, je to, da izločimo prenapete ideale narodne sebičnosti in ponosa, ki lahko vsak hip zavedejo svet v navadno barbarstvo in vojno.« — Nikola Tesla se je rodil v Smiljanu kot sin pravoslavnega duhovnika in je torej Jugoslovan. Bil je zelo slabotne narave. Pri 14. letu bi ga bila kmalu ugrabila kolera. Z neverjetno vztrajnostjo se je rešil posledic te hude bolezni. Njegov oče je želel, da bi sin postal duhovnik. Končno je vendar pristal na to, da se je sin posvetil tehniki in postal inženjer. Leta 1882 je dosegel prvi veliki uspeh. V Budimpešti je rešil vprašanje prenosa energije izmeničnega tok'-. Leta 1884 je postal Edisonov sodelavec. — Ako bc človeštvo njegov izum pametno izkoristilo, bo vojna v resnici nemogoča. Koliko denarja bi bilo s tem prihranjenega, koliko družin bi si lahko pripravilo udobnejše življenje in kolikšno velikansko strahoto, ki je združena z vojno. bi sa človeštvo prihranilo!
Usoaa šoferjev v sovletski Rušili.
Male dnevne vesti »Večerne Moskve« nam slikajo resnično življenje v Rusiji. Kmalu po novem letu je bilo obsojeno več moskovskih šoferjev na zapor od 6 mesecev do 3 let, ker so prejemali napitnino. Njihovi avtomobili so namreč državna lastnina. Zasebni avtomobil je pod sovjeti velika redkost, posebno odlikovanje zaslužnih javnih delavcev. Moskovski šoferji morajo dnevno oddajati državni blagajni ves zaslužek. Blagajna ga pregleduje na temelju avtomobilskega števca in šoferjem potem prepušča za nagrado določen del vsega zneska. Šoferji so bili mnenja, da ne tiče ta določba njihovih napitnin. »Saj smo državi plačali, kar je kazal števec«, so izjavili pred sodniki, »a vse ostalo je naš osebni zaslužek.« Sodišče je poučilo šoferje o napačnosti stičnih nazorov in jih poslalo v zapor. — Še bolj žalostna usoda je zadela 29 let starega šoferja V. Ivanova. V novoletni noči je bil vinjen, zaletel se je v četo gojencev vojne šole, povozil na smrt dva in ranil 7 oseb. Sovjetski kazenski zakonik določa za slične zločine kot najvišjo odmero 10 let ječe. Sodniki so obsodili Ivanova na — smrt, ker ni povozil navadnih ljudi, tem več bodoče častnike. Posebna ljubezen in spoštovanje do rdeče vojske je sveta dolžnost slehernega ruskega proletarca.
30.000 le! siara piščalko.
Iz Brna poročajo, da so tam v nekem bližnjem pogorju našli piščalko na dva tona, o kateri sodijo, da je najstarejše godalo na svetu. Piščalka je izrezana iz levjega zoba in daje glas D in G. Arheologi menijo, da so jo lovci rabili, da so si z njo dajali znamenja na lovu. Še danes piska prav tako jasno in čisto kakor pred 30.000 leti, ko je bila napravljena. Odkril jo je profesor Kari Abso-lon, ki poučuje na vseučilišču v Brnu1 in raziskuje to gorovje. Profesor Abso-lon celo trdi, da so bili ti kraji nekoč središče glasbenega življenja, a obenem tudi slikarstva in kiparstva. Profesor Absolon je namreč našel tudi nekaj drugih umetnin, kakor kamenito glavo divjega konja, nadalje glavo jelena in kip mamuta.
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni red
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
MALA OZNANILA.
Sprejmem dve dijakinji na hrano in stanovanje. Maribor, Meljska c. 1, Tempes.
Nemščine in esperanta se lahko naučite doma. Učnina samo 10 Din mesečno. Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gorenjsko). Zahtevajte prospekt, Priložite znamko za odgovor.	926
Velik divan 250 Din, mali divan 140, spalnica trdi les 1000, lepe omare od 120, madraci po 100, odeje, plišasta jopa, plašč, polštri po 30, postelje, omara z 4 predali 120. Maribor, Ruška cesta 3, 1. nadstropje, desno. 927
Kovaški vajenec se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo lista pod »Kovaški vajenec«.	925
Malo posestvo ob državni meji poceni na prodaj. Naslov v upravi lista.	921
Pozor! Razprodajajo se radi smrti: kotli za žganje, perilo, brzoparilniki, dvokoJesni ročni voz, meh (Blasebalg), itd. po zelo nizk h cenah pri kotlarstvu Marko Čutič, Maribor, Slovenska ulica 10.	850
Prodam srednje izvrstno posestvo v bližini Ma« ribora, tik glavne ccste On cerkve. Več se izve v gostilni. Kra-mberger, Počehova štev. 4, pri Mariboru.	920
Priporočamo domač izdelek
l&sr KARO čevlje
Maribor, Gosposka ulica 13
KARITAS
je izplačala cele zavarovane vsote med
drugimi tudi po smrti sledečih zavarovancev:	920 Šijanec Franc, Dragotinci Hraba DragoUn, župnik, Ormož Kopše Marija, Hotinja vas Primožič Janez, Bistrica Lah Ivan, župnik, Sv. Peter pod Sv. gor. Albreht Ivana, Kamnik Prek Franc, Ljubljana Klingensteiner Alojzija, Maribor —i. t. d.
KARITAS Orožnova S
Popolnoma varno naložite svoj denar, če zavarujete sebe in svoje domači pri
KARITAS
za doto, starostno preskrbo ali posmrtnino
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
924
se priporoča za nakup zimskega blaga priznano najcenejša manufakturna trgovina
Mirko Feldin, Märibor, sedaj iMsondrovo cesta 13
010200029148015302005323530100020102000200010200020101010201000102020001530201
232323534853310101000102482301020102025348234823534853235348010000010201022353
MALA OZNANILA
V dobro rodbino se išče pošteno in marljivo dekle, ki dobro kuha in zna šivati. Ponudbe poslati pod šifro »Zdrava« s točno označbo sposobnosti in mesečne plače na upravo našega lista.	914
Kuharica, zmožna popolnoma samostojne meščanske kuhe, snažna in pridna, 3tarejša in zanesljiva moč, se sprejme v trgovsko hišo na deželi. Ponudbe je poslati na šifro »Trgovski dom 300«.	917
Učenca sprejme od 15 let naprej, stanovanje in hrana v hiši. Franci, pekarna, Maribor, Taborska ulica 16.	899
Zakonca brez ctrok iščeta službe, vajena vsakega dela. Nastopita že lahko 1. oktobra. Naslov y upravi lista.	897
Hlapec srednje starost', pošten, z letnimi spričevali, se sprejme takoj. Ivan Bezjak, tovarnar, Fram, pošta Rače-Fram.	898
Pošteno dekle ali vdova z nad 2000 Din gotovine se sprejme .ia posestvo 7 oralov kot gospodinja ali solastnica. Naslov v upravi našega lista.	896
Posestvo, bivša gostilna, njive, travnik, gozd, skupaj 4 orale, postaja avtobusa, za ceno 45 tisoč Din. Naslov: Marija Debeljak, Globoko, pošta Studenice pri Poljčanah.	913
Posestvo iščem v najem. Fabriš Matej, Selnica ob Dravi 38.	904
Malo posestvo na prodaj, lesena hiša, krita z opeko, vinograd, njiva, gozd. Ponudbe na upravo lista.	901
Prodam posestvo ob banovinski cesti, 10 minut od železniške postaje Mestinje, z pohištvom in živino. Franc St.rašek, Grlice, Podplat. 900
Prodam ugodno lepo posestvo, 5 joh, v ravnini. ■ Hiša, gospodarsko poslopje, njive, travniki, vinograd, sadonosnik. Cena samo 40.000 Din, Bobik Anton, Brezje, Oplotnica.	908
Harmoniko diatonično (navadno) štirivrstno, prodam poceni. Maribor, Mejna ulica 5, 891
Ivan Kacin, tvorniea harmonijev, glasovirjev, orgel, Domžale pri Ljubljani, dobavlja har-: monije od 2000 Din, pianine od 10.000, tudi na mesečna odplačila. Popravlja in uglašuje orgle. Nizke cene. Zaloga vsakovrstnega mate-rijala. Zahtevajte cenik! Večletna garancija!	918
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
Kiine pose
trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti Islesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah.
Fr. Podgoršek-a nasl.
Fran Bela, bandažist, Maribor, Slovenska ul.7
Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	395
Razne službene preiskavo potrjujejo, da se more s popolno gotovostjo uporabi „FITONIN" pri vseh	206
ranah^Sihrastah
črnih izpuščajih, lišajih, Čirih, ranah od lege ter pri
starih zTcnThar" ranah
na nogah, škrofuloznih ranah, odprtih ozeblinah in odprtih hemoroidih.
FITIININ" preprečuje in-„1111111111 fekcijo, ustavlja krvavitve, ne dovoljuje rani, da se usmrdi in jo zelo hitro celi. — Steklenica stane Din 20'— v lekarnah. S pošto se morejo poslati samo dve steklenici po povzetju za Din 50'—. — Poučno knjižico št. 18 pošilja zastonj „Fiton" d. z o. z., Zagreb 1-78.
Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933.
Priložnostni nakup stenskih ur po znižanih cenah. Ignac Jan, urar, novi Glavni trg. Prevzamem zlato in srebro.	894
Proda se raznovrstne stare sode. »Lovski dom« v Krčevini pri Mariboru.	858
za rakvc
Mizarji okras dobijo ........M.......
prte, tapete itd. najceneje v galanterijski trgovini	907 Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska u. 26
la šolorfe
nahrbtnike
od Din 12 — dalje, & peresnike S od Din 3'— dalje, usnjene mape od Din 40 — dalje, šolske tablice in druge šolske potrebščine po najnižjih cenah, šolske majice oi Din 24"— daljo, otroške nogavice od Din 3'50 naprej.
peric
kemično čiščeno in čehano od Din 25'— naprej. Vse pletenine po zelo znižanih cenah pri
Eksportni hiši „LUNA" MARIBOR Aleksandrova c. 19.
Oglošujfe!
872
15. DO 23. SEPTEMBRA 1934 PEGASTA ŽIVINA IN GORSKE LISKE PLEMENSKA ŽIVINA
od 15. do 18. septembra 2. ZVEZNI PREGLED SVINJEREJE od 20. do 23. septembra ŠTAJERSKI LES • ZRAČNA OBRAMBA
Sejmske iekaznice se dobijo: Glavno zastopstvo sejmskih izkaznic bančna hiša Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.
Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaške odrezke, stari papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	650
Poziv na neznane milijonarje!
Čez 30 milijonov glavnih dobitkov še ni dvignjenih, ker mnogi ne vedo, da so njihove srečke že zadele! Kdor ima srečke, naj nam takoj javi njih serije in številke, da mu priskrbimo izplačilo njegovega dobitka. Priložite' za odgovor znamko Din 1.50. Kontrola srečk, Maribor, Cankarjeva ulica 14..	892
BSilBISSBSBBBBBaBSBBgaBaBBBaaBHSaaia
Ali ste le slišali o
veliki proiaii ostankov?
odredili smo v ko i i Čkll vse po & dinarjev. Pridite hitro, kokler je še dovolj izbire!
Trnovski dom v Mariboru
E«r Oglejte naše izložbe!
Leios pač hiipiifemo
Y§e 250L šolo v
kanil sv. Cirila, Maribor
JIU1IIU
KoroSka cesta 5, /üeksüiörova cesia Kralja Petra trg 4. Pfuf, Slovenski trg 7.
Je naj ugodneje!
Vabimo Vas!	<
Ljubljanski yelesBjem
1. do 10. septembra 1934.
železniška izkaznica za 50% popust na železnicah S« ite&i Pa vseil Postajah po Din 5.—.
40.000 m' — 15 razstav:
Glasbena — umetniška — higijenska — ižšff-ljenska — ribarska — perutnine, koz, ovac, psov — arhitektonska »Weekend« — hranil-niška — pohištvo, radio — živila.
Festival Slovanskih plesov.
Tekmovanje harmonikarjev.
Velikomeotno zabavišče.	816
Ifuputie pri naših inscrciriih!
Moško perilo
Din 21.— oksford srajca Din 24.— platnena srajca s cefir prsi
Din 26.— flanel srajca
Din 27.— skaut flanel srajca
Din 38.— pike srajca
Din 45.— touring srajca
Din 17.— spodnje hlače dolge
Din 20.— spodnje hlače kratke
Din 65.— spalne srajce
Din 26.— zimska triko srajca
Din 23,— zimske triiko spod. hlače.
•PEEÜLAIM -OBLEK
Celje št. 24
Veliki ilustrirani cenik zastonj. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne
denar.
2 do 3 dijake vzamem v oskrbo. 400 Din mesečno, delno v živilih, blizu mesta, avtobus. Cvedler Mar., Spodnje Radvanje 1, pošta Maribor.	869
Stanovanja s popolno oskrbo za mladeniče so na razpolago po nizki ceni v Rokodelskem domu, Ljubljana, Komenskega 12. 883
Jablin za izdelovanje izvrstne domače pijače, in Mostin za razmnoževanje jabolčnika, dobavlja drogerija Kane, Maribor, Slovenska ulica.	864
Čebelni vosek kupuje in plača po najvišji ceni: Kemindustrija, Maribor, Aleksandrova cesta 44.	832
Klobuki,
čepice,
903	nogavice
po najnižji ceni pri
A. Filipančič, Maribor
Veirinjska ulica 6.
W S A. K PEEVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
A. V Ml M
E
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE h E P K I
VZAJIMN
ROVALNICl
167
¥ LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 6L. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
«i
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi cd neve vloge vsaki dan vso 'voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske re-zerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,OOO.OOP Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škoda.
SpodnjtitalcrsKa llodska posojilnica v riariborn.
EESre-retOtK*V -•" '.i • - ^■¡¡»^¿.■cagaa IIJ MM
Telefon št. 23—51.	Ustanovljeno 1869.
M. Berdajs, Maribor
''l||l!lll!lllllllllllllilll!llll!lilllM
Preselitev!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se je moja trgovina z mešanim blagom in semeni s 1. septembrom t. 1. v celoti preselila v nove prostore	890
Vetrinjsko ulico 30
Potrudil se bom, vsem upravičenim željam evojih cenjenih odjemalcev z najboljšim blagom in semeni prve vrste in kaljivosti ustreči, zato jih prosim, naj mi tudi zanaprej. osta-jiejo zvesti.
Z odličnim spoštovanjem:
M. Berdajs.
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem spopolnil
E^- zalogo krst
'(mrtvaških rakev) ter se dobijo vse vrste istih kakor tudi vse potrebščine po znižani ceni pri
Alojzij Munda
mizarstvo v Maribora
hasproti Magdalenske cerkve, Taborska 2. 1
Manufakturna trgovina
]. Szinicz
Maribor, Aleksandrova c. 17
se priporoča za obisk. 909
Pletene fopice
^M1IIMIII'IIIIH— 11IIM1111 lllll 11 I I I MJB««aM».IM»!
po Din 29.— dobite samo v
TRPINOVEM BAZARJU
Maribor, Vetrinjska ulica 15. 66 i
lf NOVO ŠOLSKO LITO I NOVIH
Udeležencem evharist. koma
priporočam ogled zaloge in izložb
klobukov, perila, čevljev, odej itd. itd.
Jahoft Lah
Maribor, ©i. trg 2
Ogled za nakup neobvezen!
Okusen in trpežen otroški čeceljeek iz črnega in rajavega usnja št. 18-27 Din 35'— iz laka št. 18-22 Din 50'—.
Iligijeničen, močan spoitni čevelj za deklice in dečlce iz .rjavega boksa s prvovrstnimi podplati. Št. 2o—27 Din 65— št. 31—35 Din 95 — „ 28 -30 . 85'— „ 36-39 „ 125 —
Proti prehladu: visok cieklišiu iti fantovski čevelj
za slabo vreme, črn ali rjav boks. St. 25—30 Din 75— št. 31—35 Din 95 — št. 36—39 Din 125'—.
Trpežni in udobni čevlji, predpisani za telovadbo. St. 28-30 Din 28- -	št. 31—35 Din 32—	št. 36—41 Din 38-
Kdor želi svojemu otroku zdravje, kupuje zdravo, usnjeno obutev!
PEKO čevlji so izdelani izključno in prvovrstnega usnja!
Direktna prodaja konsumentom naravnost iz tvornice v lastnih ivor-niških skladiščih v vseh večjih krajih država.
Priljubljcvn dekliški čevelj iz črnega in rjavega boksa v okusnih kombinacijah. Iz laka št. 28-r30 Din 75"—
Hranilnica Dravske
Centrala: NariDor	Polnilnica: Celic
v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, pref Južnošta-
Gosposke-Slovenshe ulice.	588	fcrsfca hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
.'31 f 0
t «
t
\
{
t
J
*
*
¡Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavn k Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru.
izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.