ŠTEVILKA    1     O     1943/44     •    LETNIK   74
Mirko Kunčič
Vesele pesmi
Čudni kraji — čudni običaji
Zajček tam za zajtrk leua        Putko frutko poljubuje
krvoločnega pohrusta,               zvitorepka, dobra strina,
hrošč kot krokodil široka         volk spokornik jagnje ziblje
in zobdta ima usta.                   in mu poje: nana, nina.
Suha muha slona nosi              V pesku na obali morski
varneje od aeroplana,               sončijo se zlate ribe,
palček vzel je štuporamo         v morju pa namesto ribic
velikana Telebdna.                    plavajo kosmate šibe.
Kdor v te čudne, čudne kraje
najde pot, naj brž tja steče!                                   ,
Prav gotovo na ledenih
tleh podplate si opeče.