I Vi BLBSILO SLOVENSKE' /iif / / ///// / / / / / / / / / / ŽENSKE ZVE ZEV AM ERI KI //V /////// / tW5 /V X /I v HOLY FATHER, POPE PIUS XII extending APOSTOLIC BLESSING to all the members of our S. W. U. J^FFiciat 'of the Slovenian womens Union of America Number 12 DECEMBER, 1953 Volume 25 SLOVENIAN WOMEN’S UNION SLOVENSKA ŽEN. ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Organised December 19, 1926 1b Chicago. 111. Ustanovljena 19. dec., 1926 v Chlcagl, Illinois Incorporated December 14, 1927 In the State of Illinois Inkorporirana 14. dec., 1927 v državi Illlnol* MEMBER OF: National Council of Catholic Women Duhovni svetovalec - Spiritual Advisor ... -S Very Rev‘ Alexander Urankar, O.F.M., 823 E. Mineral I Ave., Milwaukee 4, Wis. Ustanoviteljica — Founder ..... ..... .... I Marie prisland i034 Dillingham Ave., Sheboygan. Wis. Častna predsednica — Honorary President ) Predsednica - President .................. Josephine Livek, 331 Elm St. Oglesby, Illinois 1. Vice-President ........................ Mary Tomsic, Box 202, Strabane, Pa. 2. Vice-President ........................ Anna Pachak, 2009 Oakland St., Pueblo, Colorado 3. Vice-President ........................ Mary Golik, 3016 Gantenbein St., Portland, Oregon 4. Vice-President ........................ Mary Urbas, 833 E. 156th St., Cleveland, Ohio 5. Vice-President ........................ Barbara Rosandich, 846 Chapman St., Ely, Minnesota 6. Vice-President ........................ Rose Scoff, 2208 Mariposa, San Francisco, California Glavna tajnica - Supreme Secretary Albina Novak, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Glavna blagajničarka - Supreme Treasurer Josephine Železnikar, 2045 W. 23rd St., Chicago 8, III. NADZORNI ODBOR — AUDITING COMMITTEE: Predsednica - President .................. Mary Lenich, 609 Jones St., Evtfleth, Minn. Nadzornica - Auditor ..................... Josephine Praust, 1281 E. 169th St., Cleveland, Ohio Nadzornica - Auditor ..................... Katie Triller, 1724 Stanton Ave., Whiting, Indiana SVETOVALNI ODSEK — ADVISORY COMMITTEE: Predsednica - President .................. Anna Yakich, 4716 Lester Ave., Claveland, Ohio Odbornica - Officer ...................... Rose Racher, 2205 Burton St., Warren, Ohio Odbornica - Officer ...................... Helen Corel, 67 Scholes St., Brooklyn, New York ODBOR ZA MLADINO IN RAZVEDRILO — YOUTH AND RECREATION COMMITTEE: Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott St., Chicago 8, Illinoia Christine Stopar, 245 15th St., N.W., Barberton, Ohio Mary Theodore, 2529 4th Avenue, Hibbing, Minnesota Mary Markezich, 2809 E. 95th St., So. Chicago 17, 111. Mary Snezic, Box 49, Bessemer, Pa. Urednica - Managing Editor ............... Corinne Novak, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, 111. ZARJA - THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL PUBLICATION OF THE SLOVENIAN WOMEN'S UNION OF AMERICA PUBLISHED MONTHLY — IZHAJA VSAK MESjEC Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWUA members $1.20 annually — Za članice SŽZ $1.20 letno Publisher, “Zarja”, 1637 S. Allport Street, Chicago 8, 111. Managing Editor: Corinne Novak Editorial Office: 1937 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111., Tel. Bishop 7-2014 "Entered as second class matter November 13, 1946, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.” All communications for publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month for the next issue and must be indorsed by the writer. If typewritten use double-space and if hand written use ink. Write plainly, especially names, and on one side of paper only. Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po pisateljici. Pišite s črnilom in samo na eno stran papirja. Pri imenih pazite, da so razločno pisana. LETO XXV — ŠT. 12 DECEMBER, 1953 VOL. XXV — NO. 12 Sveti se, sveti, beli dan.. Sveti se, sveti, beli dan, ker bo prišel Jezus k nam s svojo preljubo materjo, z ljubo devico Marijo. Ptičice po zraku letajo, na nizka drevesca sedajo, ker se veselijo belega dne, ker se veselijo belega dne. Sveti se, sveti, beli dan, ker bo prišel Jezus k nam s svojo preljubo materjo, z ljubo devico Marijo. Ribice po vodi plavajo, glavice na stran pokladajo, ker se veselijo belega dne, ker se veselijo belega dne. Sveti se, sveti, beli dan, ker bo prišel Jezus k nam s svojo preljubo materjo, z ljubo devico Marijo. Angelci po nebesih hodijo, Mater Marijo venčajo. Venčaj jo, venčaj Sin, sveti Duh, Sin, sveti Duh, resnični Bog! (Božična pesem iz Bele Krajine.) ROJSTVO GOSPODOVO -S -:!* # R ADOSTNE BOŽIČNE PRAZNIKE voščimo vsem krajevnim odbornicam ter članicam in njihovim družinam, kakor tudi vsem so-trudnikom in prijateljem naše Zveze, z željo, da bi Novorojeno Dete prineslo blagoslov ter trajni mir vsem zemljanom! GLAVNI ODBOR SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Very Rev. ALEKSANDER URANKAR, duhovni svetovalec; ustanoviteljica in častna predsednica MARIE PRISLAND; glavna predsednica JOSEPHINE LIVEK, gtavna tajnica ALBINA NOVAK, glavna blagajničarka JOSEPHINE ZELEZNIKAR, glavne nadzornice: MARY LENICH, JOSEPHINE PRAUST, KATIE TRILLER. Glavne podpredsednice: MARY TOMSIC, ANNA PACHAK, MARY GOLIK, MARY URBAS, BARBARA ROSANDICH, ROSE SCOFF. Svetovalni odsek: ANNA YAKICH, ROSE RACHER in HELEN COREL. Odbor za mladino in razvedrilo: LILLIAN KOZEK, CHRISTINE STOPAR; urednica CORINNE NOVAK. 5 POZDRAV SV. OČETA * SLOVENSKI ZENSKI ZVEZI V AMERIKI Glavni odbor je prejel pismo iz Vatikana, v katerem se sveti Oče zahvaljuje Zvezi za lep dar umetnostnega izdelka našega umetnika g. Goršeta v Clevelandu, ki predstavlja škofa Barago. Kip so naše žene ob svojem obisku v Rimu izročile p. Hugonu Brenu, gen. definitorju frančiškanskega reda, da ga izroči sv. Očetu. Zahvalno pismo se v slovenščini nekako tako-le glasi: TAJNIŠTVO NJ. SVETOSTI Vatikan, 7. oktobra 1953. Prečastiti Pater: Z velikim veseljem potrjujem sprejem umetnostnega izdelka, ki predstavlja škofa Friderika Barago, velikega apostola in misijonskega delavca Gospodovega v Združenih Državah. Njegova Svetost se prisrčno zahvaljuje dobrim in plemenitim ženam za ta razveseljiv dar, predvsem pa blagruje gorečnost teh žena v njihovem delu za vero in versko življenje. Sveti Oče prosi Boga, da v njihovih srcih to plemenito delo utrjuje, in podeljuje vsem članicam te Zveze svoj apostolski blagoslov. Vdani: J. B. MONTINI, namestnik tajnika BOŽIČNA DOBA JE Z NAMI Aleksander Urankar, O. F. M., duhovni svetovalec OGOČNI DOLAR je prvi razpel svoja krila, ft AyUi) da nam oznani: božič je pred vrati," mi je oni dan pose petal človek, ki je pred kratkim prišel preko oceana. Videl je trgovine vse olepšane in ozaljšane za prihod praznika darov in obdarovanja in v srce mu je sedel gnev, da morajo denarni mogotci biti prvi, ki prinašajo vest v deželo, da je božična doba z nami. —„Kako bi vi hoteli, da bi vam bil oznanjen božič?" sem mu dejal. „Po starokrajsko’’, je odgovoril, „bele snežinke iz neba so bile prve božične glasivke, cerkev je zapela žalostne adventne pesmi pričakovanja, Mi-klavž-škof — ne klovn Santa Claus — je vzbujal hrepenenje v otroških srcih, družine so se pripravljale na postavljanje jaslic, božično pričakovanje svetega prihoda Gospodovega je bilo v srcih vseh." Poslušal sem in prikimal: saj je res. Tako je že mnog naš človek dejal v letih našega božičevanja v Ameriki. Marsikomu je hudo pri srcu, ko vidi, da svet lep praznik „zlorablja” v sebične namene dobičkonostva. BOŽIČ — DRUŽINSKI PRAZNIK. Kljub vsemu protislovju v življenju, nam je praznik božjega otroštva še vedno dan najboli skrivnostnega uživanja lepote, ki je prišla z neba — če se ne pustimo motiti od vsega blišča in trušča velikomestnega božičevanja. Kdo mi zabranjuje, da se še vedno po „slovensko” in „domače" — na duhoven način pripravim na dan božjega Učlovečenja? Dasi sem član velikomestne družbe, sem še vedno tudi ud družine svoje, in v to družinsko življenje se mi ne bo vsiljevala „poganska proslava” — kot pravim, praznika darov, praznika miru in praznika ljubezni božje. Koncem koncev je le od moje duhovne pripravljenosti odvisno, v kolikor mi bo ta prazni je prinesel tudi duhovnega užitka. Cerkev mi še vedno prigovarja: Zravnajte doline in poravnajte steze za prihod Gospodov. Adventne pesmi še vedno segajo v srce in kličejo: spominski dan se bliža, ko je Bog stopil pod krov hiše, ki jo „zemlja” poimenujejo; otroci še vedno z odprtimi očmi čakajo, kako se jim bo Jezus z darovi razodel; in moja duša se poigrava s spomini na davne dni, ko smo na tako „družinski” način svetkovali božič. — Misel, ki jo bravka povzemi iz teh premnogih besed, je ta: glej, da kljub vsemu „trgovinskemu praznovanju" ti sama ne pričneš gledati v božiču le vnanji blišč posebnega dne- va, ko se ljudje bolj nasitijo in najedo in na zunanji način kažejo vrednote krščanske medsebojnosti, ki naj bi v naših srcih vladala vse dni življenja. VSAK PO SVOJE PESMI POJE. Vsak tudi po svoje božičuje. Nazadnje tudi v vsem tem velikomestnem božičevanju nebi gledal toliko na vnanje srebro in zlato, kot na jedro, ki je tudi v srcu posvetnjaka. Jedro našega božičevanja, najbo poganskega, najbo krščanskega, je hrepenenje človeškega srca po miru, ljubezni, dobrotljivosti, prijazni medsebojnosti, družinskega bratstva, nesebičnega dajanja. Dajanja. O božiču dajemo, žrtvujemo, srečo voščimo in si odtrgujemo, da bo bližnji imel, bližnji užival od naše dari, in bo bližnji z nami delil, vsaj delno, te ali one dobrote. Ali ni to jedro krščanstva... ? Na nas je, da seveda s svojim božičem prekvasimo srca drugih, ki božič ne umejo prav in jih počasi tudi pripeljemo do pravega spoznanja božične skrivnosti. KRISTJANOM JE BOŽIČ dan božjega učlovečenja. Bog je naše kosti nase vzel, našo kri, se z našo kožo obdal, naše bolesti prevzel, človeško snovanje, nehanje, trpljenje in hrepenenje ... Odkar je Bog človek postal, nimamo več pravice godrnjati nad svojo človeško naravo kot da ni od Boga. Kar Bog poveliča, ima božji pečat veličanstva na sebi. Tudi nimamo pravice, da bi kleli in govorili o nesrečni usodi človeškega telesa. Dolžnost imamo spoštovati človeško telo kot tempelj božji, dolžnost imamo spoštovati vsakega so-človeka kot Kristusovega brata in Kristusovo zasnovo zveličavanja. Kakor komunisti sovražijo praznik božiča, tako ga moramo mi bolj poveličevati kot dan, ko je sam Bog s svojim učlovečenjem dokazal, da je osebnost človekova vredna več kot domovina, kot država, kot svet. Prišel je radi ubogih ljudi na svet, ne da bi reševal Izrael, Rimsko državo ali Ameriko. Iz tega izhaja tudi naš nauk: da je ena človekova duša vredna več kot cel svet. — Ta misel naj bo naše premišljevanje v adventnih dneh, ko se pripravljamo na dan Gospodovega prihoda. IN VESELE PRAZNIKE vam vsem, ki ste članice naše Zveze, vsem glavnim odbornicam in prijateljem naše organizacije. Naj bi betlehemsko Dete tudi nam dalo uživati ta praznik v krščanskem duhu prijateljstva, bratstva, družinske ubranosti in krščanske miselnosti. Marie Prisland: Ored nekaj meseci se je v Ameriki na obisku nahajal Rev. Anton Koren, S.J., župnik, profesor in ekonom ruske kongregacije v Rimu. Ta kongregacija vzdržuje in upravlja semenišče, kjer se v vzhodnem obredu vzgajajo duhovniki- misijonarji, ki bodo pohiteli v Rusijo, kadar bo mogoče, da tam širijo katoliško vero. Prijaznega Rev. Korena sem vprašala, kak vtis je nanj napravila naša Amerika. Z njegovim dovoljenjem tukaj navajam nekaj zanimivih podatkov: ,.Amerika je čudovita, kakršne si nisem predstavljal,” je dejal Rev. Koren. „V Evropi gledamo na Ameriko skozi drugačna očala. Amerikance smatramo za 50% materialistične kapitaliste, ki šuntajo na vojno radi dobička; Amerika je pokvarjen, mehkužen svet — sodi Evropa — ki živi v svojem bogastvu in se za ostali svet ne zmeni veliko. Kulture nima, ima samo civilizacijo. Kultura kot jo pozna Evropa, so vsa pomembna dela človeškega srca in uma, ki obravnavajo najglobokejše probleme človeškega življenja kot so pesniška, pisateljska, glasbena, stavbena, filozofska, itd. Največji umetniki in filozofi so izšli iz Evrope. Vse to je trajalo do zadnjih 100 let. V zadnjem stoletju pa Evropa ni mogla pokazati niti enega res velikega umetnika. Danes je pri nas samo eklekticizem (zbiratelj starih misli in idej, ki ne ustvarjajo nič novega.) To je točasno evropska kultura. Pri nas razločimo tudi civilizacijo, ki ni nič drugega kot tehnični napredek sodobnega življenja; avtomobili, tovarne, moderna stanovanja, radio, televizija, itd. Ko sem prišel v Ameriko sem mislil, da bom tukaj našel samo civilizacijo nič pa kulture. Pa sem se zmotil. Res je, da v treh mesecih svojega bivanja v Ameriki nisem bil med visokimi kapitalisti, torej ne poznam tistih 50% Amerikancev, o katerih misli Evropa, da nima živ-1 jenskih idealov. Poznam pa drugih 50% Amerikancev, ki so verni, idealni, plemeniti in za dobre stvari vneti ljudje. V Ameriki nisem našel toliko muzejev in toliko Btarih umetnin, spomenikov in pomembnih cerkva, kakor jih ima Evropa. Našel pa sem, lahko rečem, bolj goreče katoličane kot v Evropi, bolj marljive in bolj zavedne. Družinsko življenje v Ameriki se prekrasno razvija. Vsaka družina ima svojo lastno prijetno, srčkano hišico, ki je navadno, po našem mnenju, zelo razkošno opremljena s preprogami, naslonjači, ogledali, knjižnicami, radijem, televizijo in seveda družinskim avtom. Vsega tega Evropa nima večkrat niti za višje sloje tem manj za nižje. Industrija je v Ameriki velikanska; delavske plače dobre in delavcu ni treba opravljati preveč težkih del, ker vse to stori stroj. Amerikanci so zelo marljivi ljudje; nihče ne postaja na ulicah, da bi zijala prodajal. V treh mesecih mojega bivanja v Amreiki nisem videl niti enega berača. Pravijo, da brezposelni in ostareli ljudje dobijo zavarovalnino. Amerikanci so zelo dobrodelni ljudje. Očividno vso Evropo pokoncu držijo ter so nekaki patroni za ostali svet. Razen največjih mest, kot so New York in Chicago, so skoro vsa druga mesta razpoložena v parkih, namreč, vsaka hiša ima odspredaj travo in drevje, odzadaj vrt. V Evropi je veliko mesto kup visokih hiš brez vrta, drevja in cvetja. V Ameriki je dosti manj šuma ln ropota kot v evropskih mestih. Avti vozijo skoro neslišno, busi ne delajo ropota, istotako ne vlaki, ki so opremljeni z mehkimi naslonjači. V Evropi so v tretjem razredu na stranskih progah še vedno lesene klopi. Verska društva. — Mislil sem, da jih tukaj ne bom našel, in če bi jih našel, bodo ta društva bolj zunanjega značaja ne pa globoko verska. Čudil sem se neprestano gorečnosti ameriških cerkvenih društev ter koliko Amerikancev pride v cerkev, ne samo ob nedeljah, temveč tudi med tednom k raznim novinam in molitvenim uram. Kaj mi v Ameriki ni ugajalo, hočete znati? Preveč je pajev, kejkov, ice creama, torej preveč sladkarij. Nasprotno sem se pa čudil, ko so pri odličnem banketu postavili na mizo vodo, namesto vina. V Evropi si niti navadnega obeda brez vina misliti ne moremo.” * * » V oktobru, kot že poročano, je največja Zvezina podružnica, št. 25 v Clevelandu, slavila srebrni jubilej. Slavnosti sem se udeležila skupno z gl. predsednico sestro Jo-sephino Livek. Program 2i5-letnice je bil lep in zanimiv. Pričel se je s slavnostnim cerkvenim opravilom, končal pa s banketom, katerega je posetilo nad 500 ljudi. Med programom, ki ga je spretno vodila Mrs. Johanna Marver, sem vživala krasno petje, pomembne govore, prepletene s prisrčnim humorjem, veselila se srečanja s starimi prijatelji ter svidenja s mojimi prijateljicami in Zvezinimi delavkami. Najlepši vtis je na vse goste napravila navzočnost treh č. g. duhovnikov z domačim župnikom, Father Baznikom. Zveza in podružnica sta ta dan s primernim spominkom počastili delo marljive delavke, tajnice sestre Mary Otoničar. Predsednica podružnice, sestra Julia Brezovar, se pa žal, nahaja na bolniški postelji. Iskreno želimo, da kmalu ozdravi! Med govorniki na banketu je tudi bil splošno znan in priljubljen pevec, dirigent, bivši član Metropolitan opere in ustanovitelj pod. št. 84 v New Yorku, prijatelj Tone Šubelj. Dan po banketu nas je prijazno povabil na kosilo, ki ga je sam pripravil. Serviral nam je piško v papriki ter kruhove knedeljne, ki so nekaj posebnega. Prihodnjič bom navodilo zanje objavila v Zarji. Podružnici št. 25, prijateljici Paulini Štamfel, g. Šubelju ter vsem ostalim najlepša zahvala za prijaznost in gostoljubnost. * • • Mesec december je za nas pomenljiv iz več ozirov. Predvsem praznujemo ta mesec rojstvo Gospodovo. — Božič je najlepši praznik v letu, ki oblaži vsa čustva, napolni srca z radostjo in blagovestjo. V tem času se drug drugega spomnimo s lepimi voščili, karticami in darili. Ker mi ni mogoče vsaki posamezni Zvezini članici pisati božično kartico, na tem mestu vsem skupaj voščim vesele in zadovoljne praznike! Mesec december je za nas pomenljiv radi tega, ker je ta mesec bila rojena naša organizacija. Gotovo se vsaka zavedna Zvezina članica z radostjo spominja na 19. december. V decembru je bila rojena tudi ena izmed naših marljivih in zvestih članic — Barbara Kramer, v San Francisco, Cal. Mrs. Kramer je ustanovila štiri Zvezine podružnice: Št. 13 v San Franciscu, št. 20 v Jolietu, št. 43 v Milwaukee in št. 45 v Portlandu. Te podružnice danes skupno štejejo 1180 članic. Za njen rojstni dan, ki je 13. decembra, naši dobri sestri in prijateljici Barbari želimo vse najboljše! Da bi bila zdrava tudi zanaprej, veliko lepega storila za našo Zvezo ter nas še večkrat obiskala. Priobčujem njeno sliko, ki sem jo pred dvemi leti posnela pred njenim domom v San Franciscu. (Slika je na strani 371.) PRIŠEL JE ČAS OKROG BOŽIČA... I Dr. Rajko Ložar /T\ 2 naglimi koraki se približuje J božič. Jeseni se dnevi iz- fehw tekajo h koncu in nastopila bo *' zima. In nekako na začetku zi- jB) |l|f& me slavimo božični čas. V člo- HL veških srcih vlada pričakovanje tega trenutka in posebno ob-i&fBSli čutje. Morda ob nobenem dru- sem letnem času in prazniku tega ni. To občutje izvira iz dvojnega vrela: prvo je narava, drugo je cerkveno ozi- roma versko življenje človeka. Vsa narava se pripravlja na ta pomembni praznik. Slovenski pesnik Josip Murn-Aleksandrov, ki je zapisal stih „Prišel je čas okrog božiča”, je v svojih pesmih večkrat globoko in lepo izrazil to naravno razpoloženje o božiču. Ne moremo drugače, kot da ga vsem in vsakemu priporočamo v čitanje. Brez dvoma je, da božični čas ne bi bil tako lep, pomenljiv in topel, če ga ne bi okvirjala narava s svojim dogajanjem: Leto je umrlo, nastopila je zima, toda prav v tej zimi se je pojavilto tudi upanje na novo življenje, novo leto. Kako zelo važna je vloga narave v tem dogajanju, razvidimo najbolj iz poročil naših ljudi širom južne poloble, kjer obhajajo božič v poletju. Vsi poročevalci so si edini v tem, da temu božiču nečesa manjka, da mu manjka nečesa važnega, in to je simbolika ter dramatika narave. Drugo vrelo božičnega občutja v krščanskem svetu je versko življenje. Z adventom pričenja katoliška cerkev cerkveno leto in prvi sijajni praznik je ravno božič... Božič pomeni tu nekaj vzvišenega: sredi naj večje teme — ■dnevi so tedaj najkrajši in noči najdaljše — sredi teme časov, bi lahko rekli, je Bog prižgal človeštvu žarek no- vega upanja in poslal na svet Odrešenika. Tam rojstvo novega leta v trdi zimi, tu rojstvo Odrešilnega poslanca božjega, ki naj združi okrog sebe vse čase in vse narode. Kjer je v človeštvu krščansko čustvovanje še živo, tam dobiva božič svojo izredno pomenljivost prav iz tega drugega vrela, iz verskega doživljanja. Še preden se je rodilo krščanstvo ter razširilo svoje kraljestvo po zemlji, so narodi živo občutili gori omenjene usodne spremembe v naravi in ker si jih niso znali tolmačiti, so jih obdali s svojim verovanjem. Odkar namreč živi človeštvo, živi tudi vera. Za dogajanjem v prirodi so ta ljudstva videla delovanje vseh mogočih božanstev, demonov, tajnih sil in bitij, ki človeku lahko škodijo, lahko pa mu tudi koristijo. In da bi te nevidne sile pridobil. zase, da bi omilil njihovo zlo delovanje ter pomnožil njih dobrotno naklonjenost sebi, je ta primitivni, predkrščanski človek iz svojega verovanja vršil razne obrede, dejanja, uvedel posebne navade, od jedi do vzvišenega molitve- nega izraza — ustanovil je tisto, kar s krasno slovensko besedo imenujemo: običaje. V teh običajih se razodeva ▼se verovanje predkrščanskega človeštva, naj si ga izpod-bujajo spremembe leta ob božiču ali kaki drugi življenjski naravni dogodki. Ko je krščanstvo pričelo s svojim apostolskim delom širom tedaj znanega sveta, običajev poganskih ljudstev ni zavrglo, temveč jih je z veliko modrostjo pritegnilo v sestav svojega odrešilnega nauka. Običaji so bili izraz vere in verovanja in to so bila plodna tla za seme takega visokega verstva kot je bilo krščansko. Pritegnilo je te običaje skoraj vsepovsod in jim dalo deloma neposredno krščansko značenje, kar ni bilo težko, deloma pa jih je napravilo za veličastno ozadje obredov krščanske liturgije. Tega dejstva ne moremo nikjer tako dobro opazovati kot ob običajih božičnega in velikonočnega časa. Ko bomo torej v naslednjem nakratko razpravljali o božičnih običajih, bomo govorili o celoti, ki se je ustvarila v teku stoletij s sožitjem davnih poganskih običajev in krščanskega verskega ter liturgično-obrednega življenja. Božič in naši narodopisci Pisec teh vrst si ne lasti slovesa, da je prispeval kak bistven delež pri raziskovanju slovenskih običajev, temveč je vesel, da je vsepovsod vzpodbujal to delo in ga z vsemi sredstvi propagiral ter podpiral. Vrsta mOž, ki so delovali na tem področju, je skoraj nepregledna in začenja jo sloveči vseznalec J. V. Valvasor iz 17. stoletja. Matija Valjavec, Davorin Trstenjak, Dr. Josip Pajek, Gašpar Križnik, Dr. France Kotnik — so samo nekatera izmed zaslužnih imen. V zadnjem času pa sta se tega častitljivega narodnega izročila lotila zlasti dva moža: Boris Orel je zapisal svoje ime v zgodovini slovenskega narodopisja ne samo kot raziskovalec verovanj in običajev, temveč tudi s tem, da je vse to področje prvi sistematično obdelal. Objavil je svoje spise v obeh knjigah zbornika Narodopisje Slovencev, katerega vsakemu izobraženemu Slovencu toplo priporočamo in brez katerega si takega izobraženega Slovenca tudi ne moremo misliti. Drugi mož pa je p. dr. Metod Turnšek, ki je zbral sistematično slovenske verske običaje ter jih obelodanil v štirih zvezkih pod naslovom Pod vernim krovom. Na ta dela posebej opozarjamo slovenske rojake v Ameriki, bodo jim vir velikega duhovnega razvedrila in užitka. Zlasti tistim našim rojakom, ki so prišli čez lužo iz starega kraja in torej niso bili rojeni tukaj, bodo ta dela lep spomin na domovino in domače občestvo. Običaji od sv. Andreja do Nedolžnih otročičev Božični krog običajev se pričenja že zgodaj v decembru. Na dan sv. Andreja se je preneslo pri nas nekaj novoletnih običajev. Sv. Andrej velja tudi za ženitnega posrednika. Sv. Barbara (4. dec.) je izrecna prlprošnjica za zadnjo uro. Obisk maše ta dan je obvezen v luči ljudskega verovanja, ne pa cerkvenega. Sv. Barbara je tudi vremenski prerok. Če se ta dan strnišče vidi, potem se bo videlo vsak zimski mesec prihodnjega leta. Izrazito Barbarino področje je Prlekija. Tam hodijo ta dan okrog dečki, planejo v hišo, se skrijejo kam, potem pa zlezejo ven, narekujejo obredne verze in prosijo za dari. Temu so rekali: „hoditi po Barbarinje”. Dijak mi je zapisal štiri verze pesmi, ki jih tak deček narekuje: Dosta picik, dosta recik, slepo kobilo in daleč k mlini. (Sv. Jurij ob Ščavnici.) Ti otroci predstavljajo demone ali duhove, ki žele hiši dobro. Imenujejo jih različno: pofažarje, polažlče, laznike itd. — ker lazijo ali hodijo. Miklavževo je znan praznik In ne kaže izgubljati mnogo besed, temveč samo prositi, ako kdo kaj ve, naj pošlje uredništvu lista dotične podatke. Miklavževi običaji so sami na sebi skrajno različnega izvora in pomena. Na eni strani je to otroški praznik, kajti sv. Miklavž obdaruje pridne in kaznuje poredne otroke. Poredno kaznuje s tem, da jim daje repo in korenje. Na drugi strani jo gotovo, da predstavlja nasprotje med svetnikom Miklavžem na eni •strani in parkljem na drugi — borbo med dobrim ln zlim, pa tudi med zimskimi in letnimi silami narave. Precej sličnosti je med Miklavževim spremstvom in pustnimi maskami. Ako se kdo spominja, kako so se imenovale osebe iz Miklavževe procesije, naj javi uredništvu. Sv. Miklavž je nadalje izrazit zavetnik vodarjev, brodarjev in ribičev, pa tudi Gorjancev. Sv. Miklavž je „priprošnjik za na gorah la ea na vodah”, pravijo na Planini in v Črnem vrhu. Izrecno mlinarski patron je ta svetnik po Kranjskem polju, kjer mlinarji ta dan niso mleli, temveč pustili vodo teči pri visoko odprti zatvornici, sami pa so obiskovali enance. Na Miklavževo se ne sme hoditi okoli ali „polaziti”, verujejo v Prlekiji, tudi se ta dan ne sme presti. V Kamniku so evojčas matere darove za Miklavževanje kupovale na sv. Barbare dan, ko je bil semenj. Med obema dnevoma obstoji verjetno pomenska zveza. Prihodnji zanimivi datum je god sv. Lucije. Okrog ..Lucijinega”, kakor slovensko ljudstvo imenuje to so-praznilt, pade najkrajši dan. Že v Trubarjevem času je krožil po naši stari domovini pregovor, ki ga je potem Primož Trubar natisnil v svojem koledarju leta 1557: Šent Vid ima dan nerdalši, Lucija pak ner ta kratši, spet Vid ima nuč nermanšo, šent Lucija pale nerdalšo. Ker stoji ta dan v trdi temi, je naravno, da je postala sv. Lucija prava priprošnjica za oči, saj se to popolnoma ujema z njenim mučeništvom. Posnetek tega so štajerske ,.Lucije” in prekmurske ,,Luce”, ki ta dan hodijo od hiše do hiše, večja ima v rokah šibo ter cekar za darila, manjša pa krožnik, na katerem je krvavo oko. Te Lucije karajo otroke, naj bodo pridni, sicer jim zagroze, da jim iztaknejo oči. En pomen tega običaja pa je vsekakor podoben tistemu, ki ga predstavljajo otroci na „Barbarinje” v Prlekiji, to se pravi, to so liki dobrih demonov, ki hodijo ta dan v Prekmurju od hiše do hiše ter prosijo darov, ko žele gospodinjam dobro. Gospodinja jih mora obdarovati s suhim sadjem, jabolki in orehi. Podoben demon tega dne je moški, ki se imenuje „polažar”. On pride zjutraj prvi k hiši in gospodinja mu zato mora dati hlebček, imenovan „lucijžčak”. V hlebčku so zapečena tudi zelišča in semena, nabrana na Ivanje. Take hlebčke dajejo tudi živini. Pomen moškega obstoji v tem, da napoveduje srečo in blaginjo pri hiši, nasprotno pa bi ženska znanila nesrečo. Ivanjska zelišča pa pomenijo obrambna sredstva zoper bolezni živine, to se pravi: so apotropaična — ali odvračalna. Ta Lucijin običaj je vsekakor silno globok in prastar, smatramo pa lahko vso to ostalino za veliko pomembnost našega štajerskega ljudskega življenja. Na sv. Lucije dan so bile pri nas v veljavi stroge ljudske prepovedi šivanja, a to ne samo za gospodinje, temveč tudi za šivilje in krojače. Dnevi od sv. Lucije do božiča pa so bili vremenski preroki za mesece prihodnjega leta. Vsi ti decembersld ljudski prazniki pomenijo po svoji vsebini eno samo pripravo na božični čas. Če se zamislimo v posamezna občestva v stari domovini, v naše vasi in mesta in trge, v prizorišča, kjer so se ti običaji vršili, potem postane razumljivo, da se je občutje bližajočega se božiča polaščalo prebivalcev kot pričakovanje še slovesnejšega dogodka, ki ga je napovedoval postopni „cres-•cendo” doslej omenjenih praznikov. Izmed posameznih sestavin je treba omeniti posebno kruh „lucijščak”, ki je pravi predhodnik mogočno slovesnega božičnega „po-prtnika”. Med Lucijinim in božičem ležeči dnevi pa so kot nekak odmor pred sklepnim veličastnim finalom. Ogromen delež na izvedbi običajev je nosila mladina. To je bil tisti element, ki je zanesel obredno občutje v zadnje gorsko naselje ter prepletel s svojo dinamiko vse v enovito občestvo. Da bi taka mladina ob primernem vodstvu mogla tudi v ameriškem velemestu zajamčiti •običaju in obredu uspeh, sem mogel ugotoviti letos, ko so Halloweeni dobesedno diktirali svojo voljo in običaje celi 2t>. cesti ter njenemu območju. Božič Itožični čas v ožjem smislu uvaja dan pred svetim dnem, kt nima povsod. imena, ponekod pa mu pravijo bdenji dan. Po latinsko bi se reklo vigilija. Ta dan se -opoldne ustavi vse delo. Gospodinja skrbi, da so hišni prostori očiščeni, posebno okna morajo biti pomita. Perilo mora biti sneto, kajti kolikor kosov perila bi ta dan popoldne ali celo zvečer viselo, toliko kož bi bilo drugo .leto pri hiši, to se pravi: toliko bi poginilo živine. Tako verujejo na Spodnjem Brniku pri Cerkljah, a tudi po drugih krajih. Tudi po hlevih mora zavladati red. Mati začne dopoldne peko in sicer speče navadno dva hleba, enega črnega, enega belega. Ta se imenuje poprtnik in to je obredni slavnostni božični kruh. Popoldne se otroci spravijo k delanju jaslic. To je opravilo dečkov. Jaslicam so v naših krajih različno rekali: najbolj navadno ime je jaslice, znana pa so še rojstvo, Betlehem, pa tudi Ruzalem (od besede Jeruzalem). Bdenji dan vlada v družini postna jed, na sveti večer pa se užije samo kaj mrzlega. Popoldne moški navadno gredo po vasi in delajo obiske pri znancih. Ko zazvoni Ave Marijo, se reče, ko se zmrači, vzame gospodar žerjavico (sme biti samo od oglja lesa), starejši sin pa blagoslovljeno vodo ter gresta pokadit in pokropit hišo, hleve ter vsa gospodarska poslopja. Zraven molita rožni venec. Ob tem obredu je ponekod razširjena vera, da ogenj ne sme ugasniti. Objekt, pred katerim bi ogenj ugasnil, bi naslednje leto sicer pogorel, na pr. če bi pred skednjem ali na skednju, bi skedenj pogorel naslednje leto. S tem blagoslovljenim božičnim ognjem mora gospodar zanetiti tudi ogenj na kuhinjskem ognjišču. Po opravljenem obredu se družina zbere v „hiši” ter odmoli rožni venec, nakar zaužije večerjo, ki je ponekod mrzla, ponekod pa topla, a strogo postna. Navadno je to kaša. Ako bi kaj kaše pri večerji ostalo, bi bilo proso drugo leto plevelno, tako verujejo v Vel. Laščah na Dolenjskem. Na mizi v kotu je shranjen poprtnik, ki ga prenesejo na veliko mizo navadno malo prej preden gre družina k polnočnici. Čas med večerjo in polnočnico prebije družina pri mizi v „liiši” med pogovarjanjem in petjem božičnih pesmi. Spat navadno ne gredo, že celo ni bilo v redu, leč v posteljo. Ponekod je bila izrecna navada, da so vsaj mlajši pospali po klopeh in po tleh, tako posnemajoč pastirje v Betlehemu. Pred odhodom k polnočnici vzame gospodar poprtnik, ga razreže in da po en kos vsakemu članu družine. Nese pa tega poprtnika tudi živini, ki mora ta večer enako kot ljudje uživati božični kruh. Ponekod je pravilo, da mora ta poprtnik trajati vse tri svete večere: Sveti večer, večer pred novim letom in onega pred Tremi kralji. Vendar se to ni držalo povsod. Navadno je gospodinja spekla tri hlebe poprtnika, mnogokje pa že pred vsakim sv. večerom po enega. Med tem ko gredo domači k polnočnici, ostane poprtnik na mizi. Doma ostane navadno le en član družine. Vera je, da pridejo v odsotnosti domačih k mizi verne duše, ki tudi uživajo božični kruh. Na mizo ali pod mizo so pa ta čas dali tudi mnogo drugih reči, katere naj bi prejele v tej sveti noči blagoslov in naj bi služile hiši v blaginjo, tako na pr. plug, hišne ključe, žitno seme, sploh semena, zlasti zdravilnih zelišč, sekire, verige, denar itd. Vsega tega tu ne moremo opisovati podrobneje, veselilo bi nas, ako bi se starejši rojaki oglasili k besedi in popisali božič, kakor se ga oni spominjajo. Poudariti je treba samo to, da se v vsem tem skriva želja, da bi vsi predmeti prejeli božični blagoslov in prinesli hiši dobro. Poleg navedenih običajev je še mnogo drugih, ki so vladali v naših hišah. Prastar slovanski običaj je bilo netenje božičnega ognja ali čoka na ognjišču vso noč. Ta panj ni smel ugasniti. Goriški Slovenci so imenovali ta panj božič, Beli Krajinci ga imenujejo badnjak. Ta božič predstavlja ogenj, katerega živa moč naj odstrani in prežene vso hudobo, varuje družino in živino. Obenem je ta panj simbol vere v moč sonca, ki bo zmagalo zimo. Popolnoma nova navada je bila v slovenskih hišah postavljanje božičnega drevesa: k nam je prišla iz severnih pokrajin, je neslovansko-nordijskega izvora, lahko se reče germanskega. Od nordijskih in germanskih plemen so ta običaj prevzeli severni in vzhodni Slovani. Pot k polnočnici je polna romantike, zlasti kadar je zima izvršila svojo dolžnost in nasula primemo količino snega. Prav posebno se te poti veseli mladina. S to navado so združene razne vere, tako na pr. da med potjo ne smeš pasti, kajti sicer bi naslednje leto umrl, in druge. Ta noč je tudi čarodejna in ljudje so se pridno posluževali raznih vraž in uver. Morda se kdo spominja teh navad in naj jih opiše. Na poti k polnočnici si svetijo z bakljami; te so ali iz vejevja ali trsak. Les za baklje mora biti pravočasno nabran in posušen. Po povratku domov mora gospodar nakrmiti živino. O tej gre vera, da se to noč pogovarja. Sveti večer je tudi posvečen mrtvim. Lep običaj je prižiganje luči na grobovih rajnih. Omenili pa smo že poprtnik, ki ga gospodar, preden gre k polnočnici, odkrije, da ga lahko uživajo duše umrlih. Sveti dan. V nasprotju s Sv. večerom je Sv. dan sorazmerno zelo reven na običajih in pomeni slovesni oddih v božični skladbi. Za vernika so obvezne tri maše. Dan je namenjen družini in domačemu življenju, obiski se ta dan ne delajo. Delo se mora omejiti na najnujnejše, tako mora biti na pr. že krompir nalupljen prejšnji dan. Živini se ravnotako poklada samo nujna krma. Na mizo pridejo na ta praznik samo izbrane in najboljše jedi. Od obrednih jedi se užije poprtnik in to ponekod pred drugimi jeli. Življenje se odvija v objemu domače hiše, kjer so jaslice središče. Po vsem svojem značaju je Sv. dan res visoki praznik. Sv. Štefan. 26. december je god prvega mučenca za Kristusovo vero. V nasprotju s Sv. dnem je to praznik, ko se človek lahko sprosti in so obiski ne samo dovoljeni, temveč prava značilnost tega dne. Tudi to je bilo v navadi, da so ljudje ta dan romali v vasi, kjer so bile ali cerkve ali posamezni oltarji posvečeni sv. Štefanu. Ljubljančani so romali v Štepanjo vas, Gorenjci okrog Kranja na Šte-fanjo goro, Ločanje v Staro Loko, Koroški Slovenci pa v svoje Štebne (Šteben na Zilji, Šteben v Podjuni itd.) V zgodovini se je *na še nepojasnjen način prenesel na god sv. Štefana-mučenca običaj, ki je razumljiv bolj v zvezi s praslovanskim praznikom boga Velesa, boga čred in živine. Običaj obstoji v tem, da se smatra naš svetnik za zavetnika živine. Zato gospodarji ta dan nosijo pri ofru okrog oltarja lesene ali voščene sohice živine, toliko po številu, kolikor je imajo, ter prosijo sv. Štefana za živino blagoslova. Sloveča taka božja pot je Utik pri Skaručni, vendar je običaj razširjen po številnih slovenskih krajih. Ljubljana, Stepanja vas, Ig in okolica so ta dan praznovale „fijakarsko nedeljo”. Ta dan blagoslavljajo v cerkvi vodo, ki jo ponekod vlivajo v izvire voda, da ne bi usahnili, drugod krope z njo njive, pojč živino. Tudi sol blagoslavljajo in jo trosijo po njivah, po krmi. Blagoslavljajo pa tudi oves kot glavno živinsko krmo. Sv. Štefan je izredno bogat na običajih in ta dan prihaja zopet do izraza starodavno ljudsko izročilo. Šentjanževo, Janževo (27. dec.) je dan blagoslavljanja vina. Z njim poškrope vse od vinograda do sodov. To vino, „sv. Janeza žegen” ali „Šentjanževec”, je tudi zdravilno. Blagoslov vina je v zvezi z legendo. Na Janževo se le malo dela, to je sopraznik. Pač pa se ta dan menjajo posli, stari odhajajo in novi prihajajo. To je silno star običaj, da se poselsko leto začenja in končuje na „Jan-ževo”. V pretresljivi obliki toži stara dekla-ženica v pesmi Milke Hartmanove: Le pridi, pridi, luba bjewa smrt, žje h m’ne rjevne Mojceki, pa vzemi s svjeta ma pred bjenahtmi, da kne bo trebi bondrati! (Bondrati — seliti se, iti služit k drugemu gospodarju.) Nedolžni otročiči. God nedolžnih otročičev nosi pri nas razna ljudska imena, kot otročje, pametva, Herode-ževo, tepežni dan, na Koroškem v Podjuni sem zapisal ime utjepa’Je. Otroci hodijo okrog s šibami ter vsakogar, ki ga najdejo, natepežkajo, pri tem pa izgovarjajo pesmi kot: Šib, šab, dan’s je tepežni dan, reši Be, reši, pa me uteši! Itd. Vsakdo, ki ga natepo, se mora odrešiti s kakim darilom. Ta običaj je čarodejni obred: udarec s palico pomeni dotik z življenjsko močjo, ki naj varuje dotičnika in mu prinese zdravje, blagostanje in sploh odpornost zoper vse nevarnosti. Da je tak obred v tem času zelo umesten, je na dlani. Rojaki bodo gotovo vedeli za imena dne, otrok in za pesmi, ki so jih ti narekovali. S tem smo zaključili božični krog in Btojimo pred novim letom, ki začenja posebno, novo skupino običajev. Božič v ljudski umetnosti in pesništvu Preden pa se poslovimo od božiča, moramo vsaj na kratko omeniti dvoje polj duhovnega ustvarjanja, ki ju je božična motivika zelo oplodila. Prvo je preprosta ljudska umetnost slikarstva in kiparstva. Neuki ljudski umetniki so kaj radi slikali božične prizore, zlasti rojstvo. Bodisi v slikah na platnu ali na steklu, povsod se ponavljajo ti motivi. Toda božično občutje so znali izraziti tudi v ornamentiki ali okrasu. Posebno lep primer tega so naši znani božični prti za jaslice, a sem ter tja se vidijo taki tudi v okrasu krožnikov. Ljudski kiparji in rezbarji pa so ustvarili ono vrsto lepih jaslic, od katerih so nekatere prave umetnine. Drugo polje božične motivike je pesništvo. Delimo ga lahko v pravo lirično pesništvo na eni strani in v dramatično na drugi. Naš narod je v preteklih stoletjih ustvaril veličastno vrsto pravih lirskih pesmi najrazličnejših motivov. Med temi so take z religioznimi motivi posebno globoke. Na strani 353 je objavljena izredno lepa lirična pesem iz božičnega kroga: „Sveti se, sveti, beli dan”, ki je bila zapisana v Beli Krajini. Izraža v čisti lirski obliki svojstveno božično občutje. Podobne pesmi so znane iz drugih slovenskih pokrajin. Mnoge izmed teh pesmi so imele tudi napeve. Dramatično pesništvo obsega božične pastirske prizore in božične igre. To izročilo je v Narodopisju Slovencev pregledno obdelal France Kotnik. Pastirski prizori so se po verodostojnih poročilih virov, ki jih je objavil p. dr. Turnšek, vršili v cerkvah pred polnočno mašo, božične igre so pa združile z rojstvom in pastirskim oznanilom še novoletne in trikraljevske sestavine ter so se vršile izven cerkva. Verjetno so jih sprva igrali koledniki po hišah. Vsekakor pa zelo mnogo naših božičnih pesmi, ki jih slovensko ljudstvo ob tem času poje, izvira najbrž iz območja teh pastirskih prizorov in božičnih iger. In kadar je govora o našem božiču, ne smemo prezreti teh pesmi, ki so pravi izraz nadega ljudskega dramatično-pesniškega sloga. Za primer si oglejmo pesem iz okolice Radovljice: Komaj sem legel... Komaj sem legel. Pogledam skoz’ lin’co, sem moral ustat', sem slišal pred oknom prav močno zgrajat’. Popadem brž pal’co, sem mislil, da j’ tat, da j’ prišel nocoj mojo ž’vin’co jemat’. se močno svetli. Zagvišno se v mestu kaj nov’ga godi. Oblečem brž suknjo, zavpijem na glas: Pastirci, vstanite! Nocoj je svet' čas! Pri pastirskih prizorih in božičnih igrah je imela glavno besedo mladina. Saj pastrčkl so božjim osebam jako pri srcu in Štefanovo je bil tudi praznik pastirjev. Mnoge izmed teh iger so prišle k nam najbrž od sosedov, toda pesniška ostalina razodeva, da je nastala po slogu na naših tleh. Delno so te igrice in prizori predstavljali žive jaslice, delno so se pa vršili v neposredni zvezi ž njimi. Le redko nastopajo v igrah drugi Bloji, na pr. kmečke osebe. Ravno ta mladinski element pa je dajal božičnemu času tudi z igricami svoje obeležje, saj je končno božič v prvi vrsti tudi praznik nedolžne mladine. Morda bi slovenske cerkve v Ameriki polagale nekoliko več važnosti na te dramatične prizore in igre ter z njihovo pomočjo oživotvoriie tu kos slovenskega božiča. Zapisnik ustanovne seje Slovenske Ženske Zveze dne 19. decembra 1926 J)a se ohrani pozabnosti, tukaj prinašamo zapisnik prvega sestanka ameriških Slovenk, na katerem se je ustanovila Slovenska Ženska Zveza. Sestanek se je vršil v šolski dvorani slovenske fare sv. Štefana v Chicagi, Illinois, v nedeljo, 19. decembra 1926. 6 Na tem sestanku so bile zbrane žene in dekleta iz Sheboygan, Wis., Chicago, in Berwyn, 111., ter Whiting, Indiana. Mrs .Marie Prisland iz Sheboygana, sklicateljica sestanka, otvori zborovanje z molitvijo za dober uspeh točno ob 4. uri popoldne s sledečim nagovorom: „Drage ameriške Slovenke! Dovolite mi, da vas kot sklicateljica tega sestanka, najprisrčneje pozdravim. Nisem pričakovala tako obilne udeležbe, zato je moja radost tem večja. Namen, za katerega smo se tukaj zbrale, je znan menda vsem. Da si ustanovimo našo Žensko Zvezo, potom katere bi se združile, zbližale in spoznale, je vzrok današnjega sestanka! Potreba nam je take zveze, ki nas bo zedinila, da ne bomo kot razkropljena piščeta živele vsaka zase po tej širni Ameriki. Potreba nam je nekaj skupnega, nekaj ženskega, da se predstavimo ameriški javnosti kot hčerke slovenskih mater, živečimi med tujimi narodi, a vseeno ohranjajoč svojo narodno zavednost. Vsak napreden narod se organizira; ženske drugih narodnosti niso pri tem zadnje. Prednjači jim Slovaška Ženska Unija, ki ima 50,00 članic in nad tri milijone premoženja. Poljska Ženska Jednota ima nad $1,500,000.00 premoženja. Ameriška ženska organizacija The Catholic Daughters ima 135,000 članic, ali toliko kot naše tri največje podporne jednote skupaj. Še več drugih ženskih prominentnih organizacij imamo v Ameriki, katerih imena ne bom navajala, omenjam pa to vsled tega, da vidimo, kako smo Slovenke zadnje, zato je res skrajni čas, da stopimo na plan. Sicer se ne bomo mogle primerjati drugim velikim ženskim organizacijam, a vse so začele z malim kot mi začenjamo danes. Da imajo Amerikanke in žene drugih narodnosti tako močne organizacije, je pač priča, da so zmožne in delavne. Če druge ženske zmorejo toliko, ali res ne bi me mogle vsaj malo dokazati ,da imamo smisel in razumevanje za žensko skupnost in naprednost? Začenjamo sicer pozno, a boljše pozno kot nikoli. Težkoče bomo imele in zapreke bodo kot so povsod od začetka. A z združenimi močmi in dobro voljo bomo dosegle vse, premagale vse! Naj še povem, da ko sem pisala prvi apel za ustanovitev ženske zveze, nisem pričakovala, da bo iz te moke kaj kruha. Že več dobrih nasvetov in boljših idej je bilo poslanih v svet, ki pa niso našle nikjer odmeva. Tako tudi jaz nisem upala dosti. Ko pa se je oglasila Mrs. Gottlieb, Mrs. Jazbec, Mrs. Kozjan, Mrs. Ožbolt in še veliko drugih žen iz vseh krajev Amerike, sem pričela upati, da bo res nekaj. Zato iskreno zahvaljujem vse rojakinje, ki so se za mojo idejo zavzele in jo uresniičle. Brez vaše pomoči bi iz moje misli ne postalo nič. In le vam, ki ste pogumno stopile za menoj na plan, gre čast in priznanje, da imamo že začetek Ženske Zveze in to sta dve podružnici; prva v Sheboyganu, druga tukaj v Chicagu. Hvala tudi listu Amerikanski Slovenec, ki nam je dal svoje kolone na razpolago in se vsestransko zanimal za našo stvar. Upam, da se bodo članice hvaležne izkazale s pridobivanjem novih naročnikov. Sedaj pa, žene in dekleta, na noge za našo Zvezo! Kakor jaz nisem dosti od kraja pričakovala, tudi vi ne pričakujete danes. A zagotavljam vas, da, ako bomo složne in skupaj držale, da bo naša Zveza enkrat mogočna stvar! Samo korajže ne izgubiti in nasprotnikov ne poslušati! Visoko dvignimo bandero ženske zavednosti! V Ženski Zvezi se združimo vse brez izjeme! Za geslo si vzamimo „V slogi je moč!” in uspeh nam je zagotovljen!” Po končanem govoru Mrs. Prisland vpraša navzoče, ako so zato, da se ustanovi Slovenska Ženska Zveza. Enoglasno in z velikim navdušenjem je bil sprejet predlog, stavljen po Mrs. Juliji Gottlieb, da se ustanovi SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA v AMERIKI. Za predsednico shoda je bila enoglasno izvoljena Mrs. Marie Prisland iz Sheboygana, za zapisnikarico pa Mrs. Magda Brišar iz Chicage. Na dnevni red pridejo pravila nove ženske organizacije. Mrs. Prisland prečita provizorično sestavljena pravila točko za točko. Pravila so bila z malimi izjemami enoglasno sprejeta. Novi Zvezi se je dal sledeči NAMEN: 1. Združiti in pod Zvezino okrilje zbrati slovenske žene in dekleta v Združenih Državah Ameriških. 2. Širiti krščansko izobrazbo in kulturo med svojim članstvom. 3. Vzgajati naše ženstvo v slovenskoameriškem duhu, pomagati mu do ameriškega državljanstva ter opozarjati na dolžnosti in pravice, katere nam nudi ameriško državljanstvo. 4. Skrbeti za primeren pogreb svojih članic. 5. Iskati zvezo z mednarodnimi ženskimi organizacijami ter tako prispevati svoj del k svetovnemu ženskemu gibanju. Glede Zvezinega glavnega urada Mrs. Prisland omenja, da bi glavni urad pravzaprav moral biti v Sheboyganu, kjer se je rodila ideja za ustanovitev Zveze, a ker je Sheboygan majhno mesto in daleč vstran od središča Slovencev, Chicago pa ima veliko slovensko naselje, obdano od drugih slovenskih naselbin, kjer se bodo ustanovile podružnice in ker bo tudi potovanje gl. odbornic na letne seje v Chicago za Zvezo cenejše, ker je tam srednje-zapadno središče, bo torej v večjo Zvezino korist, če je Zvezin glavni stan v Chicagi, kot če bi bil v Sheboyganu. Navzoče so z navdušenjem in odobravanjem sprejele požrtvovalni predlog Mrs. Prisland, da bo glavni urad nove Zveze v Chicagi. Slovenska Ženska Zveza je torej pričela poslovati pred 27. leti. Sprejemala je žene in dekleta, ki so bile več kot 16 let stare, katoliškega značaja, lepega moralnega vedenja in zdrave. Podružnice so se ustanovile le z osmimi članicami. Članarina je bila 25 centov na mesec, pristopnina pa 50 centov. Za umrlo članico je Zveza za pogrebne Tukaj prinašamo sliko, ki je bila že večkrat priobčena v naši „Zarji”, toda zadnjič je to bilo pred petimi leti, torej je prav, da obudimo spomin na naše pionirke in ponovno prinesemo njihovo pomenljivo sliko. V prvi vrsti sedijo sledeče: Glavna blagajničarka Matilda Duller, (sestra Duller je preminila letos meseca avgusta); prva urednica Fannie Jazbec, (ona se je vrnila v domovino s svojo družino že pred več leti in sedaj živi t Kranju); ustanoviteljica in glavna predsednica prvih 19 let obBtoja Zveze, Mrs. Marie Prisland; glavna tajnica Julia Gottlieb, (sestra Gottlieb je preminila pred sedmimi leti); Katie Triller, (ona je zdaj glavna nadzornica ter predsednica podružnice št. 1C v South Chicagi). stroške prvo leto plačala $50.00, po dveh letih včlanjenja pa $100.00. Odkar obstoji naša Zveza, se je za pogrebne stroške izplačala skupna vsota $163,252.25. Zveza je od pomembne nedelje, 19. decembra 1926, iz takratnih 70 članic narastla, da danes šteje 12,954 skupnega članstva, premoženja pa premore $313,296.86. Naj našo ljubo organizacijo ta lepi napredek in božji blagoslov spremlja tudi zanaprej! V seznamu nimamo imen vseh na tej sliki, toda znane so nam sledeče: Mary Kobal iz Chicage, Mary Glavan in Mary Sluga iz Clevelanda, Mary Vidmar iz Indianapolis, Margaret Ritonia, Milwaukee, in Rose Smole iz Bradley, Illinois; Mrs. Mikuš in Mrs. Chernich iz Chicage. Sestra Mary Glavan je ustanovila prvo podružnico-v Clevelandu, kjer imamo sedaj največje število članic. V imenu vseh odbornic in članic SŽZ izreka uredništvo iskrene čestitke vsem našim vrlim pionirkam, ki so šle s pogumom za ciljem in ustanovile lepo organizacijo, ki si jo v teku 27 let obstoja pridobila mnogo dobrih in zvestih prijateljev. Dal Bog, da bi še dolgo let bile med nami ter uživale sad svojega požrtvovalnega in pogumnega dela. PRVI GLAVNI ODBOR IN DELEGATKE KONVENCIJE SŽZ VRŠEČE SE v NOVEMBRU 1927 V CHICAGI, ILL. ŠT. 13, SAN FRANCISCO, CALIFORNIA Na daljnem zapadu se je zdramila slovenska naselbina v San Francisco in si ustanovila podružnico Ženske Zveze. Zasluga in priznanje gre Mrs. Barbari Kramer, ki je podružnico ustanovila dne 30. oktobra 1927. V začetku je podružnica štela 21 članic in sledeči je bil prvi odbor: Predsednica MARY STERK, pod- predsednica ANNA REZEK, tajnica BARBARA KRAMER, blagajničarka MARY TROJE, zapisnikarica BARBARA KRAMER, nadzornice: POLDA RAUH, ELLA RUS in AGNES MARKOVICH. Odbor v letu 1953: Predsednica ROSE SCOFF, podpredsednica MARY MIR-KOVICH, tajnica MARY ANSEL, blagajničarka JUNE STARIHA, zapisnikarica BETTY DOHERTY, nadzornice: KATHERINE LAMPE, SOPHIE TROYA, VIRGINIA SUSTARICH; rediteljica KATHERINE CEPERNICH, Marshal MARY PLUT. Mrs. Bara Kramer je bila na prvi konvenciji imenovana v glavni odbor Zveze, in sicer v publikacijski odsek. Na drugi konvenciji je bila pa Mrs. Kramer kot dele-gatinja izvoljena za drugo podpredsednico Zveze. Na zadnji konvenciji, junija 1952, je bila izvoljena Mrs. Rose Scoff za šesto glavno podpredsednico. Podružnica št. 13 pošilja uredništvu Zarje k 25-letnemu jubileju najsrčnejše čestitke in želje, da bi še dolgo vrsto let prihajala med članstvo s svojo zanimivo vsebino! M{ 'M Branch no. 13, extends warmest congratulations on the Silver Anniversary of Zarja which has for many years served as a binding medium between us, the membership of SWU. DECEMBRU, ko praznuje naša Zveza svojo 27. obletnico in naše glasilo „Zarja” svoj srebrni jubilej — je uredništvo prejelo iskrene čestitke in želje od mnogih podružnic. V priznanje našim pionirkam, ustanoviteljicam, in v vzpodbudo sedanjim delovnim odbornicam, objavljamo imenik prvega in sedanjega odbora ter število članic ob ustanovitvi in napredek do letošnjega leta. ŠT. 1, SHEBOYGAN. WISCONSIN December 1, 1926 Prvi odbor: Predsednica Mary Godec, podpredsednica Mary Falle, tajnica Mary Repenšek, blagajničarka Meta Eržen, nadzornica Marie Prisland. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Godec, podpredsednica Marie Prisland, tajnica Theresa Zagožen, blagajničarka Kristina Sterk, zapisnikarica Anna Modiz, nadzornice: Amalija Zunter, Frances Melanz in Mary Fortuna, rediteljica Ursula Mar-var, duhovni svetovalec Rev. Louis Koren. Na prvi seji 12 članic; v letu 1953 — 224 članic. ST. 2, CHICAGO, ILLIONIS December 1, 1926 Na prvi seji 35 članic; \ \ 'etu 1953 — 492 članic. ŠT. 3, PUEBLO, COLORADO December 19, 1926 Prvi odbor: Predsednica Anna Princ, podpred- sednica Amalija Pečaver, tajnica Margaret Kozjan, blagajničarka Margareta Mehle. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Anna Pachak, podpredsednica Margaret Tomich, tajnica Anna Spe-lich, blagajničarka Mary Kukar, nadzornice: Cecelia Bradish, Christine Bradish, Anna Germ, duhovni svetovalec Rev. Daniel Gnidica. Na prvi seji 30 članic; v letu 1953 — 455 članic. V Prvi odbor: Predsednica Fannie Jazbec, podpredsednica Mary Kobal, tajnica Agnes Augustin, blagajničarka Jennie Stayer, zapisnikarica Julia Gottlieb, nadzornice: Alva Jerin, Theresa Meditz. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Josephine Že- leznikar, podpredsednica Leona Gregorin, tajnica Lillian Kozek, blagajničarka Mary Tomazin, zapisnikarica Frances Zibert, nadzornice: Elizabeth Zefran, Jennie Puhek, Sophie Petrovič, rediteljica Mayme Fabian, duhovni svetovalec Rev. Leonard Bogolin O.F.M. ŠT. 4, OREGON CITY, OREGON January 12, 1927 Prvi odbor: Predsednica Mary Plantan, podpredsednica Mary Papež, tajnica Mary Polajner, blagajničarka Mary Hrovat, nadzornice: Helena Fortuna, Antonia Trošt, Ivanka Zaletel. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Polajner, tajnica Mary Gerkman, blagajničarka Staži Petrich. Na prvi seji 12 članic; v letu 1953 — 23 članic. ŠT. 7, FOREST CITY, PENNSYLVANIA January 23, 1927 Prvi odbor: Predsednica Anna Kameen, podpredsednica Mary Zidar, tajnica Pauline Osolin, nadzornice: Fannie Kamin, Mary Telban, Victoria Osolin, zastopnica Ana Gerchman. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Anna Kameen, podpredsednica Christina Glavich, tajnica Christine Menart, blagajničarka Rose Kotar, duhovni svetovalec Rev. F. M. Jevnik. Na prvi seji 8 članic; v letu 1953 — 223 članic. I ŠT. 5, INDIANAPOLIS, INDIANA January 15, 1927 Na prvi seji 28 članic V letu 1953 — 180 članic Prvi odbor: Predsednica Julia Hoff, tajnica Mary Dugar, blagajničarka Jennie Gerbek, nadzornice: Mary Turk, Victoria Zore. * » * Odbor v letu 1953: Predsednica Margaret Šuštaršič, podpredsednica Antonia Bayt, tajnica Mary Markič, nadzornice: Julia Zupančič, Louise Yeager, Josephine Fon, rediteljica Agnes Androjna, duhovni svetovalec Rev. Edward Bockhold. ST. 10, CLEVELAND, OHIO March 8, 1927 ST. 9, DETROIT, MICHIGAN March 6, 1927 Prvi odbor: Predsednica Mary Puhek, podpredsednica Amalia Pavlič, tajnica Theresa Caiser, blagajničarka Ana Mišica, zapisnikarica Katarina Kocjan, nadzornice: Margareta Verderber, Ana Klobučar, Mary Majerle. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Gornik, tajnica in blagajničarka Angela Stupar. Na prvi seji 20 članic; v letu 1953 — 46 članic. ST. 12, MILWAUKEE. WISCONSIN October 31, 1927 Prvi odbor: Predsednica Margaret Ritonia, podpredsednica Mary Kopač, tajnica Frances Gregorčič, blagajničarka Ivanka Urankar, zapisnikarica Fannie Medle, nadzornice: Mary Pongee, Mary Ziherle, Anna Zimermann. Odbor v letu 1953: Predsednica Frances Plesko, podpredsednica Tillie Patch, tajnica Mary Schi-menz, blagajničarka Anna Grahek, zapisnikarica Mary Mesarich, nadzornice: Josephine Pung, Frances Udovich, Sophie Stampfel. Na prvi seji 13 članic; v letu 1953 — 412 članic. ST. 14, CLEVELAND (NOTTINGHAM), OHIO October 31, 1927 Prvi odbor: Predsednica Frances Rupert, podpredsednica Antonia Kaušek, tajnica Frances Novak, blagajničarka Mary Darovec, zapisnikarica Matilda Ropert, nadzornice: Frances Novinc, Ana Stipica, Josephine Nagode. Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Strukel, podpredsednica Mary Žele, tajnica Steffi Smolič, blagajničarka Mary Mersnik, zapisnikarica Antonia Šuštar, nadzornice: Frances Globokar, Analia Legat, Frances Gerchman, duhovni svetovalec Rev. Anton Bombach. Na prvi seji 50 članic; v letu 1953 — 406 članic. ST. 15, CLEVELAND. (NEWBURGH). OHIO November 7, 1927 Prvi odbor: Predsednica Theresa Gliha, podpredsednica Mary Planinšek, tajnica Pauline Zupančič, blagajničarka Sophie Gliha, nadzornice: Josephine Pink, Josephine Stepic, Frances Blatnik. Odbor v letu 1953: Predsednica Anna Yakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Helen A. Zupančič, blagajničarka Rose Laushe. zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Mary Janezich, Mary Skufka, Angela Strazer, rediteljica Jennie Barle, duhovni svetovalec Rt. Rev. John J. Oman. Na prvi seji 16 članic; v letu 1953 — 402 članic. Prvi odbor: Predsednica Mary Glavan, podpredsednica Mary Urbas, tajnica Mary Sluga, blagajničarka Mihaela Rovere, zapisnikarica Justine Turk, nadzornice: Rose Mesec, Kristina Struna, Jennie Sturem. Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, tajnica Frances Su-sel, blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich, nadzornice Louise Čebular, Mary Zallar, Jennie Košir, rediteljica Jennie Koren, duhovni svetovalec Rev. Victor Cimperman. Na prvi seji 10 članic V letu 1953 — 573 članic ST. 16, SOUTH CHICAGO. ILLINOIS February 13, 1928 Prvi odbor: Predsednica Agnes Zupančič, podpredsednica Agnes Mahovlič, tajnica Josephine Samo-torčen, blagajničarka Luise Žagar, nadzornice: Mary Strubelj, Mary Miklavčič. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Katie Triller, podpredsednica Josephine Kral, tajnica Gladys K. Buck, blagajničarka Anna Buck, zapisnikarica Anne L. Springer, nadzornice: Pauline Spretniak, Marge Spretnjak, Mary Peloza, duhovni svetovalec Rev. Bonaventure Borgola. Na prvi seji 30 članic; v letu 1953 — 194 članic. ST. 17, WEST ALLIS, WISCONSIN March 15, 1928 Prvi odbor: Predsednica Josephine Schlossar, podpredsednica Antonia Gruden, tajnica Jennie Win-dishman, blagajničarka Mary Sorcich, zapisnikarica Rose Bizjak. Odbor v letu 1953: Predsednica Josephine Schlossar, podpredsednica Josephine Kerzich, tajnica Marie A. Floryan, blagajničarka Frances Piwoni, zapisnikarica Fanny Medle, nadzornice: Marion Marolt, Victoria Kastelic, Josephine Imperl, duhovni svetovalec Rev. M. J. Setnicar. Na prvi seji 12 članic; r letu 1953 — 169 članic. ŠT. 18, CLEVELAND. OHIO April 9, 1928 Prvi odbor: Predsednica Rose Pritz, podpredsednica Rose Boštjančič, tajnica in blagajničarka Jennie Velikanje, zapisnikarica Angela Markič, nadzornice: Rose Boštjančič, Angela Markič. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Nettie Strukel, podpredsednica Rose M. Schaberl, tajnica in blagajničarka Josephine Praust, nadzornice: Mildred Marolt, Mary Poje, Rose Schaberl, rediteljica Albina Malovasic. Na prvi seji 12 članic; v letu 1953 — 107 članic. ŠT. 19, EVELETH. MINNESOTA April 13, 1928 Prvi odbor: Predsednica Agnes Peterlin, podpredsednica Agnes Bonač, tajnica Mary Lovšin, blagajničarka Jerica Intihar, zapisnikarica Mary Lovšin, nadzornice: Jennie Ahlin, Anna Malevic. Odbor v letu 1953: Predsednica Antonia Nemgar, podpredsednica Frances Chad, tajnica Mary Le-nich, blagajničarka Josephine Primozich, zapisnikarica Matilda Rebetz, nadzornice: Frances Sterle, Frances Zakrajšek, Anna Skriner, poročevalka Mary Brank, duhovni svetovalec Rgt. Rev. Msgr. L. Pirnat. Na prvi seji 13 članic; v letu 1953 — 251 članic. ŠT. 21, CLEVELAND (WEST PARK), OHIO June 17, 1928 Prvi odbor: Predsednica Mary Hosta, podpredsednica Teresa Zupančič, tajnica Cecilia Brodnik, blagajničarka Sophie Tisovec, zapisnikarica Cecilia Brodnik, nadzornice: Frances Koželj, Mary Makse, Agnes Zakrajšek. Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Hosta, podpredsednica Frances Kave, tajnica Stella Dancu-lovic, blagajničarka Josephine Weiss, zapisnikarica Ann Pelčič, nadzornice: Teresa Kožuh, Alice Sa-bol, Ann Pelčič. Na prvi seji 15 članic; v letu 1953 — 176 članic. ŠT. 24, LA SALLE, ILLINOIS October 17, 1928 Prvi odbor: Predsednica Mary Klemenčič, pod- predsednica Mary Furar, tajnica Anna Klopčič, blagajničarka Mary Strukel, zapisnikarica Frances Trdin, nadzornice: Angela Strukel, Antonia Rezel. Odbor v letu 1953: Predsednica Anna Plantan, podpredsednica Josephine Rogel, tajnica Angela Strukel, blagajničarka Mary Kastigar, nadzornice: Carolina Hrovat, Mary Uranich, Anna Jakše, duhovni svetovalec Rev. Michael Železnikar. Na prvi seji 36 članic; v letu 1953 — 312 članic. ŠT. 25, CLEVELAND, OHIO November 22, 1928 Prvi odbor: Predsednica Frances Ponikvar, podpredsednica Rose Konečnik, tajnica Mary Brodnik, blagajničarka Dorothy Sterniša, zapisnikarica Mary Janc, nadzornice: Rose Zupančič, Mary Peterlin, Mary Milavec. Odbor v letu 1953: Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, blagajničarka Louise Piks, zapisnikarica Dorothy Sterniša, nadzornice: Angela Verant, Mary Lokar, Pauline Stampfel, rediteljica Pauline Zigman, duhovni svetovalec Rev. Louis B. Baznik. Na prvi seji 50 članic; v letu 1953 — 1142 članic. ŠT. 26, PITTSBURGH, PENNSYLVANIA December 19, 1928 Prvi odbor: Predsednica Mary Balokovec, podpredsednica Mary Berdik, tajnica Magdalena Wi-dina, blagajničarka Barbara Gasper, zapisnikarica Mary Kresse, nadzornice: Katarina Plantan, Jo- I hana Česnik, Barbara Flajnik. Odbor v letu 1953: Predsednica Anna Trontel, podpredsednica Josephine Arch, tajnica Mary Coghe, blagajničarka Antoinette Stayduhar, zapisnikarica Mary Golobič, nadzornice: Kristina Mihelčič, Josephine Oblak, Helen Kunec, duhovni svetovalec Rev. Mathew Kebe. Na prvi seji 26 članic; v letu 1953 — 191 članic. ŠT. 32. EUCLID, OHIO August 25, 1929 Prvi odbor: Predsednica Jennie Pink, podpredsednica Mary Widmar, tajnica Mary Stušek, blagajničarka Mary Petek, zapisnikarica Jennie Intihar, nadzornice: Mary Gambač, Terezija Zdešar, Mary Novak. Odbor v letu 1953: Predsednica Theresa Potokar, podpredsednica Frances Perme, tajnica Ann Cooke, blagajničarka Marilyn Koss, zapisnikarica Anna Godlar, nadzornice: Caroline Peck, Hedwig Krauss, Helen Korocevich, rediteljica Frances Mesojedec, duhovni svetovalec Rev. A. L. Bom-bach. Na prvi seji 33 članic; v letu 1953 — 158 članic. ŠT. 33, DULUTH, MINNESOTA October 8 ,1929 Prvi odbor: Predsednica Helena Krall, tajnica Mary Oblak, blagajničarka Anna Vesel, zapisnikarica Mary Oblak. * * H« Odbor v letu 1953: Anna Podgoršek, podpredsednica Sophia Tomich, tajnica in blagajničarka Mary Shubitz, zapisnikarica Anna Vesel, nadzornice: Angela Blatnik, Emilija Braye, Mary Jaksha, duhovni svetovalec Rev. Michael Popesh. Na prvi seji 17 članic; v letu 1953 — 100 članic. ŠT. 35, AURORA, MINNESOTA October 15, 1929 Prvi odbor: Predsednica Katarina Kastelic, tajnica Jennie Skubic, blagajničarka Mary Smolich, zapisnikarica Jennie Skubic. Odbor v letu 1953: Predsednica Pauline Plevel, podpredsednica Antonia Sustarsich, tajnica in blagajničarka Frances Bradach, zapisnikarica Mary Bartol, nadzornice: Frances Smolich, Gudrun Ku-laszewicz, rediteljica Mary Smolich, duhovni sve-I tovalec Rev. M. J. Godina. | Na prvi seji 9 članic; v letu 1953 — 127 članic. ________________________________________________________ ŠT. 37, GREANEY, MINNESOTA November 22, 1929 Prvi odbor: Predsednica Mary Starich, podpredsednica Johanna Krall, tajnica Katarina Hočevar, blagajničarka Katarina Malarich, zapisnikarica Anna Rent, nadzornici: Agnes Starich, Rose Kasun. Odbor v letu 1953: Predsednica Anna Rent, podpredsednica Mary Starich, tajnica Frances L. Udo-vich, blagajničarka Ann Škraba, zapisnikarica Katarina Kočevar, nadzornice Mary L. Zgainor, Theresa Zakrajšek, Ann Starich, duhovni svetovalec Rev. F. A. Sedej. Na prvi seji 11 članic; v letu 1953 — 50 članic. ŠT. 38, CHISHOLM, MINNESOTA January 12, 1930 Prvi odbor: Predsednica Mary Smolitz, tajnica Anna Trdan, blagajničarka Genevieve Sterle, zapisnikarica Anna Trdan, nadzornice: Mary Pluth, Mary Geršič, Agnes Šega. Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Nosan, podpredsednica Frances Bečaj, tajnica Anna Trdan, blagajničarka Sylvia Petrič, zapisnikarica Frances Andolšek, nadzornice: Agnes Hočevar, Anastazija Mihelič, Anna Kočevar, duhovni svetovalec Rev. John Shiffrer. Na prvi seji 20 članic; v letu 1953 — 206 članic. ŠT. 40, LORAIN. OHIO April 21, 1930 Prvi odbor: Predsednica Amalia Uršič, podpredsednica Johanna Debevec, tajnica Frances Brešak, blagajničarka Maria Černilec, nadzornice: Maria Ravnikar, Barbara Jakopin, Agnes Ivančič. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Frances Brešak, podpredsednica Agnes Jančar, tajnica Angela Kozjan, blagajničarka Mary Pavlovčič, zapisnikarica Louise Mahnič, nadzornice: Agnes Mejak, Louise Matičič, Frances Dougon, rediteljica Mary Kurjan, duhovni svetovalec Rev. Milan Slaje. Na prvi seji 49 članic; v letu 1953 — 106 članic. % ŠT. 41, CLEVELAND, OHIO 1 1 May 19, 1930 Na prvi seji 39 članic; v letu 1953 — 278 članic. * C11IIIK ŠT. 43. MILWAUKEE, WISCONSIN June 4, 1930 Prvi odbor: Predsednica Gertrude Delopst, pod- predsednica Agnes Verbnik, tajnica Antonia Velkovrh, blagajničarka Cila Gorišek, zapisnikarica Mary Bevc, nadzornici: Josephine Kolar, Teresa Verhovnik. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Rose Kraemer, podpredsednica Cecilia Groth, tajnica Joanne Ver-bick, blagajničarka Mary Tratnik, zapisnikarica Mary Ribbich, nadzornici: Anne Hren, Shirley Groth, duhovni svetovalec Rev. Aleksander Urankar. Na prvi seji 13 članic; v letu 1953 — 135 članic. ŠT. 45, PORTLAND, OREGON lune 10 1930 Prvi odbor: Predsednica Olga Mirkovich, podpredsednica Magdalena Cerljenko, tajnica Anka Barta, blagajničarka Fanika Matulec. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Yustina Misetich. podpredsednica Eva Matich, tajnica Jacobina Ne-marnik, blagajničarka Violet Knez, zapisnikarica Lee Kovach, nadzornice: Katherine Simich, Vilma Franciscovich, Eva Polich, rediteljica Mary Roso. Na prvi seji 13 članic; v letu 1953 — 83 članic. ŠT. 46, ST. LOUIS. MISSOURI July 27, 1930 Prvi odbor: Predsednica Teresa Gabrian, podpredsednica Josephine Speck, tajnica Mary Speck, blagajničarka Josephine Speck, nadzornice: Mary Kodelja, Margaret Žvanut, Mary Gabrian. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Josephine Prebil, podpredsednica Margaret Dolenz, tajnica in blagajničarka Helen Skoff. Na prvi seji 10 članic; v letu 1953 — 31 članic. ŠT. 53. CLEVELAND (BROOKLYN), OHIO June 28. 1932 Prvi odbor: Predsednica Mary Oblak, podpredsednica Katerina Železnik, tajnica Anna Jesenko, blagajničarka Alice Železnik, zapisnikarica Mary Končan, nadzornice: Rose Stepic, M. Hunter, E. Zorn. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Oblak, podpredsednica Katerine Železnik, tajnica Mary Ko-lanz zapisnikarica Mary Petrič, nadzornica Mary Estanek. Na prvi seji 14 članic; v letu 1953 — 57 članic. Prvi odbor: Predsednica Mary Lušin, podpredsednica Josephine Koželj, tajnica Anna Stopar, blagajničarka Molly Zupančič, zapisnikarica Marion Penko, nadzornice: Mary Rogel, Josephine Mežnaršič, Josephine Pogačar. Odbor v letu 1953: Predsednica Frances Jamnik, podpredsednica Frances Mese, tajnica Ella Starin, blagajničarka Anna Rebolj, zapisnikarica Mary Cerjak, nadzornice: Julia Bolka, Nellie Pintar, duhovni svetovalec Rev. Mathias Jagar. ŠT. 55. GIRARD, OHIO June 8, 1953 Prvi odbor: Predsednica Amelia Robsel, podpredsednica Frances Juvančič, tajnica Matilda Cigelle, blagajničarka Mary Grabovšek, zapisnikarica Teresa Lozier. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Teresa Lozier, podpredsednica Emma Zore, tajnica in blagajničarka Mary Maček, zapisnikarica Frances Hribar, nadzornici: Mrs. Gavrovšek, Katherine Lozier. Na prvi seji 12 članic; v letu 1953 — 132 članic. ŠT. 56, HIBBING, MINNESOTA August 15, 1933 Prvi odbor: Predsednica Uršula Zaitz, podpredsednica Margaret Trater, tajnica Amelia Domen, blagajničarka Anna Staudohar, zapisnikarica Jennie Buchar. Odbor v letu 1953: Predsednica Mary B. Theodore, podpredsednica Amelia Domen, tajnica Mary Meadows, blagajničarka Caroline Kozina, zapisnikarica Frances Puhek, nadzornice: Angeline Pas-sino, Mary Bissonette, rediteljica Anne B. Sato-vich. Na prvi seji 8 članic; v letu 1953 — 130 članic. ŠT. 59, BURGETTSTOWN, PENNSYLVANIA May 10, 1934 Prvi odbor: Predsednica Josephine Pintar, podpredsednica Mary Sudar, tajnica in blagajničarka Frances Pauchnik, zapisnikarica Margaret Jenko. Odbor v letu 1953: Predsednica Cecelia Garritano, podpredsednica Ann Lounder, tajnica Virginia Bendick, blagajničarka Margaret Godish. zapisnikarica Hilda Montequin, nadzornice: Theresa Shearson, Mary Gosteau, Mary Dvoršak, rediteljica Louise Smydo. Na prvi seji 19 članic; v letu 1953 — 51 članic. ŠT. 61 BRADDOCK, PENNSYLVANIA March 3, 1935 Prvi odbor: Predsednica Josephine Hudale podpredsednica Anna Copic, tajnica Frances Saffran, blagajničarka Rose Toocheck, zapisnikarica Frances Gerber, nadzornice: Rosalie Bohinc, Anna Je-linek, Katerine Krčmar, rediteljica Frances Kasher. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Johana Chesnik, tajnica Pauline Stolec, blagajničarka Jennie Novosel, zapisnikarica Julia Novosel. Na prvi seji 16 članic; v letu 1953 — 47 članic. ŠT. 63, DENVER, COLORADO May 18, 1935 Prvi odbor: Predsednica Mary Zemlak, podpredsednica Agnes Putnik, tajnica in blagajničarka Josephine Debelak. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Kovach, podpredsednica Agnes Krasovič, tajnica Angelina Andolšek, blagajničarka Johana Krasovič, zapisnikarica Amalia Svigel, nadzornice: Mary Ambro-šich, Frances Gerže, Anna Medved, rediteljica Anna Meken, duhovni svetovalec Rgt. Rev. Msgr. J.J. Judnic. Na prvi seji 13 članic; v letu 1953 — 132 članic. ŠT. 65, VIRGINIA, MINNESOTA June 12, 1935 Prvi odbor: Predsednica Mary Verbick, podpredsednica Rose Tisel, tajnica in blagajničarka Angela Schneller, zapisnikarica Johana Belaj, nadzornice: Josephine Matko, Rose Novak, Frances Cholich, rediteljica Mary Cimperman. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Anna Rudman, podpredsednica Rose Novak, tajnica in blagajničarka Jennie Tavchar, zapisnikarica Marie Fleck, nadzornice: Marie Fleck, Elizabeth Matko, Barbara Kozan, duhovni svetovalec Rev. John Kaušek. Na prvi seji 8 članic; v letu 1953 — 84 članic. ŠT. 66, CANON CITY, COLORADO June 28. 1935 Prvi odbor: Predsednica Mary Stariha, tajnica in blagajničarka Anna Susman. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Agnes Lukman, podpredsednica Johanna Adamic, tajnica in zapisnikarica Christine R. Konte, blagajničarka Mary Lauriski, nadzornice: Johanna Plautz, Mary Tella, Catherine Scavarda, Theresa Šuštaršič, duhovni svetovalec Rev. Harold Glentzer. (Za število članic na prvi seji ni poročila); v letu 1953 — 69 članic. ŠT. 67, BESSEMER. PENNSYLVANIA February 2, 1936 Prvi odbor: Predsednica Mary Snezic, podpredsednica Ruby Medich, tajnica Frances Snezic, blagajničarka Blanche Berglez, zapisnikarica Cecilia Hu-lina, nadzornice: Luise Serjak, Ruby Medich. Katarina Hrbolich, rediteljica Mary Brodesko. • * • Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Snezic, tajnica Frances Samsa, blagajničarka Mary Brodesko. nadzornica Cecilia Hulina, rediteljica Luise Srjak. Na prvi seji 10 članic; v letu 1953 — 99 članic. ŠT. 71, STRABANE. PENNSYLVANIA March 8. 1936 Prvi odbor: Predsednica Mary Koklich, tajnica Frances Mohorcich, blagajničarka Anna Kmet, zapisnikarica Josephine Grmovšek, nadzornice: Mary Kocjan, Anna Cvetan. Frances Mesojedec, rediteljica Anna Kmet. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Tomšič, podpredsednica Mary Koklich, tajnica Frances Tomšič, blagajničarka Mary Kocjan, nadzornice: Mary Novak, Zofi Getzik, Mary Fisher, rediteljica Mary Nemanič. Na prvi seji 10 članic; v letu 1953 — 150 članic ŠT. 73, WARRENSVILLE, OHIO April 5. 1936 Prvi odbor: Predsednica Frances Gliha, podpredsednica Mary Walter, tajnica Mary Gorišek, blagajničarka Luise Turk. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Juratovec, podpredsednica Sophie Mauer, tajnica Louise Ep-ley, zapisnikarica Frances Travnik, duhovni svetovalec Rev. Roman. Na prvi seji 21 članic; v letu 1953 — 77 članic. ŠT. 77, N. S. PITTSBURGH. PENNSYLVANIA May 6, 1936 Prvi odbor: Predsednica Mary Arch, podpredsednica Mary Jardis, tajnica Eleanor Tomec, blagajničarka Johanna Mrawintz, zapisnikarica Anna Fugina, nadzornice: Anna Knaus,, Antonia Flore, Mary Chernat, Anna Filak, rediteljica Mary Dočnik. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Anna Knauss, podpredsednica Mary Zupank, tajnica Minka Chrnart, blagajničarka Anna Boskovic, zapisnikarica Mary Tomec, nadzornice: Angela Jeke, Frances Feme, Mary Marinzel, rediteljica Mary Pešut, duhovni svetovalec Rev. Mathew Kebe. Na prvi seji 54 članic; v letu 1953 — 82 članic. ŠT, 78, LEADVILLE, COLORADO May 6. 1936 Prvi odbor: Predsednica Mary Mehelich, podpredsednica Elizabeth Wickland, tajnica Agnes Pavli-sich, blagajničarka Frances Hren, zapisnikarica Emily Damjanovich. Odbor v letu 1953: Predsednica Bertha Brandt, podpredsednica Vivian Fabian, tajnica Mary Vidmar, blagajničarka Mary Faidiga, zapisnikarica Theresa Križman, nadzornice: Emily Morlan, Angela Paine, duhovni svetovalec Rev. George Špehar. Na prvi seji 76 članic; v letu 1953 — 56 članic. ŠT. 79, ENUMCLAW, WASHINGTON May 10, 1936 Prvi odbor: Predsednica Josephine Richter, podpredsednica Mary Umek, tajnica Ivana Chacata, blagajničarka Frances Rotar, zapisnikarica Ivana Chacata. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Josephine Richter, podpredsednica Mary Mihelich, tajnica Fanny Ramshak, blagajničarka Jennie Beaver, zapisnikarica Anna Sturn, nadzornice: Anna Lokovšek, Mary Coponi, Ivana Chacata, rediteljica Marija Podbregar, duhovni svetovalec Rev. Forley. Na prvi seji 8 članic; v letu 1953 — 67 članic. ŠT. 85, DE PUE, ILLINOIS December 19, 1937 Prvi odbor: Predsednica Mary Stupar, podpredsednica Ivana Blatnik, tajnica Mary Jermene, blagajničarka Mary Zugich, zapisnikarica Angela Spo-lar, nadzornice: Frances Kopina, Caroline Novak, Josephine Bankse, rediteljica Mary Grbac. * * • Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Stupar, podpredsednica Teresa Grilc, tajnica Mary Jermene, blagajničarka Josephine Bankse, zapisnikarica Angela Spolar, nadzornice: Josephine Perhne, Christine Omahen, Frances Sisko, rediteljica Mary Grbac, duhovni svetovalec Rev. Dzurjo. Na prvi seji 17 članic; v letu 1953 — 40 članic. ŠT. 86, NASHWAUK, MINNESOTA December 23, 1937 Prvi odbor: Predsednica Helena Kolar, podpredsednica Catherine Mayerle, tajnica Catherine Sti-mac, blagajničarka Mary Mayerle, zapisnikarica Slava Katalinich. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Helena Kolar, podpredsednica Marie Grom, tajnica Mary Zakrajšek, blagajničarka Catherine Stimac, nadzornici: Slava Katalinich, Mary Roberts, duhovni svetovalec Rev. Thomas Durkin. Na prvi seji 10 članic: v letu 1953 — 11 članic. ŠT. 88, JOHNSTOWN, PENNSYLVANIA May 8, 1938 Prvi odbor: Predsednica Mary Kuzma, tajnica Mary Lovše, blagajničarka, Jennie Stušek, zapisnikarica Mary Lovše. * ♦ * Odbor v letu 1953: Mary Kuzma, podpredsednica Victoria Tomkovski, tajnica Mary Lovše, blagajničarka Mary Zupan, zapisnikarica Jennie Stusek, nadzornice: Victoria Tomkovski, Margareth Be. vec. Na prvi seji 34 članic; v letu 1953 — 109 članic. ŠT. 89, OGLESBY. ILLINOIS May 9, 1938 Prvi odbor: Predsednica Frances Nemeth, tajnica Mary Meglich, blagajničarka Alojzija Kern, zapisnikarica Mary Prijatelj. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Anna Stor, podpredsednica Mary Ambrose, tajnica Frances Kir-bach, blagajničarka Frances Nemeth, zapisnikarica Mary Kernz, nadzornice: Frances Mattiazza, Rose Ann Prey, Frances Meglich, rediteljica Frances Rolando, duhovni svetovalec Rev. Hayes. Na prvi seji 27 članic; v letu 1953 — 136 članic. ŠT. 90, BRIDGEVILLE, PENNSYLVANIA May 12, 1938 Prvi odbor: Predsednica Hilda Mc Ginnis, podpredsednica Antoinette Goldbach, tajnica Mary Rupnik, blagajničarka Mary Ušeničnik, zapisnikarica Jennie Cetinski, rediteljica Frances Kenneth, nadzornice: Catherine Muller, Matilda Anderson, Juliet Ragaller. * » » Odbor v letu 1953: Predsednica Ann Nemec, podpredsednica Christine Klemenčič, tajnica Mary Rupnik, blagajničarka Anne Sorčan, zapisnikarica Frances Moore, nadzornice: Lena R. Subic, Julia Klemenčič, Christine Klemenčič, duhovni svetovalec Rev. F.H. Riecke. Na prvi seji 15 članic; v letu 1953 — 91 članic. ŠT. 91, VERONA. PENNSYLVANIA May 12. 1938 Prvi odbor: Predsednica Mary Mehle, podpredsednica Frances Kresevich, tajnica Mary Kirn, blagajničarka Mary Škerl, zapisnikarica Mary Cenk, nadzornice: Rose Markovich, Frances Tratar, Rose Kirn. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Anna Flisek, podpredsednica Josephine Dellas, tajnica Amalia Sorch, blagajničarka Anna Kastelic, zapisnikarica Jannet Avecin, nadzornice: Mary Kirn, Mary Zakrajšek, Mary Salamon, rediteljica Mrs. Flisek. Na prvi seji 30 članic; v letu 1953 — 60 članic. ŠT. 95, SOUTH CHICAGO, ILLINOIS March 1, 1939 Prvi odbor: Predsednica Mary Markezich, pod- predsednica Anna Tampič, tajnica Josefa Bogo-vich, blagajničarka Andriana Bandera, zapisnikarica Mildred James, nadzornica Helen Mezar, rediteljica Benedikta Morino. * • • Odbor v letu 1953: Predsednica Mary Markezich, podpredsednica Martha Shepe, tajnica Pauline Stanley, blagajničarka Martha Shepe, nadzornice: Viola Spitz, Anna Kompare, Mary Kahn, zapisnikarica Matilda Martin, rediteljica Victoria To-mich. Na prvi seji 35 članic; v letu 1953 — 316 članic. ŠT. 96, UNIVERSAL, PENNSYLVANIA March 23, 1939 Prvi odbor: Predsednica Julia Starman, tajnica Mary Pavlik, blagajničarka Anna Jelovchan, zapisnikarica Pauline Kokal. Odbor v letu 1953: Predsednica Pauline V. Kokal, tajnica Mary Klemenčič, blagajničarka Frances Velicic. Na prvi seji 16 članic; v letu 1953 — 60 članic. ŠT. 105, DETROIT. MICHIGAN March 7, 1943 .... Prvi odbor: Predsednica Harriet Jamnik, podpredsednica Ana Paprich, tajnica Dorothy Vidmar, blagajničarka Pauline Deske, zapisnikarica Helen Kočevar. * * * Odbor v letu 1953: Predsednica Katherine Petrich, tajnica in blagajničarka Marie Nezbeda. Na prvi seji 19 članic; v letu 1953 — 26 članic. THANK YOU to our many wonderful and generous branches who have greeted the Silver Anniversary of Zarja with warm wishes for continued success. On these pages, our well-wishers are named, as they originated and as they are at present, and also the number of members each branch has progressed. Our history, is the history of the branches, and for this reason, may we be proud of our achievements and celebrate together! DOPISI Št. 1, Sheboygan, Wis. — Glavna seja naše podružnice se vrši 8. decembra. Pridete lahko že ob pol osmih, ker jaz bom na mestu, da boste imele vse priložnost plačati svoj asesment in upati je, da boste vse prišle ob pravem času. Letna seja ima velik pomen, ker se voli odbor za leto 1954 in imate priložnost Izbrati osebe po svoji volji. Po seji bomo imele program in Christmas party. Članice prosim, da se potrudite in poglejte v svoje knjižice, ako imate plačan asesment za leto 1953, ker bi rada imela račune v lepem redu in vam bom hvaležna za sodelovanje. Prošene ste, drage sestre, da bi se skupno potrudile za napredek svoje podružnice in pridobile vsaka vsaj eno novo članico, ker december je zadnji mesec kampanje. Saj ni težko delo vpisati novo članico, treba je le korajžo, pa bo šlo. V imenu podružnice se prav iz srca zahvaljujem vsem odbornicam in članicam, ki ste na en ali drugi način pomagale k lepemu uspehu piknika, ki se je vršil v poletju. Vsem skupaj iskrena zahvala. Želim vesele božične praznike vsem glavnim odbornicam in članicam; da bi jih zdraye in vesele obhajale še mnogo, mnogo let, saj zdravje je največje bogastvo na svetu. Vsem bolnim članicam pa Bog daj potrpljenje ter skoraj&njo okrevanje. Želim vsem skupaj srečno novo leto 1964 ter vas prisrčno pozdravljam, vaša tajnica, Theresa Zagožen Št. 2, Chicago, III. — Naša novem-berska seja je bila zelo povoljno obiskana. Zato smo imele tudi prav živahno razmotrivanje o stvareh, tikajočih se napredka in blagostanja podružnice kot Zveze v splošnem. Po seji smo pa praznovale rojstne dni naših slavljenk. Prinesle so vsakovrstnih dobrot. Anna Kosmach je prinesla okusne jabolčne nadeve (apple slices); lepo okrašene torte so pa prinesle naše požrtvovalne sestre: Liillian Kozek, Mary Kržišnik, May-me Muller, Mary Košir in Lil Putzel, in na vsak posamezen kejk smo prižgale svečke, ko smo skupno zapele: Happy birthday! Tudi „božje kapljice” ni manjkalo. S tem ste nas obdarili sestri Sabina Komicar in Mary Mravla, da smo se imele kot v „Kani Galileji” ha, ha! Sestre Zabčič, Cecilia Horwath in Barbara Frank so nas pa obdarovale v denarju, za kar smo nakupile kofeta, čaja, mleka, sladkorja in druge potrebe, kar spada zraven za takšno gostijo. Naši zvesti in točni pomočnici: Sophie Petrovich in Anna Zorko, sta pa skuhali kofeta, čaja, kakor tudi vse lepo pripravili po mizah. Bog živi vse naše vrle slavljenke ter vas ohrani še mnogo zdravih in srečnih let! Kristina Domovich je darovala lep krožnik (pie dish) za dobitek in sestra glavna tajnica Albina Novak pa lutko v slovenski narodni noši. Dobitka smo dale na tikete, kar je prineslo lepo vsoto. To je že druga lutka, katero nam je poklonila Albina. Bog vama plačaj za dobrosrčnost. Denar, ki je prišel tem potom v blagajno, se bo porabil za božičnico otrok, to je vseh, ki so v našem mladinskem oddelku pod okriljem naše podružnice. V nedeljo, 13. decembra bo pa lepa prireditev za otroke, kar bo gotovo vsem v veliko veselje. Drage sestre, prihodnja seja je letna seja in se Vas vse lepo prosi, da pridete v lepem številu, ker deležne boste lepe družabnosti in vseh dobrot kot tudi poštene zabave. Zaključimo letošnje leto z velikim posetom, ker to bo najlepše priznanje našim odbornicam, ki se trudijo za dobrobit podružnice. Bolni članici sta: Agnes Marazo in Mary Petan. Slednjo je zadel mrtvo-ud in njena leva stran je v onemoglem stanju. Vsem bolnim želimo ljubo zdravje. Kateri čas dopušča, je lepo prošena, da obišče naše bolnice ter izkaže sestrsko ljubezen. Naša dobra farana Mr. in Mrs. A Koželj sta obhajala 30-letnlco zakonskega življenja v krogu svoje družine. Prav lepe čestitke. Bog vaju ohrani še na mnogo let! Bližajo se nam prelepi božični prazniki. Voščim vsem glavnim odbornicam, duhovnemu vodju ter vsem članicam po širni Ameriki, da bi imeli vsepovsod lepe praznike ter blagoslovljeno leto 1954, da bi prihodnje leto prineslo božji mir in blagoslov vsem narodom. Prisrčen pozdrav vsem članicam in prijateljem Zveze. Na svidenje na seji 10. decembra! Vaša zapisnikarica — Frances Zibert Št. 3, Pueblo, Col'o. Najprvo želim, da bi imele vse prav lepe, srečne in zadovoljne praznike. Moje skromno božično voščilo sprejmite vse glavne odbornice in naš duhovni vodja, kot vse članice naše spoštovane organizacije SŽZ. Ko smo si lansko leto voščile vse najboljše, nismo vedele, kaj nam bo novo leto prineslo. Toda čas gre hitro naprej in tako bo tudi leto kmalu zatonilo; in zdaj premišljujemo, kaj bo novo leto 1954 imelo za nas! Najbolj se vsi bojimo zopetne vojne, katere upamo, da nas Bog reši. Naša molitev bo posebno posvečena k Novorojenemu Detetu za pravični mir ljudem v naši prelepi rojstni domovini. Da bi naša molitev bila uslišana! V decembru imamo glavno sejo in isto pri vseh drugih podružnicah se bo volilo nove odbore ter razmotri-valo o najbolj važnih zadevah, tikajočih se društvenega gibanja. Biti odbornica ni samo na papirju (jaz sem že ena), ampak naj vsaka izpolni svojo dolžnost do podružnice. Tukajšnjo moško društvo št. 42 A.B.Z. skupno z Marijo Pomagaj, je proslavilo 50-letnico obstoja z banketom in lepim programom. Povabljena sem bila na banket kot zastopnica naše SŽZ. Obiskala sem prireditev, da sem bila v lepi družbi društvenikov, kjer smo se skupno spomnili vseh tistih članov, ki so odšli v večnost, med katerimi je bil tudi moj pokojni oče, Frank Yager, ki je bil ustanovitelj lepe organizacije. Sprejmite mojo vdano hvaležnost vsi odborniki in člani za krasen šopek cvetlic v spomin. Izročam vam iskrene čestitke in želje za nadaljnih 50 let uspešnega obstoja. ■Odzvala sem se tudi vabilu Zapad-ne Slovenske Zveze na konvenčni banket meseca avgusta v Denverju kot zastopnica naše spoštovane SŽZ. Hvala Mr. George Miroslavich in Tony Yersin za povabilo in prijazen sprejem. S tem pokažemo, da je naša organizacija povsod priljubljena. Zapadni Slov. Zvezi pa naše najlepše želje za bodoči napredek na društvenem polju. Naš stric John Centa je praznoval svoj 80. rojstni dan. Vsi Vam pošiljamo goreče želje za mnogo bodočih let med nami. Bolna sestra Cecilija Steblaj se počasi zdravi po operaciji na očesu. Sestra Mary Mismash, Prairie Avenue, že dolgo boleha za srčno napako. Sestra Agnea Henlgsman reva trpi, ker si težko sama pomaga. Naše sočutje naj sprejme sosestra Jennie Lukezich iz Florence, Colorado, katera je Izgubila nogo nad kolenom vsled bolezni. Vse omenjene bolnice sem osebno obiskala. Dal Bog, da bi kmalu okrevale. Draga sestra Johanna Kastello: Sprejmi sočutje nad izgubo 23-letne hčerke, Bernice Perko, komaj leto dni poročene, ki je bila položena v prerani grob. Naj bo soprogu in vsem sorodnikom v tolažbo, da se je izognila bridkostim poznejših let. Se-tri Mary Miklich je Bog za vedno poklical očeta, Ignaca Pachek, y starosti 84 let. Vsem preostalim naše sožalje. Pokojnim pa večni mir. Hvala Mrs. Josephine Praust za srčne želje za srečno potovanje v Slovenijo. Gospa Praust, le korajžo, pa na pot drugo leto! Vem, da sem več kot mesec dni pozna, pa upam, da mj bo oproščeno, ker bi rada tem potom voščila vse najboljše k rojstnemu dnevu naše glavne tajnice, Albine Novak. Želim, da Te Bog obdaruje z blagoslovom, da boš zdrava In vesela še zanaprej delovala za svoj narod In našo lepo SŽZ. Bog nam daj vsem skupaj zdravja in življenja, da bi še skupaj potovale v prelepo rojstno domovino, Slovenijo. BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ! Najbolj važen mesec za podružnice je DECEMBER. V tem mesecu se vršijo glavne seje, na katerih se voli odbor za prihodnje leto ter sklepa in dela načrte za prireditve in obenem pregleda na preteklo poslovanje, da se vidi kaj bo najboljše za bodoči napredek. Skoraj pri vseh sejah se bo vršila tudi družabna ura ter lepo društevno razvedrilo, ki je vsaki osebi v korist. Pridružite se s svojim „ta malim”, ker Miklavž bo imel tudi za nje lepa darila. Ob zaključku poslovnega leta se tem potom zahvaljujem vsem našim odbornicam krajevnih podružnic za sodelovanje in trud ter za vzorno vodstvo. Isto najlepša hvala članicam, ki ste pomagale skozi vse leto za napredek svoje podružnice. KAMPANJA za nove članice se bo končala z zadnjim dnem decembra in ni še prepozno za storiti svojo dolžnost in pripeljati nekaj novih članic, da se vsaj nadomesti za one, ki so nas za vedno zapustile ter se preselile v večnost. Vaša pomoč bo z hvaležnostjo sprejeta. Vsem onim, ki se boste potrudile, bodo poslane lepe nagrade. V tem letu smo imele mnogo važnih dogodkov: POSVETITEV DOMA — KONCERTE — ZVEZINI DNEVI — SREBRNI JUBILEJI — OBLETNICE in OBISKI V STARI KRAJ, in vse to je bilo izpeljano z lepim in občudovanja vrednim uspehom. Torej lahko rečemo: BILO JE BLAGOSLOVLJENO LETO 1953! DOBRO SMO VSE DOSEGLE IN IZVRŠILE! Meni je dalo veliko veselja letos, ker mi je bila dana priložnost zastopati našo organizacijo pri podružnicah v treh državah, namreč: MINNESOTI, OMIO in ILLINOIS. O proslavi št. 20 v Jolietu sem poročala zadnji mesec in danes pa poročam, da so tudi proslave v oktobru bile povsod velik uspeh. V nedeljo, 18. oktobra je praznovala 25-letnico podružnica št. 24 v La Salle, Illinois. Skupno z glavno tajnico, glavno blagajničarko in urednico, smo se udeležile svete maše v cerkvi sv. Roka, katero je daroval naš duhovni svetovalec, prečastiti Aleksander Urankar in članice so skupno prejele sveto obhajilo. Zastopana je bila tudi podružnica št. 2 po sestrah: Frances Zibert, Anna Zorko in Sophie Petrovčič. Po sveti maši smo se podale k skupnem zajtrku, kjer so bile predstavljene pionirke-ustanoviteljice, in obdarovane s cvetlicami. Popoldne smo pa posetile igro v angleščini, katero so vprizorili naši mladi ter izvrstno izpeljali svoje vloge. „Made to order” igra je bila ponovljena tudi zvečer. Bila je prav lepa udeležba ter vsi zadovoljni in veseli tega dne. Nedeljo zatem, na 25. oktobra, smo se pa peljale z avtom v Cleveland, kjer se je vršila proslava št. 25, naše največje podružnice. Ker se je isti dan vršila tudi proslava št. 26 v Pittsburghu, ki je tudi ena naših agilnih podružnic, smo se po sveti maši v cerkvi sv. Vida razdelile v dve skupini, namreč, sestra Prisland in jaz sva ostali v Clevelandu, sestri Novak in Železnikar sta se pa odpeljali naprej v Pittsburgh. Pri obeh proslavah se je vršil velik banket, ki je privabil obilno udeležbo od strani članic in prijateljev Zveze. Poleg okusnega banketa smo imele tudi priložnost slišati prav lepe govore, petje, glasbo in prisostvovati lepi družabnosti. Vse prireditve so bile zelo posrečeno izpeljane, kar pomeni, da imamo pri vseh podružnicah vrle odbornice. Vsa čast! Naj še omenim, da imajo pri vseh teh treh podružnicah zelo vestne tajnice, ki so že od početka v odboru in priznanje gre v prvi vrsti sestram tajnicam: Angela Strukel pri št. 24, Mary Otoničar pri št. 25 in Mary Cogher pri št. 26. Res je, da na svetu se nikdar ne prejme zasluženo plačilo za narodno in društveno delovanje, toda vemo, da bo enkrat Bog dober plačnik za vsa dobra dela in teh imajo polno mero vse omenjene. Kjer je vestna in marljiva tajnica, tam je tudi vselej zadovoljnost in zastop-nost, kar privede podružnico do lepih uspehov. Drage sestre! Bilo mi je v veliko veselje biti med vami ter osebno srečati vrle odbornice, zveste članice in dobre prijatelje naše Zveze. Ponovno izrekam najlepše čestitke ustanoviteljicam vseh naših podružnic z željo, da boste še nadalje delile svoje lepo zanimanje in dobra dela za korist svojh sosester in Zveze. Najlepši BOŽIČ in veselo NOVO LETO vsaki posamezni članici ter vsem sotrudnikom pri Zarji in vsem zvestim prijateljem naše Zveze! JOSEPHINE LIVEK, glavna predsednica Ponovno vabim vse sestre naše podružnice na seje, ker pri nas imamo vedno prijeten sestanek in lepo družabnost Nahajamo se v zadnjem mesecu kampanje in časa je samo še nekaj tednov, da lahko vpišemo svoje sorodnice, sosede in prijateljice v našo podružnico, kar upam, da boste tudi storile, da bo Pueblo zopet na častni listi. Čestitamo Vam, Rev. Daniel Gnidica! TDeverend Daniel Gnidica župnikuje pri nas ravno deset let. Rojen je bil v Pueblu in je sin slovenskih staršev. 29. oktobra je bil njegov petinštirideseti (45.) rojstni dan. Father Daniel je eden najbolj priljubljenih duhovnikov, kar smo jih še imeli v naši slovenski fari. Z vso dušo je vnet za svoj poklic in zato smo mu hvaležne faranke pod pokroviteljstvom društva Krščanskih mater priredile v nedeljo, 25. oktobra, banket s programom, katerega se je udeležilo okoli 400 oseb. Ko bi bila dvorana sv. Jožefa trikrat večja, bi bila ravnotako natrpana. Že od veka je prislovica, da ženska ne zna nobene stvari držati zase, a priznanje gre vsem, katere so se trudile, da ni prišlo župniku ničesar na uho. Ko je naš duhovni vodja stopil v dvorano, je iz sto in sto grl zadonelo “Surprise” in “Happy Birthday”. Po banketu, kakršnega znajo prirediti samo naše Slovenke, se je vršil na odru program, pri katerem je po amerikanski himni nastopila priznana pevka Virginija Fellion s petjem, male, ljubke deklice v slovenskih narodnih nošah z narodnimi plesi in akordijonisti — Pachekovi vnuki. Ta večer je izvanredno dobro vplival na zbrane goste: Frank Mesojedec kot dovršen pevec v duetu z Johnom Germom in njegovo harmoniko. Kraljeve štiri hčerke so zapele tri pesmice dovršeno, kot le one znajo. John Germ kot stoloravnatelj, je spretno vršil svoje ne preveč lahko delo. Šolski otroci so poklonili slavljencu v znak 10-letnice deset rdečih nageljnov, razna društva pa darove v zalepkah. Z govori so proslavili dogodek navzoči številni kolegl-duhovniki, gl. tajnik Z.S.Z. Anton Jeršin iz Den-verja, kateri se je udeležil proslave s svojo prijazno soprogo, kakor tudi naš John Butkovich, končno slavljenec sam s humorističnim govorom. Vse je bilo veselo, vse zadovoljno, ženske v pritličju so polnile krožnike, mlade Slovenke so pridno stregle, ml smo pa pridno praznili krožnike in pazno poslušali program in govore, skratka vse je bilo prirejeno perfektno in prvovrstno. Razšli smo se z upanjem, da naj nam Bog še dolgo ohrani našega priljubljenega in aktivnega župnika Rev. Daniela Gnidica. Vesele božične praznike želim vsem skupaj iz vsega srca! Anna Pachak, predsednica Št. 5, Indianapolis, Indiana. — Prejele smo vaše pismo in prošnjo za oglas v decemberski izdaji Zarje in smo sklenike, da damo vsoto $10.00 za oglas in pošiljamo naše čestitke in želje za uspešno bodočnost. Naša Zarja je v resnici nekaj posebnega. Prinaša mnogo lepega branja in po-učljivega. Čast našemu duhovnemu svetovalcu Rev. Aleksandru Urankarju, naši ustanoviteljici Mrs. Prisland, ter vsem sotrudnicam za lepe članke in dopise, posebno pa Vam, urednica, za krasno urejeno Zarjo, katere krasijo lepe slike. Veliko je članic, ki so se izrazile, da bi se ne zanimale za Zvezo ako bi ne bilo Zarje. Naša Zarja v resnici privabi mnogo prijateljev naši Zvezi, zato naj bo izrečeno najlepše priznanje uredništvu za lepo glasilo ter želje, da bi še mnogo let urejevanje bilo v čast in ponos vsaki članici, zlasti pa osebam, ki sodelujejo pri listu. Sprejmite najsrčnejšo zahvalo za vaše neumorno sodelovanje in našo iskreno zahvalo za neutrudljivo delo v procvit SŽZ. V imenu podružnice št. 5, Mary Markich, tajnica 919 N. Warman, Indianapolis, Indiana Št. 6, Barberton, Ohio. — Bliža se konec leta 1953, ki nas opozarja, da je čas za poravnati eno ali drugo reč, kar smo zamudile skozi leto. Čas je tudi, da izvolimo nov odbor in ni treba čakat, da so vedno iste osebe v odboru, ker se tudi naveličajo, kajti dostikrat smo kritizirane brez svoje krivde. Naša sestra Mrs. Terezija Strle, (Sterling) je pred kratkim praznovala svoj rojstni dan. Dočakala je častitljivo starost 80 let. Njene prijateljice so jo presenetile z obiskom ter ji pripravile mali party. Živeli še na mnogo let, Mrs. Sterle! Bolnic imamo vedno dovolj in znani so nam sledeči slučaji: Mrs. J. Troha, Mrs. Ursula Lintol in Mrs. Marjana Zalar. Mogoče je še katera druga, toda nam ni bilo poročano. Prosim vse tiste, ki živite v bližini sester, ki so na bolniški postelji, da jih obiščete, ker jaz ne morem sama hoditi povsod, posebno ako je oddaljeno. Dne 6. decembra bo naša glavna seja in nas bo vse veselilo, ako bo lepa udeležba. Izvolite si nov odbor in pomagajte, da bomo ukrenile kaj koristnega za našo podružnico in Zvezo. Drugih posebnih novic nimam, ker življenje po mestih je enolično. Zanimanja za društvene aktivnosti je vse premalo in noben nima dovolj časa za sestanke, zato tudi ni zaželjene živahnosti v tem oziru. Ker se bo kampanja za nove članice zaključila že ta mesec, prosim vse naše sestre, da bi se vsaj nekoliko zanimale in vpisale vsaka vsaj eno novo članico. Vas vse lepo pozdravljam ter želim vsem skupaj blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! Mary Fidel, tajnica Št. 10, Cleveland (Col'linwood), Ohio. — Meni se zdi kot, da smo pričele leto 1953, pa že se bliža svojemu zatonu. Ne vem kako se tako mudi letom, ki bežijo pred nami kot blisk. Toda v enem letu se mnogo spremeni, čeprav je čas tako kratek. Naša podružnica je bila v tem letu zelo prizadeta s smrtnimi slučaji. Do danes ko pišem dopis, je umrlo 13 naših dobrih, zvestih in požrtvovalnih sose-ster. Zadnje so bile sestre: Anna Rusnov, Rose Koren, Prances Verho- vec in Angela Svigel. Slednja je umrla v najlepši starosti komaj 25 let. Neznana bolezen jo je spravila v prezgodnji grob. Angela se je udejstvovala v mladinskem krožku in pozneje bila tudi pri kadetkah. Tukaj je zopet dokaz, da smrt nič ne izbira. Vse umrle članice bo podružnica zelo pogrešala, ker so bile dobre članice. Vse te so imele naprej plačan ases-ment in s svojo točnostjo olajšale tajniški posel. Vsem prizadetim družinam izrekam globoko sožalje. Umrlim sosestram pa naj bo Bog dober plačnik ter lahka naj vam bo ameriška zemlja. Imamo tudi več bolnih članic. Vsem želimo ljubega zdravja. Sedaj pa zopet stara pesem: Veliko jih je še, ki dolgujejo po več mesecev na asesmentu in nekaj še celo leto. Znano vam je, da sem oddaljena in mi nikakor ni mogoče okrog kolektat. Vse to mi dela mnogo glavobolov. Torej prosim, poravnajte kar dolgujete, za kar vam bom zelo hvaležna. Moj naslov je: 3G4 Babbitt Road, Euclid 23, Ohio. Prav vesele in zdrave božične praznike želim celotnemu glavnemu odboru ter vsem članicam širom Amerike! Frances Sušel, tajnica DRAGE SESTRE PRI VSEH PODRUŽNICAH! Naše pridne tajnice prosijo in prosijo na vse strani, da bi v tem mesecu povsod poravnale svoj zaostali ases-ment. Drage sestre, pomnite, da naše tajnice ne dobijo skoraj nobene plače za svoje delo, zelo malo odškodnino dobijo, ki je malenkostna v primeri z velikim delom, ki ga imajo. Zato bodite dobre do svojih vestnih tajnic ter jim res olajšate nadaljne skrbi in pojdite na sejo ali pa pošljite na njen dom ves svoj zaostali dolg na asesmentu v tem letu in se boste ve boljše počutile ter obenem storile svojo obvezno dolžnost do podružnice in Zveze. Saj asesment je tako majhen in vsaka gotovo zmore plačevati, toda težje je, če pustite, da se nabere. Zato lepo prosimo, da ste dobre do tajnic. Št. 12, Milwaukee, Wis, — Vabim vse članice na našo sejo G. januarja, pri Louise Šeruga, 815 So. 5th Street. Slišale boste poročilo od leta 1953 in vse podatke o našem delovanju ter nastop novega odbora. Potrebna je večja udeležba na naših sejah, ako hočemo imeti napredek. Važno je tudi za vsako članico, da ima redno plačan svoj asesment. V decembru imamo zadnjo priložnost, da nadomestimo z novimi za število članic, ki so nas v tem letu zapustile ter se preselile v večnost. Vljudno se vabi vse članice na naš Card Party, ki se bo vršil 24. januarja pri Louise Šeruga, in prosila bi članice, da bi vsaka prinesla dobitek v ta namen. Lepo bi bilo, ako bi imele prvo prireditev v novem letu z uspehom in to se lahko izvrši, če boste sodelovale, drage sestre. Sprejele smo sestro Helen Lemmer v našo podružnico. Dobrodošla in upam, cla jih bo še več pristopilo v našo sredo. Najlepša hvala Elizabeth Shircel in Sophie Tomatz za darilo na zadnji seji. Vsem članicam, ki obhajate svoj rojstni dan v decembru, želim vse najboljše. Glavnim odbornicam in članstvu Zveze pa najsrčnejše želje za lepe praznike in vso srečo, kakor tudi v novem letu, ki bo v kratkem nastopilo. Vsem bolnim želim, da bi bile kmalu zopet zdrave. — S pozdravom, Mary Schimenz, tajnica Št. 14, Cleveland, (Nottingham), Ohio. — Oh, kako hitro poteka čas! V par tednih bo že ves verni svet praznoval božične praznike. Seveda, če pomislimo, koliko smo doživeli dobrega in slabega tekom leta, potem lahko rečemo, da je bilo vsega precej. V enem letu se dosti spremeni in tudi človek dosti doživi. Lanski božič nisem še mislila, da se bom podala na potovanje v staro domovino, ali sedaj, ko se nam bližajo prazniki, se pa z veseljem spominjam nazaj na vse dogodke ob času nikdar pozabljenih dni, katere sem prebila v Sloveniji. Seveda imam tudi več žalostnih spominov pa tudi precej lepih, toda v naših srcih naj ostanejo le lepi spomini na rojstno domovino. Clotova sem, da ni nobenemu žal, kdor je šel obiskat stari kraj, ker je užitek, ki se ne da popisati. Naznanim članstvu, da smo pokopali našo ustanoviteljico, sestro Ana Rehar, ki je bila dolgo bolna. Bog ji daj večni mir in pokoj. Vsem žalujočim preostalim izrekam v imenu podružnice globoko sožalje. Naj ljubi Bog vas tolaži do svidenja nad zvezdami. Pri naši podružnici se imamo dokaj dobro in seje so dobro obiskane ter gre vse v lepem sporazumu in zadovoljstvu naprej. Sklepe in izid volitev na glavni seji bom pa poročala v prihodnjem dopisu, saj imam upanje, da bo vse o. k. Ako pogledam po vrtu, vidim vse žalostno, uvelo in suho drevje je že golo. Narava se pripravlja za zimski počitek. Tako je tudi z našim življenjem, ker se tudi mi pripravljamo v naših letih za počitek. Če pomislimo koliko naših sester je šlo to leto k večnemu počitku, nam pride v misel vprašanje: koliko izmed nas bo zadela ista usoda prihodnje leto? To ve samo Eden! Morebiti bom jaz med njimi? Nihče ne ve kdaj pride zadnja ura. Bolnih sester imamo precej in prošene ste vse, da obiščete sosestre v svoji bližini, ako vam je znan slučaj bolezni, ker bo vsaka hvaležna obiska. Vsem bolnim želimo hitro okrevanje. Prav gotovo za praznike! Za v resnici dragoceno in koristno božično darilo se vam priporoča naša lepa kuharska knjiga, ki je tiskana v angleščini in vsebuje vseh vrst lepe recepte. Poklonite knjigo svoji sosedi in prav za gotovo vsem v svoji družini. Čeprav boste dali še druga darila, pa vseeno vključite Woman’s Glory kuharsko knjigo, ki stane samo dva dolarja in bo res nekaj lepega za hčerke, snahe, prijateljice in sosede. Naše mlade zelo rade kuhajo domača jedila in zdaj imajo priložnost se navaditi po točnih receptih, katerih je vse polno v tej lepi knjigi. Jaz imam večjo zalogo knjig na rokah, samo pokličite me in Vam jo pošljem po pošti ali pa pridete lahko osebno po njo. Da vam tako toplo priporočam to našo kuharsko knjigo, je zato, ker sem slišala že mnogo zelo pohvalnih poklonov od naših mladih in bi rada videla, da bi tudi ve, drage matere, priporočale svojim domačim ali jo pa poklonile za darilo. Vesele in blagoslovljene božične praznike želim vsem glavnim odbornicam in isto želim vsem članicam po vsej Ameriki, posebno po pri št. 14. Mary Strukel, predsednica Št. 15, Cleveland (Newburgh), Ohio. — O, blaženi božični prazniki, katerih se vsak veseli, mlad in star! Vse prehitro je minilo to leto. Novo leto 1954 bo kmalu napočilo. Bog daj, da bi ga zdravi in v miru božjem dočakali. Naj Božje Dete nam prinese mnogo blagoslovov po vseh naših domovih. Pri naši podružnici smo imeli vesel dogodek. Naša dolgoletna članica Kristina Šraj in soprog Frank sta praznovala zlato poroko na 31. avgusta pri slovesni sveti maši, ki je bila darovana v cerkvi sv. Lovrenca na 81. cesti. Cerkev je bila napolnjena s sorodniki, znanci in prijatelji in tudi lepo število članic se je udeležilo svete maše. Sestra Šraj je že od začetka podružnice bila vedno požrtvovalna pri vsakem dobreln delu. Njena hčerka Mary Janežič je naša prva nadzornica. Naša podružnica želi slavljencema, da bi v krogu svoje dobre in ugledne družine dočakala demant-no poroko. Bog Vaju živi! Angela Stražar, Prances Šraj in Mary Ajdišek so pa zelo ponosne, ker so postale za enkrat več stare mamice. Novorojenčkom pa kličemo: dobrodošli v našo podružnico. Saj veste, da zdaj sprejemamo tudi dečke v našo lepo organizacijo. Ker bo ta mesec zaključek kampanje, apeliram na vse članice, da bi pripeljale nove kandidatke. Ako bi vsaka vpisala samo eno novo, kar premislite, kakšen velik napredek bi to bil za nas. Prav gotovo bi dobile prvo nagrado. Sledeče sestre so slavile svoj rojstni dan: tajnica Helen Zupančič, Frances Perhne; v decembru so pa na vrsti: Jennie Zupančič, F. Miklauž, Angela Ajnik, Mrs. Nose, Mary Blatnik. V januarju pa Mary Lupšina, Mary Cekada in Mary Novak. Želim vsem članicam, da bi dočakale še mnogo veselih rojstnih dni ter uživale mnogo božjih blagoslovov. Barbara Kramer pred svojim domom. Slika, ki jo prinašamo tukaj, je bila posneta po Mrs. Prisland, ko se je nahajala lansko leto v San Franciscu na obisku pri naši ljubeznivi „Bari”, ki ima lepo, veliko hišo na 480 Kansas Street. — Za rojstni dan, ki bo 13. decembra, ji pošiljamo iskrene želje v daljni San Francisco, da bi ji ljubi Bog dal še mnogo let zdravja. Živela! Vljudno ste vse vabljene na glavno sejo, ker bo volitev odbora in je dolžnost vsake posamezne članice, da se seje udeleži. Izvolite si mlade, delovne odbornice, ker me starejše si po pravici želimo počitka in je tudi pravilno, da bi mlajše članice prijele za vajeti, ker napredek in bodoči uspehi so odvisni od zanimanja naše mladine. V tem letu je umrlo pet članic, in te so bile: Frances Kužnik, Mary Šuštaršič, Mary Jernejčič, Angela Marinčič in Mary Barle. Bog jim daj večni mir in pokoj. Naj v miru počivajo! Vesele božične praznike želim duhovnemu svetovalcu Zveze, patru Aleksandru Urankarju O.D.M., ter našemu duhovnemu vodju, Rt. Rev. Msgr. John J. Omanu ter vsem glavnim odbornicam in članicam ter posebno še vsem pri naši podružnici. Glavni tajnici pa še posebno voščilo, da bi dočakala še mnogo let med nami! Anna Yakich, predsednica Št. 18, Cleveland (Collinwood), Ohio. — Tople besede zahvale vsem, ki so se udeležile seje v novembru. Zabava, ki je sledila zatem, je zopetno vzklila veselo razpoloženje in zavest, da če so seje dobro obiskane, je v splošnem korist vsemu članstvu. Imele smo čast slišati dokaj zanimivosti ob navzočnosti naše vrle sose-stre ge. Alice Kokal iz daljne Kalifornije, ki se mudi s svojim soprogom točasno v naši metropoli. Naj bi od- nesla oba najlepše spomine iz Clevelanda, kadar se povrneta v njiju dom na topli zapad. V veselje mi je poročati, da je tudi naša zvesta Mrs. Mary Poje okrevala od prestane operacije. Dal ji Bog trdnega zdravja kot tudi poznani ge. Mayme Hoffert, da bi ponovno lahko prisostvovala društvenim sestankom. Isto Mrs. Antoinette Cernelich, katero zelo pogrešamo. Tem potom čestitam podružnici št. 25, ki je slavila svoj srebrni jubilej 25. oktobra. Udeležba na banketu je bila sijajna; postrežba isto prvovrstna kot tudi program prav ljubko izvajan. Agilnemu odboru ter vsem sosestram vtopogledno: le tako naprej za ugled SŽZ! Sedaj pa naš mesečnik „Zarja”! Zdi se mi, da je to leto proslavljanj polno dni... Naše 25-letnice so minile in upam, da hrani vsaka od svoje podružnice lepe spomine. Revija ,,Zarja”, kot duša delovanj, uspehov, pa tudi različnih preizkušenj, slavi isto svoj poseben datum z nastopnim mesecem. S prisrčno željo, da bi medij društvene kulture plodonosno širil ljubezen sosestrske vzajemnosti v ugled naši novi domovini še v daljno bodočnost, pošiljam čustva hvaležnosti za vsak pomembni doprinos preteklih let kot tudi za srečno in veselo bodočnost v uredniških poslovanjih! Vesele božične praznike! Josephine Praust, tajnica Št. 19, Eveleth, Minn. — Drage sestre: Prosi se vas vse, da bi sodelovale v zadnjih dneh kampanje in mi sporočile, ako imate novo članico za vpisati, ker bi gotovo vse rade videle našo številko na častnem prostoru v prihodnjem poročilu. Saj imate še hčerke, sinčke, sosede in prijateljice, ki niso še pri Zvezi, in zdaj je tisti čas, da bi stopile do njih in jim priporočale pristop v SŽZ. Čestitke družinam Joe Primozich, družini Rudy Lenich in družini Frances Settini ter družini William Nem-gar nad novim naraščajem in isto čestitke starim mamicam. Dal Bog vsem ljubo zdravje. Sestri Mary Brank, ki je prestala težko operacijo ter vsem bolnim sestram želimo hitrega okrevanja ter veselo snidenje na seji. Naše sožalje sestri A. Kastelc nad izgubo soproga, ki je zapustil poleg nje še štiri hčere in sina. Naj počiva v miru po trudapolnem delu. Najsrčnejša hvala vsem članicam za složno sodelovanje tekom leta, ker bilo je vsem v veselje delati v slogi in lepimi odnošaji. Vsem glavnim odbornicam, duhovnemu svetovalcu ter vsem sosestram vsepovsod, želim vesele praznike ter zadovoljno in srečno novo leto! Mary Lenich, tajnica (Obširen dopis sestre Erjavec od št. 20 pride na vrsto prihodnjič. Op. Ured.) PODRUŽNICA ŠT. 19, EVELETH, MINNESOTA, je slavila svoj srebrni jubilej tudi v tem letu. Na tej slikici vidimo ustanoviteljice, odbornice in članice skupno s glavno predsednico Josephine Livek, glavno tajnico Albino Novak in urednico Corinne Novak, ki so se ravno tisti čas nahajale v Minnesoti. Levo od Mrs. Livek sedijo: pred- sednica Antonija Nemgar, tajnica in gl. odbornica Mary Lenich, in blagajničarka Josephine Primozich. Desno od Mrs. Novak sedijo pa zapisnikarica Matilda Rebetz in nadzornice: Anna Skriner, Frances Zakrajšek in Prances Sterle. Št. 21, Cleveland (West Park), Ohio. — Na zadnji seji se je ukrepalo, kako bi napravile decembersko sejo zanimivo in zabavno. Sklenile smo, da vsaka članica prinese darilo, dolar vrednosti, da bi zamenjale. Ako bomo imele lepo udeležbo, potem bo sigurno tudi veselo razpoloženje med nami, zato pridite prav vse. Naša agilna tajnica lepo prosi vse članice, ki ste zaostale na asesmentu, da bi gotovo poravnale, ker bi rada spravila vse račune v lep red, torej upoštevajte njen poziv vse, katere imate za plačati asesment. Naša vrla sestra Roza Kovač je praznovala nedavno svoj rojstni dan. Njej in vsem, ki slavite svoj rojstni dan, želimo obilo sreče in zdravja. Sestra Frances Škoda in soprog Albert sta obhajala 25-letnico zakonskega življenja. Želimo, da bi zdrava in vesela dočakala zlato poroko. Albert je že dolgo let za koncilmana pri naši fari. Sin Bobby Škoda je pa pustil svoj samski stan in se oženil. Vsa sreča naj spremlja nova zakonca v bodočem stanu. Sestra Sterle se je pa podala za dva tedna v Florido na počitnice. Vse ji privoščimo lepo zabavo in srečen povratek. Nevarno je zbolela sestra Blatnik. Setra Roza Zupančič je tudi na bolniški postelji. Vsem bolnim sestram želimo ljubo zdravje. Upamo, da se vidimo na prihodnji seji. V bolnico je bil odpeljan tudi soprog naše sestre Rozalije. Upamo, da se kmalu povrne zdrav k svoji družini. Za enkrat več je postala stara mati sestra Kožuh. Naše iskrene čestitke. Petič je postala stara mati sestra Brakovlč. Ona je izurjena šivilja. Vse smo občudovale kako krasno posteljno odejo je naredila. Naše čestitke, sestra Bra-kovič. Jesen že slovo jemlje. Listje je že vse odpadlo in kmalu bo nastopila starka zima. Hitro, hitro mine čas in tako bo prišel tudi čas, ko nas več ne bo. Vsak dan za nas gre v večnost in se več ne vrne. Zato nam ne preostaja drugo kot verna molitev za vse naše pokojne, kakor tudi za vse žive, da bi ljubi Bog dal vsem zdravja. Voščim vsem skupaj vesele božične praznike. ■— Na svidenje na seji. Frances Kave, poročevalka Št. 24, La Sail e, III. — Proslava 25-letnice obstoja naše podružnice je minila. V veselje mi je poročati, da se je vse lepo izteklo. Vreme je bilo prav lepo in tudi lep poset od strani članic in naših prijateljev. Program proslave se je začel zjutraj, ko smo se vse članice zbrale, korporativno udeležile svete maše ob osmih ter prejele sveto obhajilo. Sveto mašo je daroval naš častiti gospod duhovni svetovalec Very Rev. Aleksander Urankar. Vse članice smo se zbrale v šolski dvorani in odkorakale v cerkev v spremstvu naše glavne predsednice Josephine Livek, glavne tajnice Albine Novak, glavne blagajničarke Josephine Železnikar in urednice Corinne Novak. Prišle so tudi odbornice od podružnice št. 2, Chicago, in sicer: Frances Zibert, Anna Zorko in Sophie Petrovich. Tudi iz De Pul in Oglesby so se članice udeležile v lepem številu. Po sveti maši smo pa se podale skupno nazaj v dvorano, kjer so nam pridne odbornice in članice pripravile prav okusen zajtrk. V tem odboru so bile sestre: Ana Pelko, Ema Šimkus, Rose Kilter, Feni Peletic, Zofi Jaskowiak, Agnes Ostroski, Gale LISTNICA UREDNIŠTVA: Vsled pomankanja prostora v tej številki smo objavili le poročilo glavne predsednice in častne predsednice glede obiskov pri podružnicah. Od drugih, ki so bile navzoče pri proslavah, pa pridejo poročila na vrsto v prihodnji izdaji, kakor tudi slike. Dolanc, Ana Meglen, Theresa Kobal, Matilda Switek in Alojzija Močilar. Naša glavna predsednica Josephine Livek je imela prav lep govor v prid naših članic in organizacije. Ravno tako lep govor sta imeli glavna tajnica Albina in glavna blagajničarka Josephine Železnikar. Naš častiti gospod župnik, Father Michael Železnikar so nam bili v vseh ozirih na prijazno uslugo. Pomenljiva pridiga č.g. Aleksandra je segla v srca vseh navzočih in upati je, da si jo bodo naše članice ohranile dolgo časa v spominu. Vsaka beseda je imela velik pomen za nas. Prav lepa hvala vsem, ki so nas počastili z obiskom, kakor tudi za lepe čestitke in iskrene želje k bodočim uspehom. Popoldne in zvečer se je pa vršil lej) program in podana je bila komična igra z naslovom: „Made to order”, v kateri so imeli vloge naši mladi. Udeležba je bila obakrat prav dobra. Prav lepa hvala vsem, ki ste se udeležili in tudi vsem igralcem. Lepa hvala Joe Peletič in Kenneth Peletič, ki sta pomagala na odru. Lepa hvala Ani Pelko, Ana Peletič, ter Ana Mary Vingler, ki jo je spremljala na klavirju. Hvala naši predsednici Ani Plan-tan in blagajničarki Mary Kastigar ter Mary Uranič, Josephine Savnik, Johnny Switek, Robert Cassidy, Frank Kastigar in našim muzikantom, David in Georgi Gruenwald in Robert Cassidy, ki so tako lepo igrali na harmoniko in boben. Lepa hvala vsem, ki so dale potice: Kristina Vitek, Antonia Jakše, Mary Struna, Theresa Kobal, Josi Radi, Dorothy Mertič, Mary Sever, Mary Baznik, Theresa Ayster in Rozi Urbanc. Potice so bile izvrstne. Prav lepa hvala našim pevcem, starejšemu zboru cerkve sv. Roka, ki so tako lepo peli, da mora človek kar poslušat. Lepa hvala De Pueskim članicam in iz Oglesby, ki so se udele- žile v tako lepem številu. Torej naj velja naša iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Stokrat: Bog plačaj! Ako sem katero ime pozabila dati v to zahvalo, vas prosim, da mi oprostite, ker to nisem hote storila, ampak se prav lahko primeri in me lahko obvestite, pa bom prihodnjič popravila. Saj veste, da je bilo dosti pripravljanja in zato se lahko marsikaj pozabi. Proslava je minila z uspehom in zdaj imamo srčno željo, da bi dočakale še mnogo lepih proslav naših obletnic. Naša predsednica Ana Plantan in njen sopiog Joe sta praznovala 40-letnico zakonskega življenja. Bila sta lepo počastena v krogu svoje družine. Dalje sta praznovala 40-letnico zakona tudi sestra Ana Frankovič in njen soprog John. Tudi ona dva sta bila prav lepo presenečena od svojih otrok. Nadalje sta slavila 40-letnico zakona naša članica Anna Tersellč In soprog Frank. Tudi ona dva sta se prav dobro zabavala med svojo družino. Tudi jaz in moj mož se zahvaliva za številne čestitke la voščilne karte, kakor tudi darila, katera sva prejela ob 40-letnici najinega zakona. Lepa hvala najinim hčerkam in sinovom ter zetom za vso izkazano ljubeznivost. Bila sem do solz ginjena in presenečena, ko me je moj sin poklical po long distance telefonu iz Texasa, kjer je v službi Strica Sama v letalskem oddelku, da je nama čestital. Srebrni jubilej zakona sta praznovala tudi John in Josephine Pohar in tudi ona dva sta bila presenečena od svoje družine z veselo gostijo. Vsem slavljencem naše priprčne čestitke in iskrene želje, da bi v zdravju in družinski sreči dočakali še mnogo let V krogu svojih družin. Več naših članic se nahaja v bolnem stanju. Med bolnicami je sestra Mary Jaklič, Frances Tomažin ter Mary Svobodžlnski, ki je prestala V BLAG SPOMIN druge obletnice smrti mojega dragega, nepozabnega soproga ANTONA STRUKEL, ki mi ga je kruta smrt vzela 14. decembra 1951. December mesec v spominu bo za vedno mi ostal, ker v njem sem te zgubila in utihnil je tvoj glas. Kdo opisal bi vso tugo, kdo vse solze bi preštel, toda misel me tolaži, da nekoč se vidiva. Sonce naj na trato sije, kjer počivaš ljubljeni. Enkrat bova se združila in si stisnila roke. Tvoja žalujoča žena Mary Strukel 1j« Salle, 111., 14. december 1951. težko operacijo. Vsem bolnim želimo ljubega zdravja. Vesele božične praznike ter srečno novo leto 1954 želimo vsem našim članicam ter celokupnim družinam SŽZ. po vsej Ameriki! Angela Strukel, tajnica Št. 25, Cleveland, Ohio. — Proslava 25-letnice naše podružnice je v vseh ozirih lepo uspela. Poročilo in zahvala pa sledi v prihodnji izdaji. Za ta čas pa sprejmite našo najsrčnejšo zahvalo prav vsi, ki ste se udeležili in bili prijazni ter lepo sodelovali. Med tem časom se je nabralo tudi več novic, ki tudi pridejo na vrsto v prihodnji Zarji. Najlepše čestitke vsem našim novim mamicam in starim mamicam ter upam, da bodo vsi novorojenčki pristopili v našo podružnico, kjer so prisrčno dobrodošli. Voščim vsem glavnim uradnicam in članstvu naše Zveze pri vseh podružnicah vesele praznike in še posebej našemu duhovnemu svetovalcu za lepe članke. Dal Bog vsem ljubega zdravja. — Vdano Vaša, Mary Otoničar, tajnica Št. 26, Pittsburgh, Pa. — Naša zadnja seja je bila prijetna in tudi obisk je bil lep. Naše vrle sestre: Mary Belamarich, Mrs. Theresa Zbašnik, Mrs. Mary Benec, Mrs. Barbara Gasper, Jennie Ferentchak, so prinesle vsakovrstne okusne kejke, jabolčni strudelj in druga okrepčila. Zadnjič sem pozabila omeniti sestro Kristino Mihelčič, ki je tudi dobrosrčna in nas vedno postreže z dobrotami. Vsem skupaj rečemo: Bog Vas živi in še na mnoga leta! NE POZABITE NA SVOJE SKRBNE SESTRE! Vljudno se vabi vse naše drage sestre, da pridete na glavno sejo, da si izvolite odbor za prihodnje leto. Glava in duša društvenega življenja je aktiven in složen odbor, ki vedno deluje za napredek podružnice. Kot tajnica za leto 1953 se želim zahvaliti vsem, ki ste lepo sodelovale in vas bi rada lepo pohvalila, ker ste bile prijazne sotrudnice skozi vse leto. Da bi le bile vedno tako lojalne. Vesele in zadovoljne božične praznike želim vsem članicam SŽZ. Proslava 25-letnice je lepo uspela. Poročilo pride na vrsto v prihodnji izdaji in tudi slike, ker za to izdajo ni pi išlo ob času za priobčitev, saj pravijo, da potrpljenje je „božja mast”, samo revež je tisti, ki se maže ž njo. ha, ha! S pozdravom do vseh, Mary Coghe, tajnica Št. 33, Duluth, Minn. — Vljudno opozarjam vse naše članice na glavno sejo, ki se bo vršila 10. decembra, to je na drugi četrtek zvečer. Pridite vse, da si boste izvolile odbor, ki bo vsem v zadovoljnost. Po seji bomo igrale karte In serviran bo do- ber kofetek in pecivo. Ne pozabite-za nove članice, ker nahajamo se v zadnjem mesecu kampanje in še par tednov imate čas vpisati novo članico. Pri naši podružnici bi potrebovale dobiti vsaj nekaj novih, da bomo pokazale napredek. Želim vsem članicam vesele božične praznike ter blagoslovljeno novo leto 1954! Mary Shubitz, tajnica Št. 40, Lorain, Ohio. — Drage mi članice! Opozarjam vas, da se vrši glavna seja 9. decembra ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih. Imele bomo izmenjavo daril, vrednost 50 centov. Izvolil se bo tudi odbor za leto 1954. Po seji bo pa prigrizek in prosta zabava. Prosi se vse članice, da bi prinesle kaj peciva ali kaj drugega. Ako bo lepa udeležba, potem bomo imele tudi uspešen zaključek tega leta. Teta štorklja se je oglasila pri sledečih naših članicah ter jim pustila čvrste fantke: Mr. in Mrs. Milo Uehlein, stari ata in stara mama sta Frank in Agnes Jancer; Mr. in Mrs. Klein se tudi veselita naraščaja, s. tem dogodkom sta postala stari ati«, in mama Lawrence in Mary Tomažič, Mr. in Mrs. Bozo Ursic sta tudi srečna starša in stara mama je pa po stala Theresa Culig; Mr, in Mrjj. Andj; Pogačar sta bila tudi blagoslovljena z novorojenčkom, stara mama je postala Frances Tomažič. Naše iskrene čestitke vsem skupaj. Zaročila se je Loretta Yurman s Mr. John Does. Bilo srečno! Smrtna kosa kosi tudi v naši okolici. I>ne 22. oktobra je preminil na svojem domu Jacob Tomažič, ki je zapustil žalujočo soprogo Frances, tri sinove in pet hčera. Dne 29. oktobra je pa preminil v bolnici sv. Jožefa Mike Rajher, ki je zapustil žalujočo soprogo Theresa in tri sinove. Naj počivata v miru. Preostalim družinam izrekamo globoko sožalje. Vesele božične praznike želim vsem skupaj! Angela Kozjan, tajnica Št. 41, Cleveland (Collinwood) Ohio. — Prelepi božični prazniki so pred nami. Ob tem pomembnem času si bomo voščili drug drugemu vse polno radosti in zadovoljstva. Mnogi imamo v srcih iskrene želje, katere upamo, da se bodo izpolnile. Težko je prenesti razočaranje ob praznikih, kakor tudi žalost, zato vsi stremimo za srečo, biti oteti tega, kar Bog daj vsem doseči. V tem mesecu je letna seja podružnice; volil se bo odbor za leto 1954 ter rešilo tudi druge zadeve za korist podružnice. Po seji bomo imele tudi lepo zabavo. Pridite vse, da ukrenemo vse sklepe v zadovoljnost članic in procvit podružnice. Na tem mestu se želimo prav prisrčno zahvaliti vsem, ki ste pripomogli k lepemu uspehu zadnje prireditve. Prvo naši predsednici, sestri Frances Jamnik, ki je prispeval okusno pečenko, solato in tudi darovala lepo darilo za srečne številke. Krasne prevleke za blazine je pa darovala podpredsednica sestra Frances Mfcže, poleg pa še naredila prav iz-vrsfeen jabolčni zavitek ter prav pridno pomagala v kuhinji. Prav lep predpasnik je darovala naša zapisni-tkiiVica sestra Mary Cerjak in naredila prav okusno pecivo. Dalje so darovale jabolčne zavitke in pecivo sestre: Mary Line, Nellie Pinter, Cecelia Wolf, P. Hribar, Julia Bolko in Ella Starin. V kuhinji se je prav spretno sukala naša vrla kuharica sestra Mary Coprich. (Al’ ste tudi kakšno lepo zapele; dobro se spominjam kako smo včasih veselo zažingale! Op. Ured.) Pomagale so pridno tudi sestre Julia Bolko, Jean Ivons in Mrs. M. Ivons. Blagajničarka sestra Ančka Rebolj je pa pridno prodajala vstopnice in pivske listke. Za žejne so skrbeli pa naši „fantje od fare”: Mr. Skolar, Mr. Jamnik in Mr. Rebolj. Prav lepa hvala vsem, ki ste se odzvali vabilu. Naši ljubeznivi sestri Frances Jamnik in Mary Cerjak ste pa pridno stregli. Še posebej po en dolar so pa darovale sestre: Uršula Ponikvar, Theresa Straus, Fannie Ste-govec in Cecilia Young. Torej še enkrat vsem in vsakemu posebej najsrčnejša zahvala in Bog vam obilo poplačaj! Dobitke so dobile sledeče: Mary