.Danica" izbaja vsak petek ua celi poli. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr, za pol leta 2 gl. 20 kr. za četert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. G0 kr., za pol leta 1 gl. *S0 kr., za V4 leta 90 kr.. ako zadene na ta in daruj vsa dobi a dela rija bode mnogo večja nego onih. ki tega niso storili. Jezus je dejal, da bodejo vsi oni. kateri zaradi njega svoje reči zapustč ali darujejo, stoterno poplačal, ker je zaradi njega poklonila vsa svoja zasluzila dela. Ali nima ta obljuba velikanskega vpljiva na našo dušo? Kedo izmed nas ne bi dal rad devet goldinarjev, da bi zato prejel devetsto? Kcdor se obotavlja iz ljubezni do našega Gospoda Jezusa Kristusa pokloniti vsa svoja zasluženja tcrpečiin dušam v vicah, kaže s tem. da je slaboveren in da ne zaupa popolnoma v njegovo sveto besedo. Svetniki so popolnoma verovali. ..Kadi bi zvedeli." piše sv. Bernard. ..koliko nam koristi dar. katerega poklonimo našim »obratom v vicah. »Stoterno nam bode povernjen." "') Nemo rex perinde aniiuis linperare potest. Curt.) ** ■ Copitationis ii> mo poenam pat it ur. **' Nullo pa« to a^nost err poasumus. »jualiter nobis tideles esistere posumit. «|in deo i n tideles c -uis sacerdotibus inobedientes apparuerint <>'aroi M in selec, < apitl. t II cone. Gall.) Če tedaj poklonimo drage volje vsa svoja zaslužen ja dušam v vicah, ne zgubimo samo ničesar, temuč naložimo samo na dobre obresti, kajti ta poklonitev napravi vse zasluge še enkrat večje, nego so v resnici. Kedor si je tedaj v življenji pridobil tisoč zasluženj, iinel bi jih s tem, da jih pokloni velikodušno terpečim dušam, še enkrat toliko in Bog mu bode tedaj vsako dobro delo dvestoterno povernil. Zato pravi sv. Ambrož pomenljive besede: .,Vse kar storimo s pobožnim namenom dušam v vicah, spremeni se naposled v naše lastno zasluženje in Bog nam to po verne po naši smerti stoterno podvojeno." Tedaj ne samo stokrat nam poverne Gospod take zasluge, temuč dvestokrat: stokrat nam plača dobro delo samo, stokrat pa to, da smo dobro delo bili poklonili dušam v vicah. To je tedaj „verhana mera", s katero meri Gospod onim, ki so ob svojem času radodarno merili. Zato se Balduin nič ne pomišlja reci, da ono, kar smo dušam v vicah dobrega storili, se zopet vse v našo korist s tisočernim dobičkom oberne. Razun tega uči tudi kardinal de Lugo, da je oni, ki bolj in bolj vneto ljubi, vrednejša oseba, in da vrednejši osebi pristoja tudi večja glorija, ker je bolj nesebična in vzvišena, nego oseba, ki je sebično mislila samo nase. Razun tega je velikodušna poklonitev lastnih dobrih del tuui obljuba prostovoljnega popolnega dušnega uboštva, kajti to je izveršitev Kristusovih lastnih besedi, ki je dejal: „Ako hočeš popolnoma biti, pojdi in prodaj vse, kar imaš, in razdeli med uboge in pridobil si bodeš zaklad v nebesih. Potem pa pridi in hodi za menoj." Ako tedaj storimo tako obljubo, od po vemo se vsem svojim zaslužnim delom, do katerih imamo pravico, postanemo duhovno popolnoma ubogi in dosežemo višjo stopinjo popolnosti. Tako posnemamo Jezusa Kristusa, ki je prostovoljno ubog postal, samo da bi nas obogatil. Ako pravi tedaj Gospod v evangeliju sv. Matevža: „Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško kraljestvo," tedaj ne bode nihče več mogel dvomiti, da sme oni, ki je prostovoljno poklonil vsa svoja dobra dela terpečim vernim dušam v vicah, da oni, ki je postal iz lastne volje ubog v duhu, ki je spolnjeval evangeljski svet višje popolnosti rado volj no, da sme po pravici pričakovati v nebesih večje veselje in večjo glorijo. Ena sama višja stopinja nebeške glorije pa je veliko več vredna kot vsa zadostovanja, s katerimi smo hoteli vicam ubežati. „Kaj ti tisoč vic," pravi Montfort, „ni kakor nič vprimeri z jedno samo višjo stopinjo glorije, katero zato dobimo." Kajti tudi vic je jedenkrat konec, nebeške glorije in večnega veselja pa nikoli ne. Ker tedaj človek, ki je prepustil vsa svoja dobra dela dušam v vicah. si pri vsakem dobrem delu pridobi večje zasluženje, kakor če bi jih samega za sebe obderžal, tedaj je lahko razvidno, da si dobi mnoge, da brezštevilne stopinje glorije, katero bode vedno ohranil. Kedo je tedaj bolj pameten, kedo samega sebe v resnici bolj ljubi, ali oni, ki pomaga dušam v vicah, ali oni, ki samo nase misli? Ali oni, ki od svojih dobrih del žertvuje samo najmanjši del, namreč zadostovalno moč, pa zato dobi velikansko pomnoženje posvečujoče milosti in glorije, tedaj najboljše in najizverstnejše od vsega dobrega dela, ali oni, ki hoče lakomno si najmanjše ohraniti, pa pri tem veliko zgubi? O, da bi si vsaj vsakdo izbral oni del, kar ga bode i v onem življenju večno veselilo, da si je kedaj še živ izvolil boljši del. Ivan bogoslovec, vojak. (D.» Ije.) Iz semenišča v vojašnico. V vojaškem namestilnem vradu zapisali so Janeza za bogoslovca, in kot tak moral je odslužiti vojaščino v kakem oddaljenem italijanskem mestu. To je bil menda priskerbel naborni komisar, ki je bil izmed sovražnikov duhovstva in je želel, da bi Ivan toliko huje občutil vso težo vojaške službe, ker ne bi več mogel osebno občevati s svojci in tako bi mu za vselej prešlo hrepenenje po duhovskem stanu. Že čez nekaj dni poslali so ga iz gorenje Italije, kjer je bil doma, v neko siciljsko mesto. Tako je bil naš dragi mladeneč v čisto ptujem kraju, daleč od domačije in sorodnikov, in nesreča, da ravno tudi med slabovernimi tovarši. od katerih mu ni bilo druzega pričakovati kakor zabavljiee in neprijetnosti. Ostal mu je samo spomin na srečne ure, katere je preživel v svoji rojstni vasi in v du-hovšnici. Toda. ti spomini so ga napolnjevali s toliko večjo žalostjo, ker, kakor pravi že slavni italijanski pesnik Dante: r Naj hujši vseh je bolečin V nesreči srečnih dni spomin. ~ Perve dneve, katere je preživel v vojašnici, ni se Ivan dosti pečal s tovariši. Ker se ni vdeleževal njihovih robatih in velikrat neotesanih šal, zamerili so mu to in se ga iz začetka ogibali, kasneje pa mu vse kriplj^ skušali zagreniti vojaško življenje. „Ta novak se mi zdi prav svetnik," dejal je že bolj postaran vojak nekega dne svojemu tovarišu, gledajoč na Ivana: „Zdi se mi, da mora biti kak bogoslovec tt „Ti si tepec! Še tega se nam manjka, da bomo imeli zmeraj družbo kacega temnega duhovnika med seboj." rČe se hočeš preveriti, le zini kako kosmato na glas, tako da bode slišal, in precej se mu bode obraz omračil." Nasledvajo mnoge psovke in zabavljiee, ki jih pa nočemo tukaj ponavljati. Kden je eelo terdil. da tudi poveljnik se stika in išče. da bi kedaj ta bog<»-slovček kaj napačno naredil. Drugi pravi: „Tako nekako imenitno se derži, da me prav po rokah serbf!" „Misliš. da samo tebe V Zadnjič j«' rekel častnik druzemu: „Dozdaj še nisem imel priložnosti, da bi tega posebneža mogel dobro ošteti pred celo četo. Preveč natančen in pazljiv je. Ne morein mu do živega." „Toliko boljši", pristavi drugi," sedaj saj vem, da predstojniki ne bodo imeli kaj proti temu. če ga nadlegujemo in se bod»» pri njih pritožil." „Kar se mene tiče," opomni drugi. _pustil ga bom na miru. če je prav bogoslovec. Saj naposled je tudi on človek in mladeneč. po verhu pa še naš tovariš " „Kj. kako si pa naenkrat svet p« stal! Kar se tiče pesti, se ga pa jaz nič ne vstrašim. Zdaj me še le prav serbf. lotiti se ga. Kar pr«*cej začnem, zdaj ni nobenega zraven."4 „En liter danes zvečer „pri smereki", če ga premagaš." „Dobro, vdariva! Pogodba velja!" „Dvomim. da bi se ti posrečilo. Ne vem če se boš potlej še smejal ?" .Bomo videli, kdo se bo poslednji smejal." Temu podoben pogovor, če tudi bolj osoren se je veršil v vojašnici med dvema slabo olikanima k<»r-poraloina, ki sta nosila že nekaj let vojaško suknjo. Vsak pa ve, da niso sploh taki vsi vojaki, če tudi italijanski, nahajajo se tudi prav čedni mladeniči, doma od staršev dobro odgojeni. Ker je bil prost čas, šli so tudi mnogi vojaki na sprehod, razun onih. ki so morali iti med tem na straže, ali pa s-» imeli kak drug službeni opravek. Med njimi je bil tudi Ivan. ki je sedel ob koncu svoje postelje na surovo izdelanem stolu in prebiral nekak bogoslovski spis. Vojak, ki ga jo hotel dražili in izzivati, pričel je hoditi gori in doli po sobi, med tem se je njegov tovariš skril v kotič in nemirno čakal, kako se bode to izvozljalo. Ko je šel mimo Ivana, dejal je na ves glas: Fej. kak duh po semenišču! in izbruhal je še več prav gerdih psovk, vedno bolj divjaško. Ivan se zato še zmenil ni. temveč bral je mirno dalje. A to je neotesanca še bolj razkačilo, in ker se z besedami ni dalo nič opraviti, pričel je z dejanjem. Hotel mu je na vsak način dati zaušnico in dobiti stavo, kakor sta se s tovarišem bila zmenila. Ko je šel nekolikrat mimo Ivana, stopil mu je terdo na noge in se ob enem na ves glas zahudoval: „ Ali me bi rad spodmaknil, gorjanski neotesanec V" Pri tej nezasluženi graji in druzih tacih zabav-ljicah zavrela je tudi Ivanu kri; vendar mu je mimo odgovoril: „Neotesano je, kar vi počenjate! „Kedo je neotesanec? Jaz V" zagrozil se je dra-živec na vse gerlo. rNe vi, pač pa je vaše počenjanje surovo, in to ponavljam še enkrat." Če je dejanje surovo, surov je tudi činitelj. Ti si mi dejal tedaj surovežv* „Če tako hočete, da. Tako je." Na ta odgovor, ki je bil čisto miren, razbesnil se je draživec še bolj. vzel je iz žepa rokavico in mu jo vergel pred noge, rekoč: Poživljam te na po-skušnjo. (To je znamnje, da koga kliče na korajžo). „ Izid bode pokazal, kedo naju je bolj surov, ali jaz, ali ti." Na te besede se je Ivan nasmehnil, a to je onega še bolj razdražilo in serdit pokazal je s perstom na rokavico. „Tedaj se hočeš v resnici poskušati in metati," vprašal ga je Ivan in se pričel na glas smejati. „To hočem — koliko te je ?.. . Toda, če se umakneš, veš, da te bom ovadil kot „figovca", pred vso vojsko te bom imenoval strahopetneža." „Dobro tedaj; bova videla", odverne Ivan, v istem trenotku pa zgrabi prismodeža z obema rokama, ga vzdigne in pomoli skozi okno. Soba je bila že toliko visoka, da bi ne bil prav mehko cmoknil, še hujša bi bila sramota, ko bi bil pričo tovaršev na tla cijahtnil. Izzivalec je visel nekaj trenotkov trepetajoč med nebom in zemljo. rAli hočeš, da te spustim?" dejal je Ivan mirno in popolnoma ravnodušno in deržal ga varno z vso čverstostjo. rLe samo en trenotek!" »Nazaj! Nazaj!" stoka in moledva čudni junak, tresoč se na vsem životu. „Ali me ne bodeš nikdar več pozival na dvoboj?" .Nikoli več ne! Nikoli več ne! Vedno te bodem spoštoval, samo zdaj nazaj, nazaj:4 Ivan ga zopet nazaj posadi, kajti hotel mu je le dati dober pouk in ponižati njegov napuh in prederzno nadležnost. Neotesani desetnik, še na vsem telesu se tresoč, se je hitro zmuzal iz sobe in se Ivana še v obraz pogledati ni upal. Le ta pa je odhajajočemu smehljaje dejal: „Vidiš, kako sva hitro svoj dvoboj končala kar brez kake priče. Drugi pot pa priderži svojo rokovico; ali če mi jo hočeš podariti. daj mi vsaj obč in ne samo ene." Premagani jo je kar popihal ves jezen, plah in poln sramote. Toda pri vratih so ga že srečevali drugi tovariši, ki so na njegov krik prihiteli, boječ se. da ne bi nastal kak tepež. Toda ker jim ni hotel odgovarjati, jo je berzo dalje odmaknil in vojaki so so obernili do njegovega tovariša, ki je skoraj od smeha pokal. Ko se je konečno nasmejal, zakričal je na ves glas: rLiter plačaj, liter'" Hotel je za odšlim hiteti, toda tovariši so ga s silo prideržali in moral jim je natanko popisati celi dogodek. Smeha ni bilo ne konca ne kraja. Drugi za drugim hiteli so k Ivanu, in mu zadovoljno stiskali roko: rDobro! tovariš! Verlo. hrabro!" Čez dve uri govorilo se ni pri vojakih o ničemur druzem. razun o čudovitem dvoboju. Vsi so občudovali Janezovo moč in prebrisanost, pa trdi njegovo ravnoserčno čednost, in od tedaj so ga pošteni jeli spoštovati, drugi pa se ga bati. Oni revež pa, ki ni niti ne spolnil svoje obljube, ni se smel več prikazati v verlih krogih. Vsi so ga zbadali in dražili, češ: Kako ti je bilo med nebom in zemljo? Tako je bila kaznovana lisičja surovost in hudobno nasilje nepremišljenega vojaka. Sej tako se po previdnosti božji velikokrat zgodi, da bo ponižan, kdor se povišuje. In ko so naposled predstojniki zvedeli celo stvar jeli so ga tudi spoštovati, videč da Ivan — glede na serčnost in velikodušnost — ni kar si bodi. .. (Gl.: „Letture cettol.", Torino 1890.) (Opomniti vender moramo tukaj, da kaj tacega je bil kos izveršiti le samo pošteni „Ivan" pri svoji nenavadni moči in samosvestnosti. Bog ne daj, da bi si kdo prederznil kaj tacega posnemati, ker zgodila bi se lahko velika nesreča, kakor nedavno nekomu, ki je prijatelja na mostu vzdignil iz šale, češ: „kaj bi bilo, ko bi te jaz zdaj-le malookopal?" V tistem trenutku pa se mu je izmuznil iz roke, padel v vodo in utonil!) (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Z If?a. Kakor za dežjam solnce veselo posije, tako se z žalostjo veselje menja. Pred kakimi 14 dnevi je v tukajšnem grajšinskem bajarju utonila lSletna deklica, hči tukajšnjega dacarja g. Greg. Hro-vat-a. katera se je s svojo 161etno sestro Frančiško kopala. Stareji se potopi; mlajša, katera je že iz vode prišla, videti nesrečo svoje sestre, hoče po njo, pa tudi ona zgine pod vodo; blizo delajoči grajšinski dninar Jak. Škraba vidi to nesrečo, hiti v vodo, iz-leče obe deklici za roke iz vode. Pa Bogu se usmili! stareja je bila mertva, in mlajša brez zavednosti; čez nekaj časa je zopet prišla k zavednosti, ter toliko okrevala, da je peš hodč spremljevala truplo svoje umerle sestre, katero so z vozom na očetov dom peljali.*) Utopljenka je bila prav poštena, delavna in pobožna deklica; skoraj vsaki dan je bila pri sv. maši in večkrat prejemala je svete zakramente; še v jutro njene smerti videli smo jo s posebno pobožnostjo v cerkvi pri sv. maši, in po maši pred velikim oltarjem moliti obiskovaje Jezusa v presv. zakramentu. Njeno lepo in čednostno življenje nam je porok, da je smert ni nepripravljene našla. Danes smo pa imeli zopet žalosten pogreb. Gospod Adolf Vetter, železniški vradnik v Hrastniku, 2")leten mladeneč, kopal se je minuli petek v Savi, ko priplava blizo brega, omaga, dereča voda. ga odnese, in ko gospoda načelnika sin vidi svojega prijatelja s smertjo se boriti, ga po hudem naporu in trudu srečno izleče iz vode; pa ko mladenča na suho položijo, izdihnil je takoj dušo. Truplo so v nedeljo večer pripeljali na Ig, kjer ima rodbina njegova svoje rake, ter so ga v ponedeljek ob lOih slovesno materi zemlji izročili. Sprevod in duhovno opravilo so vodili med obilno azistenco domači čast. gosp. župnik. Bog bodi njegovi duši milostljiv! Pa med tolikimi nesrečami doživeli smo tudi veliko veliko veselje minulo nedeljo. Dobili smo tudi letos novomašnika, č. g. Frančiška Pešec-a. V nedeljo popoldne odpeljali so se po popoldanski službi božji preč. g. župnik z gospodom kapelanom v Ljubljano po novomašnika, katerega so o V . 7ih med *) Op Eden verlih j»ospo. julija. (Knezoškofovo nadpastirsko obiskovanje.) — •Okoli 1 „4ih popoldan 1. julija zapustili so mig. knezo škof. se vč. peš. Dražgoše, in akoravno se potrebuje od podnožja do cerkve skoraj a/, ure, so bili le gredč v ravnini. Vas Rudno pod hribom, pozdravila jih je z gromečim strelom. Kanonično obiskanje Železniške fare to pot sicer ni bilo v programu mig. knezo-škofa; zverševali so to sveto opravilo ondi že 1. 1887; a ker jih je vender Njihov pot vodil skoz imenovani terg, so si tudi stanovniki postavili nalogo. pripraviti Jim pravi kneževski sprejem. Pri vhodu postavljen je bil lep slavolok, nakičen s knežje-škofijskim gerbom in obilno ponataknjen z papeževimi, cesarskimi in narodskimi zastavami, ter s napisom : »Zvestemu nadpastirju — zvesto vdane ovčice." Tu pričakovala ;ih je tudi šolska mladina, ne le z šolsko, ampak tadi z zastavami: papeževo (belo rumeno); cesarske hiše (belo rudečo); avstrijsko (črno rumeno). in bavarsko (belo modro). Milg. knezo-škof so dovolili, da je smela iti mladina pred njimi paroma skoz Spod. Železnike, raz štirih višin pa so se glasili možnarji. kakor že zdavnej ne tako. Na glavnem tergu pričakovali so jih č. g župnik J. M. in pospremili jih s šolsko mladino in obilo navzočim ljudstvom v cerkev. Pomudili so se potem dobre pol ure v farovžu. poslednjič pak se odpeljali, ko so dospeli iz Selc vozovi za njimi, naprej skoz Srednje Železnike, Kjer je stal zopet krasen slavolok, ter skoz Zgornje Železnike, kjer je bila cesta na treh mestih prepeta z zelenimi venci, proti sosednjemu Zalilogu. 2. julija (letos v sredo) ima Zalilog že od davnih časov zaobljubljeni procesiji iz Leskovške (gorenjske) in Novačanske (goriške) duhovnije. V zgodnje jutro pričnejo se vsako leto sv. maše v Suši (kranjski Loreti), potem gre procesija na Zalilog. kjer se opravi sv. maša s pridigo. Letos se je temu romanju pridružilo še knezo-škofovo obiskovanje, tedaj dvojna lepa in ginljiva slavnost. Ko je dospela procesija iz Suše. opravljala se je koj romarska slovesna sv. maša; tej pa so sledila zdajci birmska sv. opravila v navadnem redu. Da je bil Zalilog po mogočnosti praznično opravljen za knezo-škofov prihod ume se. Popoldan so milg. knezo-škof tudi še sami obiskali lepo in mično Marijno cerkvico v Kranjski Loreti, (Suši), okol 4ih pa so se odpeljali naprej proti Sorici, kjer je bila napovedana sv. birma za četrtek, 3. julija. Da tudi ta fara, zadnja naše škofije na tej strani, ni zaostala, pripraviti milg. knezoškofu odlično-slovesni sprejem, kdo bi nad tem dvomil. Mogočno so doneli o prihodu vbrani 4 zvonovi, gro-meči strel pa je odmeval po vseh dolinah in tudi daleč tja čez kranjsko goriško mejo nesel sporočilo o prihodu milg. knezo-škofa. Birmska slavnost naslednji 3. dan julija (v četertek) veršila se je prav odlično; prišlo je tudi iz goriške nadškofije več čč. gg. duhovnov in mnogo birmancev. Med vsemi farami naše selške doline je bilo ondi naj več čč. gg. du hovnov zbranih okoli milg. nadpastirja. Popoldan okoli 3eh zapustili so zopet visoko ležečo, od stermih gora opasano idilično Sorico in dospeli kmalo po 4ih nazaj v Zgor. Železnike. Ondi jih je pozdravljal zopet strel od treh strani, vbrano priterkavanje zvonov pri obeh cerkvah, ter pričakala jih zopet šolska mladina. Odtod podali so se s svojim spremstvom peš čez ovčanski most, na katerem so bile postavljene ob straneh drevoredu enako brezove veje. Konec taistega stal je zopet kot v slovo lep slavolok. Ob strančh sta se nahajala verh primernih postamentov angela moleča prevzvišenemu g. nadpastirju in njihovemu spremstvu vence nasproti, verh slavoloka pa je nosil nad vencem iz zelenja znamnja knezoškotij-skega dostojanstva (mitro križ in palico), pa napis: Z Bogom! Srečno vedno hodi, Čedo svojo v svet' raj vodi! Še niso zapustili milg. nadpastir Železniškega terga, že so Jim odmevali od Smoleve doli možnarski pozdravi nasproti. Najprej gori oglasili so se možnarji z Ojstrega Verha, še naprej pa že oni od sv Lenarta, kamor so dospeli milg. nadpastir okoli Tih na večer. Tudi ondi so mlaji, slavoloki, strel in zvonenje razodevali serčno veselje o prihodu milg. nadpastirja. V petek, 4. julija veršila se je dopoldan birmska slavnost pri sv. Lenartu po mogočnosti dostojno: po 12ih pa so se podali milg. knezo-škof iz naše Selške doline naprej peš preko hribov proti Poljanski dolini, v Javorje, kjer je bila napovedana in se je tudi delila popoldan sv. birma in veršila kano-nična vizitacija. Od tam in od Poljanske doline nimamo dozdaj poročil: prepričani pa smo. da tudi ondi ni bilo nikjer brez slovesnega sprejema K sklepu pa rečemo: Bog daj, da bi bil nad vsemi kraji in nad vsemi stanovniki, katere so mig. knezo-škof na tem obhodu obiskali, razlit sv. Božji blagoslov in darovi sv. Duha; prepričani smo, da so goreče vneti mig. nadpastir povsod serčno prosili za te blagre čez nje od nebes. Krepka telesna moč in gibčnost mig. knezo-škofa pa nas navdaja tudi z veselim upom. da Jim bo vsemogočni Bog dal doživeti še dolga dolga leta. in da bodo še mnogokrat osrečili našo dolino s svojim oveselilnim prihodom in obiskanjem! Fiat* bode naj tako! L. Terst. 19. julija. (Nova cerkev.) Nenavadno lepo slovesnost obhajal je Terst današnji dan v veselje vsih dobrih Teržačanov. Moram reči, da dobrih, pobožnih in poštenih je tukaj večina prebivalstva in tužnih kukavic je le malo. Terst ima katoličanov čez 120.000, mestnih fara pa le pet, in dve ste v predmestih Rojam in Verdelj, ali — sv. Ivan. — Že davno se je spoznala potreba šeste farne cerkve v mestu. Blagega spomina škof Jernej Legat je to previdni in začel poslovati z mestno in deželno oblastjo za zidanje te potrebne cerkve, ali okoljščine so bile tak»*. da do tega ni prišlo, akoravno se je obetalo od jedne in druge strani, ter spoznala velika potreba. Posrečilo se je to sedanjemu prevzvišenemu gospodu škofu, kteremu je bila perva misel, da nadaljuje, kar so pričeli njegovi predniki. Z vso gorečnostjo delal je. da dos že zaželjeni namen v korist katoliškega ljudstva, ki je željno duhovnega kruha, pa večkrat ni ga. ki bi inu ga lomil. V tem delovanju pride duhovnemu pastirju na pomoč {blag imovit gospod ter daruje prostor, kjer se ima cerkev zidati in tako se je moglo reči: zdaj smo na terdnem. Kdor ve. kako drag je svet v Terstu za stavbe, bode razumil vrednost takega daru. Ko je prostor za cerkev odločen, sostavil se je odbor za nabiranje darov v blagi in sveti namen. V odboru nahajajo se najodličniji gospodi v Terstu. osebe, ki nikdar in pred nobenim ne zatajujejo svojega verskega katoliškega čutenja in prepričanja. Darovi so dohajali dosto obili. tako da v saboto. 19. t. m, praznik sv. Vineencija Pavljanskega, kteremu bo cerkev posvečena. zamogel se je postaviti in slovesno blagosloviti temeljni kamen. Dotični odbor je vse tako vredil, da je bila slovesnost res sijajna, akoravno nam je burja nekoliko nagajala. Pa naj bode. sej brez boja ni zmage, premagali smo burjo, bomo že tudi druga nasprotja, ako jih kaj bode. Zjutraj ob osmih naznanjalo je zvonenje iz stolpov v^.h cerkva v Terstu. da se slovesnost začenja in da bodo peter«' farne cerkve v Terstu dobile šesto sestro. Iz. Albertina (zavoda za zapušene siromašne deklice« vredi in napoti se procesija k prostoru. kj'-r bode se gradila nova cerkev. Sveti obredi verstili so se po predpisu rimskega Pontifikala, kose je blagoslavljal temeljni kainen, pokali so možnarji in naznanjali na daleko okrog veseli dogodek. Slavnosti so vdeležile vse oblasti: c. kr. namestništvo, kteremu na čelu je bil si. gospod dvorni svetovalec vitez Reya. zastopnik gosp. namestnika, ki je v toplicah: vojništvo zastopal je general Kom°rs z mnogimi višjimi častniki; mornarstvo i redne ladije kapitan Semrey; mesto: drugi podpredsednik Doinpieri z. mestnim starašinstvom in drugi. Ljudstva je bilo ! re/.brojno število. Vdarce na temeljni kamen veršili so razun presvitl. gosp. škofa, viteza Reya, podpredsednik Dompieri. predsednik pomorske vlade Baron Alber. ki je tudi predsednik pri odboru, Federik De Seppi. ki je daroval prostor za cerkev, General Komers in mnogo drugih odličnjakov. Llovd je prostor. kjer se je slavnost veršila, jako lepo in okusno okinčal z zastavami, tudi svojo stražo je dovolil za red. Vojniška godba je med svetimi obredi in med mašo svirala pristojne melodije. Vse je bilo zadovoljno, vse ginjeno: težko boš našel koga. ki bi se mu čudno zdelo, kako da dandanes more komu priti v misel cerkve zidati, češ: ^kruha potrebujemo, kruha, a ne cerkva!" V Saboto se je lahko vsak prepričal, da ljudstvo želi: ne le telesnega, ampak tudi duhovnega kruha. — Mi pa pravimo k sklepu: _Sursum corda-4 in želimo slavnemu odboru za novo cerkev naj lepši vspeh in presvitleinu škofu Iv. X. Glavini srečo in veselje, da bi drugo leto v praznik sv. Vincencija posvetili veliki oltar nove cerkve, et perficiet opus bon um! Potne čertice iz Bosne. (Konec.) So pa mnogi turčini v Bosni, osobito mladji, postali že bolj liberalni. — Opuščajo turške verske običaje in zapovedi, ne hodijo k molitvi v džamijo pa tudi ne doma i:i ne drugje ne molijo. Vidil in čul sem mladenče is—• 24 letne, ki so druge zaničevali in z bedaki pitali, ker so hoteli v džamijo iti k molitvi Je jih. kateri mnogo ali vse, kar je musulmnnskega, opuščajo; nekatere reči pak še pred starejimi turčini skrivajo. Mnogo je mladih instarejih. ki niso več strogi rnohame-danci. nekateri čisto nič ne; toda kerščanski veri tudi ne nagnjeni. Iz tacih se izcimi brezverstvo. postanejo vsa-koverstni framasoni. To stareje in še strogo verne turčine jako peče in skrbf. Tu in tam mi je potožil, kak turčin oče, da sedaj jih otroci, osobito sinovi, več ne spoštujejo in ne vbogajo; tu in tam sern sarn vidil in slišal, kako so sinovi očetu kljubovali in zoper njegova pametna povelja ravnali. Mnogo in vsakovrstnega bi mogel povedati še o turcih, njihovem mnenju, čutu in običajih; toda mnogim je marsikaj že znano. Ne čini mi se prav, da nekoji pisatelji preveč jednostransko, tudi turke opisujejo, njihovo temno stran skorom jedino kažejo in od samih grozovitosti vedo povedati. Še gerje so kerščeni Španjoli ravnali z ljudmi v Ameriki, taki namreč, ki od kerčanstva niso imeli nič, razun kerstaf Kako ravnajo omikani Angleži še dandanes z ubogimi Irci zbog zemljišč in v množili rečeh? Kedor pozna versko sostavo mohamedansko, nje pravila in določila. slabo omiko in druge razmere, se ne bode čudil, da so bili proti drugo^ ornim narodom toliko nečloveški, in jih je še, ki so nasprotniki in zatiralci. •Mohamedanci imajo sebe. in to uči jih njihova vera, za naj bolj pravoverne, za pervo in pravo izvoljeno ljudstvo na zemlji. Vsi drugoverniki so po njih uku izveržek in ne Božje ljudstvo i. t. d. Toraj niso vedeli in ne vedo, kaj so delali in kaj delajo. — Molimo tudi za mohamedance in prosimo jim milosti, da bi zadobili pravo spoznanje in se okrenili k pravi veri Kristusa Jezusa, ter postali udje Njegove jedino prave Cerkve katoliške Osobito pa še molimo, za slavenske mohame-dane. nam enokervne po narodu, za brate svoje po naši narodovni materi Slaviji. 0. kako so se rni v serce smilili, ko sem vidil cvetoče korenjaške mladenče, sposobne može in nežno deco. ko sem se prepričal, da imajo mnogo lepih in verlih lastnosti, zna se. poleg nam nasprotnih, in pomislil sem. da niso kerščeni in nimajo jedinoprave, mile in svete vere kerščansko-katoliške. Povedali so mi v. č. svečeniki cerkve katoliške in kristjani katoliki in pravoslavni greške cerkve, da niso imeli nikdar in ga še nimajo tolikega pohujšanja in slabega izgleda od turčinov, kakor ga imajo od spridenih kristjanov, kakoršnih je mnogo došlo in še prihajajo v Bosno. (Sej mnogi barabi tudi lačni nazaj prihajajo, ko ne najdejo v Bosni tega, kar so malopridneži iskali.) Moram pa ravnodušno povedati, kar sem čul in se prepričal med narodom na popotovanji po Bosni. Prava zadovoljnost se pogreša v Bosni. Premnogi razkolniki so v duhu nagnjeni za Serbijo in Rusijo; toda ker znajo, kako se sedaj godi njihovim bratom v kraljevini serbski, imajo večje upanje do Rusije. Katoličani, jako priverženi katoliški Avstriji, se cenijo v svojem upu prevarjene, da bodo oprosteni tretinje, da dobijo zemljišča v lastino in postanejo prosti gospodarji. Turci težko prenašajo, da jim kerščan zapoveduje in jih vlada, to pa osobito oni. ki se derže strogo svojih mohamedanskih izročil. Istina je. pravijo pervi dvoji, rda bolj prosto dihamo, da smo bolj varni za življenje svoje, da se nam od turčinov sila ne godi. da se nam imetje po sili ne otimlje. da smo pred sudom s turčinom jednako-pravni i. t. d. ali vedno moramo dajati še turčinom tretinjo; vladi desetino, koja v novcu zaračunana več iznaša, kakor mi pridelke prodati zamoremo; toraj moramo za desetino več pridelkov prodati, kakor deseti del. Moramo mnogo robinje (tlake* na cestah in drugod storiti. Nimamo lastnih zemljišč; zemlja, knjo obdelavamo. je turčinska. Večina nas nima novcev, da bi si zemljišča v last kupili. Gošče pa je mnogo plače za stvari, od kojih preje plačila ni je bilo. Nije prosto rakijo peči (kuhati) in predavati, nije%prosto duhan saditi i proda vati, taki ne ovco speči i steržiti Nije prosto v deržavnih šumah pasti in dreva sekati; šta je preje vse prosto bilo." Tolažil sem jih. da bode sedanja vlada že počasu vse vredila in na bolje obernila, da pa na jedenkrat ni to mogoče. Rekel sem: Nikar ne mislite, da bi vam pod koj o drugo vlado bolje bilo, kakor je sedaj. Serbe v kraljevini serbski žuli jarem do kervi na lastni zemlji in prostem gospodarstvu, imajo veliko porezo (davke) i. t, d. Rusija bi vas pa bila z jermeni in biči, poleg davka in tlake. Ne verujte, da bi vam druga vlada kaj v dar delila; vsaka bi od vas jemala. Zatorej bodite zadovoljni, prosite Boga za milost in sveti blagoslov, bode se vam na bolje okrenilo; vi pa pridno in bolje obdelavajte polja in gojite bolje živino itd. Rekli so mnogi: „Dodji k nam i se kod nas naseli; očerno se učiti od tebe saditi vinsko ložo. isto-tako obradjivati umnije polja; svašta dobroga bi kazal nam". Dragi, novaca ne imam, da kupim lastno zemljišče, a uz treeine ne voljim vzeti; pako moja nakana nije pervo niti drugo, jerbo jesam samac. „SamacB V — ,.Ostani, ili dodji natrag ka nama i se oženi sa našo djevojko pako živi medju nami. očemo ti biti dobri." Odgovorim: „ Hvala liepa; neon se nikad ženitiu Jako so se mi čudili, ker tem ljudem med turki ni moč zapopasti, kako bi mogel celo življenje sam in neoženjen biti. Nadalje sem rekel: Id i te ogledat, kako obdela vajo polje in vinograde i. t. d. otci trapisti i naseljeni neinci. in se naučite od njih. Rekli so: „Trapisti jesu predaleko od nas, i večinoma radijo sa mašinami. Švabi imajo umetni halat (orodje), sa koj i m radijo; a mi siromašni nemožemo kupiti ni jedno ni drugo." Še mogo zanimivih razgovorov smo imeli in marsikojo mično dogodbico sem slišal, pa tudi sam skusil; vse opisovati, bi se predaleč zavleklo. Bodem pa še pri drugi priliki, katero povedal Vam, predragi Slovenci! Iz Sarajeva. 12. jul. 1890. Odbor za napravo nove fare pri Sarajevu piše naslednje: Župnija Sarajevski je tako velika, da mora več sto katolikov štiri ure dolgo po hoditi ali ja- hati. če hoče v cerkev priti. Ne glede na to da je oskerbovanje take župnije silno težavno, se tudi z žalostjo opazuje, da postaja ljudstvo v verskih reččh vedno bolj nevedno in malomarno. Kolikor časa je bilo pod turškim jazmom, mu ni nobeden mogel sv. vere vzeti, tudi s silo ne. Ali kar se sili ni posrečilo. to bi se lahko posrečilo hudobnemu duhu pri nevednosti ljudstva. Ljudstvo to se pa ne more boljše podučevati v sedanjih okoljsčinah, posebno zato ne, ker je fara prevelika. Kajti razun mesta Sarajeva spada k nji še dveindvajset vasi i/, okolice, v kateri ni ne j-dne šole in katerih hiše stoj«'* čisto ra/stresene po poljih. Župnik ima k temu zaradi velikega pomanjkanja duhovnov le enega samega kaplana. — Zatorej je zelo potrebno, da bi se v Sarajevski okolici vstanovila nova fara. in sicer v vasi Stup. katera vas j«- ravno v središču vseh vasi. K temu pa nimamo mi nikakoršne podpore Vse bogatstvo je v mohamedanskih rokah Naši katoličani niso gospodarji polj. katere obdelujejo; temveč so nekaki najemniki, kateri majo zraven desetine kot davek vsako leto tretjino vseh pridelkov oddati svojim turškim gospodom. Kako se je godilo do sedaj ubogim ljudem, ki se tu kaj zovejo „kmeti." uči zgodovina. Naši katoličani so zelo zelo revni: oni nimajo ničesar, zator« j ne morejo veliko pomagati za vsta-novitev fare, zamorejo k večemu delo opravljati, ki ga bo treba pri zidanji cerkve in župnijske hiše Naša revščina je tolika, da brez dobrotnikov še misliti ne smemo na vstanovitev te tako silno potrebne nove fare. V tej stiski se obračajo revni katoliki iz dveindvajsetih vasi Sarajevske župnije k milim dobrotnikom in najponižniše prosijo kake pomoči tndi od dobrotnih ser«- slovenske zemlje za vstanovitev nove fare v Stup-u. V imenu katoličanov in dotičnega odbora France \'enlm/a, verski učenik v št. Jožefa napravi Prošnja je poterjena in priporočena od prevzvi-šenega gospoda nadškofa J o ž e f a St ad 1 e r j a v Sarajevu, v kratkem bode iz Nemškega skoz Ljubljano v Sarajevo se vračal gosp. dr. Ant Jeglič, naš rojak, ki bode hvaležno sprejel, kar bi «1 !»ra serca darovala v ta namen. Kazen božja. Kako Bog kaznuje one. | v Avignonu samostane. Generalni komisar Fache je zblaznil in se nahaja. >"' priprošnje N. lj. (t. presv. Jezusovega Sena, sv. Jožefa. sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odvrni i od naŠH dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. _ Jigjvorni vrednik: Laka Jeran. — Neka oseba se priporoča, da bi na prošnjo Marije Dev. Pomočnice in sv. Jožefa nevarne bolečine v gerlu bila rešena; pa tudi pomoči v dušni zadevi. — Bolna za zdravje. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Prevzvišeni metropolit gospod dr. Alojzij Zorn so te dni obiskali našega premilost-nega gospoda knezo škofa, in so se v torek vernili nazai v Gorico. Pretekli četertek ob lOih je prečast. stoljni ka-pitelj s čč. gg. bogoslovskimi profesorji, čč. redovi in drugimi ljubljanskimi duhovni v imenu vse čast. duhovščine vzvišenemu gospodu knezu škofu dr. Jakobu Mi siju čestital za slavni god, ki je bil naslednji dan. Premilostni gospod višji pastir so na priserčno čestitko mil. gosp. prošta z vso prijaznostjo odgovorili in se v molitev priporočili. „Dom ;n svet", ki si prizadeva v kerščanskem duhu delati za čedno vzgojo naše mladine, je začel prinašati tudi podobe (ilustracije). Prizadevanje preč. gosp. vrednika je res hvale vredno; Bog daj, da bi s pomočjo poštenih domoljubov svoj namen popolnoma dosegel. Ein Blatt der Erinnerung an die Missionare aus Tirol in Central-Afrika (1853-1682), spisal nepozab-ljivi tovariš in prijatelj Dr. J. Krisost. Mitterrutzner, Brixen 1890. — Knjižica z 21 stranmi ima na čelu ginljivo poezijo: Popotnik na grobu č. g. misijonarja Mateja Milharčiča, ki počiva ' ,t ure od Bebera v pušavi in je umeri 24. kim. 1853, potem našteva in ob kratkem poznamnuje 18 tirolskih mašnikov in Di svetnih, ki jih je ugonobila neusmiljena Afrika. O lepi priliki kaj več. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Drag prijatelj 2 gld. — Čast. g. kapi. in kat. Ant. Kukelj 3 gld. — Neka dobrotnika 20 kr. — Neimenovana bolna 20 kr. — Čast g. župnik Jož. Jaklič 3 gld. — Čast. g. župnik L. Krištotič 1 gld. — Mil. gosp. prošt. dr. A. Jarc 3 gld. — „Ad. D. m. glor." 5 gld. Za sv. Očeta: Z Berda po č. g. župniku zbirka 18 gld. - J. M. 3 gld. Za sv. Detinstvo: Čast. g. župnik L. Krištofu' 2 gld. 20 kr. Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: lz Novega mesta po mil. gosp. proštu 33 gld. — Prevz. grofinja Hermina Auersperg-ova 0 ti. — Iz Leskovea pod Kerškim 50 gld. Za zboljšanje stanovanja č č. o o. Jezuitov v Ljubljani: ^ Vi vat se.juens'" lo gld. — S pristavkom : .,Vivant sequentes !u 11 gld. Za deško semenišče čč. oo. F r a n č i š k a n o v v Bosni: J. M. 2 gld. Za Afrikanski misijon: Čast g. župnik L. Krištotič 1 gld. — Mil. gosp. prošt. dr. Ant. Jarc 3 gld. Za pogorelce pri Černomlji: Mil. gosp. prošt dr. Ant. Jarc 5 gld. Za usmiljene Sestre v A d r i j a n o p o 1 u; „ Ad D. m. gl.u 50 gld. Za Bulgarijo: _Ad D. m. gl. 50 gld. Za odkup a fri k. sužnjev: ..Ad D. m. gld." 25 gld. Za najpotrebniši misijone: ..Ad D. m. gl.„ 25. gld. Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.