Posamezna številka po 10 vin.
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenbiirgova ulica 51. 6, 11. nadstropje. - Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . . .	sprejemajo.	:	:
NAROČNINA: celoletna po posli ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko iu Bosno K 1040, polletna K 520, četrtletna K 2-60, mesečna K —'90; za Nemčijo celoletno K 12*—; za : : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14—.	:	:	:
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
m ZARJA* izhaja v Ljubljani vsako sredo :::	in soboto.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II. nad« stropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. d« :::	poldne	in od 4. do 7. zvečer.
Inserati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserale sprejema upravnišlva. :a
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemaj«   Reklamacije lista so poštnine proste.
Stev. 849.
V Ljubljani, v soboto dne 27. junija 1914.
Leto IV.
- Slovenski „šarf-“ maherji*'.
Delodajalci, ki mislijo, da oni rede delavce, ne ti njih, ki mislijo, da so delavci neka vrsta domačih živali, ki se morajo pokoravati moj-^	strovim ukazom zgolj zaradi pokorščine, delo-
dajalci, ki besno sovražijo organizirane delavce, delodajalci, ki so slepi in gluhi za so-p	cialni razvoj, ki si žele povrnitev onih časov,
ko niso imeli delavci nikakršnih političnih pra-5	vic — delodajalci, ki mislijo, da so vse državne
|	oblasti le v njihovo zaščito in ki bi najraje imeli
za vsakim svojim delavcem policaja take ’ b delodajalce imenujemo »šarfmaherje«. 'I'aki za-krknjeni nazadnjaki, samozavestni puhleži in tirančki so zlasti pogosti med obrtniki. Sedaj so se pojavili tudi na Slovenskem in odkladajo svoje šarfmaherske želje v svojem glasilu v »Obrtnem Vestniku«. Šest številk je izšlo doslej tega čednega glasila, čigar odgovorni urednik in izdajatelj je g. Engelbert Franchetti. Ampak ni je skoraj številke, v kateri ne bi ti »napredni« slovenski obrtniki pokazali najgršega sovraštva do socialno demokratičnega delavstva. Dobro si zapomnimo, le do socialno demokratičnega delavstva, ne pa do onega, ki se drenja za liberalno gospodo in ki se ponosno imenuje narodno in socialno.
V	6. številki »Obrtnega Vestnika« je notica, ki kaže slovenske obrtnike kot najgrše šarfmaherje. Notica se glasi:
Odprava delavskih knjižic. Gospod ured-n>k! Verujte mi, da me je zadnje poročilo v »Vestniku« glede odprave delavskih knjižic naravnost raztogotilo. Svoj čas, ko je leta 1911 vložilo 29 socijalnodemokratičnih poslancev v parlamentu tozadevni predlog* sem mislil, da iz cele stvari ne bo nič. No, varal sem se. Sedaj je vlada sama izdelala na poziv poslanske zbornice tak načrt in ga že predložila delavskemu svetu v nadaljno razpravljanje. Opozoriti hočem zato na zgodovinsko sejo poslanske zbornice z dne 20. junija 1913, pri kateri je 145 poslancev glasovalo za odpravo delavskih knjižic. 87 proti, dočim jih je 284 manjkalo pri glasovanju. Res lepe zastopnike imamo v parlamentu. da smo prav ponosni lahko na nje in res prav znamenito zastopajo koristi obrtnega stanu. NoCerri 'se za tlhries 'spuščati v drugo, samo vprašam Vas, kaj pomenja odprava delavskih knjižic? Ali nc pomeni to nič drugega, kakor dajati prednost falotom pred poštenimi delavci; ali ne pomenja to nič drugega kot to, da se delomržneži odslej naprej še bolj nemoteno po svetu okrog potikajo, kradejo, beračijo? Ali ne pomenja odprava delavskih knjižic obenem tudi podpiranje štrajkov? Ako sc odpravijo delavske knjižice in se vpeljejo mesto njih legitimacije, potem izbruhnejo lahko vsako uro štrajki. Drugod se z zakonodajo hoče zatreti stavkarsko gibanje, ker je škodljivo narodnemu gospodarstvu, pri nas ga pa vlada hoče še pospeševati. No, zadrobila si je prav pošteno juho, odnosno poslanci so jej dali prav hvaležno polje. Gospod urednik, treba je začeti takoj akcijo, s katero se da tej s kurjo slepoto udarjeni gospodi vedeti, da obrtniki in pošteni uslužbenci obrtnega stanu kar najodločnejše protestirajo proti tej nakani, ako treba, se mora sklicati velik shod obrtništva in na tem govonti tako glasno in tako odločno, da bodo n tis Riiis slišati tudi Kospodie pri zelenih mi-eah, ki so ravno s tem pokazali, da jim je kljub vednemu zagotavljanju vendarle pro-
Za resnico.
v	Roman
Spisal Jožef Laichter,
(Dalje.)
XL.
Po Ivanovem odhodu je Hanuš ostal do • večerje v svoji delavnici. Toda nemira se ni iznebil. Da, po Ivanovem odhodu je baš še huje vrelo v njegovi notranjosti, stopilo mu v glavo in zaman si je očital ponosno, da nima nobenega povoda razburjati se. »Soumar se je ustrelil — in finis!«
rI oda pravzaprav ga sedaj že ni več težila smrt Soumarjeva, drug vzrok je bil tu, pravzaprav neka nezadovoljnost in razdraženost, ki je trajala že od včeraj, da, na skrivnem že davno živela, včeraj pa se znova oživela in danes razvnela do najskrajnejše mere. Bila je to nezadovoljnost, katere vzrok je Hanuš zaman iskal izven sebe.
Ko so ga poklicali k večerji, je odšel iz 'delavnice z odbijajočim, jako mračnim obrazom. Brez besede je sedel za mizo. Otilka tudi ni izpregovorila. Služkinja, opazivši razdraženost, je nosila jako pozorno na mizo in hodila po prstih.
Njena pozornost pa je Hanuša dražila. »Tepec...!« je dejal sam sebi. Bržko je pospravila, je izpil svoje pivo in vstal.
Tu je Otilka izpregovorla z nekim strahom:.
BBS
cvit in razvoj obrtništva deveta briga. Morda bi bilo najumestnejše, ako vzame to stvar nemudoma naša »Zveza« v roke, ker gotovo to spada v njen delokrog.
Tako slovensko šarfmahersko glasilo o odpravi delavske knjižice. Najprej konštati-ratno samo to: V Nemčiji je odpravljena delavska knjižica že od leta 1869. Gospodje slovenski obrtniki naj nekoliko primerjajo narodno gospodarstvo v Nemčiji z našim. Tam cvetoča industrija, obrt, ki slovi po vsem svetu zaradi svojih umetniških izdelkov, pri nas vse le životari in je brez razmaha. Tam nimajo že 35 let delavske knjižice, pa niso še »falotje« uničili ne obrti ne industrije. To je eno. Drugo je pa to:
Notica v »Obrtnem Vestniku« nesramno žali vse delavce, zlasti pa organizirane. Zakaj, očitno je, koga da misli gospod, ki je zma-šil to lopovščino, s »faloti«. Pošteni delavci so pri teh gospodih tisti, ki niso v socialno demokratičnih organizacijah, »falotje« so pa tisti, ki so organizirani, ki mislijo na štrajke in sploh na izboljšanje svojega položaja. Delavska knjir žica je največja sramota za delavce, je sredstvo, s katerim grene šarfmaherji delavcu vse življenje, je vez, ki onemogoča delavcu svobodno gibanje. In ker je delavska knjižica vse to, zato so gospodje obrtniki tako besni, ker se bore delavci za njeno odpravo. Tako so razkrili gospodje slovenski napredni obrtniki vse svoje sovraštvo do organiziranega delavstva, delavstvo pa naj iz tega razkritja spozna pravi nauk: Vsi do zadnjega v naše organizacije, da zgradimo trdno oporo proti šarfniaherskim iz-zivačem.
Javen ljudski shod v Idriji.
V	nedeljo ob 9. dopoldne smo imeli pri nas javen ljudski shod, ki ga je bila sklicala podružnica rudarske »Unije«. Shodu sta predsedovala sodruga 1. Brus in F. Troha. O novem zakonu za zavarovanje zoper nezgode rudarjev je poročal sodrug Čobal iz Zagorja.
Obrazložil je pomen in potrebo zavarovanja in prve početke bojev za to zavarovanje do današnjega dne, ki ga je ustvarila »Unija«-s pomočjo socialno demokratičnih državnih-*po-sfancev. Pojasnil je pomen ankete, ki jo je bila sklicala vlada 5. junija t. I. na Dunaj, na katero je bil povabljen tudi klerikalec Jakob Kavčič iz Idrije na priporočilo klerikalne stranke. Omenil je med razlaganjem paragrafov zavarovalnega zakona, da je izrazil Kavčič na anketi željo po svojem tolmaču, ki ga je pripeljal s seboj, naj se voli v odbor zavarovalnice proti nezgodam proporcionalno ter naj se v slučaju poškodbe določi enkratno odpravnino ponesrečencu. Iz tega je razvidno, da Kavčič ni poznal zakona zavarovalnice in da sploh ni vedel, za kaj gre kakor tudi ostali klerikalci ne, kajti na tri volilne okraje, med katerimi ie tudi Ljubljana, pride en sam zastopnik delavcev v odbor zavarovalnice, ne more torej veljati za volitev ene same osebe proporcionalna volilna pravica, katere tudi že zakon sam ne dopušča. Istotako bi bila v nesrečo delavstva tudi odpravnina, ker bi za lahko poškodbo dobil ponesrečenec le malenkosten znesek, čez čas pa bi lahko postal prav zaradi te poškodbe lahko za delo nesposoben in bi bil pri tem prikrajšan on in družina, dobiček pa bi imel zavod, odnosno podjetnik. Zakon sam in pravila te zavarovalnice niso popolni, vendar pa je zakon velik socialni napredek za rudarje. In za ta napredek morajo za-
hvaliti tudi klerikalci socialno demokratični stranki.
Nato se oglasi k besedi neko fante po domače »katehetk« z namenom, da bi provociral prepir ali pa preprečil nadaljevanje shoda. Trdil je, da sodrug Čobal ne pozna zakona, da je slišal nekje o njem samo zvoniti, da ni v določbah, da dobi rento tudi oni. ki ponesreči na delo ali z dela gredoč. Sodr. Čobal je dal temu dečku in njegovi gardi nekaj dobrih svetov in naukov, izrazil je tudi svoje obžalovanje, da klerikalci nimajo zmožnejših zastopnikov na shodu.
O drugi točki dnevnega reda »Občinsko gospodarstvo v Idriji in delavstvo« je poročal sodrug Štraus. Izvajal je:
Velecenjeni zborovalci! O občinskem gospodarstvu zadnjih treh let sem precej obširno poročal v tej dvorani že 29. aprila 1.1. Danes ne bom na splošno ponavljal vsega, kar večina izmed vas že ve, ali nekatere važnejše točke triletnega poslovanja moram vendar z vašim privoljenjem še ponoviti odnosno zavrniti neke napade, ki padajo tik pred volitvami iz časopisja klerikalne stranke name. Stvar je namreč sledeča: Dne 29. aprila je zastopnik S. L. S. spričo nas vseh na shodu izjavil, da se je zadnje tri leta v naši mestni občini nepristransko, pravilno gospodarilo ter ni vedel najmanjše kritike o občinskih računih. Ravno tako sta priznavala in potrjevala skozi vsa tri leta dva člana občinskega odbora, ki sta zastopala S. L. S. v gospodarskem odseku, račune mestne občine, kar svedočita lastnoročna podpisa gg. Antona Knapa in Franceta Kosmača. Glavni dokaz, da so računi tudi za leto 1913 v popolnem redu, pa je to, ker se, ni proti odobren ju računov za lani nihče pritožil, tudi g. Oswald ne, kar je izjema.
V	tem oziru je pisanje »Slovenca« v št. 132 brez podlage, tja v dan napada občinsko upravo in mene. Kar pa se tiče računov mestne hranilnice je iste odobril občinski odbor na javni seji dne 5. junija t. 1. brez ugovora odbornikov S. L. S., dasi so imeli računske zaključke nekaj dni prej na vpogled. Sedaj pa prihaja »Slovenec«, sramoti vodstvo hranilnice, zavod sam in končno odbornike lastne stranke, ki sede v občinskem zastopu. Med njimi so uradniki, poduradniki in delavci, a vsi skupaj nič ne. vedo, ampak »Slovenec« ve vse boljše in poživlja volilce, naj vo-
-	lijo samo pristaše S. L. S., ki razumejo vodstvo občinske uprave. Kdo neki so tisti, če so bili ti sami tepci? Vsako sredstvo ima kak namen, prav tako tudi blatenje vodilnih oseb. kadar so volitve pred durmi; poleg tega pa hočejo še zmanjšati ugled mladega zavoda kot je mestna hranilnica, saj s tem že lehko napeljejo nekaj vode na svoj mlin, na klerikalno »Ljudsko hranilnico«. Pa tudi iz te moke ne bo kruha, kajti gospodom iz farovža že naprej povemo, da je dobila mestna hranilnica prav v zadnjih treh letih tako podlago, da je nje napredek zagotovljen, dasi odkrito priznam, da doslej zavod res ni mogel izkazovati kakih posebnih uspehov. Sedaj pa si oglejmo zopet občinsko gospodarstvo.
Doklad nismo zvišali. Dolga smo plačali nad 65.000 K. Revežem smo razdelili nad 23.000 kron. Za razsvetljavo in druge potrebne naprave po okolici smo izdali nad 76.000 K. Vzdrževali smo poleg tega še vse druge redne in izredne stroške kakor za obrtno nadaljevalno šolo, dozidanje poslopja št. 509, napravili tlak, perišča in stranišča v mestu itd., vse, ne da bi nam bila priskočila dežela le z enim vinarjem na pomoč, čeprav nam hoče gospodariti na komando enega politika v Idriji. Tudi druge, za mesto in občane potrebne naprave smo ustanovili. Dekliška šola je dobila z našo pomočjo
osmi razred, vpeljal se je dovoz govejega mesa v Idrijo, kar so hoteli nasprotniki z vso silo zatreti, posredovalo se je večkrat v prepirih med erarjem in občani, istotako posameznikom pri sprejemu na delo. Nihče se ne more pritoževati, da bi ne bil dobil od županstva pomoči. Prepričan pa sem, da si ustvarijo v Idriji vo-lilci lahko z enim samim nepremišljenim korakom pri teh volitvah položaj, iz katerega se ne bo Idrija več izkopala. Pa naj pade občinska uprava v te ali one roke meščanskih strank, ki zasledujejo pri tem različne interese in jim Je glavno na tem, vstrezajo težnjam predstavnikom svojih strank, niso jim pa mar širše mase Občinarjev. Naj bo v prihodnje že tako ali tako, to zavest ima odstopajoči odbor, da je polagal volilcem jasne račune; kdor je pošten nam lahko da priznanje, kdor pa ne. naj stori nasprotno.
Veliko bi se lehko storilo v občini, posebna pa v Idriji, kjer so sredstva na razpolago, v socialno korist občanov. Ali dali so nam z novim volilnim zakonom direktno nekaj pravic, na drugi strani pa so nam indirektno tiste podvojeno ukradli. To se pravi, občani smejo voliti v občinsko upravo može, katerim zaupajo, da tl gospodarijo s sredstvi, ki se stekajo v ta namen. Ali žal, da ni tako. S sredstvi, ki jih polagajo volilci potom davkov in doklad v roke izvoljenim možem, razpolagajo v prvi vrsti oblasti, ki niso prispevale občinim nikdar vinarja: Namreč dežela in okrajna glavarstva. Avtonomija občin obstoji po današnjih postavah v tem, da morajo biti občine zveste služabnice okrajnih glavarstev in deželnih odborov, ki dostikrat iz prevzetnosti povzročajo največje sitnosti. Pri naši mestni občini bi bilo potrebno marsikakšne reforme. V prvi vrsti iznebiti se vpliva erarja na javne, k občini.spadajoče lastnine: Kakor vodne sile, ceste, pota, ki so zanemarjene od konca do kraja, vrtov v mestu in okolicu katere poseduje samo po privilegiju erar, pa bi lahko služili v javno korist občanom. Dalje bi bila naloga občine, da pridobi v lastno režijo oziroma, da si napravi občinsko; elektrarno, ki bi prinašala mestu lepe dobičke. Razsvetljava bi bila lahko cenejša in vse boljše oskrbovana kot pa je sedaj za jako drag denar, poleg tega pa bi imeli tudi domači delavci zaslužek in v času onemoglosti pokojnino, katere privatnik ne daje ali jo pa dati ne more. Eden neodpustljivih grehov mesitne občine je, 'da. se doslejše ni brigala z vprašanjem, brezposelnosti v Idriji za tiste mladeniče, ki jih po zakonu ne sprejmejo v rudniško delo. Treba bo v bodoče misliti na delavnico za te mladeniče, kajti vedno zanašati se na rudniški erar, to se bo nekoč nad ostalim idrijskim delavstvom bridko maščevalo. Poobčiniti bi bilo treba tudi druge javne naprave kakor mesnico, ledenico, avtomobilni promet itd., vse to bi prinašalo občini dohodke za tiste čase, ko postane erar skromnejši s plačevanjem doklad, ko se bo na ta ali oni način iznebil ljudske šole, ko ne. bo od nikjer denarja za podpore vdovam, sirotam in starčkom. Na vse to je treba misliti, sedaj ko je še čas. Vem, da se bo mojim besedam marsikak na-
100.000 kron
nagrade
ali
obrnil«
»Peter, povej, kaj sem ti storila? Zakaj si tak napram meni?«
Hanuš je pogledal posmehljivo, zaničljivo. »To .sentimentalnost ti odpuščam. Saj veš, kako jo imam rad! Dejal je pa prijazno, in Otilka je hipoma spoznala, da mu ni bilo neprijetno, če je začela govoriti.
»Jaz ti vendar ne očitani nič,« je nadaljevala, »jaz vendar obratno Toda ti si tako
nepristopen iu razdražen proti meni. Ali naj mi ne bo hudo? Potem naj si pa mislim, da si me vzel iz ljubezni?«
Hanuš se je glasno, špicasto zasmejal. »No, ženska občutnost nima mere.«
Zopet je odšel v svojo delavnico. Sedel je k pisalni mizi, položil knjigo pred se, a pravzaprav je čakal, da pride Otilka za njim. Čakal je nekaj časa, Otilke ni bilo. Čakal je znova, vstal in stopil nekolikokrat po sobi gori in doli! Jezilo ga je, da v njem nekaj vre, jezila ga je Otilka, jezilo ga je vse okrog njega. Od razburjenosti se je takorekoč tresel, in ta razburjenost je rastla, ker ni našla nikjer izhodfi. Nato je sedel znova, odprl predal pisalne mize in vzel iz njega neko pismo. Nekaj časa je držal pismo v roki, čital in se zamišljal.
V	tem hipu je vstopila Otilka. Bila je objokana, s težavo je spravila iz sebe nekaj besed.
»Zakaj vedno te sentimentalnosti?« ji je predbacival Hanuš zopet. Toda sedaj brez pikrosti, da z neko šiloma zatajevano bojaznijo, da je ne bi s svojimi besedami odpodil.
»Sicer pa — tu imaš,« je rekel naglo z visokega in s posiljeno neprisiljenostjo, »tu imaš
prečitaj, da boš razumela, zakaj sem bil tako podel in odkod je vsa ta komedija!«
Pomolil je presenečeni Otilki pismo, katero je pred hipom vzel iz pisalne mize. Nato je stopil po sobi.
Otilka je v tem začela brzo čitati. Naglo je spoznala, da je pismo pisala Katinka. Čitala je z zanimanjem, Hanuš pa je stal pri nji. Njegov nemir se je naenkrat začel razblinjati, začelo mu je postajati prosto. S sočustvom je zrl na Otilčin obraz.
Ko je prečitala, ga je vprašajc^-pogledala. »Resnico iskati, krasoto ljubiti, dobro hoteti in najboljše delati « je nehote ponavljala zamišljeno zadnje besede pisma. »Kako je krasno pisala!« je dostavila.
Potem sta si drug drugemu pojasnjevala, kdaj in kako je dobil Hanuš pismo. »To je bila tista podlost, katere me je dolžil Soumarl Sicer sem pa že davno spoznal, da je bil pravzaprav ljubosumen!«
Toda Otilki se je to vse zdelo postransko, nji so obtičale zlasti v mislih besede, katere je Katinka napisala 0 zakonu. »Tak zakon me nič ne miče, narobe, napolnjuje me z grozo. Saj je to grozno — predstaviti si tako življenje, tako intimno v neki smeri in drugače sta si človeka v resnici tuja!« Zrla je na te vrstice. »Da... da ...« je govorila bolj sama zase. »In ti vendar hočeš,« se je obrnila k Hanušu, »da bi morda i najin zakon bil tak. Zakaj se mi že davno nisi zaupal? Tak si — in ti si mo| mož
—	moj mož?« je dostavljala zamišljeno.
Hanuš je zamahnil z roko, notrantofttii
pa je bil popolnoma, zadovoljen. Prelomil je ograjo, napetost je izginila. Čutil se je na svobodnejšem zraku in samo s ponosa sl je prizadeval ohraniti nekako zapetost.
Otilka je znova čitala in znova toplo izpregovorila;
»Jaz bi hotela da, vse, kakor je pisala! Morda je bilo sojeno, Peter, da bi nama tako izpregovorila, kaj misliš?«
»Smešno,« je odvrnil Hanuš, toda s toplim nasmehom.
»Zakaj smešno? Zakaj naj bi bila vedno takole drug proti drugemu? O ne, jaz bi hotela
 veruj, da je bilo tako sojeno. Obljubi mi
—	obljubiva si !«
»Kaj si naj obljubiva ?«
»Da oba hočeva, da hočeš «
» da ne bom kakšen tak Carlyle?« je
Hanuš dodal namesto Otilke s smehljajem.
»Da, da ne boš kakšen tak Carlyle.«
In sedla sta bližje drug k drugemu in oba sta čutila, da sta si v resnici notranje bližje drug drugemu. Sedla sta skupaj, prelomljena ograja se je podirala čim dalje bolj.
»Kako lepo je biti idealen, kakor je bila ona —■ Katinka! Zal mi Je Je — in njega, njega tudi,« Je izpregovorila Otilka, spominjajoč se Souma-rja. »Bože, kako je na svetu čudno!« je vzdihnil*.
»čudno, a naravno,« Je pripomnil Hanuš. Tadi on Je začutil tesno koprnenje, toda brez caadnienosti In nezadovoljnosti.
- (Hrtu ftrihodniič.)
Sprotnik muzal, češ, utopija, saj v Idriji bo vedno tako kot je in solnce bo sijalo tudi našim potomcem kakor nam, kaj bomo zanje skrbeli. Prav tako se spominjam, da so se mi muzali, ko sem leta 1909 kot občinski svetovalec na neki seji predlagal, naj mestna občina stremi za tem, da dobi prevažanje pošte iz Logatca v Idrijo in od tu na Sv. Lucijo v lastno režijo ter naj si v ta namen nabavi potrebne avtomobilne vozove. Takrat so moj predlog nekateri na videz zelo učeni gospodje smešili in izpodbijali z jalovimi protidokazi, da tako podjetje za Idrijo nima zmisla. Danes po štirih letih, pa drdrajo avtomobili po cestah, o katerih so takrat trdili, da niso za taka prometna sredstva, in prinašajo privatnikom gotovo lepe dobičke. Vse-to bi bilo potrebno. Ali Idrija ima tako vezane roke od erarja in imenovanih kuratorjev, da nobeno mesto v Avstriji ne tako. Idrija plačuj državi, deželi, okraju ih kamor bo potreba, gospodarili bodo pa drugi. To so dobrote, katere so nam preskrbeli naši tako »zasluženi« predniki, ki so nekdaj vodili mestno gospodarstvo. Nihče naj seveda ne pričakuje, tudi če izvolite same socialiste pri prihodnjih volitvah v občinski zastop, da se bo vse to izvedlo v treh letih, kar sem tu navedel. Ali prepričani bodite, da bomo od stopnje do stopnje stremeli za temi cilji, ne da bi vas obremenjevali z novimi davki, kot to dela večina v deželi Kranjski. ki nam je naprtila letos velikanske užit-ninske naklade in prav letos hoče ta stranka dobiti večino tudi v naš mestni zastop v Idriji, da bi v njem izvajala program svoje stranke, ki se glasi, kdor je naš dobi groš, kdor ni naš pa knof. Volilci, ki svobodno mislijo in poznajo ‘svoje lastne težnje in program socialno demokratične stranke, pa ne bodo dali svojih glasov na dan volitve nobeni meščanski stranki, ki nalaga delavstvu samo davke in zahteva od njega pasje ponižnosti, ampak bodo glasovali za kandidate, ki jih bo priporočala socialna demokratična stranka. Tei je ^dina prava delavska stranka.	,
Lepo uspeli shod Je zaključil predsednik ob četrt na dvanajst.
K!e je Coletti?
vidi se ga v senzacijskl veseloigri
Soboto 97. Nedeljo 28. Pondeljek 29.
Kino-ldeal
Nalniila cena
je dobro blago kakršnega nudi prava domača eksportna tvrdka
F. Čuden
Ljubljana 53, Prešernova ul. 1.
Zanesljive ure, uhani, prstani, verižice t. t. d.
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto
Niške cene I Solidna postrežba I
Politični pregled.
= Stiirgkh hujska. V zadnji številki »Zarje« smo poročali o konferenci nemških in čeških politikov v Pragi. Predlog nemških zastopnikov je zbujal žarek upanja, da pride do sprave in da pride zopet do ustavnega življenja V Avstriji in do konstitucionelnih razmer na Češkem. Grof Stiirgkh pa ribari rad v kalnem in zato mu je bila drobtinica uspeha one konference že velik kamen napotja. Takoj po oni konferenci je pričelo Stiirgkhu vdano — in seveda Iz dispozicijskega fonda dobro namazano časopisje — hujskati Cehe, naj ne sprejmejo predlog Nemcev in na! vztrajajo na svoji zahtevi glede novih volitev za češki deželni zbor. Na čelu naše vlade stoji torej mož. ki noče v državi urejenih razmer, kin oče sprave med narodi, ki sploh nasprotuje vsemu, kar bi bilo ljudstvu v korist. Pri delu. da ne bo iz sprave nič, mu pa zvesto pomaga voditelj mladočehov dr. Kra-maF. V parlamentu je KraraaF Stiirgkhu na ljubo obstruiral, sedaj bo Sttirghu na ljubo odklonil predlog, ki odpira pot do sprave in rednega dela.
= Osebna svoboda v Bosni. Te dni je
prišel v Bosno avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, zato »čisti« policija temeljito Bosno. »Anarhiste« zapirajo v takem Številu, da se človek res čudi. da niso že ti davno odnesli Bosne kam na luno. 17. t. m. so pa odvedli policaji sodruga Josipa Cariča v Rogatci kar od dela v zapor, ker je na sumu, da le anarhist. Carič je bil že več dni v zaporu, pa mu ni nihče povedal vzroka, ker menda mislijo pn policiji, da je za proletarce osebna svoboda nepotreben luksus in da jim ni treba vedeti, zakaj jih preganja policija. Seveda se je izkazalo, da ni Carič anarhist, ampak da bi bil . dobil kako zadoščenje za to, da Je bil po nedolžnem osumljen in zaprt, to seveda ni tam v navadi, kjer gospoduje naša policija.
= Albanskemu knezu se nagiba dan. Zadnje upanje kneza Viljema Je bil Prenk Bib Doda, ki mu je prihajal z močnimi četami na pomoč. A tudi to upanje je splavalo po vodi. V torek ponoči Je raznesel brzojav po svetu vest, da so premagali vstaši Prenk Bib Dodo, ga vjeli, a ga zopet izpustili proti častni besedi. Tako so se glasila poročila italijanskih korespondenc, a dunajska poročila so pripovedovala, da ni tako, seveda s prozornim namenom. Italijanska poročila so se izkazala naslednji dan za resnična, zakaj v četrtek zvečer so prispeli v Skader prvi ranjenci Prenk Bib Do-dove »armade«. Ranjenci so povedali, da so osvojili vstaši rodov Hoti in Gruda Išmi, ki ga je branil Prenk Bib Doda. V zadnjih dneh so osvojili vstaši razen tega tudi Elbasan. Nekatera poročila pripovedujejo tudi, da ropajo vladne, čete, kar je silno razdražilo vstaše in zato ril izključeno, da pride do naikrvavejšega klanja. — Prenk Bib Dodov poraz pomenja za kneza, da je vse izgubljeno in da je najbolje, če se pripravi na odhod. Sedanje ministrstvo odstopi, ki baje ni prav nič vdano knezu. Iz Drača poročajo celo, da Je med katoliškim prebivalstvom v Draču In med člani vlade nastalo močno gibanje, ki naj vrže kneza. Pogajanja med vstaši In knezom trajajo sicer še dalje, tudi oremirie se le oodallšalo. a nihče ne sma-
tra teh pogajanj za resno voljo v Stašev. Vse je le zato, da pridobe vstaši čas za ojačenja. V Draču se boje zlasti tega, da pridejo vstaši pred Drač s topovi, ki so jih bili osvojili v El-basanu. Italijanski listi poročajo, da zbirajo vstaši pred Dračem 16.000 mož in zato potrebujejo podaljšano premirje. Vstaško gibanje se širi bolj in bolj. Mohamedanski in črnogorski agentje agitirajo med prebivalstvom v Skadru in okolici, naj se pridruži vstašem. Po vsem, kar se godi v Albaniji, lehko sodimo, da odjadra Berchtoldov varovanec Viljem prav kmalu Iz svoje kneževine.
= Unija med Srbijo in Crno Goro? »Srbo-bran« poroča iz Belgrada:	Vprašanje	unije
med Srbijo in Črno Goro je definitivno rešeno. Srbija in Črna Gora bosta imeli skupno armado, skupna zastopstva v tujini, skupne finance in carine. Armadne, finančne in zunanje politične zadeve bodo vodila skupna ministrstva, ki bodo imela svoj sedež v Belgradu. Ministre pa bosta imenovala sporazumno črnogorski in srbski vladar.
= Srbski kralj Petar je odložil zaradi bolezni za nekaj časa vladarske posle in poveril vladanje prestolonasledniku Aleksandru. Politični krogi v Srbiji niso s tem zadovoljni.
= Srbska skupština je razpuščena. Nove volitve bodo 14. avgusta, nova skupština pa bo sklicana 23. septembra na izredno zasedanje.
Iz domačih krajev.
— Prost sestanek ljub. sodrugov je danes zvečer ob 8. v salonu hotela »Ilirija« v Kolodvorski ulici.
— Tržne lope ob desnem bregu Ljubljanice. V četrtek dopoldne je bila ob strugi Ljubljanice komisija obč. sveta glede zgradbe tržnih lop in hladilnic. Komisija se je soglasno izrekla za to. da se izvršijo stavbe po večjem načrtu, tako da bodo tržne lope ob Ljubljanici segale od poslopja Meščanske imovine dalje mimo semenišča in od semenišča še 40 m dalje tako, da se nehajo ob točki, če se potegne črta od vhoda v Fabianovo hišo do brega Ljubljanice. Tam kjer meji semenišče ob Vodnikov trg bo središče naprave, ondi bo tržno nadzorstvo in prepotrebne hladilnice, ki nadomeste sedanje hladilnice za Mestnim domom. Vhod v tržne lope bo obrnjen proti Pogačarjevem trgu oziroma šolskemu drevoredu in bo vsaka tržna lopa imela nad vhodom 1 m široko streho, da se obvaruje občinstvo v slučaju dežja. Pogačarjev trg bo asfaltiran, da se trg obvaruje prahu. Do Ljubljanice bodo vodile stopnice, spodaj pod tržnimi lopami bodo pa skladišča. Ob Ljubljanici bo 2 m širok hodnik. Sedanji Vodnikov trg se bo skoro gotovo na kraju proti Mahrovi hiši zazidal, ostali del bo namenjen za trg ali pa za nasade.
— Ljubljanska podružnica Plan. društva »Prijatelji prirode« priredi dvodnevni izlet v nedeljo 28. in na praznik 29. t. m. Odhod v nedeljo ob 6. zjutraj z državnega kolodvora z vlakom do Kranjske gore, odtod na Vršič, ter dalje čez sedlo v Planico, povratek v Radeče. Drugi dan na Višarje in na goro Lovec. Pro-vijant naj vzame vsak izletnik s seboj. — Dalje prosi odbor podružnice ponovno vse one člane, ki še niso poravnali članarine, da to store čim preje, ker je to v svrho rednega poslovanja s centralo absolutno potrebno.
— Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se vrši sprejem učencev Izključno le v jesenskem terminu pred pričetkom novega šolskega leta in sicer se vpisujejo učenci vedno zadnje tri dni pred otvoritvijo vsake učne priredbe. Natančneji podatki se nahajajo na črni deski zavoda, objavili se bodo pa pravočasno tudi po domačih listih.
— Pri g. dr. Benj. Ipavcu Je pozabila neka bolnica zlato uro z verižico. Nazaj jo dobi do-tična pri omenj. zdravniku.
— Iz Šiške. »Slov. Narod« se prav po nepotrebnem zaganja v me. Eno bode prebito: Velika občina lahko kaj izdatnega stori za delavce. Ljubljana je saj 5000 K votirala za brezposelne delavce, ima posredovalnico dela, ubo-žno preskrbo, svoje zdravnike za šole in uboge itd. Šiška nima nič v tem oziru, le slabe ceste, še slabša pota, nobene kanalizacije. Plačuje pa še velike doklade in davke. Toliko za sedaj na zabavljanje. Več pride ob priložnosti. — Anton Kristan.
— Z Viča nam poročajo: Za praznovanje 40letnice tuk. prost, gasilnega društva dela društvo obširne priprave. Prostoren senčnat vrt g. Jelačina na Glincali bo slavnostno okrašen, postavljenih bo več krasnih paviljonov, v katerih se bo točilo sveže pivo, pristno vino, črna kava ter prodajale mrzle jestvine in slaščice in bodo v njih stregle domače gospodične. Omeniti nam je, da pridejo ta dan gasilci z vse Kranjske, tedaj je dolžnost naša, da Jih dostojno sprejmemo. Zato se tem potom obračamo do vseh hišnih posestnikov z vljudno prošnjo, da blagovolijo isti svoje hiše ob ulicah, kjer se bo pomikal slavnostni sprevod, okrasiti z zastavami. Ker viško gasilno društvo slavb ta dan 401etni Jubilej društvenega obstoja in društvo tudi v vsakem oziru odgovarja načelom. katere mora izvrševati, ie. dolžnost vseh
zavednflfTgasilcev kakOf Tudi gasilstvu naklonjenega občinstva, da se prireditve polnoštevilno udeleži. Društvo pa se bo potrudilo, da bo sl. občinstvu gotovo ustreglo, za kar so najlepši dokaz vse dosedanje prireditve društva, osobito pa se to zgodi v nedeljo, ker obhaja isti dan društvo največjo slovesnost, kar jih je imelo doslej. Pričetek ljudske veselice bo popoldne ob 3. s koncertom, potem sledi tombola, pri kateri je glavni dobitek 14 mesecev stara telica. Po končani tomboli prosta zabava in ples. Ker bode za dobro in ceno postrežbo kakor tudi za raznovrstno zabavo v vsakem oziru najbolje preskrbljeno, naj nihče ne zamudi prilike ter naj v nedeljo prihiti na Glince na tombolo, kjer se bo lahko nekaj ur dobro in ceno zabavali. — Za mogobrojni obisk se najtopleje priporoča odbor.
— Kranj. V nedeljo 21. t. m. smo pokopali s. Pečarja, skladiščnika na naši postaji. Pogreba se je udeležilo mnogo sodrugov iz Ljubljane, Škofje Loke, Jesenic itd. Tudi kranjsko delavstvo je šlo za sprevodom, celo šef postaje g. Kokalj je bil med pogrebci. — S. Pečar se je pred 2 leti ponesrečil v Kranju na postaji; bil je precej časa po poškodbi bolan, pa je zopet kot vesten uslužbenec nastopil službo. Seve ponesrečba ga je hudo zadela. Večkrat je tarnal, kako hudo mu je. Tako je zbolel zopet pred tremi tedni, padel je v nezavest; še-le dolgotrajno trenje in zdravila so ga spravili k zavesti. Drugi dan potem ga je javi! neki delavec pri postajenačelniku Kokalju za bolnega. Prišel je dr. Savnik, ki pa je konštatiral, da mu ni nič. Ko je postajenačelnik Kokalj zvedel o tejkonštataciji, je začel zmerjati Pečarja s švln-dlerjetn. Dr. Savnik pa je tretji dan bolezni nahrulil Pečarja: »Kar v službo, drugače se bo g. načelnik preveč jezil.« — 18. junija so dobili s. Pečarja v kuhinji zopet v nezavesti na tleh. Zopet so ga vzdramili in poslali k dr. Savniku, naj takoj pride. No, g. dr. Savnik ni prišel (zanj železničar ne eksistira!) takoj — ampak še-le drugo dopoldne. S. Pečar je v noči zopet izgubil zavest in nato umrl. Ko je načelnik Kokalj zvedel, da je Pečar zopet bolan, je v svojem komando-tonu zahteval, naj se mu »javi«! Seve: Ubogi Pečar je bil med tem že v nebesih. Tudi dr. Savnik ga ni več živega dobil, da bi mu mogel konštatirati, »da mu ni nič!« Gospod doktor je samo še g. načelnika lahko obvestil, da Pečarja ne bo več! — Sodruga Pečarja smo pokopali, zato »ker mu ni bilo nič« in »ker je bil švindler«.
V interesu delavstva v Kranju zahtevamo, da se to preišče ter krivce kaznuje. Seve bi se delavcem v Kranju tako ne godilo, če bi bili bolje organizirani. Načelnik Kokalj je šikaner prve vrste, fiksira uradnike in delavce — bil je trensoldat svoje dni, pa se je navadil na komando! Naj ga navadijo nadrejene oblasti druge manire. Toliko za danes!
— Iz Idrije. Knjigovez g. Ciniburk ima svojo delavnico v prostorih nasproti cerkve, pa ravno v isti hiši kakor prej.
— Trbovlje. Smrtno se je ponesrečil dne 24. t. m. delavec Jožef Mirt iz Krškega, 35 let star, pri delu v kamnolomu na Dobernem, ko je odkopaval kamenje. leimtmK je padel Mirtu na glavo. Bil je na mestu mrtev Kakor govore, je paznik Steingraber opozoril Mirta na na var. ost dela, prepovedal mu pa ni tega nevarnega dela. Človekoljubna trboveljska premogokopna družba ima vsled priganjanja Zopet eno človeško žrtev več na vrsti.
— Hrastnik. V nedeljo 21. t. m. je bil pri nas dobro obiskati shod kovinarjev. Prišli so tudi kovinarji iz Zagorja ni Trbovelj. Poročal je s. Sitter. Zastopnika kovinarjev iz Zagorja in Trbovelj sta v jedrnatih besedah poudarjala potrebno skupne organizacije, kajti posameznik ne doseže prav nič, pač pa dosežemo skupno s tovariši iz Zagorja in Trbovelj lahko toliko, da bomo vsaj pošteno živeli. Razmere, ki vladajo pri nas v Hrastniku, so neznosne in morajo se odpraviti. Protežira se na vse načine. Kdor pa ni tako ponižen kakor kužek, pa mora skladati les. Strojnika Volkerja, ki je garal pri družbi okolo 30 let, so hoteli poriniti za kurjača. Toraj starega strojnika pošiljajo tje, kjer je največ prahu. Ker ni dotični hotel sprejeti tega dela, so ga spravili v pokoj. In v pokoj zaradi tega, da je izgubil en razred. Mož Je bil ves čas z dušo in telesom na strani ravnatelja, kupoval Je vedno pri rudniku svoje potrebščine, a na stara leta mu vračajo tako grdo. Ker si izmozgan in ti manjka komaj eno leto do polne pen-zije, zato, moraš iti prej v pokoj, da ti požremo en razred. Če je tako počenjanje lepo, naj pove gospod ravnatelj Zeiler. Izvolil se je tudi odsek štirih tovarišev, ki bodo imeli skupne seje s tovariši iz Zagorja in Trbovelj Uspeh shoda je bil, da so se organizirali domala vsi navzoči kovinarji. Pristopilo jih je takoj 16. Sodrugi, na skupno delo vas kliče organizacija, oklenite se je. Uspehe boste sami želi.
— Ustanovni shod »Vzajemnosti" je bil v nedeljo v Hrastniku. Poročal je sodrug Sitter. Govornik je obrazložil potrebo politične organizacije. Doslej ni bilo v Hrastniku take organizacije. Vidimo, da rujejo naši nasprotniki cim dalje hujše proti nam. Priglasilo se je takoj nad 30 članov, ki so plačali enomesečno članarino. V odboru so sledeči sodrugi. Karel Malovrh, načelnik, Kamplet Ivan, namestnik, Priv-šek Alojz star., blagajnik, Šauberger Rudolfo, namestnik, Podlanšek Jurij, zapisnikar; odborniki: Gričer Filip, Novak Jurij, Kandolf Alojz. Upamo, da bo novoizvoljeni odbor pridobil se mnogo članov. Poprimimo se dela, in šlo bo. Pokažimo našim nasprotnikom, da smo zavedni, odločni slovenski socialisti. Sodrug Majdič kot načelnik trboveljske podružnice se je nato zahvalil za obisk in zaključil shod.
— Gospod Žvižaj, napnite ušesa! S proge med Celjem in Mariborom nam poročajo: Ni še dolgo, ko smo opomnili v .Zarji* gospoda Zvi-žaja prožnega uravnovalca pri iužni železnici, naj ne šikanira njemu podrejenih delavcev. NaSe svarilo je bilo bob ob steno in zato se nam zrn potrebno, da nekoliko bolj trdo opomnimo tega nemško nacionalnega junaka na to, kar* spodobi in na to. kar ne gre. Nad delavci touedno
rjove kakor krotileO fiad levTvTrienažertjr; grozr delavcem, ki naj bi mu bili pokorni kakor orientalskemu knezu sužnji. Da pristrižemo temu gospodu nekoliko peruti, ga opomnimo na nekatere stvari: Ali še ve, da je uporabljal letošnjo pomlad delavce, ki jih najema in plačuje južna železnica, za obdelovanje svojega vrta? (Ce ima slab spomin, mu lahko navedemo prihodnjič datum in imena). Največja sramota je pa, da si pusti plačevati v gostilni jed in pijačo od ubogih delavcev in jim obljubuje zato svojo „protekcijo“. Delavec Anton Brilej je bil že tri mesece zaposlen na progi in Žvižaj ga je hvalil, da je priden, dokler je zanj plačeval pri Jungerju. Ker se je delavec naveličal te izredne časti, rediti gospoda Žvižaia, ga je Žvižaj denunciral, da je slab delavec, da ni sposoben za delo na železnici. Delavcu so seveda takoj odpovedali službo. Če gospod Žvižaj želi, mu lahko postrežemo še z nekaterimi stvarmi, ki ravno niso v povzdigo njegove slave. Ko smo ga zadnjič osvetili v »Zarji*, je grozil s tožbo. Nas bi pa le veselilo, če nastopi gospod Žvižaj pot k sodišču, bomo vsaj enkrat z vami temeljito obračunali.
Stavka v celjski »Zvezni tiskarni«. Blaženo podjetje, zaradi albanskih razmer svetovno znana Žvezna tiskarna, odreka delavcem pred meseci priborene pravice. V petek v jutro vstopilo je pomožno delavstvo v stavko, v pondeljek pridružilo se je vse tehnično osobje pomožnemu, kajti s stavkokazi noče isto delati. Tako je, kaj ne Jožel Pač žalostno za te. da delavstvo napram tvoji visoki avtoriteti tako postopa in ti ne moreš po sokolsko ekser-cirati z delavstvom kot bi rad. Pomožnemu delavstvu je podpisal pogodbo že februarja, a žalibog kot poštenjakovič ni hotel izpolnjevati pogodbe. Sedaj pa pride in reče zaupnikom) Saj poznam pomožno osobje, to ni tako zlobno in za stavko zrelo, saj bi osobje še vedno lahko delalo, tiste kronce, katerih mi nismo splačali po tarifu, osobje lahko prezre itd. Ja, Jože, zakaj pa ti ne prezreš raznih postranskih plač in dijet, kater prav mastno zaračunavaš vrhu svoje ne male mesečne plače ubogi Zvezni tiskarni. Poglej v blagajniško knjigo, zračunaj kolikokrat si se po nepotrebnem peljal ob času tarifnega gibanja v Gradec, vzel si seboj adjutante, ki gotovo niso šli za Bog plačaj s teboj in prišel bodeš do zaključka, da bi lahko za ta denar zvišal ne samo pomožnemu osobju ampak tudi tehničnemu tedenske plače popolnoma glasom pogodbe. Ne boj se pa, delavstvo vztraja, dovolj časa je potrpežljivo prenašalo ves ta nečloveški režim. Kakor ti je v soboto iz-podletelo, ko si hotel odpraviti 9 let službujočega vestnega delavca, ker je zelenopoltemu dečku, ki je tvoja desna roka, pardon šef v tiskarni, primerno odgovoril na njegovo izzivanje, tako bo tudi danes moral ugoditi zahtevi delavstva, saj isto je strogo disciplinirano.
— Našim štajerskim organizacijam. (Dopis iz Celja.) Organizirano delavstvo naroča zelo rado v Zvezni tiskarni. Skoro četrtino dela je socialističnega. Ali bi ne bilo na mestu, da bi enkrat, ta, za to podjetje nadvse pomembna stranka, se zavzela za odpravo splošno znanih slabih razmer delavstva v tej tiskarni? Iz do-
toTO tntoTmtrnncK«! -vir« smo izvedeli, d$f SO
socialistična dela nad vse dobro zaračunana in večinoma takoj plačana. Od lOletnega obstoja Zvezne tiskarne sem, ni izgubila tiskarna niti vinarja pri socialističnih delih. Socialističrl naročniki bodite konsekventnl v tem oziru!
— Iz Črne nam pišejo: Posestnica Elizabeta Kusian je prepovedala procesijo po svojem najetem travniku, ki jo je doslej dovoljevala. Postavljala je tudi kapelico (evangelij) za blagoslov, letos pa tega ni več storila, ker so jo naši poštenjaki klerikalci prvega reda grdo napadali. Kusianova ni namreč hotela ob volitvah po njih »viži« plesati in pa zaradi nekih soseških stvari. V nedeljo dne 7. t. m. je gospod župnik tudi na prižnici povedal, da gospa Elizabeta Kusianova ne dopušča črez svoj travnik in da ne napravi več kapelice. Ta župnikova »božja beseda« je nekatere farane hudo razburila, ker je menda to, kar je napravila Kusianova, strašno grdo.
— Solkan. Naš občinski svet ima veliko denarja za nepotrebne reči, katere n® spadajo v delokrog občine. Tako se je zgodilo letos na praznik sv. Rešnjega telesa. Občina je napravila na lastne stroške oltar na prostem, ker ga ni hotel privatnik, ki seveda ve, da ni to njegova dolžnost, ampak dolžnost cerkvene uprava razmetavati denar za take nepotrebne reči. Naša uboga občina pa je priskočila kapitalistični cerkvi na pomoč. Poskrbela je za drevesa, redarje spravila v delo in še nekaj drugih oseb, seveda na občinske stroške. Samo zato da se pokažejo naši občinski očetje udane ministrante cerkve in klerikalizma. Tudi liberalni občinski očetje ne zaostajajo za klerikalnimi ob takih
m
Pozor!
Zahtevajte pri Vašem trgovcu ne samo .kocke za govejo juho*, temveč vedno laraCno
Zvezda s križcem
+MAGGI
”■ kocke
za govejo juho
po
5
vin.
kajti te so
priznano najboljše!
e
Samo prave z Imenom MAGGI in varstveno znamko zvezdo s križcem!
)
Jtroii kapitana Granta *
26,
Sobota 27,
N^deSJa 29,
Pondeljek 29, po slovitem romanu JULES VERNA.
Nekaj glavnih prizorov: Roberta odnese kondor v zrak. — Roberta zasledujejo divji bivoli. — Viharno morje. — Velika železniška nesreča. — Boj na morju med ekspedicijo in novoselandskiml pirati.
prilikah. Plezajo okolo neba, da se kar bleske-tajo od sijaja posvečenih dragocenih duhovskih oblek in druge oprave. Samo, da jih gospod župnik ne prezre. Za nagrado pa jih pohvali, včasih celo na javnem shodu, da niso tako nevarni kakor gre glas o njih, temveč da so udane ovčice, ki se ob vsaki priliki pokažejo verne kristjane. Tudi na cerkovnika niso pozabili, zvišali so mu plačo za 160 K na leto. Seveda, iz občinske blagajne. Na drugi strani pa se mora varčevati. In kje? Pri vdovah in nepreskrbljenih sirotah. Saj ti ljudje nimajo nobenega, ki bi se za nje potegoval. Evo dokaz, kako občina odteguje podpore ubogim vdovam in sirotam. Vdova Komel je^imela po smrti moža celih 15 K podpore mesečno, a že več mesecev je, kar so ji odvzeli 8 K, tako da dobiva samo 12 K vsak mesec. To naj zadošča za njo in tri nepreskrbljene sirote. Kako naj žive- štiri osebe s 12 K na mesec, to naj nam povedo gospodje v občinskem svetu. Kaj blagostanje Občinarjev! Samo, da se ob gotovih prilikah dela slavoloke, oltarje in da se v9*3vaT ruje cerkveno blagajno izdatkov. Saj Občinarji so dovolj potrpežljivi. Zato bomo že poskrbeli za prihodnje volitve, da pridejo v občinski svet možje, ki ne bodo samo kimali klerikalno farski bandi, ampak delali za korist občine, ne pa cerkve in klerikalizma.
— Štandrež pri Goricj. Preteklo soboto se je vršil tu v gostilni Karla Tursija dobro obiskan sestanek strankinih pristašev-volilcev, da se pogovore o bližnjih občinskih volitvah. Zborovanje je otvoril in vodil s. Briško. Debata je bila zelo živahna in važna; iz debate smo povzeli, da vlada splošno nezadovoljstvo s sedaj vladajočo kliko v občinskem starešinstvu, zoper katero nastopijo složno vse stranke. Na sestanku se je razpravljalo tudi o ponujanem kompromisu napredne in klerikalne stranke za bližnje občinske volitve. Debata je dokazala, da samostojni nastop naše stranke ne bi dovedel do gotovega uspeha, marveč bi še celo koristil dosedanjemu županu in njegov »žlahti«, zato je Štolfa, kot, zastopnik izvrševal, odbora deželne organizacije, predlagal pristop h kompromisu z ostalimi strankami pod sledečimi pogoji: Naša stranka dobi dva mandata in enega namestnika v III. razredu in en mandat in enega namestnika v II. razredu. V slučaju pa, da nasprotne stranke ne sprejmejo teh predlogov, nastopi stranka v III. razredu povsem samostojno. Predlog je bil soglasno sprejet. Kot kandidata za III. razred sta bila imenovana sodruga Reščič Anton in Pavletič Anton. Za II. 'razred se je imenoval sodrug Reščič Anton, v slučaju da bi bil on izvoljen v tretjem razredu, kandidira pa sodrug Peter Briško, namestnikom v drugem razredu sodrug Nanut Anton, železničar.
--r Vrtojba. V nedeljo popoldne se le vržil tu zaupni sestanek sodrugov v svrho izvolitve novega političnega odbora. Na sestanku je poročal sodrug Štolfa iz Gorice, ki je naglašal potrebo utrditve politične organizacije med de-lavstom, zlasti sedaj, ko se nasprotniki poslužujejo vseh sredstev v boju zoper našo delav-iko stranko. Sklenilo se je, da se krajni organizaciji za Gor. in Dol. Vrtojbo združita v enot-tio organizacijo, da bo poslovanje iste čim uspešnejše. V novi politični odbor so bili izvoljeni: Za predsednika s. Sokol Franc, Gor. Vrtojba, za podpredsednika s. Gorkič Franc, Dol. Vrtojba. za blagajnika s. Ivatl Arčon za Dol. Vrtojbo hi Žibernik Franc z Gor. Vrtojbo, za odbornike
in kontrolo sodrugi Gorkič Franc II., Pavlin Lvgust in Cotič Josip za Gor. Vrtojbo, Lasič Carol in Kovic Andrej za Dol. Vrtojbo. Za delegata na strankin zbor se Je izvolil sodrug Pavlin Avgust.
— Nabrežina. G. Brandner toži »Zarjo*, tako nam pripoveduje v torkovi številki »Edinost*. {Tako je pravi Pojdimo kar pred sodnijo, pa vidimo, če smo govorili resnico ali ne. Dokazati nam bo moral tam, zakoj da stavkamo, če tega jie more, bo žrtev svoje neprevidnosti, Za vse, kar smo pisali, imamo zvrhan koš dokazov. Zato tudi hvaležno odklanjamo njegove nasvete glede poravnave.
<	— Podružnica ljudskega odra in mlad.
organizacije v Rojanu vljudno vabila na družinski večer, ki ga priredita v nedeljo 28. junija v društvenih prostorih ulica Appiari 12. Uprizori se veseloigra v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo*. Ker zbuja ta igra zelo mnogo smeha in zabave, vljudno vabimo sodružice in sodruge, da pridejo v kar največjem številu.
— Predsedništvo tržaške deželne sodnije je imenovalo ing. Dragotina Gustinčič-a sodnim izvedencem za vsa v zemljemersko in kulturno-tehnično stroko spadajoča vprašanja (sodne cenitve zemljišč in poslopij, ter vodnih zgradb, za geo-detične meritve, meritve in cenitve voda itd.).
— Katero koli našo gospodinjo vprašate, vsaka Vam pohvalila Kolinsko kavno primes in Vam bo povedala, da je to najboljši kavni pridatek, in da je z njo najbolj zadovoljna. Poizkusite tudi Vi, če morda še niste, Kolinsko kavno primes, in videli boste, da se Vam bo takoj priljubila, in da boste poslej kupovali samo ;ta izvrstni in pristno domači kavni pridatek. Imeli boste kavo izvrstnega okusa in prijetnega vonja!
— Kinematograf Ideal. Kje je Coletti ? Najveselejša in najporednejša kino-burka od F. pl. Schčnthana z Magdo Lessing. 400krat uprizorjena z največjira uspehom pri Mramor-svetloigrah v Berlinu. Samo 3 dni 1 V soboto 27., v nedeljo 28. 'in v pondeljek 29. t. m.
Kažipot za Izbiro šol in poklicev z dodatkom o notranjem ustroju najvažnejših šol, sestavil profesor Jeran v Ljubljani. Knjižico priporočamo vsem staršem najtopleje, ki imajo šoli odrasli otroke in so v zadregi pri izberi ootlicA « otroke.
Razpust občinskega sveta v Gradcu.
V sredo 24. t. m. je imel graški občinski svet sejo. na kateri je naznanil prvi podžupan dr. Bercht, da je c. kr. namestništvo razpustilo občinski zastop, ker so se pokazale take globoke diference med občinskimi zastopniki, da ni pričakovati uspešnega dela in da bo vodil začasno posle obč. zastopa vladni komisar.
Nad vse zanimivo je izvedeti, kakšne da so diference, ki onemogočujejo po nazorih vlade uspešno delo. Te diference niso nič drugega kakor besno sovraštvo zastopnikov obrtništva in hišnih posestnikov proti zastopnikom delavstva in uradništva. Odkar je postal drugi podžupan v Gradcu sodrug Ausobsky in odkar nastopajo v obč. svetu socialno demokratični zastopniki skupno z zastopniki uradništva — socialno demokratični zastopniki so izvoljeni v 3. razredu, uradniški pa v 2. — od tega časa so občinski svetovalci 1. razreda, zastopniki obrta in hišnih posestnikov, iskali prilike, da razženo občinski zastop in da onemogočijo vsako delo v korist konsumentov. Delavski in uradniški zastopniki so zlasti nastopali skupno v vseh zadevah, ki naj pocenijo živila in stanovanja. Graška občina je imela zavod za nabavo in oddajo živil. Temu zavodu je načeloval pol leta sodrug Ausobskv. Ko ga je bil prevzel, je vladal v njem nered, da je bilo groza. Občinski zastop je dovolil 15.000 K za ureditev škandaloznih razmer v tem zavodu. To je bilo seveda vse premalo, zlasti še, ker je imel zavod zaporedoma dva nepoštena blagajnika. Prvo polletje pod vodstvom sodruga Ausob-skyja in nastal seveda deficit v tem zavodu, kakor prejšnja leta tudi. Ali to so nesramno izrabili zastopniki obrtništva in hišnih posestnikov in so napadali in blatili socialne demokrate podlo in neosnovano. To gospodo ie njeno sovraštvo do socialne demokracije zapeljalo tako daleč, da je hujskala dobavatelje tega zavoda, naj mu več ne prodajajo, kupovalce pa, naj več ne kupujejo v njem. Nesramna gonja je šla tako daleč, da so končno predlagali socialno demokratični občinski zastopniki razpust onega zavoda za nabavo in prodajo živil. Predlog je bil sprelet. Pri tej priliki je pa razkril sodrug dr. Schacherl vse umazane, podle, lopovske intrige gospodov iz 1. razreda. To. da so slišali ti prevzetni gospodje enkrat resnico, jih je pa razljutilo tako. da so izjavili, da zahtevajo zadoščenje. ali pa da odlože svoje mandate. Ker je bil izvoljen župan iz njihove srede, je seveda čisto umevno, da je on dermsioniral. Nato so odložili mandate 15. junija vsi občinski odborniki iz J. razreda. 17 po številu. Občinski odborniki 2. in 3. razreda so pa seveda nadaljevali z delom v občinskem odboru in so tudi že sklenili razpis nadomestnih volitev za 1. razred. Med tem so pa odstopivši odborniki izposlovali razpust vsega občinskega sveta, ker upajo, da dobe pri novih volitvah večino. V sredo je bil torej občinski svet razpuščen. V jeseni bodo nove volitve, pri katerih se pokaže, ali imajo večji vpliv na volilce hujskači ali pravi prijatelji ljudstva.
Socialni in strokovni pregled.
* Mesečni shod podružnice pivovarniških delavcev, ki se je vršil v soboto dne 20. t. m. je bil povoljno obiskan. Blagajnik sodr. Janda je podal mesečno poročilo, ki izkazuje stalen napredek organizacije. Nato je podal tudi računski zaključek društvene veselice. Čisti prebitek znaša 244 K 40 v, ki se porabi izključno le za podpore onim članom, ki pridejo v kako stisko. Istotako gre tudi dvovinarski tedenski donesek v ta sklad. Poročilo so odobrili navzoči brez debate. Nato je govoril še sodr. Zorč, ki je navzoče bodril k vztrajnemu delu za blagor skupnosti. Temelj je postavljen, treba je le, da se započeto delo tudi krepko nadaljuje. Sodr. Rakovec poroča še o zadevi odpuščenega delavca P. in pojasni ta slučaj. Zahvaljuje se onttn sodrugom in sodružicam, ki so s požrtvovalnostjo pripomogli k lepemu uspehu veselice in zaključi lepo uspelo zborovanje.
* Stavka pismonoš v Parizu. Francoski senat je bil odklonil zahtevo pismonoš po povišanju stanovanjske doklade. V torek so zato uprizorili pismonoše v Parizu demonstracije, ki so bile zlasti proti večeru zelo burne. 600 pismonoš se je zaprlo v glavno poštno poslopje in so preprečili vse poštne zveze glavnega mesta s kraji na deželi. Ob 11. ponoči je prišel v poštno poslopje minister za javna dela in je govoril s pismonoši. Njegova izvajanja so prekinjali pismonoše z burnimi medklici. Minister je raje odkuril, ker so postajali pismonoše vedno bolj razjarjeni. Prihodnji dan je bila pri ministu deputacija trgovcev, ki je tožila, da imajo trgovci vsled stavke že 1 miljon škode. Pismonoše so zopet pričeli z delom, ko so dobili od ministra zagotovilo, da sprejme njihovo deputacijo.
Odgovorni urednik: Ivan Toka n.
Izdaja in zalaga založba »Zarje..
Tiska »llčiieliska tiskarna« v Ljubljani.
Zlato na obroke!
od 4 K vsakomur na vse kraje. Kdor hoče poceni kupiti zlato verižico in srebrno uro naj piše takoj na
R. LECHNER.
Ooldwareuhaus, Lundenburg, Nr. 770.
i
_ __ 'PORODNIŠNICA, f LuUBLtJANA • KOMENSKEGA-ULICA 4 1 SEF-ZDRAVN1K:PRIMARIJ DR FR. DERGANC '
Kupujte „Zarjo*.
Kavarna
celo noč odprta
Gostilna
Florijanska ulica štev. 6.
Pri st! a vira. Domata uhinja.
CORČEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
fl.GOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE ZIJE CESTA ŠT. 1% NOVI SVET NASPROTI KOliZEJA ZAHTEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
M
0
C
a
V
o
M
1
(0
z
s
S
S
3 S- e.
š i. š1 °
trm
52. Q>
Stroj m (la) mali nogavice in perilo.
Od 1. julija Sv. Petra nasip št. 7 (za vodo poleg gostilne pri fajmoštru).
Josip Peteline,
Ljubljana, KrlievniSka ulica SL 7.
Stroji u vsako obrt In kolesa.
Edna posebnosti | likerja je
m
m
m
H
»Zdravnik = shsb želodca" g
je edina posebnost želodčnega likerja H iz zdravilnih rastlin, kateri izborno Q vpliva proti slabosti v želodcu ter ga sa radi tega v nobeni družini ne bi smelo |g
II
ra
manjkati.
Dobi se tudi r vsih prodajalnah konsura nega društva za Ljubljano in okolico.
Odlikovan t Parizn z zlato kolajno in Cas. krilečem.
BBBBBBBBBBBBBBBBH
ttoana bolniška blagajna v Ljubljani.
VABILO
na
redni letni občni zbor
delegatov okrajne bolniSke blagajne v Ljubljani«
ki bo v četrtek 2. julija 1914 ob pol 8. zvečer v veliki dvorani ,.Mestnega doma“ na Cesarja Jožefa trgu.
DNEVNI RED:
1. Čltanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo načelnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo o računskem zaključku za leto 1918.
4. Poročilo nadziralnega odseka.
5. Nadomestne volitve: a) v upravni odbor (2 članov in 4 namestnikov iz skupine delojemalcev ter 1 člana in 2 namestnikov iz skupine delodajalcev); b) v nadzorstvo (6 Članov in 4 mestnikov iz skupine delojemalcev ter 3 članov in 2 namestnikov iz skupine delodajalcev).
6. Raznoterosti.
§ 30. blag. pravil: Občni zbor je sklepčen, ako je pričujočih vsaj 30 članov, ki se po pra< vilih smejo udeleževati občnega zbora. Kadar ne pride toliko udeležnikov, se vrši eno uro pozneje nov občm zbor z istim dnevnim redom; ta občni zbor je sklepčen ne glede na število udeležnikov. NB. Vstop na zborovanje je dovoljen le z izkaznico.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Načelnik: hran Mlinar.
na-
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da otvorim
prvo dunajsko pralnico in likalnico perila
Prevzamem v pranje in likanje srajce ovratnike, manšete, robce, kakor tudi damsko in posteljno perilo, sploh vse kar spada v to stroko. — P. n. občinstvu se priporočam in jamčim za najfinejšo in točno postrežbo.
Terezija Cvetko, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 8.
■K
Vabimo vse člane, da naj
menjajo male znamke
do dne 30. Junija.
S tem dnem se zaključi zadružno leto 1913—1914.
Vodstvo
Delavskih zadrug v Trstu.
te 'cfr-	3}'6 W& ?-’C' ^ 'G; Tf-/^ ^'6 -'16?
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga. Arex konkurence S	Solidna	postrežba.
■ 1	Najnlžfe	cene.	   —
Cena	za	gospode ; ■<*,	....	K	14*—,	17*—, 20*—•,
»	„	dame , \	.	.	.	.	.	K	12—,	15*—, 18*—,
ni	„	dečke ^39..	.	.	.	K	10—,	12*—.
fktrnbo -I *’• '	^_____2i-ž5	20-28_29-SJ_82 31
»	y>	VII Utic..................k	5—	6‘—	7’—	8^
Garantirana kakovost po teh cenah.	r ■■===
1	Cenejše	vrste	od kron 1*50 naprej
mr Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih “iw
. — čevljev  .............................
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K", Ljubljana na Bregu.
Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu.
Varstvena znamka.)
Naročajte in kupujte „Zarjo“!
JNa izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna krila, kostume, plašče, 111D domače obleke, perilo mo-derce in vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah in krstni čpravi.
    ...—- Solidaaa, tvrdUceu	■
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBDOaaaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB IB	BB BB
d Pri nakupu različnega manufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko S S
A. & E. Skaberne
| g	Obstoji od 1.1883.	Mestni trg 10.	Obstoji od 1. 1883.	S	S
| g	Na debelo in drobno!	Izredno nizke cene.	g	|
BB BB	BB	BO
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBDBBBBO BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBO
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB0B
n
Kmečko delavska gospodarska | zadruga V Bobiavljall na Goriškem g
r. z. z o. f.	“
o
Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- g žino dobrega in naravnega vina svojih za- b družnikov. Za pristnost od zadruge prodanega S vina se jamči.	g
Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec, b
□
BBBBBBflBBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBfl
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
—— Tovarna na Glincah pri Ljubljani. —
Priporoča se sl. občinstvu za izvrševanje	Prevzema	kompletne	oprave	za
portalna,	hotele,
stavbena,	kavarne,	vile,
pohištvena	gostilne,
mizarska dela.	privatna	stanovanja.
■ - ' —■ ■■ '  ■ ■-
Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo.
Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času.
Zaloga pohi- j I nAA,. Anji/ j Ljubljana,Ma- g štva in tapet- [ Ji Mv^utJIIH { rije Terezija s niškega blaga j mizarstvo. j c. 11 (Kolizej). j
i	■	3
Zaloga spalnih ter jje-! Zaloga otomanov, di- : dilnih sob v različnih j:	vanov, žimnic : ]
: najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov. |
5	_____________——B
■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■»»■■■e■■■■■■■■■•■■■■■■■»■•■»»■■•■■■■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■e■
Spalnica v amerikanskem orehu \
Nogavice in druge pteterirhe,' dalje pemo, ovrathtbre: m v to svrho spada. : joče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A. & E. Skaberne; Mestni trg 10. j
Velika izbira!	Solidna	postrežba!	S
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en g ::	umivalnik	z	marmornasto	ploščo	in	ogledalom.	::	S
a
IBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBftEBBBBBBBKBBBBBBflfBEBBBHBESBBSI
Obratuje le s svojimi člani. Član postane, kdor vzame en opravilni tlele* v znesku kron 20. U lavni deleži po kron 200. Zaveza enkratna; :: omejena. Članov 700. :s
Ucuaru« vIorc sprejemu.
v ' tckoAc'm računu ali na vložne knjižice. — Vloženi ' denar obrestuje po
Pozor občinstvo!
Pozor stavbeniki!
£akon>|itnJ«: menice, devize, fakture. — Oskrbuje inkasso za svoje elane. — Daje predujme na vrednostne papirje in blago v Javnih skladiščih. Osebni : : s :	kredit.	: :	:	:
od dne vloge do dne dviga. — Kontni davek plača iz :t s :	svojega.	:	: • : ;
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah.
Rudolf Geyer, k,i“£$Srski Ljubljana 4,
Cesta na Rudolfovo železnico štev. lO.
——p.111	.	priporoča	tudi	vsa v stroko spa-
dajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske ograje, rastli-XI11» b ^Biii-n.i ri'	n	jake	itd.,	ter	vsa	popravila.
; "/■ Odhod parnikov: ■------------
v sev. Atterikd vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
Kolodvorska ulica fitev. 26.	"
===== Potniki ===== v severno In južno. AMEE1KO
se vozijo sedal le po domači avstrijski progi
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
z aajnovejlimi brzoparniki z dvema vrtinicama, električno razsvetljavo, brezžičnim bozojavom, na katerih je za vsake« potnfcapmkrbHeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, svet kruh, postelje, kopelj Itd.