kulturno - politično glasilo
lnue*tiucna c&zpcoda{a
v trgovski hiSi
BtiUtHet
CELOVEC - KLAGENFURT Senzacionalne cene!
s v e/o vo/n /n domačih dogodkov
S. leto / številka 5
V Celovcu, dne 4. februarja 195 >
Cena 1 šiling
BOG - NAROD - DOM
Pod gornjim geslom stopa naša Krščanska demokratska stranka pred svoje volivce. Morda se bo zdelo kakemu duhovnemu pov ršnežu in srčnemu plitvežu, gotovo pa ta-Itemu, ki je že kakorkoli inficiran po kugi materialističnega svetovnega nazora, to geslo neživljenjsko, zastarelo tei premalo moderno in ..napredno”. In vendar je v njem izraženo najstvarnejše prepričanje iskrenega rodoljuba in nakazana smer edine poti ■do prave blaginje, do svobode in dostojanstva poedincev in občestva.
„BOG IN NAROD!«
To je prvi življenjski odnos, ki ga vsebuje naše geslo. Narod je živa tvorba iz Stvarnikovih rok, je organizem, ki se porodi, na rodi, razvija, razcvita in razrašča iz korenin očetovstva in materinstva v vedno širše skupnosti krvnega sorodstva, v pokrajinske skupine in končno v mnogolično enoto vsenarodne družine. Vse to pa je samo „telo”, posoda za narodovo „d u š o”, za razne življenjske vsebine kot so: religija, znanost, umetnost, vzgoja, družabnost, gospodarstvo. Občevalno sredstvo pri tem pa je skupni, „materini” jezik.
Ker je narodni organizem v svoji zunanjosti, v svoji ..telesnosti” le posoda, je ■odločilno za vse njegovo bitje in žitje to, s kakšno vsebino se ta posoda napolnjuje, kak duh to narodno telo poživlja in oblikuje.
Sedaj pa, da se prav razumemo, prav po domače vprašam:
„Če imaš, recimo, tri steklenice in je v eni vino, v drugi voda, v tretji pa strup: ali boš rekel, da so vse tri steklenice enako vredne in dragocene? Ali boš rekel: vlijmo •vse skupaj v en pisker, da ne bo treba imeti skrbi s tremi posodami, pa da bo le enotnost in skupnost?
Ali: Če imaš tri škatljice, v prvi najpreprostejši in navidez najneznatnejši, je čisto zlato. Druga, na zunaj lepša, je prazna. V tretji, na videz najdragocenejši, pozlačeni, pa je dinamitna patrona. Za katero se boš pri volitvi med temi tremi škatljicami odločil?”
Slovenski narod je bil v vsej svoji znani nam tisočletni zgodovini preprosta, skromna posoda nad vse dragocene večnost aovredne krščanske vere, krščanske prosvete, krščanske družabnosti. Božji Duh, duh krščanske resnice in ljubezni je napolnjeval in oblikoval narodovo telo in ga utrjeval v vseh bojih zoper notranje in zunanje razkrajalne sile. Če bi kdo danes hotel vsiliti in vliti v to posodo vodo liberalizma, •verske mlačnosti in brezbrižnosti ali pa celo strup brezbožnega protikrščanskega materialističnega socializma, ati se ne bi moral vsak resnični rodoljub na vso moč zoperstaviti takemu nevarnemu poskusu in početju? Pa naj bi se ponujala nevarna vse-Jbina v še tako sijajni zunanjosti, v še tako zapeljivo leni steklenici, v še tako pestro „pofarbani” škatljici, v še tako visokodoneči, vseobetajoči, laskavi besedi, kakor je bila beseda kače v paradižu.
Zato pa ostani zvest načelu, ki je veljalo in otiločalo v vseh dosedanjih generacijah naše narodne zgodovine: Bog in narod! Saj je bila in bo tudi zanaprej zasidrana trajna in neomajna zvestoba do naroda edinole v zvestobi do Boga. Nezvestoba do Njega je izhodišče vsake druge nezvestobe. Ni treba, da bi bil prerok, če kdo trdi: naš narod bo ostal krščanski, ali p:i ga prej ali slej ne bo več.
„BOG IN DOM!«
(to je drugi del našega gesla. Kdo bi mogel dvomiti o najožji povezanosti in navezanosti vsakega lepega, srečnega, sončnega doma, drage ljubljene domačije in domovine z Očetom v nebesih, od katerega prihaja vsak dober dar, iz katerega izvira vsako očetovstvo in vsako materinstvo, vsaka vez nesebične ljubezni med brati, sestrami in sosedi, vsa ljubezen do narave in stvarstva v njej? Saj dom ni samo zunanji prostor za (telesno življenje in njega ohranjevanje pod skupno streho, ampak tudi in predvsem ozračje in okolje za življenje duha in duše.
Ta duševni življenjski prostor napolnjujejo in oblikujejo oče in mati, bratje Sn sestre, sorodniki, dušni pastirji, učitelji, šolski tovariši, prijatelji in soigralci, sosedje in rojaki. Oblikuje ga materina beseda s svojim milim zvokom, s svojim smejanjem in jokanjem, s svojo radostjo in žalostjo, s svojo pohvalo in grajo, s svojimi dovtipi in grožnjami. Polnijo in bogatijo ga vesele in žalostne pesmi, skrivnostipolne bajke, prazniki in slavnosti, starodavne šege in navade. Srce materino pa je središče tega duševnega prostora.
Vse to pa, kar tvori in ustvarja dom in domovino, najde svojo dopolnitev in iz-polnjenje edinole v Bogu. V čudoviti svet domače hiše, domačega kraja, domače vasice, domače fare je takorekoč vlit mili zvok zvonov domače cerkve. Če korakamo po domačih tleh z verno odprtim srcem in očesom, najdemo vsepovsod sledove božjih nog, darove božjih rok. Vsaka stvar v tem domačem svetu, vsak potoček, vsak hribček, vsaka cvetlica in rastlina, domači gozd, domače gore in sinje nebo nad njimi nam je pozdrav Stvarnikove očetovske ljubezni.
Vzemite naši lepi ožji domovini njene cerkve in cerkvice, njena znamenja ob križpotih, njene kapelice in križe, njena božja pota, zaprite otrokom in mladini not do oltarjev in tabernakljev, našim očetom vrata v hišo vsemogočnega Očeta, našim materam pot do Matere sedmerih žalosti — in vzeli ste jim dom — tudi brez nasilne izselitve.
Kdor ni več doma v Bogu, je tudi v najlepši in najbogatejši hiši na zemlji brezdomec, izgubljeni sin.
Sedaj pa primerjajte, dragi koroški rojaki, še programe in gesla diugih strank, ki prihajajo — in kar naenkrat znajo tudi nemške stranke lepo po slovensko povedati svoje skomine po vaših glasovih — kot snubači meti vas. Ne vem, če boste našli med temi „boga-bojcčimi” strankarskimi programi in gesli kako možato, jasno, odkrito, pogumno besedo o Bogu kot edinem viru sreče in neizčrpnih življenjskih sil za narod in domovino. Zato vam izvolitev in volitev dne 22. februarja ne bo težka.
ZBOROVANJA KRŠČANSKE DEMOK OATS K ES IRAN K E_______
V nedeljo, dne 8. februarja 1953: V PLIBERKU v kino dvorani ob V2 9. uri V ŽVABEKU pri Klemenu ob 1/2 H- uri.
Na Gurah se jasni!
Minila nedelja v Bilčovsu je bila nenavaden dokaz žilavosti našega ljudstva. Tako razgibanega političnega zborovanja menda med nami še ni bilo — dokaz, da se mlado in staro z izredno intenzivnostjo bavi s kulturnimi in političnimi vprašanji našega časa in naših prilik. Tak narod s tolikim živim zanimanjem ne more umreti in prekaša po kakovosti svojih ljudi milijonski starikav narod.
V teh mesecih zori naše slovensko ljudstvo za desetletja in dosega popolno politično razsodnost in preudarnost.
Na nedeljskih zborovanjih je prišlo do izraza tudi naše stališče do avstrijskih strank.
K D S in O V P
OVP združuje, bivši Landbund, velenemce in krščanske socialce. Mi dobro vemo za trud katoliških krogov v OVP in ga polno priznavamo. V programu stranke pa pogrešamo enoumno stališče do naše narodne skupine. Na OVP je v interesu Avstrije ležeče, da dokaže moralne potence av ,trijskega ljudstva pri reševanju narodnopolitičnih problemov. Kljub naši dobri vo ji so naše dosedanje izkušnje več ko negativne in zato ji ne moremo dajati naših državnozborskih glasov. Tudi je naš kulturni in socialni program izrazito krščanski in zato mi ne moremo zamenjavati zlata za železo. Slej ko prej so narodnostna vprašanja in njihovo reševanje v Avstriji toplomer modrosti in dalekovidnosti avstrijskih strank.
K D S in SPO
Naše izkušnje z avstrijskim socializmom niso od včeraj. Njegov politični cilj je država, ki bo delodajalec, zavarovalnica in pokojninski zavod vseh državljanov. Krščanske kulturne vrednote so mu nepoznane, ker sta mu vera in resnična narodna prosveta v najboljšem slučaju zasebna zadava. Krščanska načela v javnem življenju avstrijski socializem načelno odklanja. Zato tudi ne bo nikdar razumel našega kulturnega idealizma. Kjerkoli se je pojavil avstrijski socializem na naših vaseh, je zamrlo naše prosvetno in narodno življenje, vsepovsod tam se širi smrtna tišina.
Predsednik Eisenhower:
Nova in spremenjena zunanja politika
V ponedeljek, dne 2. februarja, je novi ameriški predsednik Dwight Eisenhower pred ameriškim kongresom razložil smernice nove in spremenjene ameriške zunanje politike, ki naj bo jamstvo proti vsakemu napadu in ki naj zagotovi mir.
Najpreje je predsednik omenil, da je končana nevtralizacija otoka Formoze, kar bo že v bližnji bodočnosti mogoče zelo velikega pomena pri urejevanju razmer na Daljnem Vzhodu. Saj more pomeniti to tudi vpad nacionalno-kitajskih čet na komunistično Kitajsko.
Nadalje je Eisenhower obljubil še na-daljno pomoč vsem prijateljskim državam
KRATKE VESTI
Po poročilih iz Maribora bodo v kratkem ugodno zaključena pogajanja o ureditvi dvolastniškega vprašanja ob avstrijsko-ju-goslovanski meji. Doslej je bilo rešenih ugodno od 522 slučajev že 239 posestev dvolastnikov v skupni izmeri okrog 1800 hektarov.
S 1. majem stopijo v veljavo nove tarifne postavke za prevoz tovornega blaga iz in v Avstrijo iz Trsta in Reke. Sedanje postavke bodo znižane do 25 odstotkov. Znižane bodo tarifne postavke na italijanskih, deloma pa tudi na jugoslovanskih železnicah.
Pri volitvah v študentska zastopstva na avstrijskih visokih šolah je bilo oddanih 10.657 glasov. Lista Volilni blok avstrijskih akademikov (OeVP) je dobila 5.194 glasov (49.38 odst.), lista svobodomiselnih študentov 3376 glasov (32.09 odst.), zveza socialističnih študentov 1.752 glasov (16.65 odst.) in komunisti 198 glasov (1.88 odst.).
V Washingtonu se je sestal mednarodni pšenični svet, ki je bil ustanovljen dne 23. marca 1949. Na posvetovanju bodo določili cene za pšenico v prihodnjem letu in pa količine pšenice, ki jih bodo posamezne države mogle dobavljati.
Po podatkih statističnega urada Združenih držav bo doseglo število prebivalstva v Združenih državah letos 160 milijonov.
Na celem svetu živi 11,672.000 Judov. Od tega števila jih živi v Združenih državah
v boju proti komunizmu. Zlasti bo povečana pomoč Franciji pri bojih v Indokini. — Evropske države je Eisenhower pozval, naj bi pospešeno in z večjo vztrajnostjo delale na vzpostavitvi Združene Evrope. Pri tem naj bi odpadle carinske meje, ki ovirajo izmenjavo blaga.
Končno je Eisenhower poudaril, da nova vlada Združenih držav ne bo priznala raznih tajnih pogodb v preteklosti, v kolikor pomenijo te pogodbe zasužnjenje narodov. To se nanaša predvsem na tajne sklepe pogodbe v Jalti leta 1945, katerih posledica so sedanji komunistični režimi v vzhodni in jugovzhodni Evropi.
5 milijonov, v Sovjetski zvezi 2 milijona in v Izraelu 1,500.000.
V mesecu januarju letos je pribežalo v zapadno območje Berlina okrog 24.000 prebivalcev Vzhodne Nemčije. Iz vasi Rom na Mecklenburškem, ki je štela okrog 30 kmečkih družin, so zbežali — razen ene družine — vsi prebivalci te vasi.
Zaradi silnih viharjev na morju se je potopil na vožnji iz Anglije na Irsko 2700-ton-ski potniški parnik „Princess Victoria”. Na brodu je bilo 183 potnikov, od katerih jih je okrog 130 utonilo.
JAKA REICHMAN
V petek, dne 30. januarja 1953, je umrl nenadoma na svojem domu v Lipi Jaka Reichman, pd. Jesenik, star šele 56 let.
Pokojni je bil mož velike poštenosti in vljudnosti ter je bil silno priden. Med vojno je bil skupaj s svojo družino izseljen v taborišče na Hesselbergu na Frankovskem, od koder ga poznajo vsi izseljenci kot silno tovariškega sotrpina.
O njegovi veliki narodni zavednosti bi bilo odveč govoriti. Pokojni je bil močen steber slovenstva v bližnji in daljni okolici svojega doma.
Pogreb pokojnega je bil na svečnico, dne 2. februarja, na pokopališču v Lipi.
Njegovi hudo prizadeti družini izrekamo ob tej težki izgubi prav iskreno sožalje.
Politični teden
Juhe, poidemo v ŠkoFče
Po svetu . ..
Iz Amerike je zavel oster veter. Govor novega zunanjega ministra Dullesa je prinesel vsaj jasnost v bodoče cilje ameriške politike, tisto jasnost, katero je svet v Trumanovi dobi včasih pogrešal. Res pa je, da so Dullesove zunanjepolitične izjave narekovali čas in dogodki zadnjih let, ko se je oblast komunizma, kakor je Dulles dejal, razširila od 200 milijonov ljudi na 800 milijonov. Izguba Kitajske je bila posebno težak udarec za zapadni demokratični svet.
Dullesovo poročilo je bila pač nekakšna bilanca, katero bi seveda mogel napraviti tudi kdo drugi. Važne so njegove izjave za bližnjo bodočnost. Dejal je, da je proti ..preventivni" vojni, s čemer je poudaril besede predsednika Eisenhovverja. Omenil je, da je ameriški narod trdno odločen končati vojno na Koreji. To je treba nedvomno razumeti tako, da bo Eisenhovverjeva vlada skušala na Koreji do-eči odločitev, ki bo pač pomenila poraz tamošnjih komunističnih sil. O času in načinu ni govoril, toda o resnosti njegovih besed ne gre dvomiti. Bomo torej, po vsem videzu sodeč, v prihodnjih tednih ali morda šele mesecih priče dalekosežnih stvari. Nas skrbi seveda predvsem to, v koliko bo tudi Evropa pri tem prizadeta.
Govoric je dovolj. Nekaj je pa že tudi konkretnega. Tako je Ein enhovverjeva vlada ukinila blokado otoka Formoze, kjer ima čang-kaj-šek svojo polmilijonsko armado. Ko je pred dvema letoma še kazalo, da bo mogoče z „neizzivanji” najti posluh pri zmagovitem komunistu Mao-Tse-Tun-gu, je Truman zaukazal vojaško blokado Formoze, kamor se je Cang-kaj-šek umaknil. Namen tega povelja je bil pravzaprav le preprečiti, da bi čang-kaj-šek na azijski celini vodil borbo proti Mato-tse-tun-govim komunističnim armadam. Ta ukrep Trumana se je izkazal morda za tedanji čas na mestu. Medtem pa so v Panmund-žonu in v Organizaciji združenih narodov diplomati in vojaki dolge, dolge mesece zaman skušali najti sporazum s Severnokorejci, katerim je medtem že Mao-ue-tung vojaško priskočil na pomoč.
Upanje na mirno poravnavo korejskega spora je pri Amerikancih prenehalo. Zdaj je blokada Formoze ukinjena. To pomeni, da Čang-kaj-šek sme početi, kar se mu poljubi, praktično: obnoviti more vojno na celini proti kitajskemu komunističnemu režimu. Če je bila blokada ukinjena, tudi vojaška pomoč Amerike ne bo izostala.
Medtem sta Dulles in Stassen že prišla v Evropo in obiskujeta prestolnice zavezniških držav. Dulles bo obiskal tudi zapadno-nemško prestolico Bonn, kjer se bo pogovarjal s kanclerjem Adenauerjem. Nedvomno bo ta razgovor za politično bodočnost Evrope velike važnosti. Adenauer je državnik najvišjega formata, kar je dokazal v svojih pogajanjih s Francozi glede Posarja in ostalih perečih vprašanj. On je svoj težko preizkušeni narod dvignil na mednarodno politično raven. Verjeti je zato mogoče tudi njegovi izjavi, ,,da se 30. januar 1933 ne bo nikdar več ponovil” (tega dne je Hitler prišel na oblast).
H koncu bi še to omenili, da so zapadne velesile pač hotele spet pogajanja s Sovjeti o državni pogodbi z Avstrijo in so jim poslale skupno noto in jih povabile na konferenco v London. Sovjeti tja niso prišli, pač pa so poslali pismo, da bi prišli, če zapadne sile odstopijo od nameravane „skraj-šane mirovne pogodbe” z Avstrijo. Vsa stvar je pač spet tam, kjer je bila in poročanje o tem ima več ali manj samo kronološko vrednost.
... in pr) nas v Avstriji
Se dobrih 14 dni je do volitev. Ni čudno, da je zanimanje za volitve tudi med volivci vedno večje in bo zlasti zadnjih 10 dni še naraščalo v zvezi s stopnjevano propagando vseh volivnih strank.
Glavni boj gre med socialistično stranko in pa med avstrijsko ljudsko stranko. Prva se bori za tem, da bi pri volitvah dobila večino, ki jo je imela doslej v državi avstrijska ljudska stranka. Ljudska stranka se pa bori seveda, da bi to večino ohranila še zanaprej. Po parlamentarnem običaju dobi večinska stranka ministrskega predsednika, to je zveznega kanclerja. Ker pa ima socialistična stranka že prezidenta države, bi z dosego večine pri volitvah dobila še predsednika vlade in pa predsednika državnega
zbora. Tako bi bil velik del odločilne moči zbran v socialistični stranki. Zato pa bo tudi boj za vsakega volivca zelo o ter. Doslej je imela OeVP 77 poslancev, SPOe (17, VdU 16 in komunisti 5 poslancev.
Pri volilni propagandi prevladuje, lahko bi rekli, borba za materialno stran, za materialne dobrine, brez vsake ideološke vsebine. Avstrijska ljudska stranka brani z vso silo načrte finančnega ministra dr. Kamitza za ozdravitev avstrijskega gospodarstva, ker bi s tem bila obvarovana stalnost vrednosti denarja, to je vrednosti šilinga. Pri tem pa po ebej poudarja finančni minister, da ni nikdar niti najmanj imel v načrtu kako znižanje rent. To bo tudi zelo verjetno, ker gotovo ni na svetu tako neprevidnega politika, da bi hotel, poizkušal in mogel zmanjšati socialne pridobitve. Nasprotno pa socialistična stranka pri propagandi uporablja bolj negativno stran, ko trdi, da je ljudika stranka (OeVP) hotela znižati rente in da s svojo gospodarsko politiko samo zvišuje brezposelnost.
V koroškem političnem življenju moramo zabeležiti danes dvoje dejstev, ki sta važni tudi za slovenske volivce. — Že zadnjič smo omenili socialistično kandidatno listo za državne in za deželne volitve. Rekli smo, da na teh dveh listah na onih mestih, kjer bodo verjetno še kandidati izvoljeni, ni nobenega kandidata iz južnega dela Koroške. Tudi na tej listi ni na teh mestih nobenega slovenskega kandidata. Zato bi bili glasovi za to stranko glasovi za nemške kandidate in to predvsem za nemške kandidate iz severnega dela dežele, ki se pač ne bodo brigali niti za gospodarske niti za narodnostne zahteve južne Koroške.
Ne za OeVP...
Medtem je bila objavljena tudi kandidatna lista avstrijske ljud>ke stranke (OeVP). Na listi za državni zbor kandidirajo na prvih mestih: Ferdinand Graf (državni tajnik v notranjem ministrstvu), dipl.-ing. Robert Rapatz (predsednik koroške trgovske zbornice), Gottfried VVunder (predsednik zveze delavcev in nameščencev) ter znani dr. Hans Steinacher iz Miklavčevega. Na II. mestu kandidira dipl.-ing. Valentin Maier-hofer, posestnik na Lindenhofu pri Velikovcu. Med Steinacherjem in Maierhofer-jem ni nobenega kandidata iz južnega dela Koroške. Imeni Steinacher in Maierhofer pa sta tako znani po vseh delih južne Koroške, da ne more noben volivec zaupati svojega glasu tej stranki.
Na listi za deželni zbor je na prvem mestu Hans Ferlitsch, na drugem dr. Alois Ka-risch, nato Hermann Gruber, ing. T. Trup-pe in Jos. Ritscher. Na 9. mestu je velikov-ški podglavar dr.Wolfg.Mayerhofer. Na 14., 15., 17., 24., 31. in 34. mestu so kandidati iz južnega dela dežele. Ti pa so seveda spet le samo števni kandidati. Med kandidati so imena oseb, ki so Slovencem že mnogo obbubovale, pa doslej še teh obljub niso izpolnili. Za prazne obljube pa ne bo nikdo dajal svojega glasa.
... še manj za SPOe
Drugo važno dejstvo je proglas sklepa odbora demokratične fronte delovnega ljudstva, da priporoča volivcem, naj glasujejo pri volitvah v državni in deželni zbor za kandidate socialistične stranke. Kdor je zasledoval politične dogodke zadnjih let, še posebej pa dogodke v zadnjem letu, tega ta sklep ni mogel presenetiti. Vsak ve, da dela in sklepa demokratična fronta po navodilih, ki jih dobi. Odločilni predstavniki sedanjega režima v Sloveniji pa so izjavili, da se morajo nasloniti politične organizacije Slovencev na Koroškem in na Goriškem na avstrijsko in na italijansko socialistično stranko in da zato ne smejo več toliko poudarjati narodnih zahtev, ampak predv em socialne zahteve. Zato se je tudi morala demokratična fronta na Koroškem tako odločiti. Iskanje ter navajanje drugih vzrokov, razlogov in izgovorov je samo prazno govorjenje, ki pa ne more nikogar več prepričati. Dejstvo je: Demokratična fronta delovnega ljudstva na Koroškem je zaplavala 'z vsemi jadri v nemško socialistično morje in se je v tem nemškem socialističnem morju vtopila. Katoliški Slovenci na Koroškem pa ne morejo glasovati za marksistični in materialistični program socialistične stranke. Koroški Slovenci ne morejo zaupati zagovarjanja narodnostnih koristi nemški socialistični stranki, ki v vseh sedmih letih vladanja na Koroškem ni izpolnila nobene obljube, pač pa je napravila mnogo krivic
Nedeljska zborovanja Krščanske demokratske stranke na Gurah, v Bilčovsu in v Skofičah, so izzvenela po svojem uspehu in po svoji vsebini v znano narodno:
..Slovenski smo fantje, pri Dravci doma,
slovenskega duha, veseFga srca.”
V	BILČOVSU
Po drugi maši je bilo zborovanje v Bilčovsu v Ogrisovi gostilni. Zborovanje je začel župan — starosta g. Krušic pd. Rupej iz Veiinje vasi. Za njim sta govorila zastopnika Krščanske demokratske stranke. Dr. Vinko Zvvitter je v kratkih potezah naj-preje nakazal kulturno politični pomen volitev, ki zahtevajo od vsakega izmed nas samo eno: Volimo naj iz krščanske vesti po zdravi pameti! Nato je opredelil govornik naše stališče do av trijskih strank. Poročilo o tem je na prvi strani.
Govornik je nato poudaril, da se naši kmetje ne bodo dali motiti pri odločanju, koga bodo volili, po propagandi z rentami in pokojninami. Rent in pokojnin ne plačuje nobena stranka, plačujejo jih v davkih vsi državljani. Zato bodo o rentah in pokojninah odločali tudi državljani sami. Bajke o rentah in pokojninah kot strankinih darilih ne bo naše ljudstvo nikdar sprejelo.
Obema govoroma je sledil živahen, delno morda nekoliko neparlamentaren razgovor z mladimi Bilčovščani. Tudi ta razgovor je bil razveseljiv, ker je pokazal na Gurah čvrst mladinski svet z zdravo korajžo in mladostnim ponosom. V toliko bodi še prijateljem iz Celovca, ki so dan popreje dali nekaterim mlajšim rojakom smernice za nedeljo, izrečena zahvala.
Fantje, Bilčovščani! še iskrenejša bo naša pohvala, ko bo vaš sveži aktivizem dozorel v čudoviti idealizem naših bilčovskih oče-tov-korenin. Tedaj bo z vami vred rasel ves naš narod v nepremagljiv, slovenski krščanski aktivizem.
V	SKOFIČAH
V gostilni pri Krištofu se je zbralo nad 40 mož in žena, katerim je govoril g. dr. Joško Tischler.
Razčlenil je v svojem govoru pravni položaj okoli odredbe o dvojezični šoli in pojasnil na vsakodnevnih primerih, kako je zadržanje posameznih nemških strank do tega vprašanja. Medtem ko VdU žene najhuj-
„Slovcnski vestnik” z dne 28. 1. 1953 je objavil pismo prof. Murnika iz Tržiča. K temu pismu ugotavljam samo par dejstev.
Lansko poletje se je faktično oglasil pri meni gospod, ki se je predstavil kot prof. Murnik iz Tržiča. Po ponovnih izkušnjah s strani bivših gestapovcev in tudi poskusov od strani OZNE sem napram vsem takim osebam nezaupljiv.
G. Murnik si je mislil moje simpatije osvojiti s pripovedovanjem o organiziranju opozicije proti komunističnemu režimu v Sloveniji in potrebi po pomoči od zunaj. Na mojo ugotovitev, da imamo koroški Slovenci sami s svojimi težavami dovolj opravka in se ne moremo in nočemo vmešavati v stvari v Sloveniji, za kar tudi nismo pristojni, je poskušal g. Murnik začeti drugače. Označil je zvezo, ki naj bi vodila preko Sel, kamor bi on iz Tržiča pošiljal poročila in mi naj bi mu dostavljali tja propagandni material. Na mojo ugotovitev, da naj od nas prav ničesar ne pričakuje, naše obveznosti so pri nas doma, je gospod poskusil stvari slikati v Sloveniji v taki luči, da bi vsak, ki prilike vsaj nekoliko pozna, moral otipati, da je g. Murnik poslan.
To je g. Murnik sedaj še posebno potrdil s svojo trditvijo, da je govoril z g. inž. Murijem, s katerim se pa niti ni imel prilike seznaniti, zato tudi ni mogel z njim govoriti.
Da bi pa jaz g. Murniku ponujal denar, je seve druga laž. Denar more ponujati samo tisti, ki ga ima. Jaz pa razpolagam samo s tem, kar si s svojim učiteljskim poklicem zaslužim in s tem vzdržujem svojo družino. Grožnia z zaporom pa je še bolj
in jc »(...le vzuizcvuia. ..uio naj ne m .,uo poštenega Slovenca na Koroškem, ki bi volil socialistično stranko, kamor so proti volji ogromne večine koroških Slovencev zajadrali voditelji demokratične fronte.
Edina stranka, kateri morejo pošteni koroški Slovenci zaupati svoje glasove, jc KRŠČANSKA DEMOKRATSKA STRANKA, ki brani in zagovarja kulturne, socialne, gospodarske in narodnostne koristi koroških Slovencev.
šo gonjo, bi OeVP rada pustila za zunanji svet vsaj še malo videza v par občinah. Tam pa, kjer glasujejo, storijo to združeno vse tri stranke, tudi SPOe.
Dvoličnost sc zrcali še posebno v zadržanju zvezne in deželne vlade, ko valita druga na drugo odgovornost in se tako izogibata jasnemu stališču. Zunanji minister Gruber je nedavno v svojem govoru odstopil vso odgovornost za razmere koroški deželni vladi, dež. glavar VVcdcnig pa je izjavil, da je za vsa ta vprašanja pristojna zvezna vlada na Dunaju. To zadržanje je sam zvezni prezident dr. Renner označil v razgovoru z našimi zastopniki dne 28. 10. 1950 kot „ausgesprochcne Rechtsvervveige-rung”. Položaj pa je tudi danes isti kakor je bil leta 1950.
Iz tega zadržanja vseh nemških strank do tega za nas najvažnejšega vprašanja je nastal tudi sklep, da gremo Slovenci samostojno na volitve tako v deželni kakor tudi v državni zbor.
Posebej je govornik poudaril, da je bila na strani Krščanske demokratske stranke skrajna pripravljenost za sporazum in sodelovanje z vsakim Slovencem in vsako tudi najmanjšo skupino, vse seveda na osnovi demokracije. Da bi na kdo hotel diktirati, kakor je poskusila demokratična fronta, tega seve v demokratičnih razmerah ne bi dovolil nihče.
Po govoru se je pričela živahna debata in je govornik dr. Tischler odgovoril na vsa vprašanja jasno in enoumno.
V zadevi bivšega tajnika g. dipl. trg. Uranka je dal govornik pojasnilo, da je g. Urank s pismom z dne 2. 3. 1952 že tedaj odložil svoje funkcije in da v tem pismu samem niso naznačena svetovnonazorna vprašanja. Ta vprašanja je šele sedaj po desetih mesecih iznesel g. Urank na tiskovni konferenci. Na vprašanje odnosov do OeVP je govornik odločno in določeno povedal, da ni nobene povezave s to stranko, enako seveda tudi ne s kako drugo nemško stranko. V zaključni besedi je dr. Tischler še enkrat pozval vse zborovalce, naj položaj trezno presodijo in dajo dne 22. februarja svoj glas edini slovenski stranki, ki bo zastavila vse sile za naše šolske skrbi in potrebe. Zato naj vsi volijo KRŠČANSKO DEMOKRATSKO STRANKO.
agenti
absurdna. Ali naj bi g. Murnika zaprl v klet? Pri nas razmere hvala Bogu niso take, da bi ljudi zapirali kar po mili volji političnih agentov.
Narodne zavednosti pa seve g. Murnik mene ne l>o učil. Mislim, da sem za slovenski narod iz idealizma napravil več kakor on za denar v službi policijskega špicla.
Pripomnil bi samo še ob koncu, da se je g. Murnik obrnil pozneje še s pismom name. Ker pa ni dobil odgovora, je pisal še dvakrat na naslov moje sestre. Ker pa tudi na ta način ni mogel izsilili nobene zveze, je sedaj poskusil to preko „Slov. vestnika”. Za ,,Vestnik sam pa pi.mo dokazuje le eno, kar smo vedeli že itak, da vzdržuje najtesnejše zveze z OZNO v Ljubljani.
Dr. J. Tischler, l. r.
OPOZORILO VSEM SLOVENCEM!
Vse bralce »Našega tednika,, in vse Slovence na Koroškem opozarjamo, da bodo plačani agenti širili v letakih, s prišepeta-vanjem in tudi v »Vestniku” zlasti v zadnjih tednih in še posebej v zadnjih dneh pred volitvami laži in klevete, podobno kakor so v zgoraj imenovanem*pismu profesorja Murnika. Opozarjamo vse poštene Slovence, da tem lažem in lažnim izmišljotinam ne verujejo. Vedo naj, da je to popolnoma v smislu dialektičnega marksizma, ki brez laži ne more živeti in brez laži svojih naukov ne more širiti med ljudstvo. — Zato vse razširjevalce takih lažnih vesti krepko zavrnite, napodite jih iz svojih hiš, tudi če prihajajo v obliki letakov ali časopisa, ne nasedajte jim in ne verujte jim. Lažniit in klevetnik ne more biti nikdar pravi prijatelj naroda in takemu ne bo narod nikdar zaupal svoje usode. Komunizem in njegov starejši brat socializem sta breznačelna, njuno prvo načelo je vsem idejnim nasprotnikom vzeti najpreje čast in dobro ime. Vsi se zavedajte: z Ludmi take vrste kompromis ni mogoč, je vsak sporazum izključen, ker ga sami izključujejo.
Verujte samo to, kar bo sporočeno v »Našem tedniku” ali pa vam bodo povedali in pismeno sporočili naši zaupniki.
Nadaljevanje poročila na 5. strani
Plačani
Pismo s podeželja
Petek je: Vstopim v hišo in pozdravim. Sama gospodinja je doma. Prijazna gospodinja mi hiti nasproti. Ponudi mi stol in se začne opravičevati: „Kaj boste rekli, gospod! Petek je in pri nas moramo kuhati meso. Včasih ga nismo ob petkih nikoli kuhali in jedli v naši hiši. Danes pa je svet strašansko razvajen. Veste, gospod župnik, malo smo se v tem oziru razvadili med zadnjo svetovno vojno, ko je bil post tako zelo -omiljen, da ga skoraj že več ni bilo. No, pa pri nas smo se še vedno držali lepih starih krščanskih navad in smo se tudi strogo držali postne zapovedi.”
Prijazna ženica nato nadaljuje: „Zadnja letina je bila zelo slaba. Žita nismo skoraj nič pridelali. Če nas ne bi repica rešila, ne bi bilo spomladi kaj jesti in tudi nobenega šilinga ne bi bilo za najnujnejše potrebe. Vse, kar kupiš v trgovini, je tako strahotno drago. Kar pa kmet pridela in prodaja, pa nima prave cene. Kar poglejte, koliko dela je samo z repico, predno jo imaš doma. Potem jo moraš pa prodati po trideset grošev za kilogram in še za to nizko ceno ni dobiti kupca. In kako hudo je danes s posli! Saj ne dobiš hlapca in dekle skoraj ni mogoče dobiti. Vse se že boji kmečkega dela, ker je pretežko; posebno še ob poletnem času, ob Žasu košnje, ko je treba delati od ranega jutra do poznega večera. Kmet ne pozna -osemurnega delavnika. Zato pa gre danes vsak fant raje v tovarno. Tam ima lažje delo in več zaslužka in več počitka, kakor bi ga imel na kmetih. Tudi dekleta gredo ra-
je v mesto. Tam imajo več prostosti, so lepše oblečena in tudi več zaslužijo kakor pa na kmetih. — V zadnjem času pa odhajajo naši fantje in še bolj naša dekleta v Švico. Zakaj? Zato, ker menda tam zaslužijo po 700, 800 in tudi po 1000 šilingov na mesec. Kateri kmet more pri nas dati hlapcu ali dekli tako plačo poleg hrane in stanovanja? Vidite, gospod, da je v resnici vse narobe na svetu. — So pa tudi danes nekateri čudno razvajeni. Kmečkega dela se nekateri že sramujejo. Sramujejo se imeti opravka z gnojem. Tudi so že nekatera dekleta, ki se sramujejo biti na kmetih za kravarico. Kam bomo prišli, če bo šlo tako naprej?” Pritrditi sem moral gospodinji v njenem živahnem, toda resničnem pripovedovanju. Vprašal sem jo: „Zakaj pa kuhate danes meso, ko je vendar petek in se je vaša hiša vse do danes vestno držala vsehi božjih pa tudi cerkvenih zapovedi?”
Gospodinja pa mi je razlagala naprej:
„Ne veste, kako hudo je bilo lani. Bil je neki petek v poletju. Dela smo imeli čez glavo, poljskih delavcev pa ni bilo mogoče dobiti. Z največjo težavo smo jih prejšnje dni dobili toliko, da smo delo dokončali. Ker je bil petek, nisem kuhala mesa. Zjutraj za kosilo sem jim skuhala žgancev in jih močno zabelila z grumpi, za mavžno so dobili kruh, sir in mošt, opoldne pa so jedli štruklje. Za popoldansko mavžno in za večerjo je bila spet postna jed. Vi ne veste, koliko je bilo zabavljanja in godrnjanja po fari, ker delavcem nisem dala mesa. Rekli so: „K tej hiši pa ne gremo več, ker smo bili slabo po treženi, delati smo pa morali kakor črna živina.” Vidite, tako je danes. Prelomiti moraš z lepimi krščanskimi navadami, prelomiti moraš tudi cerkveno zapoved, če hočeš, da boš mogel dobiti ljudi in opraviti vsaj najbolj nujna dela.”
Ko je gospodinja nehala pripovedovati, sem dejal: ,,Daleč smo prišli, zelo daleč. Toda kaj bo Bog dejal na vse to? Ali ne bo mogoče namesto blagoslova poslal nad nas božje kazni?”
St
arsi, pozor
I
Mislite že sedaj na šolanje svoiih otrok. — V prejšnjih treh številkah smo pisali o učiteljišču, o gimnaziji in o obrtni šoli. Naslov današnjega članka pa je:
TRGOVSKA AKADEMIJA IN TRGOVSKA ŠOLA.
I.	Trgovska akademija je menda ona srednja šola, ki je med nami koroškimi Slo-
Mons. dr. Jože Jagodic:
Nadškof Jeglič'
V „Našem tedniku” smo že poročali o knjigi „Nadškof Jeglič”, ki je izšla v Celovcu. V dnevniku ..Ameriška domovina” 3. dne 5. decembra je izšel pod gornjim naslovom članek, ki ga je napisal pisatelj Karel Mauser. Ta članek priobčujemo skoraj v doslovnem ponatisu.
„Ob času velikih prelomov si človek zaželi neke trdne točke. Skrajni materializem prej ali slej prižene do meje, kjer se pokaže, da je osnova zgrešena in človek si v takem hipu zaželi trdne gotovosti, ki temelji na duhovnosti.
Prav zato je knjiga ..Nadškof Jeglič” izšla v pravem času. Dvajseto stoletje drevi z blazno naglico proti skrajni meji. Zato je nujno, da si človeštvo in vsak posameznik zgradi duhovni svet, svet, v katerem bo dovolj prostora za vsa razočaranja, ki nas bodo zadela.
Mrtvi naj nas učijo. Mrtvi, ki so se v življenju borili in zdaj iz večnega miru govore duhovni jezik. In če ima od mrtvih velikih Slovencev kdo besedo, jo ima gotovo naš veliki nadškof — naš Jeglič.
Prebral sem knjigo, jo odložil in spet odprl. Nekaj velikega je v njej. Z zaprtimi očmi vidim pred seboj nadškofa, ki me je birmal v Podbrezjah in sem ga tedaj v imenu šolske mladine pozdravil pri Pavlinovem znamenju. Davno je že tisto. Bil sem otrok.
Zdaj sem v knjigi prebral to veliko življenje. Od rojstva do smrti. Morda ni bilo naključje, da sem bil leta 1943 zaprt v sobi, kjer je on živel in da sem bil vsak dan v sobi, kjer se je Jeglič mirno srečal s smrtjo. Bilo je to v Stični, kjer je veliki mož med belimi menihi odšel na zadnjo pot.
Odšel in ostal. Vse, kar je velikega, nikoli ne umrje.
To nam pove ta lepa knjiga. Mislim, da bi ne smelo biti Slovenca, ki bi te knjige ne imel in ne prebral od prve do zadnje strani. To je naša knjiga in v knjigi naš človek.
Nekateri se boje, da so življenjepisi pusti. Motijo se. ..Nadškof Jeglič” je roman. Lep in napet roman. Ko boš začel brati, se ne boš ustavil. Oseminosemdeset let življenja, razburkanega in doslednega, to je zelo veliko.
Rojstvo, prve šole in prvi križi, semeni-ška leta, duhovniška leta, škofovska leta. Vse to je v knjigi nanizano na tak način, da se od knjige ne boš odtrgal'. Bogat jo boš zaprl in čez dni spet vzel v roke. Iz črk in strani bo vate rasel nadškof Jeglič. Preprost in odločen, prijazen in preroški. Spoznal boš lep kos slovenske zgodovine, najtežji kos, ko se je sesipala stara Avstrija m so težki politični spori burkali slovenske duhove. Videl boš veliko vlogo, ki jo je imel nadškof Jeglič, spoznal njegova ponižanja in njegove zmage.
Za eno boš bogatejši: da je samo duh ti-
sti, ki premaguje čas. Ne denar, ne orožje, samo duh. Duh, ki je tesno pripet na večnost, na Previdnost, na Ljubezen, na odpuščanje. To je edini temelj, ki bo ostal. Vse drugo se bo zdrobilo. V to luč je gledal veliki škof in v to luč je odšel. Zdaj nam vsem iz te luči govori.
Časi, ki jih je Jeglič napovedal, so tu. V njih živimo. Zato je prav, da te čase presodimo kakor jih je presodil Jeglič. Sezi torej po knjigi in vedel boš, kje je prava in dobra pot.
Knjiga je lepo opremljena, papir zelo lep, prav tako tisk. Cena je res nekoliko visoka, toda na j omenim le eno. Zakaj smo tako malenkostni pri stvareh, ki so v prid duhu in tako širokogrudni, kadar gre za našo telesno ugodnost? Ni nam mar za denar pri kupovanju lepega pohištva, lepe obleke. Ko bi bilo pa treba dati denar za lepo knjigo, zamahnemo z roko in gremo
venci razmerno malo znana. Zato imamo o tej šoli zelo pomanjkljive ali celo napačne pojme. V našem gospodarskem življenju pa so gospodarji s srednješolsko izobrazbo in vsaj zado tno slovensko gospodarsko terminologijo (znanje gospodarskih izrazov v materinem jeziku) bele vrane.
Trgovska akademija je štirirazredna in
mimo. An je res to zna k., ua smo ze sami prišli na tisto spolzko pot, ki pelje do zadnje meje, kjer reži samo še velika praznota, kjer o duhu ni ne duha ne sluha?
Če je tako, potlej ne delajmo načrtov. Zakaj vsi načrti, ki niso zidani na duha, so stavba na pesek. Privršali bodo viharji, pridrli nalivi in podrtija bo velika. Samo duh je, ki oživlja. Iz zemlje smo in iz duha. Zemlja se vrne v zemljo, duh k Duhu. Ne pozabi!
Naj končam z besedami naslednika nadškofa Jegliča, z besedami škofa Gregorija Rožmana, ki je napisal za uvod tele zaključne besede: Naj pomeni življenje Jegličevo, opisano v tej knjigi, sedanjemu in bodočemu rodu Slovencev kažipot v lepše in srečnejše dni svobode, miru in pravičnosti.
To je naš cilj, to je cilj duha: svoboda, mir in pravičnošt. Ko bo svet na teh temeljih, bomo ljudje. Tedaj šele. To nam je hotel povedati tudi veliki škof in veliki Slovenec Jeglič.
Pojdi, kupi, preberi in se zamislil
bi se boljše nazvala srednja gospodarska šola, ker izobražuje ne samo v trgovskem, marveč tudi v obrtnem, industrijskem, bančnem in kreditno-zadružnem gospodar-sko-strokovnem znanju. Naziv ji je ostal izza minulega tridesetletja. Istočasno posreduje šola tudi vsesplošno kulturno izobrazbo po vzorcu humanističnih srednjih šol, le v nekoliko zoženem okviru.
Učni red predvideva strokovne in splošno izobraževalne predmete. Med prve spadajo knjigovodstvo, trgovsko dopisništvo, računstvo, obratoznanstvo, narodno gospodarstvo, pravoznanstvo, stenografija in strojepisje. Ti predmeti naj absolventom omogočijo spoznanje gospodarstva in njegovih problemov, zmožnost samostojnega gospodarskega pogleda in strokovne sodbe ter sposobnost za vodilna mesta v vseh področjih gospodarstva.
Splošno izobrazbo posredujejo gospodarsko zemljepisje, naravoslovje, kemija, matematika in domoznanstvo.
Poleg nemščine se poučuie v šoli kot prvi tuji jezik angleščina. Kot drugi jezik učenci lahko volijo slovenščino ali italijanščino. V slovenščini se učenci učijo ne samo jezika, slovnice in slovstva, marveč tudi domačega gospodarskega izrazoslovja slovenske trgovske korespondence in gospodarskega zemljepisja slovanskih ljudstev. Zrelostni izpit se polaga med jeziki iz angleščine in slovenščine ali italijanščine.
Za vstop v trgovsko akademijo je potrebna dovršena osemrazredna ljudska ali glavna šola ali nižja gimnazija. Maturitetno spričevalo omogočuje vpis na visoko šolo za svetovno trgovino ali visoko kmetijsko šolo ali druge visoke šole (univerzo, tehniko i. dr.), slednje po posebnem izpitu iz predmetov, ki se na akademiji ne poučujejo. Absolventi akademije najdejo lahko službe v gospodarstvu ali upravi in uživajo po svoji gospodarski naobrazbi dobro ime.
II. Trgovska šola je dveletna in pripravlja za vse panoge zasebnega in javnega gospodarstva, zasebne in javne uprave. Strokovni predmeti in tudi splošnoizobraževad-ni pouk odgovarjajo bistveno onim v akademiji, le da se omejujejo bolj neposredno na praktične cilje in potrebe. Izmed jezikov smejo učenci voliti z novim šolskim letom med slovenščino, angleščino ali italijanščino. Jezikovni pouk je po elementarnem uvodu predvsem praktičnega značaja ter naj omogoča uporabo slovenščine v vsem go podarskem življenju.
Dovršena dveletna trgovska šola nadomešča triletno vajensko službo v trgovini in usposablja svoje učence za mesta nastav-Ijencev v gospodarskem in upravnem življenju. Za sprejem so potrebne osemrazredna ljudska ali glavna šola ali nižja gimnazija. Sprejemni izpiti za obe šoli so v juniju.
J. S. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
ROMAN
(Tretjo nadaljevanje)
„Kako se jima poda.”
„Daj ji poljubček, poljubček ji daj!”
„Poskoči malo z njo, zaplešita!”
Surove in drzne opazke so letele vso pot na Cimburo, ki je morda edini čutil :urovost te šale.
„Tak, le pospremi jo, mati ji ne bo branila,” je zavpil Jira za Cimburo. Toda ta je pustil Anuško samo ven, sam pa se je v vratih naglo obrnil in treščil z njimi, da se je gostilna stresla.
Kakor strel za preplah je zadonel ta udarec po utihli sobi.
„Ali je to Cimbura?” se je po tihem vprašal marsikdo in nihče ga ni spoznal, takšna sprememba je nastala nenadoma na njegovem obličju.
Trenutek prej je bil to ooraz jagnjeta, ljubek in miren, nasmejan in dobrohoten — glej — zdaj pa, ko se je obrnil, je to obraz leva. Bled in strašen, dva ognja mu plamenita v očeh pod stisnjenimi obrvmi, nad nagubančenim čelom se mu ježijo lasje, nozdrvi so se mu razširile, ustnice so se mu razklenile in za njimi se blešče stisnjeni zobje.
„Huda bo, kri bo tekla,” so prerokovali izkušeni starci za mizo. Skočili so takoj pokonci mirit, če bo treba, nerazsodno mladino.
„Sram vas bodil” je naglo zavpil Cimbura. Glas mu je zvenel trdo, bobnel in grmel je kakor zvon v putimskem zvoniku, ko bije plat zvona, ob njem so zažvenketala okna in se stresle stene.
„Koga naj bo sram?” se je zdajci zravnal Jira pred Cimburo.
„Tebe — in s teboj vse — sramota na vasi”
„Hej — dečki — ali ste slišali?”
„Ta nam bo pridigali”
»Tujec! Semičan?”
„Vrzite ga ven,” in po tem vzkliku so se hlapci kakor roj vsipali proti Cimburi. Ta je stal doslej na svojem mestu in pozorno opazoval okolico.
„Se hočete biti?” je pravočasno vljudno vprašal.
»Hočemo!” so vsi zakričali, roke so se dvignile v zrak in obkrožile Cimburo. Ta je za hip izginil v klopku človeških teles.
Toda kakor da se je granata razpočila v sredi te kopice, tako so se nenadoma vsi razleteli in sredi je spet stal Cimbura z rokami, razprostrtimi kakor dvoje peruti, in s prsti kakor s kremplji zakrivljenimi. V eni roki je držal Jiro, v drugi pa Chmeličkovega hlapca. Izbral ju je nalašč, prav za tema dvema je segel v klobčič plesalcev, v katerem je hrumelo kakor v osi-njaku. Šavsnil je po njima. Kakor da ne grabi z roko, temveč s kleščami, tako silno ju je zgrabil pod vratom. Z roko je pograbil telovnik in vozel svilene rute pod vratom in ju tako stisnil, da se jima je ovratnik platnene srajce zarezal v kožo, dvignil ju je s tal in se z njima zavrtel okrog. Fantje so se razleteli kakor pleve v vetru in Cimbura je stal sredi gostilne popolnoma sam.
Ni bik več bled, obraz mu je zalila kri in dolga, prej komaj zaznatna brazgotina, ki mu je ostala kot spomin na Custozzo, je bila podpluta s krvjo, da je posinela. Tudi danes mu je bilo kakor tedaj v Italiji, ko je brodil po krvi. Nič ni videl ne slišal. Ni se zavedal in je zgubil oblast nad seboj. Pred očmi so se mu risali rdeči kolobarji in v kotih skrivljenih usten se je pokazala bela pena.
»Meni se smej, meni, razumeš,” je tresel Jira in Bartika, »ne pa slaboumnici, ne revici, ki se ne more braniti, ne Anuški, Anuški ne! In poljubček, poljubček si hotel, tak se poljubita!” In trčil je z njunima obrazoma tako, da se jima je kri pocedila iz nosov. Kakor prazni vreči ju je naglo zavrtel po zraku, »šla bosta za Anuško, šla in poglejta, kako daleč je do doma!” — jima je srdito govoril ter v iztegnjenih rokah trčil z njunima telesoma, da sta lobanji tresnili druga ob drugo in črepnili kot ubita lonca.
Vsa gostilna je otrpnila. Jira in Bartik sta v začetku brcala in mahala z rokami, toda kmalu se jima je obraz zalil s krvjo, oči so jima stopile iz jamic in obvisela sta v Cimburovih rokah brez moči in brambe. V globoki tišini so vsi strmeli nad to velikansko močjo. Kaj je bilo v primeri s tem vse tisto, kar so slišali pripovedovati o človeški moči najstarejše ljudi. S tem se ni mogel meriti niti glumač, ki je tu v gostilni nekoč z eno roko dvignil cel stot železa. V trenutku so pozabili na vse, na prepir in pretep in so v nemi grozi gledali razkoračenega Cimburo, ki je sukal v rokah dva najdrznejša plesalca.
(Nadaljevani? na 4 strani)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Pne-iterhausgasse.
GLOBASNICA
Ker je pustni čas letos zelo zgodaj, si je Bosjakov Bert dobro premislil in se je dal kar hitro oklicati in je še istega dne, to je 25. 1., popoldne dal roko Lesjakovi v Zgornjih Libučah. Njej je obljubil ljubezen in zvestobo, ona pa mu bo odslej pomagala in mu bo pridno gospodinjila na lepem domu v Globasnici. Novoporočencema obilo sreče.
Istega dne pa so farni zvonovi naznanili, da je Vsemogočni odpoklical najstarejšega farana iz župnije — gospoda Stefana Le-der-ja, sina znanega ljudskega pesnika Le-sičjaka. Visoko starost 88 let je dopolnil na dan sv. Stefana. Rajni si je za takrat želel spomina v ..Tedniku”, a mu naj bo s tem kot posmrtnica izpolnjena želja — v blag spomin.
Odkar se je pred dobrimi 20 leti drugič oženil, je dobra žena posebno blagodejno
Sobotni večer je pokazal, kako pravilno je poznal razpoloženje celovških Slovencev Narodni svet koroških Slovencev, ko je priredil družabni večer v dvorani Kolpingove-ga doma v Celovcu. Že dolgo se ni zbrala celovška slovenska družina v tako velikem številu in že dolgo ni doživela tako razigranega in pa tako domačega družabnega večera, kakor pa je bil sobotni večer. Celovški Slovenci, katerim so se pridružili še gosteje iz podeželja, predvsem iz Podjune, so popolnoma napolnili veliko dvorano v Kol-pingovem domu. Godba Stebjanov je takoj v začetku prinesla med vse obiskovalce veselo razpoloženje.
Pohvaliti moramo igralce, ki so tako dobro vprizorili burko Lumpacij vagabund. Ne moremo in ni potrebno naštevati imenoma vseh igralcev, ker so vsi po vrsti svoje vloge dobro reševali. Med igralsko družino je res nekaj prav dobrih igralcev, ki nam bodo, tako smo prepričani, pripravili še marsikak prijeten in lep večer ali pa popoldne.
Po drugem odmoru je v svojem govoru dr. Vinko Zvvitter orisal v zelo značilnih potezah in močnih besedah razvoj slovenske pa tudi slovanske krščanske misli od Celovca, od naše Koroške, pa daleč tja na vzhod in jug, kjer je danes ta slovanska krščanska rriisel morala v katakombe. Zato pa so
vplivala na njegovo življenje, častil je nedelje in praznike, z veseljem se je udeleževal cerkvenega življenja. Prebiral je rad Mohorjeve knjige, „Naš tednik” in verske li te. Nestrpno je kot 88 letnik pričakoval Mali misal, da bi ga mogel uporabljati. Pri vsej štedljivi uporabi pičlega rentnega dohodka pa je tega znal obrniti za svojo duhovno in srčno izobrazibo. Bister razum in dober spomin sta mu bila do zadnjega zvesta. Kadar je bil rajni dobre volje ali si ga spravil v smeh, so padale njegove priljubljene besede kakor „krvova kvobosa” ali „krajcbataljon”. Z njim je odšel v večnost eden, žal vedno bolj izumirajočih originalov — osebnosti.
Na Vinogradih je z rajnim zatonila viso-
naše naloge, naloge slovenske družine v Celovcu, toliko večje. S takim delom bo slovenska družina v Celovcu vzgled tudi slovenskim družinam po vseh dolinah in župnijah naše Koroške.
Predpust je, zato je zaigrala po končani igri spet godba in družabni večer se je nadaljeval v neprisiljenem plesu, ki je trajal precej dolgo v noč.
Srečelov, za katerega je bilo na razpolago okrog 150 zelo lepih in deloma tudi dragocenih dobitkov, je prine el v veselo družbo mnogo veselih in prijetnih presenečenj.
Prirediteljem moramo čestitati k tako lepo uspelemu družabnemu večeru celovških Slovencev, ki se je spremenil res v pravo ljudsko prireditev brez vsake prisiljenosti in v pravi domačnosti.
Zahvala
Narodni svet koroških Slovencev se zahvaljuje vsem številnim darovalcem dobitkov pri srečelovu na družabni prireditvi dne 31. januarja 1953. Zahvaljuje se vsem posameznikom, zahvaljuje pa se tudi številnim celovškim trgovcem in obrtnikom, ki so darovali dobitke.
Končno in še posebej pa gre zahvala igralcem, vsem sodelavcem pa tudi vsem številnim obiskovalcem, ki so skupno pripomogli do tako lepo uspele ljudske prireditve.
ka, močna postava in umolknil je močan, debeli glas. V torek, 27. januarja 1953 smo ga nesli od doma člani požarne brambe k zadnjemu počitku. Saj je bil tudi rajni sam njen 50-letni zaslužni član, kar so pričala srebrna in zlata odlikovanja (kolajne). Č. gospod svetnik Sekol so izročili njegovo truplo in dušo Božji usmiljenosti. V svojem govoru so poudarili, kako se vse naše življenje, pa naj bo kratko ali dolgo, izliva v neizmerno morje večnosti. Da bi bili zanjo pripravljeni, to naj bi bila edina glavna skrb našega življenja.
Ob milih, sočutno tolažljivih pesmih cerkvenega zbora se je zaključila poslednja pot očeta Štefana Leder-ja, najstarejšega farana in prvega letošnjega farnega romarja v večnost. Ob sončni strani domače cerkve čaka odslej blagi rajni na klic vstajenja. Vsem žalujočim sorodnikom iskreno sožalje. Oče Leder, Vam pa želimo zdaj tam v večnosti še veliko več in kaj boljšega kakor „krvove kvobose”. V miru Gospodovem počivajte!
OBIRSKO
S poročili smo pri nas bolj pozni. Smo pač bolj daleč od sveta in zato novice bolj počasi prodirajo do Celovca in do „Našega tednika”. Morda bo kdo mislil, da smo tako zaposleni, da nimamo časa pisati. Ne, tega sedaj pozimi ravno ne moremo trditi, četudi ne moremo reči, da bi bili brez dela. Ker pa se tako dolgo nismo oglasili, mora-
Tudi v teh razburljivih tednih volilnega boja laž ostane laž in obrekovanje ostane obrekovanje. — Prepustimo to breznačelnhn in izkoreninjenim nasprotnikom.
mo poseči najpreje nazaj v preteklo leto.
Veselo se je smejalo sonce dne 24. novembra, ko je peljal tega dne Bestričnikov Cene svojo izvoljenko Frido pred poročni oltar. Sne se je smejalo njemu in nevesti in veselje je ogrelo tudi vso svatovsko družbo, ko se je zbrala v prijazni Zupančevi hiši. Le „šrangovci” niso bili veseli. Imeli so smolo, njih čakanje je bilo zaman in veselje je splavalo po vodi, ko so videli, kako odhajajo svatje po drugi poti.
Družabni večer celovških Slovencev
,,1 ak, zlikovca,” jima je vpil Cimbura naravnost v oči, »zdaj se mi posmehujta, lahka sta kot dve s plevami ali senom natlačeni vreči,” in ju pri tem kar naprej stresal — „pustim vaju, bežita, fantka,” in ju vrgel k vratom ter zavpil: „Naj vaju, smrkavca, sedaj polijejo z vodo, da se zavesta!”
»Kogar še mika, naj pride!” se je postavil sedaj proti vsem. Trenutek je počakal, besen in grozen. Iz njega je šla nema groza na vse okoli. Nikdo se do sedaj ni imel časa spametovati, ne se otresti tega naglega presenečenja.
»Sedaj bom imel pa solo, jaz Semičan, Jan Cimbura,” je takoj nato zagrmel njegov glas. Vrgel je denar godcem na krožnik, da je na njem poskočil, zazvenel in se za hip sukal kakor vrtinec — „že sem ga imel, ga imam in ga bom imel, pa ne zato, ker vi hočete, ampak zato, ker ga jaz, Jan Cimbura iz Semičev, z grunta št. 11, ker ga jaz hočem -”
„V protivinskem gradu tam med gorami...”
je nenadoma zapel s spremenjenim glasom, prijetnun in visokim, polnim in razcvelim.
„Ne pozabi tega, kar si dala mil”
so vsi fantje, kakor da so se zbudili iz težkega sna, nenadoma poprijeli.
»Robček dala sem krasan, vtkala vanj sem tulipan,”
so se oglasila k steni se tiščeča, prestrašena dekleta. Zdaj je zaigrala godba, zapele so dude in zavriskal je klarinet.
Cimbura je udaril s peto ob pod, zavriskal in prvo dekle, ki mu je padlo v oči, popeljal na plesišče. Vseeno mu je bilo, katera je to bila. Bil bi jo izzval, če bi bila to celo knežja hčerka iz Hlubokega ali pa iz Vraž. Na kateri so se ustavile njegove oči, tisto si je vzel. Po naključju je bila to Putimka, Zefka Kubelovičeva, ki je tedaj služila poslednje leto pri Pora-zilu za mlajšo.
Kakor s peresom se je vrtel z njo po dvorani in, ko so godci končavali, jim je plešoč vrgel novo dvajsetico. Dvajsetica je letela v loku kakor bel metuljček in se bleščala v luči lo-jevih sveč ter se veselo usedla k svojim sestram na krožnik. »Za našo hišo v košenici, so dve ujeli prepelici,"
je zapel CimburiL
»Ujeli so jih z zanko, nastavljeno za planko,” je nadaljevala družba.
In ko je godba odigrala zadnjo vrstico, je Cimbura plesalko tako, kakor jo je držal, vrgel kvišku, se nekoliko sklonil, iztegnil desnico in naškrobljeno Pepco v letu prestregel kakor ptičko, z levico pa jo je pridržal v pasu, da mu ne bi padla, in jo kakor kraljično nesel na dlani s plesišča ter jo ob steni nalahno položil na dolgo leseno klop. Ne da bi črhnil, je nato odšel ven in se ta večer ni več vrnil v gostilno.
IV.
V vsem piseškem okraju se dolgo o ničemer drugem ni govorilo kakor o silnem činu Jana Cimbure.
»Dragec, iztreznili smo se, kurja polt nas je oblila, ko smo videli, kako suče Jiro in Bartika, kakor dvoje peresc — vso gostilno bi pometel z njima,” so pripovedovali Hradiščani smr-kovškim, putimskim in ražičkim fantom v nedeljo po veliki maši na putimskem pokopališču in kazali na Jana Cimburo, ko je tiho in skromno, kakor da ne bi znal šteti do pet, prihajal iz cerkve.
»Kdo bi si to mislil, takšen nedolžen sinek,” so se vsi čudili.
»Močan pa kot medved, roke ima železne, kar popade, ne spusti več."
»In to je storil, ne da bi se ganil z mesta, zasukal se je z njima in plesalci so se razleteli po kotih. Dva fanta je dvignil in ju je vrtel kakor dvoje trsk,” so si pripovedovali tudi stari.
Najbolj pa je bil vesel Kovanda. Marjanka mu je zjutraj povedala, kaj se je v gostilni na veselici zgodilo.
„1 a naš hlapec, morali bi ga videti, bil je kakor lev, tresel je Jiro in Chmeličkovega Bartika kakor otep slame. Pri tem je bilo tiho kakor v cerkvi. Nihče se ga ni upal s prstom dotekniti. Dvakrat si je dal zaigrati solo. Molčali so, pustili so mu, zapel si je in zaplesal kot najboljši plesalec. Pogleda nisem mogla odtrgati od njega.”
Kovandu so se od ponosa izbočile prsi. Zdaj je bilo gotovo. Imel je najboljšega in najmočnejšega hlapca v vasi. Kakor je kmet ponosen na konje, na polje, na svoj pridelek, tako se tudi rad ponaša s svojo družino. Cimbura mi ni napravil sramote, ampak mu je čast še povečal. Povsod si bodo pripovedovali o njegovem dejanju in bodo dejali: »Pri Kovandu služi, to je Kovandov hlapeči” Sel je za Cimburo, da bi ga pohvalil. Ta je v hlevu, kakor da se ni nič zgodilo, s krtačo in česalom česal Dobraka in Divjo.
(Nadaljevanje)
Svatje pa so obhajali veseli dan v prijazni Zupančevi domači hiši, ki je komaj mogla sprejeti vse številne goste. Ob godbi in pesmi je minevala noč. Nevestin oče se je lepo zahvalil vsem svatom in je pri tem naglasil, da ima s to poroko največjo škodo on, ko je izgubil tako pridno deklo. Vsi želimo novoporočencema vso srečo na skupni življenjski poti.
Ko že pripovedujemo o dogodkih lanskega leta, moramo še to omeniti, da nismo bili prav nič veseli in tudi ni bilo pravilno in dostojno, ko so nekateri hoteli lanski praznik Vseh svetnikov spremeniti v dan razveseljevanja. To je vendar že tudi dan spomina vseh mrtvih. Zato naj bi tudi taki, ki mislijo, da morajo vsako nedeljo prebiti v gostilni, ta dan bolj posvetili spominu rajnih.
Kdor frdi, da je ia enofnost, svobodo vere in za narodnost, istočasno pa zagovarja marksistično-socialistični sistem, brezverstvo m protiverstvo, ta laže.
Od novega leta je sicer že minil en mesec, vendar pa še vedno ne moremo vedeti, kaj prineslo nam bo. Ga mislim pregledat, ob letn povedat, kako dobro je blo. Reči pa moram, da smo novo leto pričeli v božjem imenu. In res je začetek pokazal kar dobro. To nam kažejo krsti. Saj smo imeli krst dvojčkov in to dveh krepkih fantov ira pa krst male deklice.
O smrti in pogrebu Kurnikove matere smo pa poročali že zadnjič.
Se to naj omenimo, da se na volitve pri nas kar dobro pripravljamo. Spoznali smo, da nam more koristiti samo prava naša domača stranka, medtem ko še gre drugim strankam le za naše glasove, ne pa za naše koristi. Zato bomo vsi šli volit, pa četudi bi bila bolj slaba pot. In vsi bomo oddali glasovnice Krščanske demokratske stranke.
ŽIHPOLJE
V sredo, dne 17. januarja, smo pokopali ob veliki udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev Pubunčevo Dorijo na Ingarjah. Bila je šele v 41. letu starosti. Celo življenje je bila bolehna, zdaj pa ji je pljučnica pretrgala nit življenja. Se isto popoldne je prejela sv. zakramente za umirajoče in zvečer je umrla. Ležala je na mrtvaškem odru v beli obleki in z mirtinim vencem na glavi. Gospod dekan so se poslovili ob grobu od nje z ganljivimi besedami.
In zopet so zapeli svonovi ter naznanili tužno vest, da so zatisnili svoje trudne oči Zecov oče v Dolči ved. Bili so v 73. letu starosti. Bili so pridni in delavni in radi so hodili tudi v cerkev, večkrat so bili pri sv. zakramentih. Zato so bili tudi sedaj prvo-časno sprevidenj. V torek, dne 27. januarja, smo jih ob obilni udeležbi spremili k zadnjemu počitku. - Ko smo leta 1939 nabavili nov veliki zvon, ker nam je prejšnjega vzela vojna, so bili Zecov oče za krstnega botra.
Naj počivata oba v miru, ostalim pa naše iskreno sožalje.
Čebrovim staršem v Vršti vesi se je rodil 14. otrok in sicer fantek; krstili so ga za Simeja. Od vseh otrok je le eden umrl, diugi so vsi živi. To je zelo vzgledna družina v naši fari.
Krstov smo imeli v preteklem letu 8 in sicer (i deklic in 2 fantka.
Vse posteljno perilo, Elanelo, barhante in kovne dobite po znatno zniianih cenah. Ne zamudite ugodne prilike! Pohitite z nakupom!
ROLF KASS1G
Celovec — Klagenfurl, Benediktiner Platz 7
BREŠKA VAS
Novo leto smo začeli z veselimi dogodki. Pri Arihu so dobili malo Dorico. Prve dni januarja je pribandrala, sedaj še ni za de^ klo, pa po letih bo pomoč staršem, ki so zelo obloženi z delom in skrbjo, ko družina raste leto za letom. Upamo pa, da bo imela dela in jelal Čestitamo! Botra sta bila Franc in Terezijg Skuti, pd. Gradišnika iz Podkraja.
Šotorov Urban sc je naveličal biti za hlapca pri šotoru. Mislil si je: človeku ni dobro samemu biti. Zato se je bolj na tiho in hitro oženil v nedeljo, dne 1. februarja, z vdovo Ljudmilo Lamprecht, rojeno Wut-te, pd. Verjantinjo v Podgori. Mislila sta še bolj hitro napraviti, pa so tisti kancelisti tako počasi vlačili akte sem in tja, da se je prej zvedelo, predno je bila resnica. Veseli (Nadaljevanje na 5. strani)
Naša zborovanja
Na 1. in 2. strani današnje številke poročamo o zborovanjih Krščan;ke demokratske stranke v Bilčovsu in v Škofičah.
Kot drugi zastopnik Narodnega sveta koroških Slovencev je spregovoril v Bilčovsu tudi dr. Valentin Inzko, ki je uvodno nakazal, kako so se vršila pogajanja za dosego enotnega nastopa vseh koroških Slovencev pri februarskih volitvah in da je Narodni svet vse storil, da bi prišlo tudi do zaželjenega uspeha. Če temu ni tako, leži krivda edinole pri Demokratski fronti, katera je na zadnjem razgovoru dne 5. februarja brezobzirno odbila predlog, stavljen po zaupnikih Narodnega sveta. Po tem predlogu in sklepu NskS je sedaj dana vsakemu koroškemu Slovencu možnost, da glasuje 22. februarja za Krščansko demokratsko stranko. Edino ta stranka je zagotovilo za nadaljnjo pravilno, po naši krščansko — slovenski tradiciji preizkušeno pot kulturnega, političnega in gospodarskega življenja našega naroda.
V sledečih izvajanjih se je dotaknil govornik našega stališča do avstrijskih strank ter nakazal, da je nemogoča zveza s kakršnokoli drugo stranko, ker nobena ne zagovarja naših zahtev. V zadnjem času se vedno bolj vidi, kako se zaletavajo vse nemške stranke proti odredbi o dvojezičnem pouku. Ob velikovškem primeru se je videlo, da so si za odstranitev slovenskega pouka na šolah dvojezičnega ozemlja edine vse
stranke in da tudi socialisti v občinskem svetu v Velikovcu niso pokazali najmanjših simpatij za slovenski pouk.
Na Bistrici v Rožu se je vršilo v občinskem svetu glasovanje za dvojezični napis na ljudski šoli v Svečah. Poleg strank, ki so glasovale za ta napis, se je še celo VdU-zastopnik vzdržal glasovanja, edino vsi socialistični odborniki pa so glasovali proti od slovenske stranke stavljenemu predlogu. „Z dvojezičnim napisom na ljudski šoli v Svečah bi zavladalo novo sovraštvo med ljudmi,” so trdili. Kakšna argumentacijal »Slovenski vestnik” je sprejel poročilo o izidu občinske seje. Zanimivo, da poročila ni objavil. Zastopnik DF je po tem razočaranju javno povedal, da pri bodočih volitvah ne bo glasoval za socialiste, četudi da DF navodila. »Vsakemu bom odkril pravi obraz socialistov,” je dejal.
Torej tudi na bistriškem primeru se jasno vidi, koliko je socialistov za to, da ustrežejo zahtevam Slovencev.
Iz izvajanj g. dr. Valentina Inzka je bilo razvidno, da ne preostane Slovencem nič drugega, kot voliti tudi v državni zbor Krščansko demokratsko stranko. S tem so tudi čisti očitkov, da se povezujejo z nemškimi strankami, ki Slovencem niso naklonjene.
Ob koncu se je govornik dotaknil še nosilca liste g. dr. Tischlerja ter v glavnih potezah orisal njegovo trudapolno, požrtvovalno delo za slovenski narod.
^pvi tm i’ nu DCaraiJkjtnt
i NnUalievHii |e s 4 strani)
nas, da bo dobila Verjantova hiša pridnega, izkušenega, zanesljivega in razumnega gospodarja, ki bo gotovo skrbel za blagor hiše in gospodarstva pri Verjantu. Tudi otroci bodo imeli dobrega očeta, saj je Urban znan kot dobra in blaga duša. Mlada vdova pa dobi močno oporo in zvestega tovariša za nadaljno zemeljsko pot. čestitamo!
BISTRICA
Pri nas je postalo življenje kar nekam živahno. Pridno kopljemo in delamo jarke, pa ne za vojno, ampak za vodovod. Ko se je začelo govoriti radi vodovoda, smo mislili, da je sedaj zopet kaka reklama za volitve. Pa stvar je le postala resna. Inženir, ki stvar vodi, je zelo izkušen mož, ki je prehodil že nekaj sveta, Perzijo in tako dalje. Zato imamo zaupanje, da bo stvar šla v istem tiru naprej kot se je pričelo. Malo strah nas je radi plačila, pa ko se vse plača, bo tudi vodovod plačan.
Če bodo Bistrico vjeli v vodovod, pa je nas kar malo strah. Res ne vemo, kje bodo naše babice vlovile otroke. Mladi družini Alojziju Kristan in Nežki Kristan, rojeni Sadjak, se je rodila Zofka. Za botra sta bila Ivanka Kugi in Anton Arnold iz St. Lenarta pri 7 studencih. Čestitamo!
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
V nedeljo opoldne smo imeli prav slovesen krst. Iz šole so prinesli h krstu malega Johana VVolfganga Primeseh. Naši učiteljski dvojici, gospodu učitelju Johanu Primeseh in gospej učiteljici Ljudmili Pri-
mosch, rojeni Riedl, se je rodil dne 18. decembra 1952 v Celovcu mladi princ. S krstom so čakali, da bi mogli krst bolj slovesno obhajati, da bi bila pri krstu tudi navzoča mlada mati. H krstu so prišli bližnji sorodniki: starši g. učitelja, učiteljica Bayer iz Pliberka, botra gospodična učiteljica Nežka Riedl in g. Karl Fera in še drugi. Po krstu je vzela v naročje otroka mati, da se tako zahvali za porod in prerojenje otrokovo v svetem krstu, nesla je svojega prvorojenca k velikemu oltarju, da daruje sebe in svoje dete v hvaležnosti Bogu. Po cerkveni slovesnosti so obhajali slovesno »krstje” v gostilni Loser. Čestitamo!
HODIŠE
Smrt tudi v novem letu ne počiva. V soboto, dne 24. januarja, je bil ob veliki udeležbi pogreb Tomaža Antonij. Pokojnemu so ob grobu zapeli domači pevci žalo-stinko v slovo. Bog mu daj večni mir, sorodnikom pa naše iskreno sožalje.
Na volitve se dobro pripravljamo. Spoznali smo, da je edina naša stranka Krščanska demokratska stranka, ki edina pravilno zastopa naše koristi. Zato tudi ne bomo oddali glasovnic za kako drugo stranko. Zad-dnjič je prišel po naše glasove k nam sam gospod deželni glavar. Povedal je, da je zasluga socialistične stranke da je prišlo do boljših odnosov med obema narodoma na Koroškem, škoda, da gospod glavar ni povedal še tega, da je on izdal naročilo za štetje ne dveh, ampak kar sedmih narodnosti
UGOTOVITEV
POPRAVEK
Vaš list je pisal: g. Lapušu, ki je sicer predsednik Zveze, bi samo povedali, da so se naši zastopniki ponovno obrnili tudi na Zvezo sloven kih zadrug zaradi inseriranja v našem listu. Poslovodeči podpredsednik pa je redno odgovoril, da je »Vestnik” vesel, če dobi kakšno poročilo od Zveze in če sme »Vestnik” tako poročilo priobčiti, je celo pripravljen kaj doplačati. — To ni res!
Resnica pa je: Zastopniki »Našega tednika — Kronike” se nikdar niso obrnili na Zvezo slovenskih zadrug zaradi inseriranja v Vašem listu. Zato tudi poslovodeči podpredsednik nikdar ni odgovoril, da je »Vestnik” vesel, če dobi kako poročilo od Zveze in če sme »Vestnik” tako poročilo priobčiti, da je celo pripravljen za tako poročilo kaj doplačati. »Vestnik” nikdar ni izjavil, da je za kakšno poročilo pripravljen kaj doplačati.
*
Tako popravek, ki nam ga je poslal v smislu zakona o tisku dr. Mirt Zvvitter. — Po zakonu o tisku bi morali tudi priobčiti, ako bi kdo trdil, da je belo črno in ako bi kdo trdil, da je resnica laž. Naši bralci bodo pa na podlagi zadnjih člankov v »Vestniku” sami mogli najbolje in pravilno presoditi.
KOTIČEK
UraHfsluga
Ne enkrat — stokrat in večkrat sem že slišal, da je treba vsako besedo dobro premisliti, predno jo človek izblekne. Le kaj je bilo meni treba v zadnjem pismu obetati, da bom povedal svoje sanje, ko bi jih vendar lahko obdržal zase. Ker mi je ušla skozi redke zobe tista beseda, ki velja pri meni kakor obljuba, ne morem sedaj drugače, kakor sanje lepo povedati. Če bo kdo mnenja, da so moje sanje manj kakor piškavega lešnika vredne, se radi tega ne mislim z njim prepirati, ampak ostati tudi za-naprej vsem, ki čitajo te vrstice, vdani kranjski Janez.
Povedal sem že zadnjič, da sem tisto noč v sanjah prebrodil Kranjsko, Koroško, košček Amerike in naposled sem se znašel pred tistimi mojimi »tremi Korošicami” tam v Angliji. Prav nič ne vem, kako sem
ŠIVALNE STROJE
prvovrstnih znamk Kaiser-Gritzner in Messerschmitt Zick-Zack (Endel), Muntllos, Kohler, Veritas Rast-Gasser, Neuman za krojače, šivilje, gospodinje, dekleta in neveste ter gospodinjske šole naročite najceneje tudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji v zalogi strojev in koles
Johan Lomšek
ZAGORJE - ŠT. LIP S P. Eberndorl — Koroško
na Koroškem. To pa je napravil zato, da bi Slovencev, s katerimi hoče biti sedaj pred volitvami tako prijatelj, bilo čim manj. Če bi to povedal, bi bilo odobravanje njegovih besed bolj »burno”, toda to besedo je pri tem razumeti po naše, po koroško. —
iz Clevelanda v Anglijo potoval. Niti tega ne vem, če sem se vozil po morju ali po zraku — se ne bom prav nič razburjal, če bi tudi kdo začel trditi, da me je v kripi z volovsko vprego prepeljala Norčeva Treza.
Prav vsega podrobno ne bom povedal, čemu neki, tajim pa ne, da mi je postalo nekam čudno vroče, ko sem stal pred deč-lami. Smehljale so se mi in nekaj so si po-mežikovale med seboj. Tisto pomežikova-nje je dalo meni misliti — lahko je pomenilo dobro ali pa nazarensko slabo. Vsa zgovornost mi je za trenutek pošla, le počasi sem prišel spet do sape. Tako je s človekom, vidite, ker se ni mlad navadil krard-Ijati z dekleti. Bo menda že kar res tako, kakor pravi tista pesem:
Janez, oh Janez, kako si zabit, če te pogledam, ne veš kaj storit. Janez, oh Janez, jaz rada te imam, četud’ si tak teleban.
»Me smo »tri dečle” iz Koroške, kaj nas res ne poznaš?" me je nagovorila tista, ki je bila najmočnejšega života, na oči pa je imela pritisnjeno baretko.
Spozabil sem se, saj bi se kdo drugi tudi na mojem mestu — potegnil sem, kar bi ne smel, z jezikom po zgornji in spodnji ustnici, pa slina mi je z glasnim — ,kunk’ zdrknila po grlu.
»Tak vendar sem vas našel”, to sem izrekel in roko podal vsem trem povrsti. Se katero bi zinil takoj nato, pa so bile dečle tako zgovorne, da jaz nisem kmalu prišel do prave besede.
Skupaj, druga poleg druge, so se vstopile in začele so z vprašanji preizkušati mojo bistroumnost. »Zdaj vidimo, da imaš res glavo velike mere, rade pa bi tudi vedele, če je kaj v njej. Lepo knjigo dobiš, prav zastonj, če uganeš, katera izmed nas je Mojca, katera Lucija in katera Rezika?”
»Knjigo zastonj bi že vzel, če je kaj prida — jokal pa tudi ne bom, če imen ne uganem in knjige ne dobim. Kaj za šmenta pa piše v tisti knjigi?” sem vprašal, četudi nisem navadno velik radovednež.
»Veš, Kranj’c, v tisti obljubljeni knjigi so sami ljubezenski .psalmi’. Izmed tisočerih sem ti enega prepisala na tale kos papirja. Le kar poslušaj, kako lepo se sliši.”
Ena izmed deklet, ki ji še nisem določil imena, je čitala:
»Hrast se strese, hrib se zgane, svet in vse se spremeni, a prijateljstvo ostane in živi do konca dni.”
Na stežaj sem držal usta odprta in morda bi jih še, pa se mi je muha zaletela v odprtino in s sladkimi besedami sem pogoltnil tudi njo, nato šele se mi je misel vnela, da je treba spustiti zatvornice skupaj.
Gledale so me dečle in opazovale, kakšen učinek so name napravile besede tistega ljubezenskega .psalma’.
Takole sem mislil in tako sem tudi odgovoril — »če svet in vse se spremeni — jaz ostanem stari nepoboljšljivi Janez, ves nor tudi do žgancev in kislega zelja.”
Drugič bom sanjal pa še naprej, do konca.
Kranjski Janez
ICadUatuca do-mto/Uit
Izraelci so strastno ljubili domovino. Kako so žalovali po izgubljeni domovini, ko so jih Kaldejci ali Babilonci odpeljali v izgnanstvo, v tzv. babilonsko sužnost! Psalm 136. nam priča o tem. Ta psalm je ena najlepših elegij ali žalostink svetovne literature (književnosti). V izgnanstvu je utihnilo veselo petje, spremljano z brenkanjem na harfe in na citre. Žalostno so sedeli izgnanci ob babilonskih rekah in jokali. 70 let je trajalo izgnanstvo. »Naš tednik” je že pisal o tem.
Oglejmo si še enkrat prelepo žalostinko.
Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Sijona.
Na vrbe one dežele smo obesili svoje harfe.
Kajti oni, ki so nas v sužnost odpeljali, so zahtevali od nas pesmi, in oni, ki so nas tepli, so hoteli, da bi mi veselo peli:
^Zapojte nam katero pesmi sijonskih!” —
Kako bi mogli peti pesem Gospodovo v tuji deželi?
Ce pozabim tebe, Jeruzalem,
»aj mi usahne (odreveni) desnica!
Jezik naj mi onemi na nebesu, če se te ne bom spominjal, če ne bom povzdignil Jeruzalema nad vse svoje veselje! —
Spomni se, Gospod, dneva razdejanja Jeruzalema,
kako so klicali sinovi Edomovi:
»Porušite, porušite ga (Jeruzalem) prav do temelja!”
Ti hčera babilonska (= ti Babilon), opu-stoševalka,
srečen, kdor ti povrne, kar si nam hudega storila!
Srečen, kdor zgrabi tvoje otroke in jih trešči ob skalo! —
Tako so Izraelci ljubili svojo domovino, svoj Jeruzalem, svoj Sion (grič na katerem je bil sezidan tempelj)!
Tako tudi mi ljubimo svojo domovino! Mi ljubimo naše gore, ravnine, polja, jezera, reke, potoke! Mi ljubimo naše nedelje, naše praznike, naše cerkve, našo vero! Mi ljubimo naše šege in navade! Mi ljubimo naše pesmi, našo narodno nošo! Mi ljubimo našo narodnost in našo materinsko govorico! Kaj je domovina brez materinske govorice? Kakor zvonik brez zvonov, kakor kor brez orgelj, kakor cerkev brez oltarjev! Ni
domovine brez materinske govorice!
Narodnost in materinščina spadata bistveno (tvesentlich) k pojmu (Begriff) »domovina”.
V Švici so štirje narodi, a vsi se počutijo v Švici kot doma. Vsi ljubijo svojo Švico. In zakaj? Zato, ker vse 4 narodnosti uživajo popolno svobodo in vse pravice! A kakor hitro bi se kateri od štirih narodov čutil prikrajšanega v svojih narodnostnih pravicah,bi izgubil zavest, da je doma, da je v domovini.
Podobno je v Belgiji. Dva naroda sta tam, Flamci in Valonci. Prvi so Germani, drugi Romani (Francozi). A oba naroda uživata popolno enakopravnost, popolno narodno svobodo, vse narodnostne pravice. In zato se oba naroda počutita kakor doma.
A zatirati narodnost, ubijati narodnostne pravice — to se pravi ubijati domovino! Ni domovine tam, kjer se tlači in ubija narodnost, kjer se zatira materinščina! To je karikatura, potvorba domovine!
Naš narod živi že nad tisoč let na Koroškem. Nad tisoč let se že govori naša govorica na Koroškem. Kaj pa je potem koroško, če ne naša materinska govorica? Kaj pa je potem koroško, če ne naš narod, ki živi tukaj že nad tisoč let? Slab Korošec je, kdor zatira našo narodnost na Koroškem, kdor ponižuje, prezira in zaničuje našo materin-
ščino! Slab Korošec je, kdor izganja našo materinščino iz šole, iz cerkve!
Mi ljubimo našo domovino. Zato ljubimo našo narodnost in našo materinščino, kajti ti dve spadata prav bistveno pod pojem domovine! Mi smo domovini zvesti (»heimattreu”), zato smo zvesti tudi naši narodnosti, naši materinski govorici.
Mi ljubimo Koroško. Zato ljubimo tudi naš narod, ki je pravi koroški narod in ki prebiva na Koroškem že nad tisoč let! — Mi ljubimo Koroško, zato ljubimo tudi našo materinsko govorico, ki se govori na Koroškem že nad tisoč leti In ki je prava koroška govorica!
Mi smo Koroški zvesti, mi smo »karnt-nertreu”! A kdor uničuje našo narodnost, kdor zatira našo materinščino, ta je slab Korošec, ker uničuje pristne koroške vred-notel
Kdor res ljubi domovino, kdor je zvest domovini in zvest Koroški, ta naj se nam pridruži! Mi smo domovini zvesti »heimattreu” in Koroški zvesti »karntnertreu”, ker ljubimo našo koroško domovino in našo koroško slovensko narodnost. In ta naj glasuje za našo krščansko demokratsko stranko! To je naša prava koroška krščanska stranka. Kdor pa ubija našo narodnost na Koroškem, ta dela iz domovine potvorbo, karikaturo domovine!
PROSVETNI GLASNIK
~a ,iašj% mladina

VOLITVE IN T I I
Kako se štejejo glasovi?
Ko je predpisani volilni čas končan, se volilni lokal zaf>re in volilna komisija začne šteti glasove.
Najhitreje kot je mogoče, javijo zastopniki raznih strank število glasov na njih centrale. Uradno pa javi volilna komisija izid volitev na okrajni volilni urad, kateri javi izid naprej deželni volilni komisiji in ta končno na Dunaj državni volilni komisiji. Pri tem uporabljajo vsa tehnična sredstva, kakor telefon, daljnopis itd. Ko je rezultat iz vseh občin volilnega okrožja že znan, začnejo z ugotovitvijo
izvoljenih mandatarjev.
To je precej komplicirano postopanje. Vsako volilno okrožje ima gotovo število mandatarjev. Da ugotovijo, kateri kandidati pridejo na vrsto, vzamejo celotno število v volilnem okrožju oddanih glasov in to delijo z onim številom, ki ga dobimo, če povečamo število mandatov za eno.
Na primer: V volilnem okrožju Gradec je bilo recimo 160.000 oddanih glasov. Predvidenih je 7 mandatov. Torej deljeno 160.000 z 8 in dobimo volilno številko 20 tisoč. Recimo: Stranka A je n. pr. dobila
63.000 glasov, potemtakem ji pripadajo 3 mandati, ker 20.000 je v 63.000 trikrat vsebovano. Nato ostane pa še 3000 glasov. Stranka B je dobila 58.000 (znaša 2 mandata in 18.000 ostalih glasov), stranka C 31 tisoč (1 mandat in 11.000 ostalih glasov), stranka D 6000 (noben mandat, samo ostale glasove), ravnotako stranka F 2000 glasov. Po prvi razdelitvi mandatov je bilo torej oddanih 6 mandatov, enega je še treba oddati. če je v vseh volilnih okrožjih tako daleč, potem se razdelijo še ostali mandati.
Tako so nam znani en ali dva dni po volitvah že prihodnji državni poslanci (Na-tionahate). V štirih tednih mora nato državni predsednik sklicati.
novi državni zbor,
in tako ne more dalj časa brez parlamentarne kontrole sam vladati. Nato se prične nova parlamentna perioda, ki traja navadno spet štiri leta.
Kakor vidimo, je vse predvideno, da bi bile politične, poklicne in svetovnonazor-ne želje državljanov čimbolj upoštevane.
Pri volitvah morejo volivci izraziti svoje želje, če se jim zdi, da v državi ni vse v redu. — Volivec, Ti imaš dne 22. februarja spet besedo!
Moč ideje
Svet bi lahko razdelili v dva tabora: v tabor, ki se zaklinja na svojo moč in silo, in v tabor, ki veruje v moč in silo duha, ideje. Videz je, kakor da bi bila zmaga na strani ile in moči, ker se slednja javlja v vidnih oblikah in ji nikakor ne nedostaje kričavosti in slavja namišljenih zmag. A vendar je še vsikdar in povsod zmagal duh nad silo, .deja nad zunanjo močjo. To potrjuje vsa zgodovina sveta od začetka do danes.
Poleg naših božjih hramov po farah, teh kamnitih klicarjev k duhovnosti in duševnosti, morajo biti prosvetne organizacije trdni in neomajni braniki duševnega življenja na vasi. Voditi morajo proč od materializma, kateremu je denar in z njim kupljena sila bog, k onemu velikemu pogledu na življenje, ki vidi svet in po vetnost kot samo eden, bežen izraz snujočega stvarni-škega duha, obsegajočega začetek in konec vsega stvarstva. Kajti le oni, ki se zamore dvigniti nad vse dogajanje in življenje na svetu, zamore slediti zakonom malega in velikega, poedinega in občestvenega žitja in bitja na tej zemlji. Slednje razložiti pa je naloga prosvete.
OPOZORILO
Uprava „Našega tednika” je posojevala skozi vsa leta kulturnim organizacijam, prosvetnim društvom in posameznim prosveta-šem igre. Centrala krščanske prosvete vas vljudno prosi, da nam igre nemudoma vrnete, ker jih nujno potrebujemo. V pojasnilo naj bo povedano še to, da igre samo posojujemo in ne prodajamo.
(Nadaljevanje)
Zgodilo pa se je nekoč, da je Žihrinja opoldne šla mlest krave, ki so se pasle po pašnikih okoli Hanjža. Vedela je sicer za medvedjo jamo pod Hajnževim Malim Turmom, pa na kaj je ženska mislila in kam okoli gledala, da ni pazila na pot pred seboj. Naenkrat se ji pod nogami udere in kakor je dolga in široka, zdrkne navzdol, pa se znajde v medvedji jami. Ko jo mine prvi strah, ogleduje se po jami okoli in navzgor, kako bi prišla ven iz čudne ječe, pa zaman. Vidi kline na tleh, pa ne pade ji na misel, kako se dajo porabiti. Vpije, klič^ na pomoč, pa njeni kriki za-mrjejo med stenami jame, nihče je ne sliši. .Utrujena, omagana sede v kot in čaka, čaka ... Končno ji oči zlezejo skupaj in zadremlje.
Naenkrat se predrami in plane pokonci. Nekaj črnega se je školeštralo od zgoraj dol pred njo. Ali je sam zlodej ali kaj? Ne zlodej, ampak mlada medvedka je padla v jamo. Žena krikne od strahu in se stisne v kot. Druga druge se bojita. Žena moli in kliče natihoma vse svetnike na pomoč, medvedka pa se ne "upa ganiti iz svojega kotička.
Minil je popoldan, minil večer, pri Žihru pa so zaman čakali na gospodinjo. Ženske se sicer rade zaklepetajo, a tako dolgo še nikoli ni izostala. Gredo jo iskat k sosedom, nikjer je ni in nihče je ni videl. Ali se je vdrla v zemljo? Da, v medvedji jami bo!
Zjutraj zgodaj hite Žihrovi in Hajnževi k bližnjim medvedjim jamam. Tam iz jame
Brada v življenju ljudstev
Brada je tako stara kot človeštvo, a so jo različno cenili v različnih dobah, krajih, verstvih, po različnih predsodkih.
Boga Očeta slikajo z dolgo, belo brado. Stare svetopisemske očake si komaj moremo predstavljali brez brade. Vsi asirski kralji so jo nosili. Egiptovski kralji so si nadevali celo umetne brade, da bi se zdeli bolj možati. Rimski vladarji so se vestno brili, a zgodovinarji pripominjajo, da se je Neron bril, ker je imel rdečo in grdo brado. Pozneje pa se je brada vrnila v Rim.
Karel Veliki je brado ponosno razložil po oklepu. Ruski vladar, car Peter Veliki, je imel svojo brado tako v časti, da je dovolil nositi brado le plemenitašem in bogatinom, a ti so morali zato plačevati visok davek. *
Brad je več vrst: kraljevska, filozofska, brada umetnikov, zarotnikov, ascetov in spokornikov. Poseben značaj ima brada misijonarjev.
Kljub napredku časov in propagandi za
Nadalje prosimo vse, ki imajo še druge igre, kakor so bile razvidne iz našega seznama, naj nam jih posodijo in pošljejo v prepis. Po prepisu igre takoj vrnemo.
Centrala krščanske prosvete.
Naše prireditve^

VABILO
Smeha zvrhan koši Pridi, pa dobil ga bošl
Da, prav za vsakega en koš smeha bomo imele v nedeljo, 8. februarja, šentrupertske gojenke. Zato izrabite to priliko in pridite vsi prijatelji poštene zabave k nam na pustno prireditev. Ob šaljivi besedi, pesmi, muziki in plesu boste prijetno preživeli popoldne in odhajali boste domov Židane volje.
To vam obljubljamo in vas prisrčno vabimo.
Začetek ob 2. uri popoldne v telovadnica »Narodne šole”.
Gojenke gospodinjskega tečaja v Št. Rupertu pri Velikovcu.
VABILO
Farna mladina v Šmihelu pri Pliberku priredi v nedeljo, dne 15. februarja 1953, v šercerjevi dvorani pustno igro „PRI BELEM KONJIČKU”. Začetek ob pol 3. uri popoldne. Prijatelji dobre zabave vabljeni od blizu in daleč. Iz srca se boste nasmejali, štirji parčki hočejo dobiti svojo srečo.
VABILO na pustno prireditev z igro „Teta na konju”, ki bo v nedeljo, dne 8. februarja, ob pol 3. uri popoldne pri Šercerju v Šmihelu. — Vsi prisrčno vabljeni!
pod Turnom zaslišijo jokajoč pritajen glas. Tukaj je torej. Strahoma pripoveduje žena, kakšno druščino ima v jami. Kmalu te rešimo — jo tolažijo možje in fantje. Okle-šček privežejo na vrv in jo spustijo dol. Žena sede na oklešček, se drži vrvi in že se polagoma dvigne kvišku. A glej, tu skoči medvedka iz svojega kota in se s kremplji krčevito oprime ženine obleke. Tudi ona hoče biti rešena iz nevarne ječe. Tudi živali imajo močno razvit nagon, da si ohranijo življenje.
Tega dvojnega tovora oni zgoraj niso mogli potegniti iz jame in priveska tudi ui-so hoteli. Spustili so ženo zopet na tla in medvedka se je zopet stisnila v svoj kot. Ko pa so ženo v drugič dvignili, se je medvedka takoj zopet oprijela obleke. To se je nekolikokrat ponavljalo. Kaj storiti? Ženi ukažejo, naj si odpne vso obleko. Medvedka zagrabi tudi zdaj zanjo, ko pa ženo dvignejo, se ji obleka izmuzne in medvedka jo drži v krempljih, zdaj sama v jami. Tako je bila Žihrinja vendarle rešena neprijetne medvedove druščine. Pravijo, da se je odslej vselej od daleč ognila vsake medvedje jame.
Ujetega medveda so kamenjali, pobili s sekirami ali ustrelili. Zgodilo pa se je celo, da je pri streljanju zmanjkalo svinca. Nekoč so si pomagali s tem, da so iz cokelj izruvali žebice jih nabasali v puško ter streljali z njimi na medveda.
Tudi medvedko, tovarišico Žihrinje, je zadela podobna usoda. To zgodbo mi je pripovedoval Jurij Mak, pd. stari špičjek, ko sem ga zadnjič obiskal. Marsikaj zanimivega mi je pripovedoval o Mlečnikovem Lojzu. To pa vam opišem drugokrat.
britvice je najti še vedno veliko lepih brad, predvsem v Orientu (vzhodne dežele).
Brada je morda edina reč, ki se gledč nje strinjajo Arabci in Judje.
Kljub političnim in socialnim spremembam so brade, ki bodo ostale: v nekaterih indijskih rodovih namreč vera strogo prepoveduje biti brez brade.
ZA SMEH
Bolni lasje. „Stra5no me danes lasje bole — je tožil nekdo svojemu plešastemu prijatelju — ker smo včeraj preveč pili.”
,,1’rijatelj, ti si 5e srečen — mu odgovori plešasti — ker so tvoji lasje le bolni, moji so pa že davno pomrli.”
Uganke: Kdo ni bil rojen, pa je umrl?
(utepv)
V čem so žene generalom podobne?
(ofafnpaAodez ape.i ep 'tuai \)
švignem tukaj, svetim tam, gorje pa, če pridem kam?
Obiia)
PO
SVETU
/ r*
i
M %
m tw n

jpP -■ 1
IJŽLmsJia
Vse polje je belo, višave pa sinje.
Po poti sledimo neznane stopinje.
Kdo hodil je todi, le kam je odšel?
Hej, v hišo domačo, da bo se ogreli
Milka
Mednarodno središče za umetnost. Zadruga Združenih narodov, v kateri so včlanjeni delegati Združenih narodov, uslužbenci tajništva in časnikarji pri Združenih narodih, je odprla umetniško središče v novi palači Glavne skupščine.
V občini Vajškra (Landskron) pri Beljaku dobi 390 učencev in učenk novo glavno šolo. Z gradbo bodo začeli verjetno spomladi.
Nek uradnik, ki je postal 101) let star, pravi, da nikoli ni niti ene cigarete pokadil in v celem življenju je popil samo 4 litre vina. Pustiti si mora časopise in pisma od koga drugega prebrati.
Moskovski radio je objavil vest, da je bila izvršena smrtna obsodba 12-letnega kadeta »Akademije Suvorov” v Kijevu, ker je izdal materi državne tajnosti. Smrtne kazni ni omililo dejstvo, da mati ni tajnosti nikomur povedala, oče pa da je padel v zadnjih dneh vojne pri naskoku na Berlin. Sovjetski zakon smatra 12-letnega fanta odgovornega za njegova dejanja, zato ni čuda, če je toliko otrok obsojenih na prisilno delo.
mu.....................iiiiiiii.............................................................mm.....minil
betu. Bilo je 25. novembra in podala sva se zgodaj še v temi na pot. Ko sva se bližala
Atojzt^ liutiei:
MOJE ŠOLANJE IN ŽIVUENJE
(Nadaljevanje)
Ce smo opravljali skupno molitev, ni smel nobeden dremati, kajti grozili so jako radi s peklom.
Vzgoje k ljubezni božji pa je bilo na splošno premalo. Da sem se greha bal, se je pokazalo n. pr. tedaj, ko sem nekaj za posladkanje vzel in se potem skrival, da bi me ne vprašali in bi jaz moral razodeti svoje početje in se izdati ali pa bi prišel v nevarnost zlagati se.
Nekoč se je zgodilo, ko je bila božja služba v podružnici, da sem zamudil, kdaj so drugi odšli v cerkev. Tedaj me je pa obšel strah, ker sam nisem znal poti in v skrbeh sem vprašal sestro, če je smrtni greh, ko opustim sv. mašo, ali nisem morda oproščen, ker sem opazil, da imajo moje hlače na kolenu luknjo?
Kot šolar sem pozneje opominjal druge k spodobnemu vedenju. Kot katehet sem prav rad delil Kržičevo knjižico »Spodobno vedenje v cerkvi". Neka mati mi je nekoč rekla: »Moji otroci morajo brati to knjižico vsako soboto, da se vedo v nedeljo v cerkvi prav obnašati.”
Sedaj pa živimo v tako grozno naprednem ča;u, da otroci molitvenika sploh ne rabijo.
Misli in žalni spomin na mater
Šla sva na božjo pot k sv. Katarini v Šmi-
domači cerkvi, nama je skozi okno brlela in migljala prijazno nasproti rdeča večna luč v pozdrav. Za trenutek vstopiva z materjo noter, pozdraviva tam bivajočega Jezusa. Mati so me tudi opozorili na grobove umrlih faranov, zlasti še sorodnikov, dobrotnikov in znancev sva se spomnila v molitvi njih duš.
Med potjo so mati le malo govorili in so bili nekako zamišljeni. Kaj jim je ležalo na srcu, mi niso potožili. Kadar sva koga srečala, smo se pozdravili s krščanskim pozdravom »Hvaljen bodi...”, kakor je bila tedaj še lepa navada.
Na hribu so me mati pustili zunaj cerkve z naročilom, kako naj grozdje prodajam, ki sva ga prinesla v ceni s seboj, sami so pa šli v cerkev. Pa kako žalostno se mi je obnesla mala kupčija. Ljudje se vsujejo iz cerkve in tiščijo naprej, samo eden se ozre na me. Neka mlada ženska se mi približa in si izbere par grozdov. Sedaj pa ta smola: Plačala je s staro dvajsetico in trdila, da velja 35 kr,. Verjel sem in dal drobiž ven. V resnici se je dobilo za njo le 33 kr., pa sploh je niso radi vzeli. Torej grozdje .zastonj in povrhu še denar zgubljen. (Kako bi se dostikrat komu, otroku ali drugemu veselje naredilo in dobrota skazala, ako bi se ljudem v glavi posvetilo in srce odprlo. Nekje se zapravlja, drugje je beliča škoda).
(Se nadaljuje)
Uavest a fiiadni stmiji
Pravijo, da rabi narava več tisoč let, da napravi centimeter plodne vrhnje /.emlje.
K sreči danes ni treba več čakati na tako počasno naravo za pomladitev izrabljene zemlje. Z znanstvenim obdelovanjem in z uporabo raznih trav in zelenjav kmetovalci lahko danes dosežejo v enem letu to, za kar bi potrebovala narava stoletja.
To dokazuje Bromfieldova kmetija v ameriški državi Ohio. Znani ameriški romanopisec Louis Bromfield, ki se je zelo zanimal za vprašanja obnove tal, je leta 1930 kupil tako zelo izčrpano in propadlo jjosestvo, da so določene dele sploh nehali obdelovati. Bromfieldu so ob nakupu svetovali, da naj tiste dele pogozdi, češ da drugo ne prihaja v poštev. Bromfield je pa bil drugega mnenja. Prepričan je bil, da človek lahko napravi bogato, globoko in plodno vrhnjo plast zemlje mnogo hitreje sam, kot če prepusti to delo naravi.
Začel je z najvišjim gričem kmetije, ki se je imenoval Revni gumb in na katerem so izprva sejali žito, po popolni izrabi so na
Uresničena je želja, da more

FERCUSON SVSTIM
upravljati s truKtorjem vozač sam
KURT MARKTL & Co.
kmetijski stroji in nadomestni deli. Edini zastopnik Ecrgnson uaktorjev za Spodnjo koro.tko.
ČELOVEC-KLAGENFUKT, St. Peter, končna postaja olnisa Vdlkennarktcr Strasse Nr. 117
Hans Hochkofler
kmetijski stroji in nadomestni deli, poprav-Ijalnica. Edini zastopnik ..Ferguson” traktorjev za Zgornjo koroško
TOPLITSCH, P. GUMMERN
njem pasli in končno so ga pustili v puščo. Ker je zemlja strmega pobočja griča lahko odnašala voda, je Bromfield sklenil, da ga znova preorje s posebno vrsto pluga, ki ni oral globlje kot 10 cm, tako da je pač plevel popolnoma izkoreninil. Nato je posejal neke vrste trave, žitno travo in deteljo.
„Uspeh” — je dejal Bromfield - „je bil naravnost čudovit. Dračje na površini je preprečevalo odnašanje zemlje po deževnici. Skoraj vsako plemenito seme je v tej zemlji vzklilo in povrh še mnogo plevela. Ko je plevel začel cveteti, smo ga odstranili. To smo večkrat v sezoni ponavljali. Plevel smo potem uporabljaji kot gnojilo. Ze naslednjo pomlad je rasla na tej zemlji visoka »n gosta trava.”
Toda Bromfield še ni bil zadovoljen s tem uspehom, kajti glavni cilj mu je bil, da Čim bolj poveča orno zemtjo. V drugem
letu je zaradi tega visoko travo zadnje košnje podoral v zemljo, da služi kot zeleno gnojilo. Nato je ponovno posejal dotična zemljišča z lucerno, s travo in z južnoameriško deteljo. Prihodnje leto so z »Revnega gumba” odvažali še več sena in zelene trave.
Tako je obdeloval vso zemljo svojega posestva. Bolj ravna zemljišča je preoraval do pol metra globoko z velikimi plugi, ki imajo več lemežev in ki jih vlačijo traktorji. Vso travo, korenine in sploh vse zelenje, ki je raslo po teh zemljiščih, je ponovno preoraval in tako dobro pomešal z zemljo, da je nastal na površini pol metra debel sloj rodovitne prsti, v kateri so uspevale žitarice in koruza.
Tiscči in tisoči kmetovalcev, ki so si ogledali njegovo posestvo, so ga posnemali z velikimi uspehi. Seveda ne smemo pozabiti, da mešanje organskih snovi s podtalno zemljo daje le tedaj plodno orno zemljo, če vsebuje pcdtalna zemlja v primernem razmerju vse potrebne rudnine. Podtalna zemlja na Brcmfieldovem posestvu je še iz ledene dobe in ima potrebne ruunine v primernem razmerju. Ponekod so podtalne plasti iz Skrilavca ali iz težke ilovice, skozi katere ne morejo prodreti rastlinske korenine in ki ne vsebujejo potrebnih rudninskih sestavin.
Ko je Bromfield ugotovil, da ima podtalna zemlja na njegovem posestvu potrebne lastnosti, ni več sejal sočivja ali trave s plitvimi koreninami, marveč samo tiste njihove vrste, ki so gnale korenine globoko v zemljo in rasle visoko, kot na primer sladko deteljo, lucerno, alfatravo, vrsto trave, ki raste po sadovnjakih, in tako imenovano »večno travo” (genus festuca).
Izkušeni strokovnjak za obnavljanje talne plodnosti, ki je veliko časa posvetil svojemu posestvu, nam je v kratkih besedah takole razložil svoje kmetovanje:
»Danes lahko ustvarimo globlje plasti plodne zemlje, kot jih imajo pragozdi. Zeleno gnojilo, rastline z globokimi koreninami in visoka trava, ki jo večkrat podorje-mo, predstavljajo ogromne količine hlevskega gnoja. Iz leta v leto sem pridobival večje količine krme, redil več živine, od katere sem dobival vedno več hlevskega gnoja, s katerim sem vedno globlje obdeloval zemljo in tako spet jiovečal svoje pridelke. Včasih sem po potrebi dodal zenilji apna in umetnih gnojil, zato, da obdržim primerno razmerje kemičnih sestavin in rudninskih soli v zemlji, ki jih stalno črpamo iz tal v obliki mleka, mesa, volne in kož.
Sedaj smo prirodo rešili naloge, da nam po svoje obnavlja zemljo, in to brez zvijače ali prikrajšanja. Posrečilo se nam je pospešiti njeno delo. Oglejte si samo moje travnike in polja in se boste lahko sami prepričali, kaj vse tam raste, če porinete lopato globoko v zemljo, boste povsod naleteli na plodno zemljo, tudi tam, kjer je še pred kratkim sploh ni bilo.”
___Našim gospodinjam
Nevesti na pot v novi dom
V nobeni dobi cerkvenega leta ni toliko porok, kakor v predpustnem času. Saj je v nekaterih župnijah oklicev za precejšen del pridige.
Srečna si, nevesta! Prijateljice ti čestitajo in sorodniki voščijo srečo v novem stanu. O sreči si tudi ti prepričana, čeprav se ti na dnu srca skriva skrb: ali bo res ob strani tvojega bodečega moža dcb.ro in lejm? Mogoče si že toliko starejša, da ti pride na misel tudi to vprašanje: »Kako se bova razumela, kako gospodarila, — kako otroke vzgajala, jih preskrbela ...?” Toda veselo razpoloženje, ki vlada v družini, kjer imajo nevesto in se za svatbo pripravljajo, prežene vse te skrbi. Ostane le samo misel na srečno bodočnost. Prav, da si vesela in srečna.
Pri notarju ste že vse uredili. Tvoji starši so povedali, koliko dote ti bodo dali in ženinov cče je svojemu sinu izročil posestvo. Zase in za svojo ženo, ženinovo mater, si je izgovoril le toliko, da se bosta mogla skromno preživljati.
Morda je bil že 30 let in več gospodar te zemlje, te hiše in živine. Zdaj je dal vse iz rok in bo gospodar njegov sin, tvoj bodoči mož. On pa bo prevžitkar — avcechar. Njegova žena, ki je z njim trpela pod isto stre-
ho, ne bo več gospodinja, ampak bo z njim delila vse bridkosti prevžitkarskega kota. — To je vedno ponavljajoča se pot, ki se v jedru ne izpremeni. Oče zapusti grunt sinu, sin svojim otrokom. S tem v zvezi so tudi prevžitki, ki pri dobrih otrocih niso hudi. Neizmerno grenki pa so tam, kjer sta mladi gospodar in gospodinja trda, do starih brez srca. Pri taki hiši starši ne dobijo toliko, da bi se primerno oblekli hi prehranili. To je najbolj žalostno, da si večkrat morajo pri sodniji poiskati pravico, ki jim po božjem in naravnem zakonu gre.
Nevesta, ki prihajaš na možev dom kot mlada gospodinja, skleni, da boš dobra staršem. Ako vidiš, da bi mati radi malo po-gospodinjili, jim z veseljem kuhalnico prepusti. Če je toliko let gospodinjila, verjemi, da na stara leta ne bo grunta zapravila. Morda bi eno ali drugo delo ti sama boljše opravila in z manjšim trudom kakor pa mati; vendar zaradi ljubega miru pus i, naj mati po svoje gospodinjijo.. Mogoče bo oče pri gospodarstvu še tu in tam malo poko-m a udiral, posreduj pri možu, da jim tega veselja ne bo jemal. Vedno pomiri moža, ki se včasih, kot mlad gospodar preveč razburja, ako ni vse po njegovem. Četudi je že samostojen gospodar in oženjen, ima še
vedno po četrti božji zapovedi dolžnosti do staršev.
Moža nikoli ne hujskaj. Ti bi pa bila s starši prijazna in se na zunaj lepo delala. To ni značajno. S tem ravno tako grešiš zoper četrto božjo zapoved. Pač jja si dot/.na v slučaju, da je mož s starši neprijazen, storiti vse, da se mož s starši sprijazni. Ano pa vkljub temu nič ne dosežeš, bodi ti z njimi dobra. Kjer moreš, jim težke dni lajšaj vsaj s prijazno besedo ali z majhno p^strežlji-vostjo. Ako so bolni, jim posteljo zrah.jaj. postrezi z jedjo, ki jo imajo radi; namesto njih kaj operi in za kakšen svet jih vprašaj, kar imajo stari ljudje zelo radi. Kdor ima usmiljeno srce, že najde dosti priložnosti, da bližnjemu veselje naredi in trpljenje olajša.
Mogoče je, da boš prišla v hišo, kjer bodo s teboj vsi neprijazni. Nikdar ne boš prav stopila, nobene reči prav naredila. Vse po-trjri in se nikomur ne pritožuj. Zlasti se pred sosedi rajši pohvali nad lepimi razmerami v hiši. S tem boš še tako hudo taščo razorožila, zase pridobila. Zmagala boš nad samim seboj in nad razmerami v hiši.
Zato, mlada žena, ko prihajaš za gospodinjo v nov dom, skleni, da boš vsem v hiši dobra. To skleni, da starši iz tvojih ust nikoli ne bodo slišali trde besede in da bodo pri hiši dobili vse, kar jim gre. Ne pozabi, da boš tudi ti enkrat stara in ravno tako se ti bo zdelo dobro, ako bodo dobri s teboj. In tudi to: ko boš stara, boš tudi ti nerodna in sitna, mogoče še bolj, kot sta oče in mati. Res je, leta hitro tečejo in vse prekmalu se boš znašla v teh razmerah, kot so stari ljudje v hiši, kamor boš prišla za gospodinjo. Ne pozabi, da si jim po četrti božji zapovedi dolžna biti dobra. — Spoštuj in ti bo dobro na zemlji! Bog bo sam poskrbel, da se bo ta njegova obljuba do pičice izpolnila na tebi in tvoji družini. — Še vedno drži star ljudski pregovor: „Ti očeta do praga, sin tebe če/ prag!” Torej, kakršni bomo mi do staršev, tako bodo otroci do nas. — Plačano bo vama že na tem svetu. — Božjega blagoslova pa bosta rabila zase in za svoje otioke. Zato naj še enkrat ponovim besede blagoslova in sreče: »Spoštuj svoje in njegove starše, pa bosta dolgo živela in bo vama dobro na zemlji!”
R o ž a n k a
Htsi, sak naseda tetesa
Kri opravlja v telesu važno nalogo: prinaša tkivom in celicam hrano, kisik in po-budnine ter odnaša presnovke (trdne in plinaste). Tako torej preskrbuje kri organizem s hrano, oziroma odstranja zgorevke ter ureja v telesu ravnotežje in toploto, ga enoti in mu ohranja zdravje.
Odrasel človek ima približno 5 litrov krvi. Te množine ne more telo nenadoma povečati. Ker pa potrebujejo nekateri organi pri napornejšem delu, n. jir. želodec med prebavo, mišice med težjim delom, možgani med težjim duševnim delom, več krvi, jo odvzamejo drugim organom. (Tako odvzamejo n. pr. prebavila po obedu kri možganom; zato boli človeka glava, ako se preda po obedu duševnemu dem), če pa še to ni dovolj, kar se dogodi, kadar n. pr. potrebuje več organov hkrati več krvi, tedaj pride v obtok tudi ona kri, ki so jo zbrali krvni zbiralniki, to je jetra in vranica.
Kri
Pod drobnogledom opazimo, da kri ni zgolj tekočina, kot se zdi neoboroženemu očesu. Kri sestavlja več sestavin, med katerimi so nekatere tudi trde. Predvsem vidimo v krvi brezliko, tekočo krvno plazmo, krvnino ali sokrvico ter tri oblike krvnih telesc ali krvničk in sicer bele in rdeče ter krvne ploščice.
Krvnina ali krvna plazma je iz beljakovin, ki so raztopljene v krvni tekočini, sirotki, oziroma sokrvici ali krvnem serumu. To je tekočina svetle, vinskorumene barve. Poleg tega je v njej nekaj rudninskih soli, med katerimi je najvažnejša kuhinjska sol (v 1 litru krvi je nekaKo 6 g kuhinjske soli), raznih hranil, zlasti sladkorja in kislin (prebavkov beljakovin), sečnine, ogljikovega dvokisa, dopolnin (vitaminov), po-budnin (hormonov) in vlaknine (fibr.na).
Rdeče krvničke ali eritrocite so rdečeru-mene, proti sredini nekoliko vdrte ploščice; dorasle nimajo jedra, mlade jra ga imajo. Žive le kratek čas, nekako 3 do 4 tedne. Pri otroku nastajajo v kostnem mozgu, v vranici, v jetrih in v bezgavkah. Pri odraslem človeku pa nastajajo v posebnih krvo-tvornih celicah kostnega mozga, v velikih sklepnih jabolčnicah, v vretencih, v prsnici in v rebrih.
V I mm:i krvi je do 5 milijonov rdečih krvničk. Rdeča barva prihaja od krvnega rdečila ali hemoglobina, ki vsebuje železo in se zelo rahlo veže s plini (ogljikovim dvokisom in kisikom). Okisana, to je sveža ali arterielna kri je svetlordeča, razkisana, to je porabljena ali venozna kri pa je temnordeča. Kisik sprejema kri v pljučih in ga oddaja celicam; ogljikov dvokis pa dobiva iz celic in tkiv ter ga oddaja pljučem.
Bele krvničke ali levkocite so pravzaprav brezbarvna telesca ali celice. Pravimo jim tudi sokrvničke, ker so najvažnejši sestavni del sokrvnice. Belih krvničk je v krvi mnogo manj, nego rdečih; na 600 rdečih pride približno po ena bela (pri slabokvrnih ljudeh pa celo po 1 bela na 50 rdečih). Bele krvničke se gibljejo samostojno s panoži-cami in imajo jedro. Skrbe zlasti za čistočo tkiv in obrambo tele a ter žro povzročitelje bolezni (bolezenske kali), ki pridejo v kri, proizvajajo proti njihovim strupom protistrupe in odstranjajo odmrle dele tkiv
ter tujke (tuja telesca, n. pr. smeti), ki utegnejo priti skozi rano v telo.
Krvne ploščice nastajajo v kostnem mozgu in so važne za sesedanje in strjevanje krvi. Ko namreč razpadejo ploščice, se sprosti v njih shranjena kvasina trombokina/a, ki povzroči sesedanje krvi. Pri tem se izloči plazma v obliki mreže iz prenežnih vla-kenc (fibrinova vlakenca). Krvničke sedejo na dno in napravijo krvno grudo, čista, rumenkasta tekočina, krvna sirotka ali serum, pa plava na vrhu.
Krvne skupine. Ako primešamo krvi kakega človeka kri drugega, se utegne zgoditi, da se rdeče krvničke zlepijo (aglutini-rajo) ali sprimejo. To povzročita dve lepljivi snovi v krvi, ki ju zaznamujemo s črkama A in B. Obe snovi moreta biti v rdečih krvničkah hkrati ali pa jim moreta manj^ kati. Tako dobimo štiri krvne skupine: A, B, AB, O. Do zlepljenja pride, če se primeša krvi skupine A kri, v kateri so /.lepljenje povzročujoče snovi, anti-A imenovane, ali pa, ako primešamo krvi skupine B kri, ki ima v sebi anti-B. Ker pa v človeku ne nastopata istočasno lepljiva snov A in B ter odgovarjajoča anti-snov, imamo sledeče krvne skupine:
1.	skupina A ima v sokrvici neškodljivi anti-B.
2.	skupina B ima v sokrvici neškodljivi anti-A.
3.	skupina AB nima v sokrvici niti anti-A, niti anti-B.
4.	skupina O nima ne anti-A, ne anti-B.
Zdravniki morajo torej poznati pri pretoku ali tran luziji krvi skupino, v katero spadata prejemnik in dajalec.
DESET STOPINJ ZA KRAVE MLEKARICE
Številni poskusi na missourski univerzi so dokazali, da je ob siceršnjih enakih pogojih najprimernejša temperatura hleva za krave mlekarice okoli 10 stopinj, s stopnjo vlage 60 do 70 od totkov.
Poskusi so nadalje dokazali, da začnejo krave holsteinske pasme resno čutiti vročino pri 21 stopinjah Celzija, pri temperaturi okoli 32 stopinj pa popolnoma prenehajo dajati mleko. Krave jerseyske pasme so se jaokazale nekoliko bolj odporne in niso pokazale nobenega zmanjšanja mlečnosti do 29 stopinj. Pri 38 stopinjah pa so nehale krave vseh pasem jesti in dajati mleko, pri 40 stopinjah so pa vse kazale znake trpljenja.
NOVO UMETNO GNOJILO »FOLIUM”
»Monsanto kemična družba”, ki je izdelala sredstvo za izboljšanje zemlje »krili-um”, bo zdaj postavila na trg novo umetno gnojilo »folium” (folium = list), s katerim se potrosi ali z vrtno škropilnico poškropi travo, cvetlice, zelenjave, grmičevje in drevje.
»Folium” opisujejo kot lahko rastoplji-vo gnojilo in je sestavljen ) iz dušiKa, fosforja in kalija. Poskusi so dognali, da v vodi raztopljeno gnojilo vsrka listje rastlin v času 30 minut do dveh ur. »Folium” bo na prodaj koncem februarja 1953.
\£) ^ VVM ZrlkfrVt
ib
Cene znižujemo res temeljitol
Novi cenik inventurne razprodaje je na pohodu I
D a ra s k e volnene obleke .... S 9t.—
Damski športni plašči.............S 398.—
Obleke iz barhenta, šlagerl .... S 59.— Bluze iz barhenta ati flanele ... S 45,— Krila iz športnega blaga . . . . . S 59.— Training obleke s pletenim robom . S 120,—
Ripp-garniture perila.............S 15.60
Charmeuse spodnja krila . , . . S 28,— Charmeuse nočne srajce .... S 39.— Srajce, dobre Ripp kakovosti ... S 6.90 Macco hlačke s pletenim robom . . S 9.90
Svilene hlačke vseh velikosti ... S 9.50 Nogavice iz umetne svile in bombaža S 9.90 Nylon nogavice z majhnimi
napakami.........................S	19.—
Modni šali, barvasti...............S	9.—
Moški Hubcrtus plašči..............S	182-—
Amerayon Gabardine-Trench ... S 350.— Šport slipper iz čiste volne ... S 350.— Moške obleke z dolgimi hlačami
ali Knicker.....................S 280,-
Modne obleke, črtkaste, temne .
S 390.-
R. W. Lumberjack z usnjenim
hrbtom...........................S	150.—
Lumberjack, zelo	trpežen „Lederol” S	199.—
Modne hlače, črtkaste . . S 99.-Delavske hlače znotraj mehke .	.
Trpežne srajce,	tkane..............S
Športne srajce iz flanele, pisano kariraste . .	. .
Tople spodnje hlače in majce .
Trpežne kratke nogavice iz
bombaža..........................S
Otroške hlačke in nogavičke vseh
velikosti........................S
Moški in ženski delavni plašči, ostanek zaloge .	...
Pralna flancla, barvasta od Bahenti za obleke, vzorčasti od .
s	72.-
s	79,-
s	39.-
s	49.90
s	35.90
s	4.90
s	4.90
s	49.-
s	8.50
s	9.50
Kar mi v belih tednih nudimo, ne zmore nobeden:
Katera vest gre najhitrejši? „Warmuth je najcenejšt!”
| Posteljno bi. črtk. tkanina, SOcmšir. S 7.93 |	| Damast, 120 cm širok . . .	.	S 24,- J	| Blago za rjuhe Molino 158 cm . S 16.30 |
1 Flanelaste rjuhe 130—190, barv. S 39.90 |	| Alpska posteljnina 120 cm .	. S 15.60 {	Tkanina za rjuhe 140 cm ... S 18.20 |
Svileni damast, rožast, 120 cm	. . S 29.— Alpska .posteljnina 80 cm . . . .S 10.50 Molino posteljnina R. B. w. 158 cm S 16.30 Rjuhe za prenočišča, zelo močne, 150 cm	S 24.50	Blago za kapne 130 cm . . . . Posteljno blago, črtkasto tkano, 120 cm	 Prima posteljna tkanina, 120 cm	. S 17.50 . . S 12.90 . . S 16.80	Flanelaste rjuhe 130x220, barvaste . S 39.— Blago za zastore, rožasto, 80 cm . S 12.— Blago za zavese, rožasto, 120 cm . S 19.60 Domače brisače, nebeljene 55—100 . S 6.50
(tod vs-toni pcedft&ttfni
DIETMAR WARMUTH & CO., BELJAK-VILLACH
PRI
MAUPTPLATZ 22
Kratke vesti
Silen požar je uničil celo mestno četrt v južnokorejskem pristanišču Pusan. Okrog 60.000 ljudi je brez strehe.
Zastopniki jugoslovanske vlade se pogajajo z zastopniki Svetovne banke zaradi posojila v višini 30 milijonov dolarjev. To posojilo naj bi omogočilo izgradnjo železnic in drugih prevoznih sredstev. Lani je dala Svetovna banka Jugoslaviji posojilo v višini 28 milijonov dolarjev za izgradnjo elektrarn, premogovnikov itd.
V Zapadni Evropi od Danske in Anglije pa preko Belgije in Nemčije do juž.ne Francije je obolelo na gripi izredno veliko število ljudi. V Franciji je bolnih ena tretjina prebivalstva, to je skoraj 14 milijonov, od teh jih je dva milijona v postelji.
26. januarja t. L, so se sestali v Bruslju, v glavnem mestu Belgije, zastopniki 18 evropskih držav, da se posvetujejo o Evropski carinski zvezi. Na konferenci je zastopana tudi Avstrija.
RADIO-IGRALSKA SKUPINA V ŠT. JAKOBU V ROŽU
Radijska družina je začela delovati jeseni 1951. Znana je po zvočnih igrah narodopisnega (etnološkega) značaja, ki jih je — razen ene — sestavil dramatizator „Miklove Zale” Jaka Špicar. Obdelala je radijska družina najbolj stare in zakoreninjene ljudske običaje skozi vse leto. Da so čimbolj živi, pristni in ljudski, so vzeti običaji prav iz tukajšnjega ljudstva in govorjeni v rožan-skem dialektu.
Doslej je uprizorila šentjakobska radijska družina tele ljudske običaje: Terice, Na preji, Šartelj in krajčič, Jurjevanje, Kres, Okrog ženitovanja (3 oddaje). Na planini. Zgodovinska pa je bila in zato v pismenem jeziku govorjena Špicarjeva igra: Osojski spokornik.
Najbolj posrečena in znana je Urška Simonič kot Katra in Mina. Kljub 58 letom je živahna in dovtipna in navdušena. Bila je vneta igralka nekdanjega šentjakobskega Prosvetnega društva in je več kot 50 krat igrala v „Miklovi Zali”. Vzporedno z njo igra kot stari, izkušeni in vedno dobrovolj-ni dedej ali stric ali pastir g. Franc Isop. Igral je že več kot 100-krat v Miklovi Zali. Izseljenec v nemškem taborišču je sam sestavil burko in tudi za radio sam napisal prizor. Star je 48 let. Nadalje je še Hanzej Janežič, naslednik znanega kulturnega delavca in književnika prof. Antona Janežiča, ki je bil doma v Lešah pri Št. Jakobu.
Igre pripravlja g. kaplan Vinko Zaletel, snemanja so pa bila v kmečki hiši pri Kravcarju.
ZA KRATEK ČAS:
MENIH IN DVORNI SVETNIK
Pruski kralj Friderik II. je nekoč v šle-
KARL
PDTSCHER
konJ.Hki menai Celovec Pische dorterktr Iž Teleioi* IV 22 Prevzemamo tudi zj varovane konic ("le kila kohenu* podnev m ponoA
Koalrcia in oroMcira, Franci in Pene, vsi oiieio Km^PPŠE
Krmilna korita V različnih dolžinah iz kamenine, lasi rana, cenejša kakor lesena korita in neomejeno trajna
LORENZ NULLER
Celovec-KlaKenflirt, tVaaKgasse 14. — Telefon 47-17
KINO
ČELOV EC-KLAGENFURT Prcchtl
Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.30
Od 6. do 12. II.: „Ich hab mein Herz in Heidelberg verloren”
Stadttheater
Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 6. do 9. IL: „Caroline Chčrie” Od 10. do 12. IL: „EntfUhrt”
BELJAK-VILLACH Bahnhoflichtspiele Od 6. do 12. II.: „Samson in Da-lilach”, največji barvni film sveta. Zaradi izredne dolžine filma (3000 m) predstave ob: pol 2., y44., !4 7. in '/2 9. uri.
Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku
Od 7. do 8. II.: „Herz ciner Frau” (tudi za mladino)
Od 11. do 12. IL: „Der Richter von Colorado”
Kruh pečejo ljudje že skoraj tako dolgo kakor je star človeški rod. Vendar pa je ..umetnost” peke kruha v zadnjih petdesetih letih napredovala bolj kakor pa preje v pet tisoč letih.
MALI OGLASI
Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu ti pripomore Mali oglas v „Našem tedniku”.
ziji videl meniha, ki je jahal po cesti. „Po-glejte patra,” je rekel kralj, obrnil se je k svojemu dvornemu svetniku Iciliusu in mu je rekel: „Icilius, poglejte tja in ga skušajte ponižati.” Icilius je šel, se približal menihu in mu rekel: „Aj, visokovredni, vi jahate dragocenega konja! Toda zdi se mi, da svojega Gospoda in Učenika prav malo posnemate. Ali ne veste, da je ta jahal na oslu?” — „To je res,” je odgovoril menih, „toda kaj naj storim? Odkar je kralj povišal vse osle za dvorne svetnike, ni nobenega več dobiti!”
V UMOBOLNICI
Neki deželni knez je prišel nekoč nenapovedano v neko umobolnico. Pozvonil je in vratar, ki je prišel odpirat in ga ni poznal, ga vpraša: „Kaj vendar želite, ko tako silno zvonite?” — ..Odprite vendar, jaz sem deželni knez.”
Vratar ga sumljivo pogleda, nato pa mirno odgovori: „Le pridite, le kar naprej, od te sorte imamo notri že štiri, ki tudi pravijo, da so deželni knezi.”
iimuiimiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiimiiiiiinmimiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
oddate v cacUu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
8. februarja: 7.15 verski govor — zborni koncert. — 9. februarja: 14.30 tedenski pregled — mojstri besede (Petrarca). — 10. februarja: 14.30 zdravnik — skladbe za klavir. 18.30 literarni večer. — 11. februarja: 14.30 za kmeta. — 12. februarja: 14.30 pesmi. —. 13. februarja: 14.30 po svetu (Francija). — 14. februarja: 8.45 za naše male — šport. 18.30 čudoviti doživljaj (zvočna šaloigra). — 15. februarja: 7.15 verski govor — glasba.
LJUBLJANA (val 202.1, 212.4, 327.1 m)
Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmetijski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 — Vsak dan ob 19-00 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
TRST II. (306.1 m ali 980 kc sek)
Dnevne oddaje: 7.15—8.30, 11.30—14.45, 17.30— 24.00. — Ob nedeljah: 8.00—24.00. — Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. - Ob nedeljah 8.15, 12.45, 19.45, 23.15.
6. februarja: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Kraji in ljudje. 20.30 Tržaški kulturni obzornik. 21.15 Zgodovina pomorstva. 21.30 Koncert Vide Jagodic. — 7. februarja: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Pogovor z ženo. 21.00 Malo za šalo — malo zares. 22.30 Koncert violinista Alberta Dermelja.
PARIZ (val 30.17 in 41.89 metrov)
Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura”, (val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
VABILO
Na Radišah bo v nedeljo, dne 8. februarja, ob pol 3. uri popoldne v dvorani pri cerkvi igra „Divji in nedeljski lovci”. K obilni udeležbi vabijo igralci.
VABI L O
Na pustno nedeljo, dne 15. februarja, priredijo gojenke kuharskega tečaja v Do-brli vasi celodnevno razstavo. Popoldne je kulturna prireditev v Narodnem domu v Dobrli vasi.
Vabijo gojenke
.............milili...............im....
VlSAVfS
..Povejte mi, prosim, kje je tukaj Višavi* (izgovori: vizavi).” — „To je tam na drugi strani, ljuba žena.” — „Ah, tam sem tudi že vprašala, pa so mi rekli, da je tukaj, na tej strani.”
V mislih
„Vi ste se pač šele v poznejših letih odvadili kajenja, gospod profesor?” — „Ah ne, jaz sem že kot nekadilec prišel na svet.’'
URE in POROČNE PRS TANE proda jam po najnižjih cenah ali zamenjam za staro zlato in srebro
F. KARNER
urar in zlatar CELOVEC, BURCGASSE 8
Kuf
lepe oblike in poceni v veliki izbiri
BELJAK
tf»ll«n*ratr. 1

Najlepše darilo za vsako priliko je kolekcija
d(&c&
in
pcaktCuia
UuUadca
FRANCOSKO - SLOV. SLOVAR IN RAZNE LEPOSLOVNE KNJIGE
Naročite takoj pri upravi ..Našega tednika” pod značko »Kranjski Janez”.
Kupujte predvsem pri trgovcih, id ^ tuiui
Liri tzbaja vsak čeutek. — Naioča pod naslovom „i\a$ ictiutk Celovec Viknm^ei King	NaioOnu«* mcneCiio 3 UL, la mozeimivo 4 dolarje lemo LaHiiuk id izdajarclj Narodni svet ltoio4k.i£;
Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska uakama Družbe 8%. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktrmger Ring 26. — Tel. žtev. uredništva in uprave 49-58. — Poštni &?k«ž«ni urad štev. 89.79o