Številka 257 TRST, v sredo 16. septembra 1906 Tečaj XXXiil IZHAJA VSAKI DAH — »k Md«!|ah la praznikih ab 5., afc paaadeljklliafc t. ijvtrftj, PMtDlIne Uct. te prodajajo po S nv6. (€ stot.) ▼ mnogik ft»fc*karn»h v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, S*. Petru, fastojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Vljd, Dorcbergu itd. Zastarele Itav. po 5 nvč. (10 stot). 94LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ ftirokosti 1 3ek»&e. CENE: Trgovinske in obrtne oglaee po • at. smr, -csssrtoJce, zahvala, poslanice, oglase denarnih zavodov po HO it mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka vrsta K 2. Mali oglasi po S sto t. beseda, naj-»jtr; pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratai oddelek uprava t*. — Plačuje se izkljnfino la upravi „Edinosti". OlasHo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti >© moć I HAROČNINA ZNAŠA A vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; u* as- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne oiLra. laroklu m m«a*lj«k» ls4*nj* ,J2DI*08T1" at«.n« : »»i** ■ uta* x 5-30. p »i ista a so ■ ▼al dopisi naj sa pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma aa aa sprejeiaaje la rakopit! •• aa vraSaJa. Naročnino, oglasa In reklamacijeje po&iljati na opravo lista. UREDNIŠTVO t aHca Giarglo Galatt! 58 fN*.-odnt d*n} Izdajatey in odgovorni urednik ŠT KFA.>* GODI N A. Le-stnUl konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^a lista .Edinost" v Trstu. uL Giorgio Galti št. 18. Pafftna-kraallalbil raiun It 841 652. TCLtFOM It 11-57. 9M BRZOJAVNE VESTI. Otvoritev deželnih zborov. CELOVEC 15. Deželni zbor je danes ^opet pričel s oje delovanje. GRADEC 15. Deželni gUvar gref Attems le dates cb navzočnosti vladnega zastopnika n&mestni§ktga podpredsednika dr. Netoliczke otvoiil 4. za-eda.rr.e y. deželnozborske periode. — Ko je bil rešen dnevni red, so bile fvrefcitane došle ulrge, med katerimi se med drugim nahaja prediog socijalnih demokratov, v katerem se pozicija deželr.i cdbor, da pro restira pri vladi oziroma pri železniškem mi-nifc^erfrtvu proti nameravanem povišan'u oseb-rih in tovornih t ari lov na južni železnici. Sicven<-ki posiauci so irterpelirali deželni *dbor, zakaj ni hotel dati nekemu slovenskemu planinskemu društvu podpore. Prihodka seia jutri. S0LN0GRAD 15. Deželni zbor seje danes sestal, LVOV 15. Deželni zbor je počel dtnes 9?oje delovanje, PRAGA 15. Danes je bil otvorjen češki deželni zbr.r. PRAGA 15. Na otvoritvi češkega deželnega zbora je ramestnik naglašal, da zamore delovanje deželnega zbora biti le tedaj plodonosno, ako je preveja duh miru. Vlada =: ji na nepremakljivem stališču nepristranosti in pravičnosti in porabi vsako priliko, da posreduje in dela na to, da pride v jezikovnem vprašanju do premirja. Sestanek Aehrenthala z Izvolskim. DUNAJ 15. M ni*ter za unanje stvari bsrcn Aehrenthal se poda ob 3. uri popo* Injne v spremstvu barona Gaggern obiskat grofa Berchtolda v Buklavo. Tja je povabljen tudi sekcijski načelnik v ministerstvu za znanje Btvari grof Pavel Esterhazy, kamor ae poda skupno z ministrom Aerenthalom. OGKSKOHRADIŠ^E 15. Minister za .matije stvari baron Aehrenthal je z brzovla-kom prispel semkaj ob 5. in pol uri popc-?udne in se je v kočiji odpeljal v Buhlavo,— i*toča?no je ruski minister za uusnje stvari iz Brna prišel v Nemotic ter se je preko ioričana odpeljal v Buhlavo. Ministra se jutri ob 7. in pol zvečer z brzovlakom odpenjata ca Dunaj. PRAGA 15, Ruski mini&ter za unaaje stvari Izvchki je dane3 predpoludne odpotoval v Buh-avo na Moravskem. Vojaške vaje na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 15. Cezarje odpotoval v Vesprim ob 1.30 uri popoludne. VESPR1M ir>. Dne 14. t. m. sta prispeli obe stranki v določene jim prostore. Dne 15. t. m. bodo čete počivale, vendar pnfcue že ob uri zjutraj vojno razmerje. Ob tej uri pričnejo s^oje delovanje patrulje :n posamični oridolki. VKSPR1M 15. GVsar je prispel semkaj ob 4, uri 30 minut. Prebivalstvo je cesarja navdušeno pozdravljalo. j VE SPRI M 15. Nadvojvoda Fran Ferdinand, kateremu ie cesar poveril vodstvo voskih vaf, je s svojim vojaškim spremstvom prispel ob 9. uri v Hajsnesker, kjer je nastanjeno više vodstvo vojaških vaj. Vojvoda d' Avarna ostane na Dunaju. DUNAJ 15. „N. Wiener Tagblfttt" po-! roča iz Rioca, da italijanska vlada ne name- ! rava premestiti vojvodo d Avarna v Berolin ter imenovati poslanikom na Dunaju vojvodo Fra630-Dentice. Srbski cerkveni kongres. KARLOVCI 15. Srbski cerkveni kongres &e je danes zopet sestal. Kolera. PETROGRAD 15. Včeraj je za kolero obolelo 139 oseb; umrlo jih je 30. Doslej ie obolelo 354 oseb. PETROGRAD 15. Od 10. avgusta do 4. septembra je v Petrogradu obolelo za iolero 401 oseb, umrlo jh je pa 98. Taifun. VLADI'VOSTOK 15. Že štiri dni raz-' aaja v Nikolsku taifuu. Ozemlje ob reki Usuri te vsled silnf^a deževja poplavljeno. Nizozemska zbornica. HAAG 15. — Zbornica je bila dane9 »fvorjena s prestolnim govorom, ki ga je Prečital minister za notranje stvari. Kraljica ni m^gla priti na otvoritev. Bolgarska-turški spor. SOFIJA 15. Vest, da ni bil bolgarski diplomatični agent Gtšov povabljen na banket v Jildiz, je vzbudila tukaj veliko senzacijo, ker se smatra kakur žaljenje kneževine. Vsi listi se bavi j o s tpm slučajem, ne da bi §e izrazili o eventuelnih posledicah. Oticijozni list ^Vremea upa, da bodo mladoturški krogi ta spor km.tlu poravnali na zadovoljnost Bolgarije. Oticijelni krogi se kažejo mirni in koncilijantnr. Iz Turčije. CARIGRAD 15. Štrajk na anatolski železnici traja dalie, ker ni še odgovora upravnega sveta družbe o izidu pogajanj med ravnateljstvom in uslužbenci. Odgovor ee pričakuje še danes. Nadejati ee je, da štrajk jutri konča. Zrakoplovstvo. BEROLIN 15. Balon „ParsevaP se je pod vodstvom stotnika Kehler-ia dvignil v zrak, kjer je vozil 10 ur. Kmalu potem je šel v zrak vojaški zrakoplov in se je okolu 11 ure prikazal nad „Lipami", kjer je manevriral. Po dveurni vožnji se je spustil na zemljo na Tegelskem strenšču. IZ MAROKA. 3AN SEBASTIAN 15, Španski odposlanec je odpotoval v Tauger z naročilom, da prizna Mul*-j H^fiđa. PARIZ 15. V Pariz došle vesti konsta-tujejo, d* je vsebina francoskc-španske note napravila v različnih državnih pisarnah izvrsten utis. PARIZ 15. Listi splošno izražajo svoje zadovoljstvo o fraucosko Španski noti. Dunaj 15. Danes je bil otvorjen mednarodni kongres astronomov. Praga 15. Trgovski minister dr. Fied-ler je popoludne odpotoval na Dunaj. 0 pomenu trgovine za naš narod. Predaval gosp. državni poslanec dr. O t o k a r R Y b a f dne 13. t. m. v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu. Veleapoštovano občinstvo! Naprošen sem bil od pripravljalnega odbora trgovcev-jestvin-čarjev, da bi predaval o važnem predmetu: ..Pomen trgovine za naš narod*'. Tej želji se odzivljam drage volje. Ni mi pa dovoljeval ča3, da bi priredil kako korenite-znanstveno, z bogalimi statističnimi podatki opremljeno razpravo. Nu, tega menda tudi prireditelji sami niso želeli, marveč mislim, da je bil njihov namen, da tu v priprosti poljudni be-Bedi spregovorimo nekoliko o važnosti in pomenu trgovine sploh in za naš narod v Trstu še posebe. Spremembe v gospodarskem družabnem redu. Slavno občinstvo! Sedaj vladajoči kapitalistični gospodarstveni in družabni red je sicer v minolem stoletju izlasti s pomočjo velikanskih čudovitih izumov i a iznajdeb povzdignil človeško družbo na tako visoko kulturno stopinjo, kakor je ni doaegla nikdar prej, no, kakor ima vsaka stvar na tem svetu tuii svojo senčno stran, tako je tudi kapitalistični razvoj imel za posledico tudi pc-ojštreno nasprotstvo mej posamičnimi razredi človeške družbe. Čudovito zboljšanje komunikacijskih sredstev (železnice, parobrodi), vedno množeča in naraščajoča velika in nova industrijska podjetja, tovarne, nakopičevanje velikanskih ka-pitalov in njihova poraba za povzdigo industrije in trgovine so spravljala v trgovinska in industrijalna središča, v mesta, vedno veča množice ljudstva, tako, da štejejo največa mesta danes na milijone ljudij. To nakopičevanje mnogih ljudij ua malem prostoru, to velikansko naraščanje prebi valhtva je imelo za posledico podraženje vseh življenskih potreb, izlasti živil. Tudi so iznajdbe vzbudile razumevanje za nove potrebe, o katerih ni bilo poprej niti pojma. To pa je zopet provzročilo željo po pridobivanju kolikor možno velikih denarnih sredstev ■ in ker je bilo to možno le z izkoriščanjem drugih, pooj stro val se je vedno bolj e k z i -s t e n č n i boj, ki se je kmalu razvil v razredni boj, to je: boj mej posamičnimi razredi; in konkurenčni boj: boj posamičnikov v istem razredu. Razredni boj in deloma tudi konkurenčni boj »ta spravila raziične stanove na misel združevanja, organizacije raztresenih sil : delavske organizacije, organizacijo uradnikov, sedaj tudi trgovcev, obrtnikov. 0 trgovini v obče. Nam se je danes baviti s trgovino, to je s posredovalnico mej producentom in konsumentom. Direktno občevanje mej pre-ducentom in konsumentom je danes nemožno. To je bilo možno v tistih starih patrijarhalnih časih, ko so ljudje imeli ie malo potrebe, ko so se te potrebe omejevale na najprimitivnejša živila, orodja in primitivna oblačila. Čim pa so se potrebe ljudstva razmnožile in ee je pomnožilo tudi ljudstvo, morali so nastopiti posredovalci. Dane* pije Že vsaka kmetica svojo kavo, vsak delavec nosi bombaževo obleko. To ne raste pri na«. Zato morajo biti ljudje, ki posredujejo. Kdor vidi glavno nalego narodnega gospodarstva v produciranju blaga, robe, ta poreče : trgovec ne producira blaga, temveč posreduje le promet z blagom in radi tega so nekateri nacijonalni ekonomi, takozvani fizijokrati, trgovino označili kakor neproduktivno vejo narodnega gospodarstva. Fizijokrati (Quesnay in Gournay) učili so, da edino le narava s pomočjo človeškega dela producira vrednosti, vsled tega daje le poljedelstvo produktivna obrt. Temu nasproti je industrijalna šola Ad. Smitha priznala trgovino za isto-tako produktivno kakor poljedelstvo in industrijo, a merkantiii-stična šola jo je smatrala za najbolj produktivni del narodnega gospodarstva. No, v ta prepir ee nočemo spuščati, ker to je ravno tako, kakor da bi se prepirali, kaj je bolj potrebno človeku : ali srce, ali glava, ali roka — vsi udje so potrebni. Nam zadostuje konstatacija, da je trgovina potrebna. A ne samo za konsumenta je potrebna trgovina ampak tudi za producenta. Omenil sem poprej izmenjavo produktov v stan časih. Tudi danes še nosijo kmetje v bližini mest majhne svoje pridelke (kokoši, i jajca, sadje itd.) na trg in prodajajo naravnost konsumentom. A kaj naj bi delali daleč bivajoči kmetje ? Kaj bi počeli z glavnimi pridelki (žitom, volno, ječmenom za pivo) ? I (Pride še.) WHI. glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metodija v Ruju. Iz tajnikovegu pornčila posnemamo: Sovražne napadalne organizacije rastejo lin km8lu bo ves nemški svet organizirati v leno močno falango proti Slovanom. Toliko hujši mora biti naš odpor. Naša družba se 3e ie v zadnjem poslovnem letu dvignila toliko glede šolstva, kolikor glede organizacije same. Vrtcev je 15 s 17 oddelki; šol pa 5 z 19 razredi. Šolski vrtci so potrebni izlasti v obljudenih industrijalnih krajih. Tu so vrtci se ci jalna potreba. Krepka je naša pozicija v Trstu. Število otrokov v tamošnjih naš.h šolah raste tako naglo, da ga družbine^ gmotne razmere ne morojo dohajati, V naših tržaških šolah je bilo letos 787 otrok, in sicer 390 dečkov in 397 deklic. Na deški šoli, katero vodijo pc-Bvetne moči, je bilo 8, na dekliški 5-razred-nici, ki je pod vodstvom Šolskih sester, pa 6 oddelkov, Deška šola ima 2 paralelki I. razreda in 1 II. razreda. Sole so nameščene deloma v našem šolskem poslopju pri Sv. Jakobu, deloma v ulici Chiarbola, deloma pa v ulici Sv. Frančiška v sredini meBta v pa-|lači tržaške trgovske obrtne zadruge. V tem t poslopju se otvorijo bodoče nove vzporednice. I Učni in narodni vspehi naše tržaške in še prav posebno deške šole so prav »ugodni, tembol*, ker je družbino učitelj-fstvo delovalo tudi izven šole. Za tržaško ^šolstvo nampač nesme biti žal [nobene žrtve, ker niso vspehi nikjer drugod tako jasni in lepi, kakor ravno v tem mostu naše bodočnosti. Vsa hvala gre tržaški podružnici ia vodstva tržaških Slovencev, osobita pa tudi trgovako-ebrtni zadrugi, ki je z nakupom palače v ulici Aquedotto omogočila krasen razvoj našemu šolstvu v sredini mesta. Poročilo tajnika g. drs. Gregorja Žerjava je bilo vsprejeto z velikim navdušenjem in- pohvalo, ki je dobila posebnega izraza v ! izjavi g, župnika Treiberja iz K o | r o š k e da je družba zdaj v boljših, delavnejših rokah, nego je bila preje 2n da (bodimo glede družbe sv. Cirila in Metodija le narodnjaki, vse drugo pustimo na stran! Vse odstranimo, kar nas loči in porabimo vse, kar nas druži. V boju za procvit naše šolske družbe bodimo edini! Te besede vrlega župnika so vzbudile pravi entuzijazem in jih priporočamo v resno razmišljanje vsem njim, ki uprizarjajo divje gonje proti družbi, češ, da je liberalna. G. župn'k Treiber je tudi naglašal, da ni res, da bi na Koroškem naša stvar nazadovala. Priporočal ie ustanovitev narodnega obrambenega druStva. Priporočal je druibi koroške Siovenco in izlasti šolo v Velikovcu. ! „ G. dr. Roziua se je zahvaljeval dru. Žerjavu na krasnem poročilu in je predlagal, da se zopet oživi slovensko obrambeno društvo in da se ustanovi javni slovenski posredovalnici : eno za nakup zemljišč, drugo kakor posredovalnico za družb?. Prav je, da S", družba tako zavzema za južno periferijo, ali pozabiti se ne sme tudi na severno. Pri- poroča zato, da se ustanove nekateri otroški vrtci v industrijalci mariborski okolici. G. predsednik „Prosvete", juriit Traui-puš, je v precej dolgem govoru priporočal resoluciji, ki zahtevata : 1.) da vodstvo izdela nova pravila in jih pcšlje podružnicam v pretres, in 2.) da družba nastavi potovalne učitelje. Govoril je tudi ravaatelj Lspajne, ki je priporočai, da se peve vsemu svetu, kake krivice se nam godijo. In kjer se nam godijo take krivice, naj se protestira potom vseh instanc. Osobito je priporočal juristom, naj preiskujejo, kje se nam krivice gode in naj se potegnejo za naše pravice. Dr. Dereani je toplo priporočal družbi izlasti Kormic in Gorico, kjer nematvo precej napreduie. Tu obračunamo z Italiiaui v doglednem časi, dočim bo proti Nemcem teža borba, ker bodo podpirani od Nemcev iz rajha in tudi od naše vlade. Proii torej družbo, da se zavzame za to važno postojanko Slovenstva. Gospića Gregorič iz Skednja je slikala tamošnje razmere, ki so precej žalostne. Ita-lijanstvo in neništvo pritiska na to n&.so še pred malo leti čisto slovensko va?, Kraj je jako industrijalen in je zato jako potreben šolskega vrtca tembolj ; ka imajo že Nemci in Italijaui tamkaj svoja bogato podpirana vrtca. Čudi se, da je letos družba nakazala našemu vrtcu v Skednju tako malo podporo. Omeniala je, da je Gospodarsko društvo v Škednju nakupilo neko iišo, v kateri se sedaj nastani otroški vrtec, Stroški bodo veliki, Zato prosi podpore in to izlasti še zato, ker se je tam ustanovila podružnica ki bo dona-šala družbi razmerno lepe dohodke. G. dr. Kukavec je priporočal, da dru/ba otvori V. razred slovenske gimnazije v Celju. Predsednik in tainik sta odgovarjala na vse te želje in obljubila, da bo istim po možnosti ustreženo. Glavne podatke iz poročila blagajnika g, notarija Hudovercika smo že priobčili. Blagajnik ie pohvalno omen al, da je v nabiranju prisoditi prvenstvo tržaškim podružnicam, ki so dopc slale riajveče svote, (v katere pa ni prišteta še svota. 1750 K, izročena na glavni skupščini po tajniku odbora mladine kakor polovični čisti dohodek velikega plesa dne 9. februvarja.) Tudi poročilo blagajnikovo je bilo vsprejeto največim zadoščenjem, ker priča, kako lepo se je razvijala družba v minolem letu. Kajti bilanca izkazuje letos — vkljubu temu, da so stroški jako narasli — prebitka 9683 K 57 stot in se je društveno premoženje pomnožilo za celih 23154 K 38 stot. Ta vspeh je pač najsiiajneji dokaz, da je bil nov kur z v družbi le-tej le v največo korist in da so desavuirani vsi oni strankarji ki so vsled dogodkov na lanski skupščini prorokovali družbi razpad in smrt. Ob točki „raznoterosti" je nadučitelj g, Pesek priporočal imenovanje potovalnih učiteljev, na kar je skupščina v smislu tega predloga in resolucije predsednika „Prosvete" sklenila, da je imenovati jednega potovalnega učitelja. Volitev novih odbornikov, nadzornikov in razsodnikov ee je vršila per acclamationen in popolnoma gladko. Vsi so bili soglasno izvoljeni. Zborovanje je bilo zaključeno cb vse-občem rodoljubnem zadovoljstvu. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Iz Zadra poročajo: Namestnik Nikola Nardelli se je povrnil semkaj ter je prinesel seboj elaborat glavnih načel za rešitev jezikovnega vprašanja. Namestnik Nardelli se je pismeno obrnil na državne poslance, naj odpošljejo dva ali tri zaupnike, s katerimi hoče pretresti elaborat. Sloga Čeških strank in Slovenci. Če&ki narodni svet je poslal vsem češkim strankam poziv, da v vseh narodnih vprašanjih postopajo složno in solidarno. Tako na Češkem, kjer je strankarsko življenje globoje in izraziteje diferencirano po političnih na čelih nego pri nas. In možje, ki sede v narodnem svetu so gotovo možje principov^ vendar se ne boje, da bi njihove stranke s tem, da so za složno postopanje v btrogo narodnih, vsem skupnih stvareh, kaj žrtvovale na slojih načelih. Će je to v Cehih možno in če smatrajo tako Bkupno nastopanje za potrebno, ko je vendar češki narod Številno, kulturno, politično in gospodarsko vse drugače situiran, nego naš slovenski narod, zakaj ne bi bilo to možno tudi pri nas, oziroma v naši osrednji pokrajini, ker ta prihaja glede našega stran-karstva v poštev ? 1 In ali ni z ozirom na naš prekerni položaj naravnost zločin na na- Stran II »EDINOST« štev. 251 V Trstu, dne 16. septembra 190S rodovi bodočnosti, (ako se tako trmoglavo odklanja tako skupno delo, kakoršnje ni za □as le krvavo potrebna, ampak naravnost živ Ijensko vprašanje. Ali ie zastonj tako govoriti ljudem., ki sa zasiepljeni od strankarstva in nekršćan skega sovražtva in ki jim je strankarski interes njihov — malik ! Miljukov o Bosni. Voditelj ruske ustavno - demokratične stranke Pavel Mljukov, ki se je te dni mudil v Zigrebu, se je nasproti nekemu novinarju izjavil nastopno : Bosenski problem je, kakor tem se osebno prepričal, zelo kompliciran. Vprašanja ni tako lahko rešiti, kakor se zdi na prvi pogled. O kaki aneksiji ne more po mojem mnenju biti govora dotlei> dokler je v veljavi bero-1 i n k i dogovor. V tem oziru menim, da je popolnoma brez upliva, se li deželo anektira, ali ostane samo zasedena. To je po mojem razumevanju popolnoma postransko. Ustavo ie možno dati tudi vojaško zasedeni deželi. Prepričan sem. da minister Burian to vprašanje resno proučava ia da je gotovo reši v pravičnem Bmislu. Hrvatska. Srbske zastave prepovedane, madjarske dovoljene. Iz Zagreba poročajo: Okrajni predstojnik v dvoru Čordašić je prepovedal v svojem okraju razvijati srbske zastave razun na pravoslavnih cerkvah ter lih je proglasil protu-zakonitimi. V isti odredbi pravi, da mora na skupnih uradih viseti madjarska zastava. Ogrska. Za splošno volilno pravico na Ogrskem. neka 80r0dnica po dovrSeDem s]aynostnem Socijahstična stranka na Ogrskem je raz- go?oru povedala gostom, kako so varani in poklala po vsej dež-li proglase, v katerih po i da si obrazov, ki so jih delali prireditelji, ni življa narod, da pošlje v Budimpešto k mi-, možno z lep* misliti. Disterskemu predsedniku dr. Wekerlu in pred-j Qd nft ^^ Slovenčevo% da se sedmku zbornica deputacije ki naj z ozirom' Godiaa_Vrdeliski oi rodir v tisti hiši, na kana pred3toječo otvontev državnega zbora zz- ^ ge . '08tavila spominska pl,§ča, je ntevajo peaenie splošne volilne pravice. uosiej, ^^ ,až na katero ni treba reagirati. Pri-se je pniavilo 33 deputacij. „J dodajemo le malo pripombo. Kar se fcče na- Med temi je tudi deputacija iz To-ok ^ ' ^ žen,ke/kf1e „Slovencu« autori-St. Miklosa. obstoječa iz 200 volilcev 48-ške ^ bi edinQ rimerentt od da bi s ranke, nezadovoljnih s sedanjim vodnom ^dali> kakemu JIoveku ;e ta ženska sestra, Mrnf P C,J0 P ? ; ni dvoma, da jej je od tega človeka došla - po... oz« | inspiracija. Ali nočemo pripovedovati tega, Isti poslanec skhče sredi oktobra v ae- kerPnamJ to ZRbraniu1e dolžno spoštovanje do geJm velik ljudski shod, na katerem bo go- obče 8poštovane družine, kateri je ffnril nrriM n nnilnamn rintamn « vn i m rf.. * . . . ' ___" voril proti pluralnemu zistemu v volilni reformi. Rusija. Vseslovanska konferenca v Pragi. tisti človek zasekal krvave in nepopravljive rane. Čestitamo „Slovencuu na takem zavezništvu ! A za pošteno narodno stvar je to le dobro, ker od lista, ki se nahaja v taki družbi, se mora z gnjusom obrniti v3e, kar je Iz Varšave poročajo: Vseslovan»ka kon- pri Sv. Ivanu dostojnega! Terenca se sestane že letos meseca decembra; ^Slovenec" pravi, da je bil pokojni Go-v Varšavi. Na tej konferenci se bo odbor,1 dina-Vrdelj ski jako pobožen mož. Res je! izvoljen v Pragi, posvetoval o ustanovitvi vse- flfj moremo povedati Se več. Pokojni Godina-sJovanske banke. J Vrdeljeki je celo potrosil 800 goldinarjev za Odpravljeno vojno statije. j poprave v stari cerkvi pri Sv. Ivanu. Tem Carskim ukazom je 7 pokrajinah Balti- veča drznost je od strani „Slovenca" da nagega morja odpravljeno vojno stanje in na-! P*da prireditelje slavnosti, češ: mesto sv. domesčeno s stao]em ojačanega varstva. j maše so priredili ples. Skrajna drznost je v ! prvič za to, ker oni sami radi umazane atran- Drobne politične vesti !karske korUti p™6^0 Pleae cTel° v sv- p°®tu ■ ! in vabijo na te plese tiste široke mase, o ka- Iz črnogorske knežje r o d bine.' terib govore, da jih hočejo vzgajati na kr-Kneginja Natalija, soproga kneževića Mirka, j ačauaki podlagi ! Nesramna drznost od strani je povila dečka. j „Slovenca" je pa to tudi za to, ker je bila Odnošaji med egiptovskim ozirom na notorično pobožnost in požrtvoval-kedivom in agleško vlado postajajo n03t pokojnika v cerkvene namene, v prvi vsak dan liladneji, izlasti, odkar je bil Ke- yr8ti njihova dolžnost, da s cerkveno slav-divo v Carigradu. V prvi vrsti obstoje razlike nostjo proslavijo spomin pokojnega odličnjaka. mišljenja v pogledu egiptovske ustave, Lon- Vendar niso poskrbeli — kolikor je znano ooaski politični krogi nočejo ničesar znati o Svetoivančanom — niti za eno tiho mašo ! ustavi, dočim je K-dive za ustavo. Pokojni Godina-Vrdelj ski je bil notorično po- Evharistični kongres v Lon-, bržen mož. In vendar so ravno oni, ki jih donu. Iz Londona javljajo: V nedeljo sej „Slovenec" proganja s svojim strupom, pro-]e povodom evharističnega kongresa vršila; siavili pokojnika. cerkvena procesija, ki je minula brez vsakega i Kakova je morala iz tega dejstva ? Ta-le : incidenta. J»a procesiji se m nosilo sv. Kešnje Da znft^0 naSi EOmifiijeniki biti objektivni, da Telo, kakor so bile tudi izključene vse veče: ne cdrekaj0 za8lag nikomur, naj je katerega-cerkvene ceremonije. To je posledica sklenje-l koii politienega mlšljenja, da torej — z eno nega dogovora med veetminster^kim nadškofom; be_edo _ nisQ nikaki slepi faQfttikjj kakoršni so m mimsterstvom. Radi tega so katoliški. ^lovenčevci". Da .mi čcstimo in slavimo tudi *rogi vrlo czlovoljem. ? pobožne može, ako imajo zasiug za svoj na- ___1 — 1______uvalili ' Tolr! i»s ^tntl nega predsednika višjega deželnega sodišča, f Vse se maščnje. Bilo ie ravno pred me-dr. Adalb^rta Gertscher, k zadnjemu \ sečem dnij, ko je „Piccolo" kaj škodoželjno, počitku. Že zjutraj je radi pogreba prišel zzlobnostjo poročal o prihodu puljske podruž-drugira dunaiskim brzovlakom pravosodni mi- niče N. D. O. na veliko slavno9t dne 9. av-nister dr. Fran Elein. Sprejeli so ga na gusta. Natvezal je svojim lahkovernim čitite-postaji namestnik princ Hohenlohe, žu-lijem daje izstopilo iz posebnega vlaka le pan dr. Sandrinelli, dvorni svetnik -•-»-'---» ~~ " L e 11 i c h, višji državni pravdnik Chersich, dež. sodoi svetnik dr. S t e g ii in tajnik dr. R i n a 1 d i n i. Popoldanskega sprevoda so se vdeležili zastopniki vseh državnih, mestnih in vojaških oblasti. Dolgo vrsto pogrebnih gostov so otvorili tržaški župan, dr. Sandrinelli, njemu na desno namestnik princ H o h e n • lohe in na levo pravosodni min. dr. Elein. Zlasti v mnogobrojnem številu je bil zastopan stan sodnikov in tržaški odvetuiški bureau s predsednikom odvetniške komore, dr. Ricchetti-jem, na čelu. V tej skupini smo tudi zapazili drž. poslanca dr. Rjrbara in druge slovenske odvetnike. Defacis naslednik Gertscherjev ? Praški „Narodni Li8ty"* poročajo, da bo naslednikom pokojnemu predsedniku višega sodišča dr. Gertscheriu imonovan predsednik deželnega sodišča Defacis. Perfidija — „Slovenec" je tvoje ime! V svoji sobotni številki piše „Slovenec": TVzaŠki narodnjaki so spomin pred 100 leti na Vrdcli pri Trstu rojenega pesnika rodoljuba Josipa Godina - Vrdeljskega, ki je bil silno pobožen mož, proslavili na ta način, da so mesto sv. maše priredili ples in, kar je tudi unikum, spominsko ploščo rojstva vzidali v hišo, v kateri Josip Godina-Vrdeljski ni bil rojen, in sicer zato, ker je prava rojstna hiša preveč vbega za tržaške fra-karje". Eončno omenja še „Slovenec", kako je Dnevne vesti. rod, ako so češčenja vredni ! Taki so tisti ljud e, ki jih „Slovenec" razkričava za liberalca Odličen gost. Včeraj zjutraj je prišel iz; 10 brezverce. Gorice v Tr;t Rus grof Bobrinski, po-S T svoji širom vse Slovenije znani brezo-tlanec ruske dum? ia našim čitateljem dcbro' braznosti trdi „Slovenec", da so slavnost Go-znaoi govornik na vses'.ovsnski prt&ki konte-; tiioe - Vrdelj skega priredili tržaški frakarji. renči m na zadnjem časnikarskem kongresu v Ljubljani, kjer se je izkazal pravim apostolom slovanske ideje sploh in zlaeti rusko- 306 izletnikov. Kaj de, Če se je za celo stotino zmotil v štetju, da potolaži svoje razburjene kričače. Saj druzega slabšega se ni mogel izmisliti. V paralelo k temu s rominjamo, koliko časa so bobnale in vabile vsetržaške italijanske novine na veliko Dantejevo slavnost. Ia vedelo se je, kako gre Lahom pri tem „pije-tetuema romanju vse na roko. L!oyd je dal gotovo prav po ceni lep vel>k parnik na razpolago (kakor vselej, kadar gre za neslovan-ske goste ; spominjamo le svoje doij Ricciotti Ganbaldija in razne prilike, ko ae je na slovanske žurnaliste — pozabilo !) Dalje govore, da je pobožnim romarjem slavna pomorska vlada spregledala običajno prhtaniščno pristojbino (samo par sto kronic.) Tudi ni primanjkovalo — kakor so govori — brezplačnih voznih listkov. Za komoditeto in ves drugi komfort je bilo gotovo najbolje preskrbljeno. In glejte: sam „Ptccolo", ki gotovo takrat ni znižal števila, priznava kratkomalo, da jih je odpotovalo 310, a to po dolgi agitaciji : dobro situiranih, neodvisnih ljudij, ki so šli vendar poklanjat svetovnemu geniju vseh vekov Danteju dar peterih neodr3Šenih pokrajin !! Ob taki svečanosti, po taki agitaciji, ob tacib udobnostih in ob tolikem bogatstvu v Trst bi bilo pač, tudi 1000 romarjev premalo. — Kako vse drugače se nam torej kaže požrtvovalnost naših siromakov, puljskih — zavednih delavcev, ki so si gotovo morali od ust odtrgati za pot (in to dve noči) lena razvitje svoje zastale!! A prišlo jih je več takih priprostih delavcev v Trstu, nego je šlo tržaških bogatašev v Ravenno na toli izredno svečanost. Tako se maščuje nad „Piccolom" tista njegova zlobna opazka. C. kr. namestništvo. Gosp. namestnik princ Hohenlohe se je včeraj zjutraj vrnil s svojega dopusta ter je prevzel namestniške posle. Isto tako se je včeraj povrnil na svoje mesto namestniški podpredsednik dr. grof Schaffgotsch. Shod vinogradnikov. Iz okolice. Čitali smo v nedeljski „Edinosti", da naša nKmet'jska družba za Trst in okolico" sklicuje za prihodnjo nedeljo dne 20. t. m. shod vinogradnikov v prostorih „Narodnega doma" ▼ Trstu. Prav je to, saj shodi, posebno gospodarski, so vedno potrebni, ker so poučni in koristni, kajti marsikatera dobra misel se sproži in vresniči ob takih prilikah. — Okoličan »ki vinogradnik trpi v resnici veliko kri?ico, da ne more svojega pridelka spraviti v denar kar najbrž možno in po povoljni ceni. Do sedaj so bile „osmice" dovoljene 1 e domačim pridelovalcem vina in to 1 e za svoj lastni pridelek. In to je bilo v redu. Sedaj se pa to dovoljuje ptujim ljudem, da ptuja vina razprodajah po „csmicah" pred durmi domačih pridelovalce t. Mi zahtevamo, in to po vsej pravici, da se, dokler imamo domačaga vina v kleteh, ne sme dovoljevati ptujcem, da svoja in najbrž tudi nakupljena vina prodajajo nadrobno po naših vinskih krajih. Da semkaj v nato okolico postavljajo ptujci svoja skladišča vin in da jih prodajajo na debelo (nad 56 litrov), tega menda ne bomo mogli zabraniti; a da se jim dovoljuje tudi nadrobna razprodaja po „osmicah", to nikakor ni pravično iu se mora odpraviti. Tržaški okoličan, izlasti oni iz VI. okraja, ne more zaradi neugodne lege svojih vinogradov po ttžko pristopnih in strmih breži-n&h in zaradi previsokih mezd poljskih de-lavcov, nikakor tekmovati v vinskih eenah z Istrani ali Goričani, katerih obdelovanje ne stane toliko ; zato bi moral v konkurenci pod-leči, ako se temu ne opomore. Zato je popolnoma opravičeno in pričakovati je, da so bo razprodaja po „osmicah" v njegovem kraju dovoljevala le domačinu, za njegov lastni pridelek. Ptujci naj se zadovoljijo s tem, da se jim dovole skladišča za razprodajo na debelo in to le takrat in tam, ko ni več domačega pridelka. Prav in potrebno je torej, da ae prihodnjo nedeljo zberemo v obilnem številu na shodu vsi domači pridelovalci vina in tisti, ki se čutijo pri tem prizadete, ter da skupno povzdignemo svoj glas v dobro utemeljeni resoluciji, ki jo predložimo na kompetentno Več okoličinskih vinogradnikov. Temu nasproti stoji dejstvo, da v odboru za prireditev slavno sti ni bilo niti jed nega ___________ _____ meščana, marveč so bili izključno le vrdeljski poljskega sporazumi]onia^ Odlični gost je zju- priprosti domačini, ki v svojem življenju niao!mesto' traj počastil naše uredništvo s svojim obi-! imeli nikdar na sebi ni fraka ni klaka in bij vinograaniKOV. skom. Več tržaških rodoljubov, slasti g. dr.'ga tudi ne deli na-se za ves svet. In tudi čel Slovenski brivec. V „Edinosti'* sem čital Gregorin, so mu tekom dneva razkazavali naše bi bilo res, da so slavnoat na Verdeli prit e- o nekem brivcu — ki ga ni bilo; zato hočem, mesto. Grof Bobrinski si je natančno ogledal dili po ,.Slovencu" nazivani tržaški trakarji, j tudi jaz napisati nekaj o — brivcu. Bil sem j notranjosti našega Narodnega doma in sej bilo bi piaarjenje ,,S!ovenčevouu »j« "»»* j]..—.,- . g'- tj'"-— —-----n- --------' ; " i kobu in timošnje konsumno društvo. Grof dajo na to, da narod prihaja na naše prire- S dno srca me je zbodlo in nisem mogel vzdr-j Bobrinski se je natančno dal informirati o1 ditve. To se je videlo ravno na vrdeljski žati se, da ne bil v opravičeni razburjenosti naših razmerah, o naši gospodarski in kul-j slavnoBti, a še posebno te dni povodom pri- obsodil domačine Slovence, ki podpirajo tujca turri organizaciji. Izrazil se je o i:as v jako'hoda slovanskih časnikarjev. na slovenskih tleh in ki nimajo niti toliko j 4askavih in občudovanja polnih besedah terj Le zloba kateri je „Slovenec" zapal ka- 'narodne odločnosti, da bi tujca prisilili, da obljubil, da porabi publicistično dane mu po-: tor peklenšč ku grešna duša, je narekovala ! ae nauči jezika onega ljudstva, ki mu daje— datke o tižaškh Slovencih. „ [tudi ono sicer kratko ali skozinaskozi -ikruha. Zapustil nem bmnico m odšel, ker Zvečer ob 10 uri in pol je gro! B o-; „Slo.-enčevako" notico v sobotni izdaji tega!nisem hotel na svoji zemlji podpirati zagnze-b r i n s k i odpotoval iz Trata. j liita. Tudi s to notico je „Slovenec*4 le ma- ^J0® I r ž a č a n. Pogreb f dr. Gertscberja. Včeraj ob 4.J nifestoval staro resnico: Perfidija — „Slo-! 12 Bojana Z Gangl-ovo dramo „Sin", ki popoludne so ponesli smrtne ostanke pokoj- venec" je tvoje ime! lie je uprizorila predminuli torek v natlačeni dvorani konsumnega društva, ie rojanska „Čitalnica*1 zopet pokazala lep napredek izlasti na dramatičnem polju. — Igra je precej težavna in komplicirana za male odre in diletante. Rodbinski drama ,,Sin" zahteva predvsem dobrih in izučenih igralnih moči. Vendar jo je „Čitalnica" uprizorila najarečneje. lie tako naprej ! Naslovno vlogo je igral nas domačin i a bivši člen trž. slov, gledališča, g. Cotič. Neštetokrat se ga je videlo v raznih vlognb. a moram priznati, da kakor Ciril v „Sinu" s« je povzdignil nad vsa prejšnje nastope. Izvr;tna partnerica mu je bila dražestna gospica L<*v-renčič, ki je v vlogi „Helene" pokazala talent za dramo. Ž.jleii bi, da bi gojila marljivo zanimanje za Talijo tudi v naprej. Tudi vloga Slemenca v rokah gosp. Mi-haj'vviča je izpala zadovoljivo, a lahko bi bila veliko bolje, ako bi bil moderiral gias. Prekrepak je bil za.... bolebastega starčka. G.a Kiudrova je, kakor vedno, tudi v torek rešila častno vlogo Tilke. Istotako sta izvršila pohvalno vloge gg. Sila (M .tej Slak) in Šmuc (Metod). Drugi vloge so bile še nekoliko pomankljive, a to, upam, se popravi na reprizi. Konečno omenjam še da je moški četve-rospev „Zarje", ki je v zadnjem dejanju p&l za odrom znano žalestinko „Na grobih", izvršil svojo nalogo častno ter napravil globok vtis med občinstvom. Tudi tauhuraški zb^r. pod vodstvom vrlega kapelnika H. O. Vir-gagna in Viktor Happader, ker wta iz ,,špasaianu ima svojo pevsko vajo v četrtek dne 16. t. m. jpozar a se tem potom vse go*pice pevke iu i. pevce, da se p3lnoštevilno vdeležo te seje ^akor so tudi vsi odborniki u judno vabljeni, ia pridejo ta večer v društvo, ker bo jako a ".no posvetovanje. Vsprejemajo se tudi nove moči. Odborniki ..Nar. Čitalnice" v Rojanu so tnijeci da se gotovo vdeleže jako važne seje ine 16. t. m. to je danes sreda v prostorih italnice" ob 8. uri točno pridite vsi. Akadem. fer. društvo „Balkan4 opozarja ▼ še čiene-pevce in nepevce, da se gotovo deležujej • današnje skupne pevske vaje, ki »e vrši zvečer ob 7 in pol uri v prostorih Trgovsko-izobrftž.odruštvau. Istotam bo tudi r -dni sestanek. Akadem. fer. društvo „Balkan" priredi v -edeljo 20. t. m. v „Nar. domu" pri sv. vanu ob priliki razdelitve nagrad za naj-r&rljivejše čitatelje ondotne društvene ljudske knjižnice zabavni večer s petjem, z novo opero in plesom. Iz prijaznosti sodeluje gospa Zofka Stularjeva, Proseška—Konto veljska „Zavarovalnica goveje živine" naznanja si. občinstvu, da javno tombolo, ki se je imela vršiti v nedeljo dne 20. t. m. na Kontovelju, politična oblast zopet prepovedala iz zdravstvenih razlogov. R*di tega se je javna tombola odložila na nedoločen čas. Darovi. Moški podružnici dr. sv. Cirila in Meto-dija je darovala družina gosp, Ivana Štolfa iz Sežane namesto venca svoji tašči oziroma materi pok. g. Suc ovi iz Dutovlj K 20. Danar hravi uprava. Mar. delav. organizacija. Sestanek zaupnikov za ustanovitev z a-druge voznikov se bo vršil v sveto-ivanskem Narodnem domu ob 8. in pol uri i zjutraj v nedeljo 20 t. m. * * * i Grilanc Josip posestnik na Kontovelju, ; daroval je za „N. D. O." znesek K 5. —.j Prisrčna hvala! Vesti iz Goriške. Iz Renč. Tuni mi renčenski zidarji smo prišli do spoznanja, da pravega zavetja moremo dobiti le v „Narodni delavski organizaciji". Nam treba še mnogo pouka. Doklej smo tavali v nezavednosti, ker srno se delili na Btranke. Nad 600 zidarjev naa je tavalo v temi ia znami kakih 20 domačih nadzornikov. Zdaj smo spregledali in se hočemo v prihodnjem decembru združiti v eno organizacijo : ustanoviti hočemo podružnico »Narodne delavske organizacije". Postati hočemo narodni in ob enem stanovsko zavedni delavci. Sedaj besedo še na adreso naših občinskih stare.šic. Koliko časa mislijo Š3 čakati? A!i hočejo, da bomo še 6 mesecev brez župana? Mi občani mislimo, da je skrajni čas, da se ta važna stvar spravi enkrat na čisto. In če hočete vi starešine imet župana v po- j družnici na Gradišču — nu, pa napravite • tam gori občinski dom I Ali nastopijo naj j normalne razmere. To je, kar zahtevamo. Vesti iz Istre. j Volitev župnika v Ospu. — Iz Ojpa smo; prejeli: Ozirom na poročilo priobčeno v „Edinosti" dne 13. t. m. o volitvi našega novega župnika, ki se je vršila dne 10. t. m., prosimo, da priobčite to-le pojasnilo : Mi nimamo ničesar proti osebi župnika g. Koruze, ki ga je škofii3tvo predložilo v volitev. Pač pa smo zahtevali svoje pravice, ZAHVALA. Podpisani se najprisrčneje zahvaljuje drž. in dež. poslancu Dr. O. Rybdru za izborno predavanje, ki ga je imel v nedeljo 13. t. m. v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu. Nadalje bodi izrečena zahvala uredništvu „Edinost" za brezplačne objave v časniku, poročevalcem pri predavanju, dražestnim go-spicam za sodelovanje pri šaljivi pošti in. kolu sreče, gospodom, ki so preplačali ustop-nino in vsem osebam, ki so na katerisibodi način pripomogli, da ste naše predavanje in veselica tako dobro uspela. TRST, dne 15. septembra 190S. Trgovci z jestvinami. mu*? vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica Vincenzo Bellini štv. 13 ter vogal ulioo sv. Katarina, JOSIP GORENJEC V TRSTU Slovenska knjigarna - in papirnica _. priporoča ob priliki početka šolskega leta svojo bogato zalogo šolskih knjig torbic za učence, peres, drža!, svinčnikov itd. PO NAJZUESNEJŠ1H CESTAH. o o o o o o o Novo pogrebno podjetje Zrst, Oia Oincettzo Bellini SI. 13. s=== Telefon 1402. Na novo urejeno in bogato preskrbljeno z vso najlepšo opravo. Ima krasne uoze različnih barv In za vsake vrste pogrebov. Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: vence, obleke, rakve itd. Bogata izbera voščenih sveč. — PRODAJA >*A DEBELO I>" DROBNO. Sprejema in vrši naročilo na deželi. Preskrbuje se pogrebe v mestu, na deželi in inozemstvo po zmernih cenah. 11 91 9HHHHBGI Gospodična zmožna slovenščine, lamine in nem&inc v govoru in pisavi, z večletno pisarniško prakso in privatno trg. Solo — iUc službe. Naslov v naSem UREDNIŠTVU. Direktni dovoz štajerskih kokoši U jajc. Specijaliteta: Graške Poalarđ* Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. GIUSEPPE PEC D R ARI TRST — ulica Paduina št. 11, II. n. Zastopništvo in zaloga dobroznane tvrdke perila Adoif Neurath s Nachf Velika izbera perila za gospe, k Posteljno perilo, namizno itd. Tkanine in bombaževine najboljše vrste. — Edina tvrdka za nakuo Pošiljajo se ceniki in uzoroi brezplačno na vse kraje. — Cenjenim odjemalcem »e - - dovoljuje vse možne olajšave. ■■ Zdravnik in ranocelnik Dr. Dinko lecilnzit specijalist ZA OTEOdKE BOLEZNI v ulici Stadion 6. 1. n. Telefon 18, IV (gledal. Feoioe) ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne. %• TOVARNA POHIŠTVA Aleksaiid* Levi Minzi Crst — ulica detla Cesa št. 46. Zaloge: Plazza Rcsarlo štev. s. Ulica L^zzaretto vocchio žtev 36. Trajna zaloga pohtftv* i uilca delm Sar.Sta štev. 14 Pisarna: uilca Lazzaretto vecclilo štev. 36. Katalogi, načrti m proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; 6-68. (Za informacije vprašati 6-70). Nova prodajali lc& Ga 3[ehiayan TRST — Corso Stev. 23 Ni potreb« narodu na DtiBain URE nikelnate od K 4 uaprej »rebrne . r 9 „ zlate „ . 26 PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 „ zdijauL „ io „ BUDILKE garantirane od K 3 50 naprej Vrhu tega bogata Izbera zlatih in •rabrmh verižic, uhanov, Braohes Itd. Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedsj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ___ploščah in vsakovrstnem lamarfnu/.v.v. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, kar bolna kislina, asfalti in drngi proizvodi iz asfalta in ka trama, opolzla olja, ms s t sa stroje* mazila za vozova, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voščilo za dev^je itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu TEKOČINA GODINfi in protinu prirejena v Trstu Rafaela Godina, lekarna „jflla JManna tella Salate" pri je 1 LIVUUnn UUU111I I Od lekarnarjev . S*. ]aMi in Josipa (Odii^ lekarna Jirjjtt' Firnelo Steklenica stane K 1-40. U Trst* se ne odpočilja manjeod4stekienic prot^požt. povzelajiHproti saticipatni pogljatri Meaka 7Ktrsnko poftt. ta «wroj» Stran IV >EDINOST« štev. 257 V Tretu, dne IG. septembra 1903 ( AKLO G«RTAW Zaloga olja - Jrst - V. Santa Caterma 13. Prodaja na veliko in na drobno = TELEFON 865. ki jih je korzi^torijat kršil s tem, da fci predložil vat h kompeteotov. Mesto župnika je bilo dvakrat razpisano. Ni pa re3, da prvikrat ni bilo vtč prosilcev, marveč le jeder. Nam je znano, da je bilo več prosilcev — kakor se je govorilo: 10 ali 11. Ko je bila žnpnija vdrug>č ?azpi-ana, ©g'asih so se 4 kcmpetenti. — In mi kapljam smo zahtevali pismeno od ordinarijata, naj predloži — kaior zshteva zakon — vse prosilce. Dubiii smo odgovor, naj ee le vdamo in volimo tistiga, katerega oni pripor*.Čaio! Meritcrne rešitve pa nitma dobili nobene na našo vlogo. Tako postopanje od strani škofije n&s je užalilo. Priznavamo pa, da so bili župljani že taknj iz početka po odhodu bivšega dekana ragneni za volitev g. Budina, sedaj župe-upravitelja v Sočegi, ker smo o službovanju tega gospoda v poslednjem kroju čuli le dobro. Ni res, da je g. kapelan Kraševec iz Predloke strastno sgitiral, ampak je na našo zahtevo U priporočal g. Budina, kakor je storilo tudi več drugih duhovnikov. Tudi ni res, da so tako smatram ragitatorji" žugali posamičnim osebam, s poškodovanjem njihove lastnine — posebno grozdja — ako ne bodo volili g. Budina. Res je pa, da je gosp. nadučitelj v Ospu agitiral proti izvolitvi Budina in res je tudi. da je bil g. nadučitelj pred cerkvijo napaden, toda le z besedo in le radi stališča, ki je zavzel rad: te volitve. Isto in iz enakega razloga se je zgodilo — če tudi v manji mtri — gosp. kapelanu Zalokarju. To je resnica. Če pa dopisnik v Edinosti" govori o nezaupnici škofu, odgovarjamo, da mi smo bili vedno dobn Kristijani m smo vedno častili dobro duhovščino. — Ako pa je prišlo do tega, kar dopisnik ozuača kakor nezaupnico škofu — krivda ni na ta i strani. Le še to. Izid volitve — 85 proti 1 — je najbolja priča, da je prišla do izraza splošna volja. Pravica je Bogu in ljudem ljuba. To je — izobraževalno delo! Iz Bo- ^junca: Od 16. avgusta dalje je kapelan Sonc priredil r prostorih ljudske šole v Bo-ijuccu javno% pivnico. V dneh od 16—20. avgusta so Šjnc in ceni „izobraževalnega* društva, katerih je okoli 70, popili nad 300 1. vioa, ne da bi za to plačali užitnino in ne da bi plačali obrt ni u o ! S tem niso prikrajšali le države, dežele in občine na davkih, temveč tudi krčmarje Buljunske na zaslužku. Ko so se dobro napili, potem pa razgrajajo. Dne 6. sernpt. t. 1. so cvrli in prodajali ribe v istih prostorih. S tem so spremenili prostore ljudske šole v Bolj uncu v pravcato ljudsko kuhinjo. Ne vemo kje so Šolske in druge oblast-nije, da t^ga ne vidijo?! So tudi neki c. kr. organi v Boljuncu., ki takoj vohajo vsak najmanji prestopek Š-nčerih neprijatelje v, ne-vidijo pa prestopkov njegovih somišljenikov. To seveda je — privatna stvar, poreče neki c. k. Morda pa tudi ta gospod sam pijejo tam. Nekdo, ki vidi tudi skozi zidove. Istrski deželni šolski svet. Cesar je imenoval ra.natelja državne realke v Puh dr. So la členom istrskega bolakega sveta za ostali dei tekoče funkcijske dobe. Umrl je v Krašici pri Bujah v starosti 35 let tamošnji kapelan g. Josip Miletič, ro dom iz Lindara. Razne vesti. Zgodnja zima. V noči od nedelje na po-nedeh^k je zavladalo v Budimpešti ztlo hladno treme, v ponedeljek popoludne je zabela besneti burja in je naletaval sneg. — Okolu Velike Kaniže je bilo v ponedeljek zjutraj ivje na drevju, a slana je oamodila V6e listje. — Istotako je po Alp&h na Šca, jerekero, Koroškem in Solnogr&škem zapadlo mnogo snega. Dal se je raztrgati od levov. Iz Pariza poročajo: Tukajšnji 24-ietni menažerijski pomočnik Grillier je šel v levjo kletko in se je brez odziva dal na drobne kose raztrgati od levov. V pismu, ki ga je pustil, pravi, da je vzrok tega nenadnega samomora nesrečna ljubezen. VeS ke vojaške vaje na Ogrskem. V ponedeljek so pri VeBprimu pričele velike vojaške ▼aje, na katerih bo sodelovalo 100.000 vojakov in eioer: 86 batalijonov skupne vo'ske, 45.000 mož iutamerije, 56 eskadronov k a Valerij e s 7750 mož in 68 bateri;. Nadalje 33.000 domobrancev. Hrvatov je na vojaških mjah skupno 21.000 mož. Mednarodni kogres za tuberkuloze se otvori 21. t. m. v Wasbingtonu. Kongres se bo bavil poglavito z dosedanjimi vspehi borbe proti tuberkulozi. Nova srbska železnica. V ponedeljek je bila otvorjena 60 kilometrov dolga železniška proga Vaijevo-Sava-Obrenovac. Osebni promet f ričue 1. novembra. Noyi superijor zagrebških jezuitov. Na mesto o. Ferdioanda Bnxi-ja, je postal supe- rijor jezu tov v Zagrebu o. Alojzij Ersin, rodom L;ub'jančan. Izlet iragjar&kega karpatskoga društva na Jadransko morje. Madjarako karpatsko društvo nrirtd; dne 21. t. m. preko Reke p izlet na Jadransko mr rje. Izletniki obiščejo YSI SlOVGnCI ijLed drugim Rt ko, Crkvcuico, Stnj, Zadtr, Spljet in Dubrovnik. Anton Bergenc 1 Veliko skladišče isir- *kfgu, dalmatinskega in furlanskega vina. Vino je naravno, garantirano in ee prodaja za družine franko na dom. Istrsko in furlansko po 56 stot. liter in didir minsko po 72 st liter. _1394 naj si bodo me'čani ali zunanji, nsj pridejo v vsakem času pokusiti vino po stot. hter v gostilno pri „Stari* Breskvi", ulica B»lvedf-re St. 17. — K obilni ude'.ežbi vabi uaani Henrik K o e i č. 1369 MALI OGLASI računajo po 3 stot. besedo; mastno besede se računajo enkrat ve?, pristojbina stane 40 Plača se takoj rtno t/ m krat več. IO stotink. ^ j ^trn Odlikovana tovarna glasovirjev Prodajalnica jestvin Via deli' istria št. 14 - Trst Prodaja kavo, riža, testenin domačih in tujih, sladkorja, moke, masla, r.v.tr. olja, otrobi itd. VSAKI DAN 3VEŽE BLAGO. Priporoča ^e slavnemu občinstvu v mev- r okolici udani IVAN GUSTINĆ1C. Qnhn meblir&no išče mladenič v okrojih južne OUUU železnice, ali ulica Conimerciale, pri slovenski družini za 1. oktobra. — Naslov: „Uradnik" ,.Edinosu". Kraški teran I. tisco toči čez ulico po 92 -vinarjev liter, v buteljkah j po 96 vinarjev, belo vipavsko 72 vinarjev liter v j ulici S. Lazzaro, Anton Stare. Trst, Piazza Carlo Goldoni 12 (vogel Corso—Vta Ncova) SPECIJALITETA pianinov, glasovirjev svetovnih terdk STEi&WEY in JONS v New Torku, Schweighofer itd. Mi. planini, oMroiii, mudi. Izposojuje. — Menjuje. — Daje na obroke. Popravlja. - Akordira po zmernih cenah. (r IE DE D I Dr ARNOLS KOLB zobozdravnik, svojčas azistent na dunajski polikliniki prej v ulici della Zonta 7 sedaj Corso 14, L sprejema od —1. in od :».—C>. pop il. Izdiranje zobov brez bolečin in plombovanje. Umetni zobje pa najmodernejih zistemih. Nove posode pš^r^^tl Ortrla vsake vrste so na prodaj v Trstu, Via OUU1 della Valle št. 1. 136b Un npnHoi hiša z dobro vpeljano gostilno IVO liruikftj v Ajdovščini. Več pove Inser. odd. Edinosti. 1287 I/-!- p..pLu s prostim tekom skoraj novo IVUIU ,,riltll se proda. — Kosio, kavarna Balkan. 1398 Prodst S6 ŽenaiCO obleko' j® enska fezena in Vienna 8. sukno za mladeniča 15 let, ulica 1400 D^aHoSo oblek, površnikov, paletots za moške rrOUdJd. in dečke. Tlačilo na obroke. K o -s t o r i p, ulica f. Giovanni Iti, I.o, nasproti kavarni „Diana". 1397 Slikarski pomočniki r/rrfr cente, »likarju v Postojni. 1371 HiSobn sprejme na hrano in stanovanje M. LHJdKc Kovač, Gorica, Kornski trg 10, II. (1357 V prodajalnici jestvin Domenico Noretti Trst, al. Oiuseppe Oatteri it. 20 vogal ulice Farneto prodaja se po nnjzmernejilh cenah aladfcor, kava, riž, zmeai, moke, naravno maslo surovo ln knbane, vino, pivo In likerji v buteljkah lid. Speoljallteta praskik in B. Dnnj-lskih Poštne poailjatve po zmernih oenah. 3C s DAN1ELE PSLLIN a 1 THST - ulica Acquedotto 94 f TELEFON 241. Velika zaloga gašenega in - " živega apna. Tovarna cementnih ploŠć in zaloga oglja za peči. • • • PRVA IN EDINA pisarna v vojaški stvari | II konceaijonirsaa o