PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 29 Maribor, petek 21.6.2019
OBČINA BENEDIKT
725. Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve »Pomoč družini na domu«
Na podlagi drugega odstavka 43. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, 3/07-uradno prečiščeno besedilo, 23/07-popr., 41/07-popr, 61/10-ZSVarPre, 62/10-ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16-ZPPreb-1, 15/17-DZ, 29/17, 54/17, 21/18-ZNOrg in 31/18-ZOA-A), 37. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) in 15. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št, 22/2018) je Občinski svet Občine Benedikt na 5. redni seji dne 12. junija 2019 sprejel naslednji
SKLEP
O SOGLASJU K CENI SOCIALNO VARSTVENE STORITVE »POMOČ DRUŽINI NA DOMU«
1.	člen
Občinski svet Občine Benedikt daje soglasje:
•	k ceni efektivne ure za uporabnike storitve »pomoč družini na domu« v višini 3,50 EUR/uro, subvencija iz proračuna občine znaša 14,95 EUR/uro in
•	k ekonomski ceni izvajalca storitve »pomoči družini na domu« Doma Danice Vogrinec Maribor v višini 18,45 EUR/uro
2.	člen
Ta sklep začne veljati takoj po sprejetju, uporablja pa se od 1.7.2019 dalje in velja do naslednje spremembe cene storitve pomoči družini na domu.
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV
Številka: 12209-1/2019-19 Datum: 12. 6. 2019
Občina Benedikt Milan Repič, župan
OBČINA CERKVENJAK
726. Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerkvenjak za leto 2019
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 63. člena Statuta Občine Cerkvenjak (Uradno glasilo slovenskih občin št. 46/2016), Občinski svet Občine Cerkvenjak na svoji 6. redni seji dne 18. 6. 2019, sprejme
ODLOK
O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE CERKVENJAK ZA LETO 2019
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Cerkvenjak za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2019) se spremeni splošni del proračuna na ravni podskupin kontov in se določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	1.946.912
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.726.592
70	DAVČNI PRIHODKI	1.456.164
700	Davki na dohodek in dobiček	1.351.187
703	Davki na premoženje	68.363
704	Domači davki na blago in storitve	36.614
706	Drugi davki	0
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
71	NEDAVCNI PRIHODKI	270.428
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	43.624
711	Takse in pristojbine	3.000
712	Globe in druge denarne kazni	2.850
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	20.900
714	Drugi nedavčni prihodki	200.054
72	KAPITALSKI PRIHODKI	2.085
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	2.085
73	PREJETE DONACIJE	0
730	Prejete donacije iz domačih virov	0
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	218.236
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	218.236
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	0
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	2.134.004
40	TEKOČI ODHODKI	638.526
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	202.132
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	32.980
402	Izdatki za blago in storitve	390.442
403	Plačila domačih obresti	3.982
409	Rezerve	9.000
41	TEKOČI TRANSFERI	682.541
410	Subvencije	19.000
411	Transferí posameznikom in gospodinjstvom	490.381
412	Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam	61.271
413	Drugi tekoči domači transferi	111.889
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	773.936
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	773.936
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	39.000
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	31.000
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	8.000
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-187.092
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	0
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
	C. RAČUN FINANCIRANJA	0
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	202.403
50	ZADOLŽEVANJE	202.403
500	Domače zadolževanje	130.000
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	73.841
55	ODPLAČILA DOLGA	73.841
550	Odplačila domačega dolga	73.841
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-58.530
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	128.562
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	187.092
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	58.530
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov po programski klasifikaciji, po proračunskih postavkah in podkontih. Sestavni del proračuna je načrt razvojnih programov.
2. člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev)
Spremeni se 1. odstavek 10. čl. Odloka o proračunu in se glasi:
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži v skupni višini 202.403 EUR, od tega pri državnem proračunu v višini 72.403 EUR (posojilo MGRT, proračunska postavka 160223) in 130.000 EUR pri ostalih kreditodajalcih za sofinanciranje investicij.
3.	člen
Vsa ostala določila iz Odloka o proračunu Občine Cerkvenjak za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2019) ostanejo v veljavi.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-0007/2019 Datum: 18. 6. 2019
Občina Cerkvenjak Marjan Žmavc, župan
OBČINA CIRKULANE
727. Sklep o oceni izvajanja občinskega programa varnosti Občine Cirkulane v letu 2018
Na podlagi 14. člena Statuta občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17, ZORed) je Občinski svet občine Cirkulane na 5. redni seji, dne 23. 5. 2019, sprejel naslednji
SKLEP
O OCENI IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE CIRKULANE V LETU 2018:
1.
Občinski svet Občine Cirkulane ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Cirkulane za leto 2018.
2.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-53/2019 Datum: 23. 5. 2019
Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja
728. Sklep o povečanju deleža kritja stroškov »Računalničarja organizatorja informacijskih dejavnosti« v OŠ Cirkulane - Zavrč
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 5. redni seji, dne 23. 5. 2019 sprejel
SKLEP
1.
Občinski svet občine Cirkulane ugodi vlogi OŠ Cirkulane - Zavrč za povečanje deleža kritja stroškov »Računalničarja organizatorja informacijskih dejavnosti« v OŠ Cirkulane - Zavrč, in sicer se odobri dodatnih 11% stroškov plače za šolsko leto 2019/2020.
2.
Ta sklep začne veljati po finančni uskladitvi Odloka o proračunu Občine Cirkulane za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018), Finančnega načrta OŠ Cirkulane-Zavrč in Pogodbe o sofinanciranju dejavnosti v proračunskem letu 2019 in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-45/2019 Datum: 23. 5. 2019
Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja
OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM
729. Odlok o pokopališkem redu na Območju Občine Črna na Koroškem
Na podlagi 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 -ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS št. 62/16), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017, 59/2017), je občinski svet Občine Črna na Koroškem na svoji 5. seji dne 12.06.2019 sprejel
ODLOK
O POKOPALIŠKEM REDU NA OBMOČJU OBČINE ČRNA NA KOROŠKEM
1 Splošne določbe
1. člen (uporaba odloka)
(1)	Z odlokom o pokopališkem redu se podrobneje določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju Občine Črna na Koroškem (v nadaljevanju: Občina).
(2)	Na območju Občine se pogrebna in pokopališka dejavnost izvaja na pokopališčih Črna, Koprivna in Javorje.
(3)	Pokopališča na območju Občine so namenjena pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso.
(4)	Na pokopališčih se praviloma pokopavajo umrli z zadnjim stalnim prebivališčem na območju Občine.
(5)	Na pokopališčih so lahko pokopane tudi osebe, ki so bile rojene na območju Občine in so na tem območju v preteklosti prebivale, izrazile pa so željo, da so pokopane na domačem pokopališču.
(6)	Na pokopališčih se pokopavajo tudi drugi umrli iz območja Republike Slovenije, če prostorske možnosti to omogočajo. O tem odloči upravljavec pokopališča.
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
2.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom Občina določa:
•	način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;
•	način izvajanja pogrebne slovesnosti;
•	storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču;
•	osnovni obseg pogreba;
•	način in čas pokopa;
•	način pokopa, če je plačnik občina;
•	možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora;
•	ravnanje s pokojnikom do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni mrliške vežice;
•	pokopališča, ki morajo imeti mrliške vežice;
•	obratovanje mrliških vežic;
•	obseg prve ureditve groba;
•	vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;
•	način oddaje grobov v najem;
•	postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču;
•	zvrsti grobov;
•	okvirni tehnični normativi za grobove;
•	mirovalna doba za grobove;
•	enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;
•	pogrebna pristojbina, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;
•	razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;
•	druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov.
3.	člen
(javna služba - pokopališka dejavnost)
(1)	Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja režijski obrat Občine Črna na Koroškem in Javno komunalno podjetje Log d.o.o.. Natančna medsebojna razmerja se uredijo s posebno pogodbo o upravljanju in urejanju pokopališč.
(2)	Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč.
(3)	Zagotavljanje urejenosti pokopališča obsega storitve vzdrževanja pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, storitve najema pokopaliških objektov in naprav, storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva.
4.	člen (upravljavec pokopališč)
Upravljavca pokopališč na območju Občine sta režijski obrat Občine Črna na Koroškem in Javno komunalno podjetje Log d.o.o..
5.	člen
(javna služba - pogrebna dejavnost)
Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba.
6.	člen
(pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu)
(1) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna
služba, pripravo pokojnika, upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba.
(2) Izvajalec pogrebne dejavnosti, ki se izvaja na trgu, je na območju Občine lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom in je pridobila dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti.
7.	člen (uporaba izrazov)
(1)	Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
(2)	V tem odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
8.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti.
2	Način zagotavljanja 24-urne dežurne službe
9.	člen
(1)	24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh.
(2)	Izvajalec 24-urne dežurne službe na območju Občine je Javno komunalno podjetje Log d.o.o..
3	Način izvajanja pogrebne slovesnosti
10.	člen
(1)	Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2)	Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(3)	Pogrebna slovesnost se izvede v skladu z pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom.
(4)	Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
(5)	V primerih, ko se želje pri dogovorih za izvedbo pogreba razlikujejo med verskimi skupnostmi, različnimi organizacijami in društvi, je potrebno spoštovati pokojnikove želje oziroma želje svojcev pokojnika.
(6)	Pogrebni slovesnosti lahko vsakdo nemoteno prisostvuje. Na željo umrlega ali svojcev, se pogreb opravi v ožjem družinskem krogu.
(7)	Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom.
(8)	Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev.
(9)	Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, usklajeni z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(10)	Pogrebne svečanosti za tujce se lahko opravijo v skladu s pravili in navadami v njihovi domovini, če je bila taka želja pokojnika ali njihovih svojcev, vendar se morajo svojci o tem pred pogrebom dogovoriti z izvajalcem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti, vendar morajo biti v skladu s predpisi, ki veljajo na območju Republike Slovenije.
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
11.	člen
(1)	Pred začetkom pogrebne slovesnosti se na poslovilni prostor dostavi cvetje in vodja pogrebnega moštva pripelje svojce.
(2)	Pogrebna slovesnost se prične, ko se prinesejo zastave in simboli in se nato pripeljejo oziroma prinesejo posmrtni ostanki umrlega na poslovilni prostor. Ob tem se lahko predvaja živa ali reproducirana glasba.
12.	člen
(1)	Pogrebna slovesnost se prične na poziv vodje pogrebne svečanosti na poslovilnem prostoru pokopališča. Če že v začetni pogrebni slovesnosti sodelujejo predstavniki verskih skupnosti, govorci, častna enota, godba ali pevski zbor, najprej opravi obred predstavnik verske skupnosti, sledijo obredi ostalih udeležencev, kot to po dogovoru s svojci odloči vodja slovesnosti upravljavca pokopališča.
(2)	Pogrebni sprevod se po končani pogrebni slovesnosti na poslovilnem prostoru pokopališča prične z nosilcem državne zastave z žalnim trakom ali s črno zastavo, če je umrli tuj državljan in z nosilcem cerkvenega znamenja, če se opravlja verski obred, sledijo prapori, za njimi se razvrstijo ostali sodelujoči (godba, pevci, častna enota), nosilci žalnih vencev in odlikovanj, sledijo predstavniki verskih skupnosti, nosilci žare oziroma osebje vozička s krsto, sledijo svojci ter za njimi vsi ostali udeleženci pogrebne slovesnosti.
(3)	Če sodelujejo pri pogrebu predstavniki verske skupnosti, se s svojimi simboli razvrstijo neposredno pred krsto ali žaro.
(4)	Pogrebni sprevod se odvija od kraja pričetka pogrebne slovesnosti do mesta pokopa na pokopališču.
(5)	Po prihodu pogrebnega sprevoda do mesto pokopa se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob oziroma se opravi raztros pepela. Ob grobu oziroma mestu raztrosa se zvrstijo svojci, predstavnik verske skupnosti, nosilci zastav in praporov, odlikovanj in vencev, govorniki in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
(6)	Po položitvi krste ali žare v grob oziroma po raztrosu pepela lahko sledi verski obred, poslovilni govori, igranje oziroma petje glasbenih vsebin ter častna salva v primeru navzočnosti častne enote. Uradni del pred odprtim grobom se zaključi s poslovilnim poklonom državne zastave.
(7)	Udeleženci pogrebne slovesnosti se lahko poslovijo od pokojnika z mimohodom.
(8)	Na željo umrlega ali svojcev se opravi verski obred na krajevno običajen način med samim potekom sprevoda v poslovilnem objektu oziroma v objektu, namenjenem opravljanju verskih obredov.
(9)	Po končani slovesnosti upravljavec pokopališča izvede prvo ureditev groba, kot to določa 25. člen tega Odloka.
(10)	Kadar pokojnik leži doma, se pogrebna slovesnost opravi na pokopališču oziroma mestu pokopa.
4 Storitve pokopališko pogrebnega moštva in grobarjev
13.	člen
(1)	Storitve grobarjev obsegajo izkop ter zasutje grobne jame, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče ter prekop posmrtnih ostankov.
(2)	Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela.
(3)	Storitve pokopališko pogrebnega moštva in grobarjev zagotavlja v Občini upravljavec pokopališč.
(4) Storitve pokopališko pogrebnega moštva in grobarjev zaračuna upravljavec pokopališča izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s cenikom, določenim s tem Odlokom.
5	Pogreb
14.	člen
(1)	Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.
(2)	Za osnovni pogreb se zagotovi: žara oziroma krsta ustreznih dimenzij z oblogo ter spremljajoča oprema za pokojnika, nagrobno obeležje, pogrebno moštvo in zastavonošo ob spremstvu pokojnika, minimalna pogrebna slovesnost, priprava grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem, prva ureditev groba in nagrobno obeležje.
5.1	Prijava pokopa
15.	člen
(1)	Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina.
(2)	Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.
(3)	K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
5.2	Priprava pokojnika
16.	člen
Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
5.3	Minimalna pogrebna slovesnost
17.	člen
Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma doma do mesta pokopa.
5.4	Pokop
18.	člen
(1)	Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom.
(2)	Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot raztros pepela ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
6	Način in čas pokopa
19.	člen (način pokopa)
(1) Na območju Občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:
• pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob,
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
•	pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob oziroma žarno nišo,
•	raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču,
•	raztros pepela izven pokopališča,
•	anonimni pokop,
•	pokop biorazgradljivih žar v zemeljsko nišo,
•	pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča.
(2)	Pokop se lahko opravi tudi v družinskem krogu, v kolikor je takšna volja naročnika pogreba.
(3)	Anonimni pokop (brez označbe imena in priimka) se lahko opravi v skladu z voljo pokojnika s pokopom krste/žare oziroma z raztrosom pepela na posebej določenem prostoru.
(4)	O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
20.	člen (čas pokopa)
(1)	Pogrebne slovesnosti in pokopi se opravljajo v dogovoru z izvajalcem javne službe vsak dan od 9.00 do 17.00 ure, razen ob nedeljah in praznikih.
(2)	Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
21.	člen
O pokopu je upravljavec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča, na katerem se bo pokop odvijal. Navesti je potrebno najmanj ime in priimek pokojnika ter datum in uro pričetka pokopa. Na željo naročnika pokopa se obvestilo o pokopu ne objavi.
7	Način pokopa, če je plačnik občina
22.	člen
(1)	V primeru, če je plačnik pokopa občina, se praviloma izvede osnovni pogreb z osnovno pogrebno opremo v posebno grobno polje za tovrstne pokope. Najemnik tega grobnega polja je Občina. Evidenca pokopanih je javna in na vpogled pri upravljavcu pokopališča.
(2)	Neidentificirana trupla, zatečena na območju Občine, se pokopljejo na pokopališču Črna. Plačnik storitev je občina, v kateri je pokojnik najden.
8	Pokop zunaj pokopališča
23.	člen
(1)	Na podlagi izdanega soglasja občinske uprave se lahko pepel iz žare raztrosi tudi izven območij pokopališč.
(2)	V soglasju občinska uprava opredeli, kje in kako se opravi raztros pepela. Praviloma se lahko raztros pepela izvede na zasebnih zemljiščih izven urbanih območij, ob pisnem soglasju lastnika zemljišča in na podlagi verodostojne listine, iz katere bo razvidna taka pokojnikova volja.
(3)	Na javnih površinah izven pokopališč raztros pepela ni dovoljen.
(4)	Občinska uprava lahko zavrne izdajo soglasja za raztros pepela zunaj pokopališča, v kolikor bi bilo to v nasprotju s pieteto pokojnika ali bi to nasprotovalo splošnim sanitarnim ali okoljevarstvenim predpisom.
(5)	Občinska uprava o raztrosu pepela oziroma pokopu zunaj pokopališča odloči v sedmih dneh. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.
24.	člen
(1)	Na pokopališču Črna je mrliška vežica, katere uporaba je obvezna, medtem ko na pokopališču Koprivna in pokopališču Javorje ni pokopališke vežice.
(2)	Mrliška vežica iz prejšnjega odstavka obratujejo praviloma vsak dan med 9.00 in 18.00 uro.
(3)	Če pokopališče nima svoje mrliške vežice, lahko umrli leži na dan pogreba v mrliški vežici bližnjega pokopališča ali doma.
(4)	Umrli lahko do pogrebne slovesnosti leži doma v stanovanjski hiši, ki nima več kot dve stanovanji, pod pogojem, da smrt ni posledica nalezljive bolezni.
(5)	Če umrli leži doma v stanovanjski hiši, se pogrebni sprevod opravi praviloma z vozilom izvajalca pogrebne dejavnosti.
(6)	Umrli stanovski predstavnik verske skupnosti se lahko do pokopa položi v verski objekt, od koder se lahko prične pogrebna slovesnost.
10	Prva ureditev groba
25.	člen
(1)	Prva ureditev groba obsega:
•	najpozneje 3 ure po končanem pogrebu odvoz odvečne zemlje, dosutje groba in začasna primerna ureditev tako, da se ne poškoduje sosednjih grobov in poti med grobovi;
•	najpozneje v 15 dneh oziroma pred tem po naročilu plačnika pogreba odstranitev vencev in cvetja z groba ter dokončno ureditev groba.
(2)	Prvo ureditev groba izvede upravljavec pokopališča. Za dokončno ureditev groba je odgovoren najemnik groba, ki lahko do končne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje.
11	Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču
26.	člen
(vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču)
(1)	Območje pokopališča je javni prostor, kjer se zagotavlja javni red in mir in kjer se smiselno uporabljajo določbe o javnem redu in miru na javnem mestu.
(2)	Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da:
•	skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte;
•	oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb;
•	določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti;
•	vodi evidenco o grobovih in pokopih;
•	organizira in nadzira dela na pokopališču;
•	skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici;
•	skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora.
(3)	Na območju pokopališča morajo najemniki in obiskovalci skrbeti za red, mir in spoštljivo vedenje.
(4)	Območje pokopališča se lahko uporablja le za izvajanje pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter za obiskovanje pokopališča zaradi poklona pokojnim oziroma zaradi vzdrževanja groba.
27.	člen (prepovedi)
Na pokopališčih v Občini ni dovoljeno:
9 Mrliške vežice
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
•	nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove;
•	odlagati smeti in odpadke izven za to določenega prostora,
•	onesnaževati pokopališki prostor in objekte,
•	voditi živali,
•	uporabljati površine za vožnjo s kolesom ali motornim vozilom.
28.	člen (urejanje grobov)
(1)	Najemniki grobov morajo skrbeti za urejenost svojih grobov.
(2)	Napisi na nagrobnih ploščah ne smejo biti žaljivi do kogar koli, niti ne smejo vzbujati nejevolje ali zgražanja občanov.
(3)	Najemniki grobov morajo redno in pravočasno odstranjevati uvelo cvetje in dogorele nagrobne sveče, ter jih odložiti v tipizirane namenske posode za odpadke.
(4)	Upravljavec sme izjemoma, v upravičenih primerih, dovoliti uporabo primernega prevoznega sredstva po utrjenih poteh pokopališča izvajalcem rednega vzdrževanja, izvajalcem obnovitvenih in kamnoseških del, zaradi izvajanja del za najemnika groba.
12 Način oddaje grobov v najem
29.	člen (oddaja grobov v najem)
(1)	Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom.
(2)	Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
(3)	Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
(4)	Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
(5)	Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.
(6)	Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.
(7)	Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.
(8)	Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.
30.	člen (pogodba o najemu groba)
(1) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti:
•	osebe najemnega razmerja;
•	čas najema;
•	polje, vrsto, zaporedno številko in velikost groba;
•	način plačevanja grobnine (letne najemnine);
•	obveznost najemnika glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob;
•	ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemnika iz te pogodbe.
(2) Najemna pogodba se sklepa za nedoločen čas, razen za prostor, ki je namenjen za raztros pepela na pokopališču Črna, kjer se ob raztrosu pepela sklene pogodba o pristojbini za dobo 10 let in se lahko po preteku dobe na željo podpisnika pogodbe podaljša.
31.	člen Najemniki grobov so dolžni:
•	skleniti najemno pogodbo,
•	vzdrževati grobove,
•	spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
•	redno plačevati najemnino za grob,
•	urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji upravljavca ter
•	spoštovati pokopališki red.
32.	člen
Najem groba se lahko prekine:
•	če najemnik ne poravna grobnine za preteklo leto po predhodnem opozorilu,
•	če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pogodbo,
•	ob opustitvi pokopališča,
•	kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča in
•	s potekom najemne pogodbe.
33.	člen
Po prekinitvi najema groba se šteje grobni prostor kot opuščen do konca mirovalne dobe, nato se prekoplje in odda v najem drugemu. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti nagrobnik najkasneje v roku treh mesecev, sicer to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča. Upravljavec je dolžan spomenik in drugo opremo z groba hraniti v skladiščnih prostorih najmanj šest mesecev po prenehanju najemne pogodbe.
34.	člen
Šteje se, da ima upravljavec sklenjeno veljavno najemno pogodbo z najemnikom, če je bila najemna pogodba sklenjena z Občino, novi upravljavec in izvajalec javne službe pa je določen na podlagi tega odloka.
13 Posegi v prostor na pokopališču
35.	člen
(1)	Upravljavec pokopališča na podlagi vloge najemnika izda soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča.
(2)	Upravljavec pokopališča na podlagi vloge najemnika izda soglasje za prekop pokojnika v drug grob ali na drugo pokopališče.
36.	člen
Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
37.	člen
Najemnik groba, ki se nahaja ob pokopališkem zidu in katerega grobna znamenja se nahajajo neposredno na zidu, je dolžan v primerih izvedbe vzdrževalnih in obnovitvenih del gradbenega značaja na pokopališkem zidu, grobno znamenje odstraniti in ga po obnovi zidu in v dogovoru z upravljavcem pokopališča, ponovno namestiti.
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
38.	člen
(1)	Na pokopališču se zagotavlja enakopravna obravnava kamnosekov, vrtnarjev in drugih izvajalcev storitev na pokopališču.
(2)	Zidarska, kamnoseška, kovino strugarska in druga dela, ki so namenjena urejanju grobov in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le po predhodni pisni seznanitvi upravljavca pokopališča oziroma v skladu s 35. členom tega odloka.
39.	člen
(1)	Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi.
(2)	Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se šteje, da je zapuščen. Upravljavec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, ki ne more biti daljši od dveh mesecev. V kolikor najemnik ureditve groba ne opravi v navedenem času, ureditev opravi upravljavec na njegove stroške.
14	Grobovi
40.	člen (zvrsti grobov)
(1)	Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:
•	enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor, vrstni grobovi in grobnice;
•	grobišča, kostnice in skupna grobišča;
•	žarni grobovi;
•	prostor za anonimne pokope;
•	prostor za raztros pepela;
•	prostor za pokop bio žar.
(2)	Če so na območju pokopališč tudi vojna grobišča, njihovo varstvo ureja predpis o vojnih grobiščih.
(3)	V kolikor se svojci odpovedo grobu ali prekinejo najemno razmerje, se lahko dogovorijo za napis pokojnega na skupni spominski tabli, pri čemer stroške napisa nosijo svojci oziroma naročnik.
15	Okvirni tehnični normativi za grobove
41.	člen
Enojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni ali zidni. Globina groba znaša najmanj 1,8m. Širina groba znaša do 1m, dolžina pa do 2,3m.
42.	člen
Dvojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare. Globina groba znaša najmanj 1,8m. Širina groba znaša do 2m, dolžina pa do 2,3m.
43.	člen
Otroški grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Globina groba znaša najmanj 1,8m. Širina groba znaša do 1m, dolžina pa od 1,2m do 2,3m.
44.	člen
Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. Vanj se poleg krst lahko pokopavajo tudi žare. Globina groba znaša 1,8m in se lahko poglablja. Širina groba znaša do 2,4m, dolžina pa 2,3m.
45.	člen
Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. Novih grobnic ni dovoljeno graditi.
46.	člen
Žarni grobovi so talni ali zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare.
47.	člen
(1)	Grobišča, kostnice in skupna grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča.
(2)	Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov.
(3)	V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali zaradi drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in sveč.
48.	člen
Prostor za vojno grobišče je prostor na posebnem delu pokopališča, ki se ureja po posebnem zakonu.
49.	člen
Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
50.	člen
Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnih nagrobnikih. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč. V kolikor je izven skupnega prostora za polaganje cvetja in prižiganje sveč položeno cvetje, prižgane sveče ali drugi spominki, o odstranitvi le teh pisno obvesti svojce upravljavec pokopališča enkrat letno. V kolikor tega svojci ne storijo sami, odstranitev opravi upravljavec pokopališča v roku 30 dni po javni naznanitvi na oglasnih deskah in spletni strani upravljavca pokopališča.
51.	člen
Za obstoječe grobove se uporabljajo obstoječe oblike in velikosti. Vsi novi grobovi morajo biti izvedeni v enotnih velikostih grobnega polja oziroma v enotni velikosti nagrobne plošče. Višina nagrobne plošče ne sme presegati 0,8 metra, širina pa ne sme presegati 1,5 metra. Postavljena mora biti v središču vzglavja groba.
52.	člen (mirovalna doba za grobove)
(1)	Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
(2)	Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
(3) Za pokop z žaro prejšnja točka tega člena ne velja.
16	Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture
53.	člen
(1)	Za uporabo pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki cene, ki jih s sklepom določi pristojni občinski organ.
(2)	Cenik mora biti naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pokopališke dejavnosti ter na oglasni deski pokopališča in objavljen na njegovih spletnih straneh ali na krajevno običajen način.
17	Cenik storitev pokopališko pogrebnega moštva in grobarjev
54.	člen
Za uporabo storitev pokopališko pogrebnega moštva in grobarjev plačujejo uporabniki cene, ki jih s sklepom določi pristojni občinski organ.
18	Pogrebna pristojbina
55.	člen
Občina lahko s posebnim sklepom določi pogrebno pristojbino, ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba.
19	Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob
56.	člen
Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
57. člen
Tabela razmerij grobnine do enojnega groba
vrsta groba	faktor grobnine
enojni grob	1,0
dvojni grob	1,3
trojni grob	2,0
žarni grob	1,0
prostor raztrosa	0,3
prostor za bio žare	0,5
58. člen
(1)	Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
(2)	Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča, s sklepom določi pristojni občinski organ.
(3)	Grobnina se lahko plača za obdobje, daljše od enega leta, a največ za deset let.
(4)	Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja.
(5)	Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe.
(6)	Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine.
(7) Grobnina za prostor za raztros pepela se plača v enkratnem znesku za obdobje desetih let.
20 Druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov
59.	člen
Vsako pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na (pokopališke) oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
60.	člen
(1)	Območje pokopališča mora biti ustrezno zamejeno. Na označevalni tabli na vhodu na pokopališče mora biti označen naziv pokopališča, upravljavec pokopališča ter odpiralni čas pokopališča. Pokopališki red mora biti izobešen poleg označevalne table na vhodu na pokopališče.
(2)	Območje pokopališča ni varovano, prav tako niso varovane pogrebne slovesnosti. Varovanje pogrebne slovesnosti oziroma premičnega premoženja grobnega polja lahko zagotovijo naročniki pogrebne slovesnosti oziroma najemniki groba, o čemer morajo obvestiti vodjo pogrebne slovesnosti oziroma upravljavca pokopališča.
(3)	Območje pokopališča je lahko video nadzorovano, skladno z veljavno zakonodajo.
61.	člen
Pokopališče mora biti opremljeno :
•	najmanj z enim mestom s tekočo vodo,
•	z dostopno potjo s parkiriščem,
•	z opremo za ozvočenje pogrebne slovesnosti,
•	z orodjem in opremo za vzdrževanje javnih površin,
•	s prostorom in posodami za prepuščanje najmanj mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih odpadkov ter odpadnih nagrobnih sveč.
62.	člen
Upravljavec je dolžan:
•	izvajati pogrebno in pokopališko dejavnost ter urejati pokopališče skladno z določili tega odloka,
•	biti spoštljivega obnašanja do pokojnika, njegovih svojcev in do vseh drugih udeležencev pogrebne svečanosti
•	skrbeti za red in čistočo na pokopališču ter v in ob objektih in njihovi neposredni okolici,
•	skrbeti za nadzor in vodenje pogrebne svečanosti,
•	opozarjati najemnike grobov o morebitni zapuščenosti grobov,
•	po potrebi ustrezno urediti grobove, za katere ne skrbijo svojci,
•	uporabnikom pokopaliških storitev omogočiti vpogled v načrt razdelitve na pokopališčna polja in grobove.
63.	člen
(1)	Na pokopališču ali izven pokopališča mora biti zagotovljen prostor za pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.
(2)	Pokop v nov grob se izvede po vrsti, razen pri pokopih v obstoječe grobove oziroma pri pokopih v zidni žarni grob.
(3)	Uporabniki storitev imajo pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji tega odloka, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice, in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru,
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope.
21	Nadzor
64.	člen
(1)	Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni Medobčinski inšpektorat Koroške, ki je tudi prekrškovni organ po tem odloku.
(2)	Pristojni organ občinske uprave ter druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
22	Prekrški
65.	člen
(1)	Z globo 2000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik/ca, če izvede pokop in za izvajanje dejavnosti nima veljavnega dovoljenja za opravljanje pogrebne dejavnosti. Z globo 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, če izvede pokop, pa za izvajanje dejavnosti nima veljavnega dovoljenja za opravljanje pogrebne dejavnosti.
(2)	Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s 27. členom tega odloka.
(3)	Z globo 1500 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s 27. členom tega odloka, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
(4)	Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z 2. odstavkom 38. člena tega odloka.
(5)	Z globo 1500 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z 2. odstavkom 38. člena tega odloka, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
23	Prehodne in končne določbe
66.	člen
Obstoječi spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja, ki so postavljena do uveljavitve tega odloka lahko ostanejo na obstoječem mestu, v obstoječih dimenzijah in oblikah.
67.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati Odlok o pokopališkem redu v Občini Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik, 1980) in Odlok o pogrebnih svečanostih v Občini Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik številka 6/1976).
68.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 371-0004/2019 Datum: 14. 06. 2019
Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja
730. Odlok o načinu opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Občini Črna na Koroškem
Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO, 76/2016-odl. US), 3. in 7. Člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010, 57/2011-ORZGJS40), 3. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/2016) in 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/2017, 59/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem, na svoji 5. redni seji, dne 12.06.2019 sprejel
ODLOK
O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24-URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM
1 Splošne določbe
1.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen (javna služba)
Ta odlok določa način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Črna na Koroškem (v nadaljevanju: Občina).
3.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
•	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
•	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
•	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
•	pravice in obveznosti uporabnikov,
•	vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
•	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občine,
•	cene storitev javne službe,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe.
4.	člen (uporabniki)
Uporabniki storitev javne službe so naročniki pogreba.
5.	člen (izrazi)
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnosti in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
6.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
2	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
7.	člen (izvajalec javne službe)
Izvajalec 24-urne dežurne pogrebne službe je Javno komunalno podjetje Log d.o.o..
8.	člen
(območje zagotavljanja javne službe)
Opravljanje javne službe se izvaja na območju celotne Občine Črna na Koroškem.
3	Vrsta in obseg storitev javne službe
9.	člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1)	S storitvami javne službe se zagotavlja 24-urna dežurna pogrebna služba, ki obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh.
(2)	Hladilni prostori so zagotovljeni na pokopališču Barbara.
4	Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
10.	člen
(pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe)
(1)	Izvajalec javne službe opravlja 24-urno dežurno službo s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, tem odlokom in odlokom, s katerim se ureja pokopališki red v občini.
(2)	Izvajalec 24-urne dežurne službe mora izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
5	Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe
11.	člen (pravice uporabnikov)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju Občine.
12.	člen (obveznosti uporabnikov)
(1)	Uporabniki storitev javne službe morajo izvajalcu javne službe opravljeno storitev iz devetega člena tega odloka plačati po ceni, ki jo določi občinski svet.
(2)	Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.
6	Viri financiranja javne službe
13.	člen
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom Občine.
7	Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe
14.	člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1)	Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina Občine, sestavlja poslovitveni objekt na pokopališču Črna.
(2)	Objekte za izvajanje 24 urne dežurne pogrebne službe lahko pod enakimi, z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
8	Cene storitev javne službe
15.	člen (oblikovanje cen)
Na podlagi metodologije za določitev cen izvajalec pripravi elaborat za oblikovanje cen, ki ga s sklepom potrdi občinski svet Občine.
9	Nadzor nad izvajanjem javne službe
16.	člen (nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni Medobčinski inšpektorat Koroške.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni Medobčinski inšpektorat Koroške izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3)	Pristojni organ občinske uprave Občine ter druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer so dolžni spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
10	Prekrški
(1)	Z globo 2000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik/ca, če izvaja prevoze, ki sodijo v okvir 24-urne dežurne službe, pa ni izvajalec javne službe.
(2)	Z globo 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika/ce, če izvaja prevoze, ki sodijo v okvir 24-urne dežurne službe, pa ni izvajalec javne službe.
11	Prehodne in končne določbe
17.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 354-0016/2019 Datum: 14. 06. 2019
Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja
731. Odlok o ureditvi cestnega prometa v Občini Črna na Koroškem
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 6. člena Zakona o pravilih
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
cestnega prometa /ZPrCP/ (Uradni list RS, št. 82/13 -uradno prečiščeno besedilo, 68/16, 69/17 - popr., 54/17 in 3/18 - odl. US), 100. člena Zakona o cestah /ZCes-1/ (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18), 6. člen Zakona o voznikih /ZVoz-1/ (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17 in 21/18 - ZNOrg), 9. člena Zakona o financiranju občin /ZFO-1/ (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 - ZUUJFO, 71/17 in 21/18 - popr.), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14_ - odl. US, 32/16 in 15/17) ter 17. člena Statuta Občine Črna na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin št. 12/2017, 59/2017) je Občinski svet Občine Črna na Koroškem na 5. redni seji dne 12.06.2019 sprejel
ODLOK
O UREDITVI CESTNEGA PROMETA V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM
1. Splošne določbe
1.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se na območju Občine Črna na Koroškem (v nadaljevanju: občine) urejajo:
1.	Splošne določbe,
2.	Prometne površine in ureditev prometa na prometnih
površinah,
3.	Prepovedi, obveznosti ali omejitve prometa,
4.	Ustavitev in parkiranje,
5.	Avtobusne postaje in postajališča,
6.	Posebne storitve na javnih prometnih površinah,
7.	Posebna raba javnih površin,
8.	Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
9.	Odstranitev in hramba nepravilno parkiranih vozil,
10.	Nadzor nad izvajanjem odloka,
11.	Določbe o globah,
12.	Prehodne in končne določbe.
2.	člen (pomen izrazov)
(1)	Posamezni izrazi uporabljeni v odloku imajo enak pomen, kot izrazi v zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa.
(2)	Dostavni čas je čas, ki je predviden za opravljanje dostave in oskrbe z vozili, za katere je drugače promet prepovedan.
(3)	Dovolilnica je dokazilo, ki ga izda pristojna občinska uprava, in je namenjena za označitev vozila, iz katerega je razvidna pravica do vstopa, ustavljanja ali parkiranja na določenem območju.
(4)	Dovoljenje je pisna odločba, s katero pristojni organ odloči o pravici do določene posebne rabe oziroma aktivnosti na prometni površini.
(5)	Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.
(6)	Javne prometne površine v občini so kategorizirane javne ceste in nekategorizirane ceste, ki se uporabljajo za javni cestni promet, javne poti za kolesarje, pločniki, kolesarske steze, javni parkirni prostori na javnih cestah in izven njih, rezervirane parkirne površine ter dovozne ceste k javnim in poslovnim stavbam ter stanovanjskim zgradbam in drugim objektom, kakor tudi prometne površine ob teh objektih.
(7)	Območje omejene hitrosti je s predpisano prometno signalizacijo označen del naselja, v katerem je zaradi gostote poselitve in drugih urbanih značilnosti, varnosti
prometa pešcev in kolesarjev hitrost omejena na manj kot 50 km/h.
(8)	Območje za pešce je del ceste, cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen pešcem, in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo.
(9)	Območje umirjenega prometa je del ceste, cesta v naselju ali del naselja, ki je namenjen predvsem pešcem, in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo.
(10)	Označitev časa prihoda pomeni namestitev oznake začetka parkiranja pri osebnih vozilih na vidnem mestu na armaturni plošči pod prednjim vetrobranskim steklom oziroma pri drugih vozilih na vidnem mestu v vozilu.
(11)	Parkirna ura je naprava za označitev časa prihoda.
(12)	Parkirnina je občinska taksa za parkiranje na javnih površinah.
(13)	Parkirni listek je predpisan obrazec za označitev časa, za katerega se plača parkirnina in dokazilo o plačilu parkirnine.
(14)	Parkomat je naprava za izdajo parkirnega listka, s katerim se plača parkirnina.
(15)	Pristojni organ je občinska uprava Občine Črna na Koroškem.
(16)	Zapora je fizična ovira v različnih izvedbah za nadzorovanje vstopa in izstopa vozil ali za preprečitev prometa.
(17)	Zelene površine so zelenice, javne parkovne površine in javni parkovni gozdovi, nasadi, zelenice ob spomenikih in turističnih objektih, drevoredi ipd.
3. člen
(pristojnost za urejanje prometa)
(1)	Občinski svet Občine Črna na Koroškem:
•	sprejema Celostno prometno strategijo Občine Črna na Koroškem in spremlja izvajanje akcijskega načrta;
•	sprejema odloke o prometni ureditvi pomembnejših naselij in delov naselij;
•	določa območja umirjenega prometa in območja za pešce;
•	določa območja kratkotrajnega parkiranja in rezervirane parkirne površine;
•	določa javne parkirne površine, kjer je potrebno plačati parkirnino, njeno višino in čas, v katerem se pristojbina plačuje;
•	določa prepoved prometa in uporabe ceste na posamezni cesti, ulici ali trgu;
•	določi pogoje in način odstranitve ter hrambe nepravilno parkiranih vozil.
(2)	Župan:
•	določa prepovedi in omejitve prometa za posamezne vrste vozil na javnih prometnih površinah;
•	določa območja omejene hitrosti in omejuje hitrost vožnje na javnih prometnih površinah;
•	določa enosmerne ceste;
•	določa javne površine za polnjenje električnih avtomobilov.
(3)	Občinska uprava:
•	ureja promet na javnih parkirnih površinah, način parkiranja ter prepoved parkiranja in ustavljanja;
•	določa prednost v križiščih;
•	določa prometno signalizacijo na občinskih cestah;
•	odreja ukrepe za umirjanje hitrosti;
•	določa dodatne pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri delih na cesti in v naseljih;
•	določa dodatne pogoje in ukrepe za izvajanje prireditev in shodov na javnih prometnih površinah v naseljih;
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
•	ureja promet pešcev in promet s kolesi, mopedi ter vprežnimi vozili;
•	izdaja dovoljenja in soglasja skladno s tem odlokom ter vodi evidenco o tem;
•	izdaja dovolilnice za vožnjo v območja, kjer je promet sicer prepovedan, in vodi evidenco o njih;
•	vodi evidenco o izdanih pripomočkih za odpiranje zapor;
•	vodi evidenco o prometni signalizaciji;
•	opravlja naloge spremljanja stanja prometa in prometne ureditve občinskih cest;
•	ukrepa v drugih zadevah zagotavljanja prometne varnosti.
2. Prometne površine in ureditev prometa na prometnih površinah
4.	člen
(omejitve hitrosti prometa vozil v naseljih)
(1)	V vseh naseljih v Občini Črna na Koroškem je največja hitrost za vozila največ 50 km/h.
(2)	V območjih omejene hitrosti je največja hitrost za vozila največ 30 km/h.
(3)	V območju umirjenega prometa in v območju za pešce je največja hitrost za vozila največ 10 km/h.
(4)	Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je lahko na posameznih cestah v naselju ali na njihovih delih največja dovoljena hitrost za vozila največ 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometno tehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.
(5)	Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena na območjih v bližini šol in vzgojno varstvenih ustanov lahko velja poseben prometni režim. Na vseh dostopih k tem objektom in okoliškem območju praviloma velja omejitev na 30 km/h. Območje se označi s posebnimi opozorilnimi tablami in ustrezno prometno signalizacijo.
5.	člen
(ureditev prometa v območjih z omejenim dostopom)
(1)	Promet z vozili na območjih z omejenim dostopom je dovoljen v skladu s postavljeno prometno signalizacijo.
(2)	Dovoz v območje prometnih površin z omejenim dostopom se lahko fizično prepreči z zaporami pod pogojem, da zanje predhodno izda soglasje občinska uprava.
(3)	Občinska uprava izda soglasje s sklepom. V sklepu se določi tudi pristojno fizično ali pravno osebo, ki skrbi za sistem odpiranja in zapiranja zapor iz prejšnjega odstavka.
6.	člen
(izjeme v območju prometnih površin z omejenim dostopom)
(1) Ne glede na omejitve iz prejšnjega člena tega odloka, je promet z vozili v območju prometnih površin z omejenim dostopom dovoljen za vozila nujne medicinske pomoči, gasilska vozila, vozila zaščite in reševanja, vozila policije, vozila vojaške policije, vozila, s katerimi se opravlja dejavnost občinskega redarstva, vozila izvajalcev komunalnih storitev in drugih služb za vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, vozila, ki jih vozijo zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij ob obiskih oskrbovancev (bolnikov, ostarelih, onemoglih in invalidov) na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje, ter vozila, ki jih vozijo vozniki v primerih določenih z zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa.
(2)	Druga vozila smejo zapeljati v območje prometnih površin z omejenim dostopom, če je to dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo:
•	dostop v dostavnem času za čas potreben za prevoz in razkladanje vozila;
•	vozila z dovolilnico za vstop na območje;
•	za vozila izvajalcev poštnih storitev za dostavo paketov in poštnih pošiljk.
(3)	Dovolilnica iz drugega odstavka tega člena mora biti nameščena z notranje strani vozila na način, da je v celoti vidna in jo je možno kadarkoli preveriti oziroma brati z zunanje strani vozila skozi prednje vetrobransko steklo.
(4)	Imetnik dovolilnice se lahko z vozilom, za katerega je izdana dovolilnica, v območju vozi samo po vnaprej določeni poti in parkira vozilo v garaži, na dvorišču, na gradbeni parceli ali na parkirišču v zasebni lasti. Za potrebe dostave blaga fizičnim ali pravnim osebam se lahko uporabljajo javne površine ob stavbah ali s prometno signalizacijo označeni prostori za dostavo na javnih in drugih prometnih površinah.
7.	člen
(dovoljenja in dovolilnice)
Popolno vlogo za izdajo kateregakoli dovoljenja ali dovolilnice iz tega odloka, razen za izredni prevoz, mora vlagatelj vložiti občinski upravi najmanj 15 dni pred predvidenim začetkom veljavnosti dovoljenja ali dovolilnice.
3. Prepovedi, obveznosti ali omejitve prometa
8.	člen
(promet s tovornimi vozili)
(1)	Znotraj mesta Črna na Koroškem se lahko na občinskih cestah prepove tranzitni promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 t. Omejitev prometa s tovornimi vozili sprejme župan z odredbo.
(2)	Vožnja s tovornimi vozili, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, je znotraj mesta Črna na Koroškem prepovedana v času med 22.00 in 6.00 uro.
(3)	Ne glede na določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena je promet dovoljen tovornim vozilom za dostavo živil, zdravil, energentov ipd. ter za tovorna vozila izvajalcev komunalnih storitev in drugih služb za vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav.
9.	člen
(površine, kjer je dovoljeno puščati kolesa in kolesa z motorjem)
(1)	Na javnih prometnih površinah je praviloma dovoljeno puščati kolesa in kolesa z motorjem le na stojalih oziroma na površinah, namenjenih za parkiranje koles in koles z motorjem.
(2)	Če je kolo ali kolo z motorjem opremljeno z lastnim stojalom, ga voznik lahko uporabi za parkiranje, vendar mora poskrbeti, da je vozilo postavljeno stabilno.
(3)	V naseljih je prepovedano naslanjati vozila iz tega člena ob zgradbe in druge objekte, ki mejijo neposredno na javne prometne površine.
(4)	Pristojni organ določi površine, kjer je dovoljeno puščati vozila iz tega člena, ter način ureditve in opreme teh površin.
(5)	Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest je odgovoren za redno vzdrževanje in urejenost teh površin.
10.	člen (nadzor prometa)
(1) Zaradi spremljanja prometnih razmer, nadzora nad spoštovanjem prometnih predpisov, izboljšanja pretočnosti prometa in prometne varnosti so občinske
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
ceste in druge javne površine na območju občine Črna na Koroškem lahko opremljene z video nadzornim sistemom.
(2) Z video nadzornim sistemom zbrane podatke pregleduje, obdeluje in shranjuje občinska uprava Občine Črna na Koroškem. Z zbranimi podatki se razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
4. Ustavitev in parkiranje
11.	člen (parkirne površine)
Na območju občine so za parkiranje vozil namenjene:
•	javne parkirne površine: območje kratkotrajnega parkiranja, parkirne površine, kjer parkiranje ni časovno omejeno;
•	rezervirane parkirne površine;
•	parkirne površine za invalide;
•	površine za polnjenje električnih avtomobilov.
12.	člen (javne parkirne površine)
(1)	Na javnih parkirnih površinah je lahko parkiranje časovno neomejeno ali omejeno ter lahko je uvedeno tudi plačilo parkirnine.
(2)	Dovoljen čas parkiranja v območju kratkotrajnega parkiranja mora biti označen na dopolnilni tabli prometnega znaka.
(3)	Voznik mora čas prihoda na parkirni prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno, označiti s parkirno uro na vidnem mestu v vozilu, in po izteku dovoljenega časa vozilo odpeljati.
(4)	Na javnih parkirnih površinah z uvedenim plačilom parkirnine mora biti označeno plačilo parkirnine na dopolnilni tabli prometnega znaka. Vidno morajo biti označeni tudi parkomati.
(5)	Voznik, ki parkira vozilo na javnih parkirnih površinah z uvedenim plačilom parkirnine, mora parkirni listek namestiti z notranje strani vozila na način, da je v celoti viden in ga je možno kadarkoli preveriti oziroma brati z zunanje strani vozila skozi prednje vetrobransko steklo. Po izteku časa, za katerega je bila plačana parkirnina, mora vozilo odpeljati.
(6)	Na javnih parkirnih površinah, na katerih je parkiranje časovno omejeno, smejo časovno neomejeno parkirati vozila stanovalci, ki imajo stalno prebivališče neposredno ob območju časovno omejenega parkiranja, nimajo pa v lasti garaž, dvorišča ali gradbene parcele, kjer bi lahko parkirali svoja vozila. V času parkiranja na območju časovno omejenega parkiranja morajo svoja vozila označiti z dovolilnico, ki mora biti nameščena z notranje strani vozila na način, da je v celoti vidna in jo je možno kadarkoli preveriti oziroma brati z zunanje strani vozila skozi prednje vetrobransko steklo.
13.	člen
(rezervirane parkirne površine)
(1)	Na rezerviranih parkirnih površinah lahko parkirajo samo motorna vozila, ki imajo posebno dovolilnico, ki jo izda občinska uprava, pristojna za promet.
(2)	V vozilu mora biti dovolilnica nameščena z notranje strani vozila na način, da je v celoti vidna in jo je možno kadarkoli preveriti oziroma brati z zunanje strani vozila skozi prednje vetrobransko steklo.
14.	člen
(parkirne površine za invalide)
(1) Vozilo, parkirano na označenem parkirnem mestu za invalida, mora biti označeno z veljavno parkirno karto.
(2)	Parkirno karto sme poleg upravičenca uporabljati spremljevalec, ki vozi in spremlja osebo, ki je imetnik parkirne karte in sama ne vozi motornega vozila.
(3)	Upravičenci parkirnih kart lahko parkirajo tudi na parkirnem mestu, ki ni označeno za invalide, pri čemer morajo vozilo obvezno označiti z veljavno parkirno karto.
15.	člen
(površine za polnjenje električnih avtomobilov)
(1)	Na javnih parkirnih površinah se lahko določi parkirna mesta za polnjenje električnih avtomobilov, ki so namenjena izključno za potrebe parkiranja vozil na električni pogon za čas njihovega polnjenja.
(2)	Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti označene s predpisano prometno signalizacijo, ki določa pogoje parkiranja.
16.	člen
(upravljanje javnih parkirnih površin)
Z javnimi parkirnimi površinami upravlja Občina Črna na Koroškem.
17.	člen (ustavitev in parkiranje)
(1)	Ustavitev in parkiranje je poleg prepovedi, ki jih določa zakon, prepovedano na javnih površinah kot so igrišča, parki, zelenice, rekreacijske površine ipd, na javni površni, kjer ovira dostop do objektov komunalne in druge gospodarske infrastrukture, na javni površini, kjer ovira vstop oziroma izstop z delovišča ali s prireditvenega prostora ipd.
(2)	Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena smejo zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij ob obiskih oskrbovancev (bolnikov, ostarelih, onemoglih in invalidov) na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje, za največ dve uri parkirati vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža ali ovira drugih udeležencev cestnega prometa ter druge službe v skladu z zakonom.
(3)	Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko v primeru izvedbe javne prireditve izjemoma uporabijo javne površine kot so igrišča, zelenice, rekreacijske površine ipd za parkiranje, če je pridobljeno soglasje pristojnih služb občine po predhodnem soglasju krajevne skupnosti, na območju katere se nahajajo te javne površine.
18.	člen
(prepoved parkiranja tovornih vozil, avtobusov, priklopnikov, polpriklopnikov in bivalnih vozil)
Na javnih prometnih površinah je prepovedano parkiranje tovornih vozil, avtobusov, priklopnikov, priklopnih vozil in bivalnih vozil, v kolikor to ni posebej dovoljeno.
19.	člen (dostava)
(1)	Pristojni organ določi dostavna mesta na javnih prometnih površinah, ki so namenjena za opravljanje dostave blaga z dostavnimi vozili in opravljanje servisnih ter drugih dejavnosti z vozili.
(2)	Na dostavnih mestih iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno parkiranje izključno le za čas namenjen dostavi blaga in opravljanju servisnih ter drugih storitvenih dejavnosti.
5. Avtobusne postaje in postajališča
20.	člen
(ustavitev avtobusov na avtobusnih postajališčih)
(1) Avtobusi medkrajevnega linijskega prometa smejo
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
ustavljati na postajališčih v skladu z voznim redom.
(2)	Avtobusna postajališča se lahko uporabljajo tudi za postanke avtobusov, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov v prostem cestnem prometu.
(3)	Pristojni organ lahko določi tudi parkirna mesta oziroma avtobusna postajališča za turistične avtobuse in dovoljeni čas parkiranja teh avtobusov.
6.	Posebne storitve na javnih prometnih površinah
21.	člen (zbiranje in odvoz odpadkov)
(1)	Zbiranje in odvoz odpadkov morajo izvajalci in uporabniki organizirati tako, da čim manj ovirajo promet oziroma, da ne ogrožajo prometa vozil, kolesarjev in pešcev.
(2)	Vozniki so dolžni omogočiti komunalni službi ali uporabnikom prost dostop do prostora s posodami za zbiranje odpadkov.
22.	člen
(izvajanje zimske službe in košnja ob prometnih površinah)
(1)	V času izvajanja zimske službe so vozniki dolžni umakniti vozila z javnih prometnih površin, na katerih se opravlja pluženje, odstranjevanje in odvoz snega.
(2)	V času izvajanja košnje ob prometnih površinah so vozniki dolžni svoja vozila parkirati na način, da ne onemogočajo dostopa do javnih zelenih površin (npr. parkiranje z nadkrivanjem).
23.	člen (umik parkiranih vozil)
Pristojni organ lahko na krajevno običajen način objavi poziv, da je potrebno v času, določenem v pozivu, z javnih površin namenjenih parkiranju osebnih avtomobilov, umakniti parkirane osebne avtomobile za potrebe izvedbe športne ali druge prireditve, čiščenja javnih površin, zbiranja in odvoza odpadkov, izvajanja zimske službe ipd.
7.	Posebna raba javnih površin
24.	člen (posebna raba javnih površin)
(1)	Javne prometne površine se lahko v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti občine in dovoljenjem upravnega organa, pristojnega za promet, uporabljajo za postavitev gostinskih vrtov, objektov, opreme in naprav za prodajo in oglaševanje izdelkov in storitev, postavitev gradbenih odrov in gradbišč, izvedbo javnih prireditev, izvedbo snemanj, prirejanje razstav ipd.
(2)	Pristojni organ poda soglasje za posebno rabo javnih površin pod pogojem, da je zagotovljena prosta površina za prehod udeležencev v prometu in intervencijskih vozil.
(3)	Če nadzorni organ ugotovi, da se uporablja javna prometna površina za postavljanje gostinskih vrtov, objektov, opreme in naprav za prodajo in oglaševanje izdelkov in storitev, postavitev gradbenih odrov in gradbišč, izvedbo javnih prireditev, izvedbo snemanj, prirejanje razstav ipd brez dovoljenja ali v nasprotju z njim, odredi takojšnjo odstranitev na stroške kršilca.
8.	Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
25.	člen
(svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu)
(1) Za načrtovanje in usklajevanje nalog preventive in vzgoje v cestnem prometu se z odlokom Občinskega
sveta Občine Črna na Koroškem ustanovi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: svet).
(2)	S sklepom o ustanovitvi se določijo sestava sveta, način delovanja in število članov sveta. Člane sveta sestavljajo predstavniki organov lokalne skupnosti ter drugih organov, organizacij in institucij z območja lokalne skupnosti, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu. Člane sveta se imenuje za mandatno dobo štirih let.
(3)	Svet ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, predvsem pa sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti, koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni.
(4)	Strokovno tehnične naloge za svet ter koordinacijo prometno-preventivnih aktivnosti izvaja občinska uprava, pristojna za ceste. Svet sodeluje z javno agencijo in ministrstvom, pristojnim za promet.
(5)	Sredstva za delovanje sveta se zagotavljajo v vsakoletnem občinskem proračunu v okviru izvajanja nalog s področja prometa.
9. Odstranitev in hramba vozil
26. člen
(odstranitev nepravilno parkiranega vozila)
(1) Občinski redar sme odrediti odstranitev nepravilno parkiranega vozila v primeru ogrožanja ali oviranja drugih udeležencev v prometu s površine, ki je dana v javno uporabo, in s površine iz 17. točke, prvega odstavka tega člena, razen na državni cesti ali nekategorizirani cesti zunaj naselja, če ugotovi:
1.	da je vozilo parkirano na prehodu za kolesarje;
2.	da je vozilo parkirano na razdalji manj kot 5 m pred
prehodom za pešce ali kolesarje. Če so na vozišču pred prehodom označena parkirna mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano označbo na vozišču;
4.	da je vozilo parkirano na križišču in na razdalji manj
kot 15 m od najbližjega roba prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s predpisano prometno signalizacijo;
5.	da je vozilo parkirano na galeriji, viaduktu, mostu;
6.	da je vozilo parkirano na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je rezervirana za avtobuse;
7.	da je vozilo parkirano na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom klanca ipd.);
8.	da je vozilo parkirano na delu ceste, kjer bi bil prost
prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
9.	da je vozilo parkirano na mestu, na katerem bi vozilo
zakrivalo postavljeni prometni znak;
10.	da je vozilo parkirano na vozišču v naselju, kjer poteka dvosmerni promet in ločilne črte niso označene;
11.	da je vozilo parkirano na vozišču ceste zunaj naselja, ki ni državna cesta ali nekategorizirana cesta;
12.	da je vozilo parkirano na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi;
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
13.	da je vozilo parkirano na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil (npr. cestno telo, cestni otok, odstavni ločilni in robni pas, bankina, trg, podhod, nadhod, klančina in podobno);
14.	da je vozilo parkirano v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo;
15.	da je vozilo parkirano na kraju, kjer ovira ali ogroža druge udeležence v prometu ali ovira uradno osebo pri izvajanju nalog ali je to prepovedano s prometno signalizacijo ali je vožnja tam prepovedana;
16.	da je vozilo parkirano na površinah, kjer se ovira dostop do objektov gospodarske javne infrastrukture;
17.	na zelenih površinah, otroških in drugih igriščih, ter na drugih podobnih površinah;
18.	na javni površini, kjer vozilo parkirano kljub javnemu pozivu tako, da je ovira vstop na delovišče ali izstop z delovišč zaradi gradnje ali vzdrževalnih del;
19.	na javni površini, kjer vozilo parkirano kljub javnemu pozivu tako, da je ovira vstop na prireditveni prostor ali izstop z njega ali na prireditvenem prostoru zaradi izvedbe prireditve;
20.	da je vozilo parkirano v območju za pešce brez ustrezne dovolilnice ali v nasprotju z lokacijo parkiranja, določeno na dovolilnici, ali da je voznik prekoračil dostavni čas v območju za pešce ali da dovolilnica ni nameščena s prednjo stranjo tako, da je vidna v celoti pod prednjim vetrobranskim steklom;
21.	da parkirano vozilo ovira dostop komunalni službi do prostora, določenega za odlaganje posod za zbiranje odpadkov;
22.	da je vozilo parkirano na območju, kjer je uporaba ceste, njenega dela ali javnih parkirnih površin omejena z javnim pozivom zaradi zimske službe, rednih vzdrževalnih del, čiščenja, vzdrževanja ipd.
(2)	Odstranitev vozila iz prejšnjega odstavka tega člena se opravi na stroške lastnika vozila.
(3)	Pred odstranitvijo nepravilno parkiranega vozila je občinski redar, ki je ukrep odredil, dolžan vozilo fotografirati tako, da so iz fotografije vidne tudi morebitne obstoječe poškodbe vozila pred začetkom postopka.
(4)	V kolikor je nujno potrebno (varnostne potrebe, prireditve, začetek gradnje ipd.), se smejo vozila tudi prestaviti. Organizator javne prireditve ali izvajalec del mora o tem obvestiti redarstvo ali policijo.
27.	člen
(pogoji in obveznosti pooblaščenega izvajalec odvoza)
(1)	Na območju občine Črna na Koroškem izvaja naloge pooblaščenega izvajalca odvoza nepravilno parkiranih vozil javno podjetje, ki lahko s soglasjem Občine Črna na Koroškem sklene pogodbo s podizvajalcem, registriranim za opravljanje te dejavnosti.
(2)	Cenik odvoza in hrambe nepravilno parkiranih vozil sprejme Občinski svet Občine Črna na Koroškem na podlagi predloga pooblaščenega izvajalca.
28.	člen
(odstranitev in hranjenje vozila)
(1)	Pooblaščeni izvajalec odstrani nepravilno parkirano vozilo na podlagi odredbe in v prisotnosti občinskega redarja.
(2)	V okviru odstranitve nepravilno parkiranega vozila pooblaščeni izvajalec zagotavlja odvoz vozila na lokacijo hranjenja in prevzem vozila v hrambo.
(3)	Pooblaščeni izvajalec vodi evidenco hranjenja odstranjenih vozil, ki vsebuje kopijo odredbe
pooblaščene osebe, podatke o vozilu ter dokazila o plačilu stroškov, povezanih v zvezi z odvozom in hrambo nepravilno parkiranega vozila.
(4) Pooblaščeni izvajalec odgovarja za škodo, nastalo v času odstranjevanja in hranjenja vozila.
29.	člen
(prevzem vozila pri pooblaščenem izvajalcu)
(1)	Pooblaščen izvajalec izroči nepravilno parkirano vozilo lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila na podlagi verodostojne listine, ki dokazuje lastništvo oziroma pravico uporabe vozila, če so bili plačani stroški odstranitve in hrambe vozila.
(2)	O prevzemu vozila je pooblaščeni izvajalec dolžan obvestiti organ, ki je odredil odstranitev vozila.
30.	člen
(predhodna odstranitev vozila)
(1)	Če lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila odstrani vozilo po tem, ko je pooblaščena uradna oseba že izdala odredbo ali pozvala pooblaščenega izvajalca da odstrani vozilo, mora lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila plačati 50 % določene višine stroškov odvoza.
(2)	Šteje se, da vozilo ni odstranjeno, dokler ga pooblaščeni izvajalec ne odpelje s kraja odrejene odstranitve.
10.	Nadzor
31.	člen
(opravljanje nadzora in stroški sodelovanja nadzornih organov)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in določb predpisov o ureditvi prometa izvaja inšpektor za ceste in občinski redar.
(2)	O izdanih dovoljenjih, soglasjih, dovolilnicah in spremembah prometnega režima ter prometne signalizacije, mora občinska uprava sproti obveščati nadzorne organe.
11.	Določbe o globah
32.	člen
Z globo v višini 40 EUR se za prekršek kaznuje posameznik:
1.	če ravna v nasprotju s 6. členom tega odloka,
2.	če ravna v nasprotju z 12. členom tega odloka,
4.	če ustavi ali parkira vozilo v nasprotju z drugim odstavkom 17. člena tega odloka,
5.	če ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka.
6.	če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 21. člena tega odloka
7.	če ravna v nasprotju z 22. členom tega odloka.
8.	če ravna v nasprotju s 23. členom tega odloka.
33.	člen
(prometna signalizacija in prometna oprema na občinskih cestah)
Z globo v višini 80 EUR se za prekršek kaznuje posameznik:
1.	če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena tega odloka,
2.	če ravna v nasprotju z 18. členom tega odloka.
34.	člen
(1) Z globo v višini 120 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost: 1. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 20. člena tega odloka,
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
(2) Z globo 40 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega odloka.
12. Prehodne in končne določbe
35. člen (objava in začetek veljavnosti)
Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati takoj po objavi.
Številka: 371-0004/2019 Datum: 14.6. 2019
Občina Črna na Koroškem Romana Lesjak, županja
OBČINA HOČE - SLIVNICA
732. I. rebalans proračuna Občine Hoče-Slivnica za leto 2019
Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo,
14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1), 16. in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) in Odloka o proračunu Občine Hoče - Slivnica za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2019) je občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 7. redni seji, dne 17. junija 2019 prejel
I. REBALANS PRORAČUNA OBČINE HOČE-SLIVNICA ZA LETO 2019
1. člen
Odloku o proračunu Občine Hoče-Slivnica se v 2. členu spremeni tako, da se glasi:
»V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v EUR
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)	11.355.099,65
Tekoči prihodki (70+71)	8.722.094,06
70 DAVČNI PRIHODKI	7.435.088,00
700 Davki na dohodek in dobiček	6.278.928,00
703 Davki na premoženje	955.160,00
704 Domači davki na blago in storitve	201.000,00
71 NEDAVČNI PRIHODKI	1.287.006,06
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	471.210,00
711 Takse in pristojbine	11.500,00
712 Globe in druge denarne kazni	22.100,00
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	107.100,00
714 Drugi nedavčni prihodki	675.096,06
72 KAPITALSKI PRIHODKI	1.268.528,00
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	32.127,14
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	1.236.400,86
73 PREJETE DONACIJE	3.000,00
730 Prejete donacije iz domačih virov	3.000,00
74 TRANSFERNI PRIHODKI	1.361.477,59
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.225.477,59
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav	136.000,00
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v EUR
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	14.270.318,09
40 TEKOČI ODHODKI	3.498.738,87
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	783.962,20
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	120.180,00
402 Izdatki za blago in storitve	2.493.090,87
403 Plačila domačih obresti	45.000,00
409 Rezerve	56.505,80
41 TEKOČI TRANSFERI	3.768.416,88
410 Subvencije	81.650,00
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	2.350.571,56
412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	346.133,00
413 Drugi tekoči domači transferi	990.062,32
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	6.920.543,75
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	6.920.543,75
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	82.618,59
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	45.000,00
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	37.618,59
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	-2.915.218,44
(I.-II.)	
(Skupaj prihodki minus skupaj odhodki)	
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)	-2.870.918,44
(I. -7102)-(II.-403-404)	
(Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti)	
III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)	1.454.938,31
(70 + 71) - (40 + 41) (Tekoči prihodki minus tekoči od hodki in tekoči transferi)	
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	v EUR
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	380.000,00
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	380.000,00
751 Prodaja kapitalskih deležev	380.000,00
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV(IV.-V.)	380.000,00
C. RAČUN FINANCIRANJA	v EUR
VII. ZADOLŽEVANJE (500+501)	2.500.000,00
50 ZADOLŽEVANJE	2.500.000,00
500 Domače zadolževanje	2.500.000,00
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551)	408.236,42
55 ODPLAČILA DOLGA	408.236,42
550 Odplačila domačega dolga	408.236,42
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-443.454,86
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	2.091.763,58
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	2.915.218,44
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.2018	877.640,80
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifi-kacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določe-ne s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odlo-ku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče -Slivnica.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
Viri sredstev za financiranje planiranih odhodkov so planirani prihodki za leto 2019 in prenos sredstev iz leta 2018.«
2.	člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejen del prihodkov, za financi-ranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva tekoče proračunske rezerve se v letu določa v 51.505,80 EUR.
Dodeljena sredstva iz splošne proračunske rezerve se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-10/2018 Datum: 17. 5. 2019
Občina Hoče - Slivnica Marko Soršak, župan
733. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Hoče - Slivnica za leto 2020
Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 11/18 - ZSPDSLS-1), 16. in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018) in Odloka o proračunu Občine Hoče - Slivnica za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2019) je občinski svet Občine Hoče-Slivnica 7. redni seji, dne 17. junija 2019 prejel
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE HOČE-SLIVNICA ZA LETO 2020
1. člen
Odloku o proračunu Občine Hoče-Slivnica se v 2. členu spremeni tako, da se glasi:
»V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v EUR
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)	10.691.604,67
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	9.158.214,86
70 DAVČNI PRIHODKI	7.712.154,26
700 Davki na dohodek in dobiček	6.278.928,00
703 Davki na premoženje	1.232.226,26
704 Domači davki na blago in storitve	201.000,00
71 NEDAVČNI PRIHODKI	1.446.060,60
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	471.210,00
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
711 Takse in pristojbine		11.500,00
712 Globe in druge denarne kazni		22.100,00
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev		107.100,00
714 Drugi nedavčni prihodki		834.150,60
72 KAPITALSKI PRIHODKI		106.000,00
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev		1.000,00
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev		105.000,00
73 PREJETE DONACIJE		3.000,00
730 Prejete donacije iz domačih virov		3.000,00
74 TRANSFERNI PRIHODKI		1.424.389,81
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij		514.143,56
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav		910.246,25
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		v EUR
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)		12.250.295,17
40 TEKOČI ODHODKI		3.004.826,53
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim		766.924,32
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost		121.740,00
402 Izdatki za blago in storitve		2.011.162,21
403 Plačila domačih obresti		50.000,00
409 Rezerve		55.000,00
41 TEKOČI TRANSFERI		3.891.533,62
410 Subvencije		81.650,00
411 Transferí posameznikom in gospodinjstvom		2.460.623,88
412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam		339.760,00
413 Drugi tekoči domači transferi		1.009.499,74
42 INVESTICIJSKI ODHODKI		5.274.659,02
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev		5.274.659,02
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI		79.276,00
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki		70.000,00
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom		9.276,00
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)		-1.558.690,50
	(I.-II.)	
	(Skupaj prihodki minus skupaj odhodki)	
III/1. PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)		-1.509.390,50
	(I. -7102)-(II.-403-404)	
	(Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti)	
III/2. TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)		2.261.854,71
	(70 + 71) - (40 + 41)	
	(Tekoči prihodki minus tekoči od hodki in tekoči transferi)	
		
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB		v EUR
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)		0
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV		0
750 Prejeta vračila danih posojil		0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV(IV.-V.)		0
C. RAČUN FINANCIRANJA		v EUR
VII. ZADOLŽEVANJE (500+501)		1.550.000,00
50 ZADOLŽEVANJE		1.550.000,00
500 Domače zadolževanje		1.550.000,00
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551)		425.495,44
55 ODPLAČILA DOLGA		425.495,44
550 Odplačila domačega dolga		425.495,44
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)		-434.185,94
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)		1.124.504,56
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)		1.558.690,50
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.2019		434.185,94
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifi-kacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določe-ne s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odlo-ku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče -Slivnica.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
Viri sredstev za financiranje planiranih odhodkov so planirani prihodki za leto 2020 in prenos sredstev iz leta 2019.«
2. člen
11. člen v. poglavja se spremeni tako, da se glasi:
Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 1.550.000 EUR.
Občina ne bo dajala poroštev javnim zavodom in neprofitnim organizacijam.
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-5/2019 Datum: 17. 6. 2019
Občina Hoče - Slivnica Marko Soršak, župan
734. Odlok o delnem povračilu stroškov za organiziranje volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Hoče - Slivnica
Na podlagi 28. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07, 11/11, 98/13) ter 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 7. redni seji dne 17. 6. 2019 sprejel
ODLOK
O DELNEM POVRAČILU STROŠKOV ZA ORGANIZIRANJE VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE V OBČINI HOČE-SLIVNICA
1.	člen
Odlok določa kriterije za delno povračilo stroškov volilne kampanje za lokalne volitve - volitve v občinski svet in za volitve župana v Občini Hoče-Slivnica.
2.	člen
Stroški volilne kampanje za volitve v občinski svet in za volitve župana ne smejo preseči zneska, ki ga določa zakon.
Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pra-vico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila, ki ga organiza-tor predloži v roku, ki ga določa zakon, Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve izključno preko spletnega portala AJPES.
3.	člen
Organizatorji volilne kampanje za župana, ki so dosegli najmanj 10 % od skupnega števila volilnih upra-vičencev, ki so glasovali, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 EUR za vsak dobljeni glas. Če pride na volitvah za župana do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, upravičena do povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov v drugem krogu glasovanja za župana. Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila, ki ga organizator predloži v roku, ki ga določa zakon »Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evi-dence in storitve izključno preko spletnega portala AJPES.
4.	člen
Organizatorjem volilne kampanje za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njihovo zahtevo delno
povrnejo stroški volilne kampanje iz občinskega proračuna najkasneje v roku 30 dni po oddaji in objavi finančnega poročila preko portala AJPES.
5.	člen
S pričetkom veljavnosti tega odloka preneha veljati Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Hoče-Slivnica, objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku Štajerske in Koroške regije št. 19/2010.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin.
Številka: 03201-9/2019 Datum: 17. 6. 2019
Občina Hoče - Slivnica Marko Soršak, župan
735. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe predšolskega varstva
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ura-dno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 7. redni seji dne 17.06.2019 sprejel
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe predšolskega varstva
1.	člen
Drugi odstavek drugega člena se dopolni tako, da se doda četrta alineja:
•	»rojen po uradnem vpisu do vključno meseca avgusta tekočega koledarskega le-ta.«
2.	člen
Četrta alineja drugega odstavka četrtega člena se spremeni tako, da se črta četrta alineja in se nadomesti z:
•	»vlagatelj mora vlogi priložiti obvestilo, s katerim je bil staršem odklonjen spre-jem otroka v vrtec v uradnem javnem vpisu ali potrdilo vrtcev Občine Hoče Sliv-nica, da so vsa prosta mesta zasedena in ni možen sprejem otroka v vrtec.«
3.	člen
Ostale določbe pravilnika ostanejo nespremenjene.
4.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201/9-2019 Datum: 17. 6. 2019
Občina Hoče - Slivnica Marko Soršak, župan
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
OBČINA KIDRIČEVO
736. Odlok o dopolnitvi Odloka o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele na območju Občine Kidričevo
Na podlagi 186. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16-odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo na svoji 5. redni seji, dne 13.6.2019, sprejel
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O OBMOČJIH OBVEZNEGA SOGLASJA ZA SPREMINJANJE MEJE PARCELE NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO
1.	člen
V Odloku o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele na območju občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/19) se v drugem členu dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Kot grafični prikaz območij obveznega soglasja za spreminjanje meje se uporablja prikaz namenske rabe prostora iz grafičnega dela veljavnega Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo. (4) Ob vsakokratnih spremembah območij stavbnih zemljišč v postopkih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta bo občina podatke o območjih obveznega soglasja iz prejšnjega odstavka posredovala Geodetski upravi RS v digitalnem vektorskem formatu »shp«.«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-1/2019 Datum: 14.6.2019
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
737. Sklep o potrditvi ocene izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Kidričevo v letu 2018
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17) je Občinski svet Občine Kidričevo na svoji 5. redni seji dne, 13.6.2019 sprejel naslednji
SKLEP
O POTRDITVI OCENE IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE KIDRIČEVO V LETU 2018
1.
Občinski svet Občine Kidričevo ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Kidričevo za leto 2018.
2.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 123-2/2019 Datum: 14.6.2019
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
OBČINA KRIŽEVCI
738. Letni program športa v Občini Križevci za leto 2019
Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18-ZNOrg), 6. člena Odloka o postopku sofinanciranja letnega programa športa v Občini Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/2019) in 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2018) je Občinski svet Občine Križevci na svoji 5. seji, dne 12.6.2019 sprejel
LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI KRIŽEVCI ZA LETO 2019
1.	člen (vsebina)
Občina Križevci (v nadaljevanju: občina) v skladu z razvojnimi načrti Občine in razpoložljivimi sredstvi proračuna ter s kadrovskimi in prostorskimi razmerami v športu z Letnim programom športa v Občini Križevci za leto 2019 (v nadaljevanju: LPŠ) določi:
•	vrsto in obseg športnih programov in področij, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna,
•	višino sredstev občinskega proračuna za športne programe in področja,
•	način zagotavljanja sredstev za športne programe in področja.
2.	člen (izvajalci LPŠ)
Pravico do sofinanciranja športnih programov in področij imajo naslednji izvajalci LPŠ:
•	športna društva in športne zveze, ki so registrirani v RS,
•	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo športne programe določene z LPŠ,
•	pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS,
•	samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS,
•	ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove in
•	zasebni športni delavci.
•	Izvajalci iz prejšnjega odstavka imajo pravico do sofinanciranja razpisanih področij športa, če izpolnjujejo pogoje:
•	imajo sedež v Občini najmanj eno leto,
•	so na dan objave javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ najmanj eno leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, njihova glavna dejavnost pa je izvajanje športnih programov,
•	izvajajo športne programe/področja skladno z Odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na JR in izpolnjujejo vse razpisne pogoje,
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
•	imajo za prijavljene športne programe in/ali področja:
•	zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu,
•	izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov,
•	urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov,
•	so izpolnili vse obveznosti iz Pogodbe o sofinanciranju programov športa v Občini za leto 2018 (če športnih programov/področij niso izvedli, z enakimi programi/področji ne morejo kandidirati).
Športna društva in Športna zveza Križevci imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ.
3.	člen
(programi in področja športa ter zneski sofinanciranja)
Iz proračuna Občine Križevci se za proračunsko leto 2019 zagotovijo sredstva za šport v skupni višini 27.240,00 EUR, od tega za:
•	dejavnost Športne zveze Križevci (18013).....3.800,00 EUR
•	športne prireditve (18014)............800,00 EUR
•	delovanje športnih društev Občine Križevci (18016)..........12.955,00 EUR
•	šport v OŠ Križevci (18018)..............1.810,00 EUR
•	druga športna društva, ki niso člani ŠZ Križevci (18026)............500,00 EUR
•	investicije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov (18020)...........7.375,00 EUR
4.	člen (pogoji sofinanciranja)
•	dejavnost Športne zveze Križevci (3.800,00 EUR) Občina sofinancira delovanje Športne zveze Križevci na
podlagi Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Križevci. Športna zveza je dolžna sredstva uporabiti za naslednje dejavnosti:
•	organizacijo občinske lige malega nogometa na travi
•	organizacijo občinske lige trojk v nogometu v dvorani
•	organizacijo občinske lige v namiznem tenisu
•	organizacijo občinske lige v pikadu
•	organizacijo zaključkov vseh lig
•	organizacijo občinskega prvenstva v namiznem tenisu
•	organizacijo občinskega prvenstva v pikadu
•	strokovno izobraževanje
•	organizacijo skupščine športne zveze
•	potrošni material in reprezentanca
•	kilometrine, nagrade in dnevnice
•	organizacijo ostalih športnih prireditev
•	športne prireditve (800,00 EUR)
Občina sofinancira organizacijo športnih prireditev, ki se organizirajo na območju občine Križevci katerih so organizatorji člani ŠZ Križevci.
•	delovanje športnih društev Občine Križevci (12.955,00 EUR)
Občina sofinancira v letu 2019 športno rekreacijo v društvih na podlagi 7. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Križevci ter delovanje JK Križevci pri Ljutomeru v višini 1.035,00 EUR.
•	šport v OŠ Križevci (1.810,00 EUR)
Sofinancira se dejavnost šolskega športnega društva ter udeležba učencev na občinskih, regijskih in državnih tekmovanjih.
•	sofinanciranje drugih športnih društev, ki niso člani ŠZ Križevci (500,00 EUR)
Občina sofinancira delovanje Kinološkega društva Ljutomer-Križevci.
•	investicije in investicijsko vzdrževanje športnih objektov (7.375,00 EUR)
a)	Občina sofinancira investicijsko vzdrževanje športnih objektov na podlagi določil 11. člena Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Križevci v skupni višini 7.640,00 EUR.
V letu 2019 se sofinancira ureditev športno rekreacijskih centrov, ki so v lasti oz. upravljanju ŠD Križevci in ŠD LO-KO v skupni višini 5.340,00 EUR).
b)	kakovostni šport (1.035,00 EUR)
Občina sofinancira dejavnost Judo kluba Križevci pri Ljutomeru.
c)	novogradnja športnih objektov in izdelava projektne dokumentacije (0,00 EUR)
d)	investicijski transferji nepridobitnim organizacijam (1.000,00 EUR) _
S sredstvi razpolaga ŠZ Križevci, ki jih namensko porabi za najem športnih objektov in športne opreme.
5.	člen
(načini zagotavljanja sredstev)
Občina bo sredstva za izvedbo LPŠ zagotovila na naslednje načine:
•	sredstva za izvedbo športnih programov in področij:
•	na osnovi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan podpiše z izbranimi izvajalci.
•	sredstva za športne objekte in površine za šport v naravi:
•	na osnovi izvedbe javnega razpisa in pogodb, ki jih župan podpiše z izbranimi izvajalci.
•	sredstva za strokovno in informacijsko podporo športu:
•	na osnovi potrjenega proračuna Občine in veljavne pogodbe z izvajalcem.
6.	člen (javni razpis)
Na osnovi sprejetega LPŠ v Občini za leto 2019 bo občinska uprava izvedla postopke za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ v Občini Križevci za leto 2019. Vrednotenje na javni razpis prispelih vlog se izvrši na osnovi Pravilnika o pogojih, merilih in kriterijih za vrednotenje in sofinanciranje LPŠ.
7.	člen
(možnosti prerazporeditve sredstev LPŠ in JR)
V kolikor komisija za izvedbo javnega razpisa v postopku JR ugotovi, da je število prijav v posameznih razpisanih programih/področjih manjše od pričakovanj, lahko sredstva prerazporedi na tiste razpisane programe/področja športa, kjer je število prijav večje od pričakovanj.
8.	člen (spremembe LPŠ)
Sprememba občinskega proračuna na področju športa istočasno pomeni spremembo LPŠ 2019.
9.	člen (veljavnost LPŠ)
LPŠ v Občini Križevci za leto 2019 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
Številka: 9000-0001/2019-26 Datum: 12.6.2019
Občina Križevci Branko Belec, župan
739. Sklep o prenehanju mandata člana Občinskega sveta Občine Križevci
Na podlagi 30. in 41. člena Zakona o lokalnih volitvah ( Uradni list RS, št. 94/07 - UPB3, 45/08, 83/12 in 68/17) ter na podlagi rezultatov glasovanja na rednih lokalnih volitvah, dne 18.11.2018, je Občinska volilna komisija Občine Križevci na svoji 1. redni seji dne 3.6.2019 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP
I.
Občinska volilna komisija ugotavlja, da je svetniku Občinskega sveta Občine Križevci g. Marijanu Šijancu, rojenemu 18.9.1955, stanujočemu Bučečovci 38, 9242 Križevci pri Ljutomeru, katerega mandat je bil potrjen na 1. konstitutivni seji dne 5.12.2018, zaradi smrti dne 19.5.2019, prenehal mandat člana Občinskega sveta Občine Križevci.
II.
Občinska volilna komisija Občine Križevci ugotavlja, da mandat člana Občinskega sveta Občine Križevci za preostanek mandatne dobe 2018-2022 preide na naslednjega kandidata z liste Socialni demokrati - SD, Branka Slavinca, stanujočega Boreci 9a, 9242 Križevci pri Ljutomeru, ki je posredoval izjavo, da sprejema funkcijo člana Občinskega sveta.
III.
Ta sklep velja z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 041-0002/2019-2 Datum: 3.6.2019
Občina Križevci Vlasta Osterc Kuhanec, predsednica občinske volilne komisije
OBČINA MIRNA PEČ
740. Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč - 3 (SDOPN OMP-3)
Na podlagi 124. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS št. 59/07, 14/08 in 40/10) ter 93. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 89/08) je Občinski svet Občine Mirna Peč na svoji 4. redni seji dne 6. 6. 2019 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE MIRNA PEČ - 3 (SDOPN OMP-3)
1.	člen
(1)	S tem odlokom se sprejmejo tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč (v nadaljnjem besedilu: SDOPN OMP-3), izvedene po kratkem postopku sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta.
(2)	S SDOPN OMP-3 se odpravljajo tehnične napake iz prvih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč, sprejetih z Odlokom o spremembah in dopolnitvah občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč - 1 (SDOPN OMP-1) in objavljenem v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 55/18.
(3)	Ta prostorski akt je v prostorskem informacijskem sistemu objavljan pod identifikacijsko številko 1158.
2.	člen
V	Prehodnih in končnih določbah Odloka o SDOPN OMP-1 se drugi odstavek 163. člena spremeni tako, da se glasi:
»(2) Dopustna je legalizacija obstoječih zidanic, in njihovih morebitnih nadstreškov, v vinogradniških območjih pod pogojem, da tlorisna površina posamezne etaže zidanice ne presega 72 m2 neto, površina nadstreška pa ne 20 itP, in da so bili ti objekti zgrajeni do tretje gradbene faze do 31.07.2009. Pri tem so dopustna tudi odstopanja pri dimenzijah, razmerju stranic zidanice, višini kolenčnega zidu, nagibu in oblikovanju strehe, napuščih in orientaciji slemena. Navedeni objekti morajo stati na stavbnem zemljišču in imeti najmanj 8 arov vinograda ali sadovnjaka na drugih kmetijskih zemljiščih, ali 30 arov na najboljših kmetijskih zemljiščih. Vinograd ali sadovnjak morata biti v isti EUP kot zidanica oz. turistična zidanica.«.
3.	člen
V	grafičnem prikazu izvedbenega dela SDOPN OMP-1, v Prikazu območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev se izvede tehnični popravek na karti št 8.
4.	člen
(hramba prostorskega akta)
Dokument je na vpogled na Občini Mirna Peč.
5.člen
(začetek veljavnosti prostorskega akta)
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3500-1/2019-9 Datum: 7. 6. 2019
Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan
741. Sklep o zaračunanih cenah in subvenciji oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter zbiranja in odvoza komunalnih in bioloških odpadkov v Občini Mirna Peč
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/2007, 14/2008, 40/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2018) in 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
(Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) ter občinskih odlokov o izvajanju gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Mirna Peč je Občinski svet Občine Mirna Peč na 4. seji dne 6.6.2019, ob obravnavi predloga cen komunalnih storitev, sprejel
SKLEP
O ZARAČUNANIH CENAH IN SUBVENCIJI OSKRBE S
PITNO VODO, ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE TER ZBIRANJA IN ODVOZA KOMUNALNIH IN BIOLOŠKIH ODPADKOV V OBČINI MIRNA PEČ
I.
Občinski svet potrjuje cene izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter zbiranja in odvoza komunalnih in bioloških odpadkov v občini Mirna Peč in subvencijo cene za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode iz sredstev občinskega proračuna. Sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, cene storitev in subvencije se uporabljajo s 1. dnem naslednjega meseca po veljavnosti sklepa.
Prodajna zaračunana cena izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo z vodnim povračilom:
	gospodinjstva in uporabniki		uporabniki s pridobitno	
	z nepridobitno dejavnostjo		dejavnostjo	
		Cena v EUR		Cena v EUR
Oskrba s pitno vodo	Cena v EUR	z 9,5 % DDV	Cena v EUR	z 9,5 % DDV
Omrežnina na mesec				
OMREŽNINA priključka DN 20 faktor 1	11,4500	12,5378	11,4500	12,5378
OMREŽNINA priključka DN 25 faktor 3	34,3500	37,6133	34,3500	37,6133
OMREŽNINA priključka DN 40 faktor 10	114,5000	125,3775	114,5000	125,3775
OMREŽNINA priključka DN 50 faktor 15	171,7500	188,0663	171,7500	188,0663
OMREŽNINA priključka DN 80 faktor 50	572,5000	626,8875	572,5000	626,8875
OMREŽNINA priključka DN 100 faktor 100	1.145,0000	1.253,7750	1.145,0000	1.253,7750
OMREŽNINA priključka DN 150 faktor 200	2.290,0000	2.507,5500	2.290,0000	2.507,5500
Vodarina v m 3	0,7085	0,7758	0,7085	0,7758
Prodajna zaračunana cena izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne vode za vse uporabnike:
	gospodinjstva in uporabniki		uporabniki s pridobitno	
	z nepridobitno dejavnostjo		dejavnostjo	
		Cena v EUR		Cena v EUR
Odvajanje odpadnih voda	Cena v EUR	z 9,5 % DDV	Cena v EUR	z 9,5 % DDV
Omrežnina na mesec				
OMREŽNINA priključka DN 20 faktor 1	7,1176	7,7938	10,0498	11,0045
OMREŽNINA priključka DN 25 faktor 3	21,3528	23,3813	30,1494	33,0136
OMREŽNINA priključka DN 40 faktor 10	71,1760	77,9377	100,4979	110,0452
OMREŽNINA priključka DN 50 faktor 15	106,7640	116,9066	150,7469	165,0679
OMREŽNINA priključka DN 80 faktor 50	355,8800	389,6886	502,4895	550,2260
OMREŽNINA priključka DN 100 faktor 100	711,7600	779,3772	983,6991	1.077,1505
OMREŽNINA priključka DN 150 faktor 200	1.423,5200	1.558,7544	1.967,3981	2.154,3009
Stroški izvajanja storitve v m 3	0,2629	0,2879	0,3819	0,4182
Občina subvencionira ceno omrežnine za 29,18 % ter ceno izvajanja storitve za 31,16 % za gospodinjstva in uporabnike z nepridobitno dejavnostjo
Prodajna zaračunana cena izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe čiščenja komunalne odpadne vode:
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
	gospodinjstva in uporabniki		uporabniki s pridobitno	
	z nepridobitno dejavnostjo		dejavnostjo	
		Cena v EUR		Cena v EUR
Čiščenje odpadnih voda	Cena v EUR	z 9,5 % DDV	Cena v EUR	z 9,5 % DDV
Omrežnina na mesec				
OMREŽNINA priključka DN 20 faktor 1	2,1910	2,3991	2,4343	2,6656
OMREŽNINA priključka DN 25 faktor 3	6,5730	7,1974	7,3029	7,9967
OMREŽNINA priključka DN 40 faktor 10	21,9100	23,9915	24,3430	26,6556
OMREŽNINA priključka DN 50 faktor 15	32,8650	35,9872	36,5145	39,9834
OMREŽNINA priključka DN 80 faktor 50	109,5500	119,9573	121,7150	133,2779
OMREŽNINA priključka DN 100 faktor 100	219,1000	239,9145	243,4300	266,5559
OMREŽNINA priključka DN 150 faktor 200	438,2000	479,8290	486,8600	533,1117
Stroški izvajanja storitve v m 3	0,6968	0,7630	1,7812	1,9504
Občina subvencionira ceno omrežnine za 9,99 % ter ceno izvajanja storitve za 60,88 % za gospodinjstva in uporabnike z nepridobitno dejavnostjo
Prodajna zaračunana cena izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in odvoza komunalnih in bioloških odpadkov:
Zbiranje in odvoz komunalnih in bioloških odpadkov	Cena v EUR	Cena v EUR z 9,5 % DDV
Strošek javne infrastrukture na kg	0,0053	0,0058
Stroški izvajanja storitve na kg	0,1093	0,1197
SKUPAJ za kg	0,1146	0,1255
Številka: 354-18/2019-02 Datum: 7.6.2019
Občina Mirna Peč Andrej Kastelic, župan
742.
OBČINA PESNICA
Sklep o razrešitvi funkcije predstavnika ustanovitelja v Svetu zavoda Osnovne šole Jakobski Dol.
Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 s spremembami in dopolnitvami), 46. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 s spremembami in dopolnitvami) ter 23. člena Statuta Občine Pesnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/19) Občinski svet Občine Pesnica na svoji 6. redni seji dne 18.6.2019 sprejel
SKLEP
Občinski svet Občine Pesnica
razreši
•	mag. Kotnik Karmen in
•	Dvoršak Sama
funkcije predstavnika ustanovitelja Osnovne šole Jakobski Dol.
v Svetu zavoda
imenuje
za čas do izteka mandata
•	Šumenjak Srečka in
•	Bračko Boštjana
za nadomestna predstavnika ustanovitelja v Svetu zavoda Osnovne šole Jakobski dol.
Številka: 9000-0002/2019 Datum: 19.6.2019
Občina Pesnica Gregor Žmak, župan
OBČINA POLJČANE
743. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za kamnolom POLJČANE - širitev pridobivalnega prostora
Na podlagi 118. člena Zakona o urejanju prostora -ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/2017) in 7. člena Statuta občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je župan sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA KAMNOLOM POLJČANE - ŠIRITEV PRIDOBIVALNEGA PROSTORA
1.	člen (predmet)
S tem sklepom se začne priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za ureditev kamnoloma Poljčane - širitev pridobivalnega prostora, v dolini Bele, Občina Poljčane.
2.	člen
Ocena stanja in razlogi za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu OPPN)
Ocena stanja:
Območje obdelave, opredeljeno v 4. členu tega sklepa, se nahaja na območju občine Poljčane, v dolini Bele, ki se ureja z dolgoročnim planom-prostorski del-Občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986-2000, dopolnjen 2008 za območje občine Poljčane (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 41/97, 72/99, 59/03, 131/04, 47/06, 79/2011).
Občinski svet Občine Pesnica
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
Območje OPPN predstavlja rudarski prostor kamnoloma, ki ga je v preteklosti eksploatiral in uporabljal Granit d.d. Območje predstavlja pridobivalno območje in eksploatirano območje kamnoloma. Na območju so proizvodni objekti, odprte deponije in spremni objekti. V bližini ni individualnih stanovanjskih objektov, območje meji na gozdne površine in na regionalno cesto Poljčane - Podplat, po SZ delu poteka obstoječa javna pot. V skladu s prostorskimi planskimi akti občine je območje opredeljeno z oznako LN. To so površine nadzemnega pridobivalnega prostora oziroma območja mineralnih surovin-dolomita, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin.
Pobudnik in investitor Trik kamenine d.o.o., želi sanirati eksploatirano območje, nadaljevati z dejavnostjo s področja izkoriščanja mineralnih surovin ter izvajati spremljajoče dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin (prostor za predelavo gradbenih odpadkov, območje za vgradnjo predelanih gradbenih odpadkov, območje za pretakališče goriv, asfaltne baze, zbirnega centra CERO,...).
Za izvedbo sanacije eksploatiranega območja, nadaljevanja z dejavnostjo s področja izkoriščanja mineralnih surovin ter izvajanja spremljajočih dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin je potrebna izdelava samostojnega prostorskega izvedbenega akta -občinskega podrobnega prostorskega načrta - OPPN.
Razlogi za pripravo:
Razlogi za pripravo OPPN so:
•	ustrezna ureditev komunalne infrastrukture
•	možnost sanacije in eksploatacije pridobivalnega območja
•	ureditev celotnega območja, kot zaključene celote;
•	usklajeno vklapljanje novega kompleksa v okolje;
•	izvedba drugih, na načrtovano investicijo in območje vezanih ureditev.
3.	člen
Pravna podlaga za pripravo OPPN
Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o urejanju prostora - ZureP-2 (Uradni list RS, št. 61/2017) in Dolgoročni plan - prostorski del - občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986-2000, dopolnjen 2008 za območje občine Poljčane (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 41/97, 72/99, 59/03, 131/04, 47/06, 79/2011). Sprejeti odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom Poljčane - širitev pridobivalnega prostora bo predstavljal pravno podlago za pridobitev upravnih dovoljenj za načrtovano ureditev.
4.	člen
Okvirno ureditveno območje OPPN
Okvirno ureditveno območje OPPN vključuje parcelne številke: št. del 1088/17, 592/2, 592/16, 592/1, 592/22, del 1088/7, del 1088/16, del 1088/12, del 1088/11, del 1089, del 1178/4, del 1179/1, del 1178/1, 1178/2, 584/1, del 584/2, del 583/2, del 591/11, del 591/10, 591/23, 591/24, 583/3, 591/13, 591/14, 591/15, 591/16, del 592/23, 592/24, del 591/36, 591/37, del 583/1, del 591/28, del 591/34, del 591/32, 591/29, 591/27, 591/31, del 591/35, 591/30, 591/26, 591/24, 591/25 vse k.o. Poljčane (782).
Velikost območja je približno 22,0 ha.
Ureditveno območje OPPN se dokončno določi v dopolnjenem osnutku OPPN, ko bodo opredeljeni tudi vsi pogoji, ki se nanašajo na gradnjo oziroma ureditve območja in objektov gospodarske javne infrastrukture, na priključevanje območja na javno infrastrukturo ter na druge njegove navezave na širše območje.
5. člen
Način pridobitve strokovnih rešitev
Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili ZureP-2. Strokovne rešitve prostorskega akta bodo pridobljene na osnovi potrjenih strokovnih podlag, ki temeljijo na:
•	povzetkih in usmeritvah obstoječe veljavne prostorske dokumentacije,
•	analizi prostora,
•	pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora in njihovih strokovnih podlag
•	idejni zasnove prostorske ureditve območja na podlagi pobude investitorja in programskih izhodišč,
•	idejnih rešitvah prometnega urejanja območja,
•	idejnih rešitvah komunalne infrastrukture potrebne za nemoteno funkcioniranje ureditvenega območja OPPN.
V kolikor se v postopku priprave OPPN, na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora ali drugih razlogov ugotovi, da je utemeljeno potrebno izdelati dodatne strokovne podlage, se te pripravijo med postopkom izdelave OPPN.
Za izdelavo OPPN in strokovnih podlag pobudnik zagotovi geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Url.l. RS, št. 40/2004).
Izbrani načrtovalec OPPN izdela ali pa najmanj koordinira izdelavo vseh strokovnih podlag za izdelavo OPPN. Strokovne podlage posredujejo tudi nosilci urejanja prostora za svoja področja in drugi udeleženci pri pripravi OPPN.
OPPN se po vsebini, obliki in načinu pripravi skladno z določili veljavne prostorske zakonodaje.
OPPN se izdela v digitalni obliki, tako da je možen vnos v GIS občine ter 5 analognih izvodih, od katerih 2 izvoda dobi pripravljavec.
6. člen Roki izdelave OPPN
Za pripravo OPPN so opredeljeni naslednji okvirni roki:
	AKTIVNOST	ROK IZDELAVE
1.	Izdelava strokovnih in drugih podlag za ureditveno območje OPPN	30 dni po sprejemu sklepa župana o začetku prostorskega akta
2.	Izdelava osnutka OPPN	60 dni po sprejemu sklepa župana o začetku prostorskega akta
3.	Pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora ter odločitve MOP o izdelavi CPVO	30 dni
4.	Analiza smernic in izdelava dopolnjenega osnutka OPPN	30 dni
5.	izdelava strokovnih podlag, okoljskega poročila	v času pridobivanja smernic - 60 dni
6.	Posredovanje dopolnjenega OPPN in okoljskega poročila ministrstvu v pregled	45 dni; se izvede v primeru, da bo potrebno izvesti postopek CPVO
7.	javna razgrnitev dopolnjenega OPPN in okoljskega poročila	prične 7 dni po objavi javne razgrnitve in traja 30 dni
8.	javna obravnava	V času javne razgrnitve
9.	predaja pripomb in predlogov načrtovalcu	7 dni po zaključeni javni razgrnitvi
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
10.	Stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in obravnav, prva obravnava akta na občinskem svetu	30 dni od opredelitve načrtovalca 60 dni po zaključeni javni razgrnitvi
11.	izdelava predloga OPPN	15 dni po prejemu stališč
12.	pridobitev mnenj na predlog OPPN	30 dni
13.	Pridobitev odločbe po 46. členu ZVO	60 dni; se izvede v primeru, da bo potrebno izvesti postopek CPVO
14.	Uskladitev predloga OPPN za sprejem na občinskem svetu	Po prejemu mnenj NUP in odločbe po 46. členu ZVO
15.	sprejem OPPN in objava OPPN v Uradnem glasilu	na seji občinskega sveta po pridobitvi mnenj po sprejemu akta na občinskem svetu
7. člen
Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti
V postopek priprave OPPN bodo vključeni naslednji nosilci urejanja prostora:
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana
•	Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana
•	Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor, Tyrševa 15, 2000 Maribor
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova ulica 17, 2000 Maribor
•	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova c. 61, 1000, Ljubljana
•	Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova c. 61, 1000, Ljubljana
•	Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška c. 20/II, 2000 Maribor
•	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (za področje rudarstva in energetike)
•	Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (za področje cestnega prometa)
•	Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana
•	Elektro Maribor, d.d., Vetrinjska 2, 2000 Maribor
•	Občina Poljčane, Bistriška 65, 2319 Poljčane
•	Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., Pohorski bataljon 12, 2310 Slovenska Bistrica
•	OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina
•	Telekom Slovenije d.d. TKO vzhodna Slovenija, Titova cesta 38, 2000 Maribor
Če se v postopku priprave OPPN ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki niso našteti v prvem odstavku, se jih v postopek vključi naknadno.
Na podlagi določil zakona, ki ureja varstvo okolja in postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), se v postopek vključi tudi Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, Dunajska c. 47, 1000 Ljubljana.
Pri pripravi OPPN sodelujejo tudi naslednji udeleženci:
•	pobudnik in naročnik: Trik kamenine d.o.o., Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina
•	pripravljavec OPPN: Občina Poljčane, Bistriška 65, 2319 Poljčane
•	prostorski načrtovalec po izboru pobudnika in naročnika.
8.	člen
Obveznosti v zvezi s financiranje priprave OPPN
Izdelavo geodetskega načrta, vseh strokovnih podlag in idejnih zasnov, ki jih bodo zahtevali nosilci urejanja prostora, vključno z vsemi potrebnimi podlagami v okviru postopka CPVO (kolikor bo CPVO potrebna), celotno izdelavo OPPN bo financiral pobudnik oz. naročnik OPPN, Trik kamenine d.o.o., Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina.
9.	člen
Veljavnost in objava sklepa
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Poljčane ter stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3500-0009/2018-201 Datum: 14. 6. 2019
Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan
OBČINA RUŠE
744. Javno naznanilo o javni razgrnitvi elaborata lokacijske preveritve za parcele št. 2032, 2033 in 2034/1 v K.O. Ruše
Na podlagi 7. odstavka 131. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 24. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18), Občina Ruše s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi elaborata lokacijske preveritve za parcele št. 2032, 2033 in 2034/1 v K.O. Ruše
I.
Javno se razgrne elaborat lokacijske preverite za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi na parcelah št. 2032, 2033 in 2034/1, vse K.o. Ruše (številka elaborata 2019-LP-020, Urbis d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, Maribor, maj 2019), skupaj s pobudo za izvedbo postopka lokacijske preveritve, ki jo je pri Občini Ruše vložil lastnik predmetnih zemljišč.
II.
Dokument iz prve točke bo s pripadajočo dokumentacijo od 26. 6. do vključno 17. 7. 2019 javno razgrnjen v stavbi Režijskega obrata Občine Ruše na Mariborski cesti 3 v Rušah.
III.
V času javne razgrnitve lahko zainteresirana javnost posreduje pripombe k razgrnjenim dokumentom pisno na naslov Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše, na
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
elektronski naslov barbara.ferlic@ruse.si ali jih vpiše v knjigo pripomb na kraju razgrnitve. Rok za oddajo pripomb poteče z zadnjim dnem razgrnitve, 17. 7. 2019, ob 12.00 uri.
Občina Ruše bo proučila pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzela stališča, ki jih bo objavila na spletni strani Občine Ruše http://www.ruse.si in poslala fizičnim oz. pravnim osebam, ki bodo podale pripombe.
IV.
To naznanilo se objavi na spletni strani Občine Ruše in na oglasnih deskah v občini ter prične veljati naslednji dan po objavi na spletni strani Občine Ruše.
Datum: 10. 6. 2018 Številka: 3506-0001/2019-14
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
745. Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica za šolsko leto 2019/2020
Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 - ZIU, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 22/10, 12/14 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17 in 3/19) ter v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 7. redni seji , dne 20.6.2019, sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI EKONOMSKE CENE V VRTCU OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC SVETA TROJICA ZA ŠOLSKO LETO 2019/2020
1. člen
Cene vzgojno-varstvenih programov v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica po posameznih programih znašajo mesečno na otroka:
SKUPINA	CELODNEVNI PROGRAM	POLDNEVNI PROGRAM	SKRAJSAN PROGRAM
Prvo starostno obdobje	397,77	358,00	338,11
Drugo starostno obdobje	346,32	311,69	294,37
2. člen
Cene programov se uporabljajo za izračun plačila staršev in za občino za otroka, vključenega v izbran program predšolske vzgoje od veljavnosti tega sklepa. Višina plačila staršev se določi na podlagi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 79/08, 119/08, 102/09, 62/10 - ZUPJS in 40/11) in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v
vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15).
3.	člen
Vrednost živil za pripravo obrokov za otroke, upoštevan v cenah celodnevnega programa, znaša 24,09 EUR mesečno. V tem znesku je vključen zajtrk, kosilo in popoldanska malica. Vrednost živil v cenah poldnevnega programa 21,68 EUR mesečno in v cenah skrajšanega programa znaša 20,48 EUR mesečno.
Vrtec pri izstavitvi računa staršem za pretekli mesec odšteje neporabljena živila za odsotnost otrok od naslednjega napovedanega dne dalje, v sorazmerni višini plačila za program vrtca. Starši so dolžni napovedati odsotnost otroka iz vrtca najkasneje dva dni pred prvim dnem odsotnosti.
Dnevni odbitek za živila znaša:
•	Celodnevni program 1,10 EUR
•	Poldnevni program	0,99 EUR
•	Skrajšan program	0,94 EUR.
4.	člen
Starši otrok, za katere je Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah po veljavni zakonodaji dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo enkrat letno. Rezervacijo lahko uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca, v koledarskem letu. Starši so jo dolžni vrtcu pisno napovedati najpozneje 5 delovnih dni pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Starši plačajo rezervacijo v višini 35% njim določenega zneska.
5.	člen
Ne glede na ostale določbe, v primeru odsotnosti otroka več kot 14 delovnih dni zaradi bolezni ali drugih opravičljivih, objektivnih in nepredvidljivih razlogov, ki morajo biti izkazani z ustreznim zdravniškim potrdilom, plačajo starši 35% njim določene cene oz. plačilnega razreda. Za prvi mesec odsotnosti, za odsotnost daljšo od enega meseca pa se starše plačila vrtca oprosti, vendar najkasneje do konca šolskega leta.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica, številka 602-4/2012-45, z dne 28.2.2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2019).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.9.2019.
Številka: 602-4/2012 Datum: 20.6.2019
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
746. Sklep o imenovanju članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Na podlagi 6. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 - ZNOrg), 70. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št, 22/10 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
uradni vestnik, št. 22/10 in 12/14 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17 in 3/19) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, na 7. redni seji, dne 20.6.2019 sprejel
SKLEP O IMENOVANJU ČLANOV SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
1.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima predsednika in 9 članov.
2.	člen
Za člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se imenujejo:
1.	Jožef ČASAR (občan) - predsednik;
2.	Jože Žel (predstavnik občine) - član:
3.	Darko ŠKERGET (ravnatelj OŠ in vrtec Sv. Trojica) - član;
4.	Danilo JURŠNIK (predstavnik PP Lenart) - član,
5.	Nina MANFREDA (predstavnica CP MS) - članica;
6.	Matej EMERŠIČ (občan - predstavnik sveta zavoda pri OŠ);
7.	Sandi ZEMLJIČ (občan, voznik inštruktor);
8.	Uroš LEŠNIK (občan, voznik inštruktor);
9.	Marcel MEJAČ (občan) - član;
10.	Robert MERC (predstavnik MIRM) - član.
3.	člen
Mandat članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu traja štiri leta.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep o imenovanju članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu številka: 37158-2/2015-9, z dne 2.7.2015.
5.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 37158-3/2019 Datum: 20.6.2019
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
747. Sklep o sprejemu cenika nadomestila za uporabo javne površine v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Na podlagi 2. odstavka 12. člena Odloka o prodaji zunaj prodajaln na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 10/2009) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (MUV, št. 22/10, 12/14 in UGSO, št. 57/17 in 3/19) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah na 7. redni seji , dne 20.6.2019, sprejel
SKLEP
O SPREJEMU CENIKA NADOMESTILA ZA UPORABO JAVNE POVRŠINE V OBČINI SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
1.	člen
S tem sklepom se sprejme cenik nadomestila za uporabo javnih površin za prodajo blaga zunaj prodajaln na območju Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Cenik je priloga tega sklepa.
2.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa, preneha veljati Sklep o sprejemu cenika nadomestila za uporabo javne površine, ki je bil sprejet na 22. redni seji Občinskega sveta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, dne 02.04.2009.
3.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.7.2019.
Številka: 0341-1/2009 Datum: 20.6.2019
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
Priloga:
• Cenik nadomestila za uporabo javne površine
NAČIN	VIŠINA	ENOTA MERE
PRODAJE	NADOMESTILA	
OBČASNA PRODAJA		
dnevna		
Stojnica, miza,	5,00€/ dan	1 m
drugo		
Potujoča	70,00€/dan	20m2
prodajalna		
STALNA PRODAJA		
mesečna		
Stojnica, miza,	20,00€/mesec	1m
drugo		
Potujoča	200,00€/mesec	20m2
prodajna		
letna		
Stojnica, miza,	100,00€/leto	1m
drugo		
Potujoča	600,00€/ leto	20m2
prodajalna		
Prodajni	200,00€/ leto	do 2m2
avtomat		
Znesek nadomestila vključuje DDV.
Prodajalci, ki prodajajo blago deficitarnih poklicev, stare obrti, suhe robe in podobno so lahko oproščeni nadomestila za uporabo javne površine.
748. Sklep o določitvi cene omrežnine in vodarine za naslednje obračunsko obdobje 2019 na območju Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Na podlagi določil Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17) in 16. člena Statuta Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah (Medobčinski uradni vestnik, št. 22/10 in 12/14 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17 in 3/19) je Občinski svet Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah, na 7. redni seji, dne 20.6.2019, sprejel
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
SKLEP
O DOLOČITVI CENE OMREŽNINE IN VODARINE ZA NASLEDNJE OBRAČUNSKO OBDOBJE 2019 NA OBMOČJU SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
1. člen
S tem sklepom se potrdi:
•	Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih GJS varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Občinah Cirkulane, Cerkvenjak, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, MO Ptuj, Podlehnik, Starše, Sv Andraž v slov. goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale, april 2019, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj, d.d.
in
•	nove cene vodarine (opravljene storitve) za vse uporabnike in omrežnine:
•	vodarina 0,7931EUR/ m3 porabljene vode (brez DDV)
•	omrežnina 5,3808EUR za priključek DN20 (brez DDV)
VODOMER (DN)	FAKTOR OMR	OMR na vodomer (€/mesec)
DN < 20	1	5,3808
20 < DN < 40	3	16,1424
40 < DN < 50	10	53,8079
50 < DN < 65	15	80,7119
65 < DN < 80	30	161,4238
80 < DN < 100	50	269,0396
100 < DN < 150	100	538,0793
150 < DN	200	1.076,1586
Nova cena se uporablja s 1.7. 2019 dalje.
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.7.2019 dalje.
Številka: 354-6/2019 Datum: 20.6.2019
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa, župan
OBČINA ŠALOVCI
749. Odlok o proračunu Občine Šalovci za leto 2019
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l.RS, št. 94/2007 - UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/2011-UPB4, 14/2013-popr., 101/2013 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS1617 in 13/2018) in 18. ter 63. členom Statuta Občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2018) je Občinski svet Občine Šalovci na svoji 6. redni seji, dne 12. junija 2019 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE ŠALOVCI ZA LETO 2019
1.	Splošna določba
1.	člen
S tem odlokom se za Občino Šalovci za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2.	Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna
2.	člen
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.426.881
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.554.606
70	DAVČNI PRIHODKI	1.257.993
700	Davki na dohodek in dobiček	1.090.994
703	Davki na premoženje	98.968
704	Domači davki na blago in storitve	68.031
706	Drugi davki	0
71	NEDAVČNI PRIHODKI	296.613
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	240.281
711	Takse in pristojbine	1.600
712	Globe in druge denarne kazni	0
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	30.303
714	Drugi nedavčni prihodki	24.429
72	KAPITALSKI PRIHODKI	353.784
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	95.433
721	Prihodki od prodaje zalog	0
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	258.351
73	PREJETE DONACIJE	0
730	Prejete donacije iz domačih virov	0
731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI	518.491
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	282.149
741	Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU	236.342
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	2.322.754
40	TEKOČI ODHODKI	921.739
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	239.242
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	38.519
402	Izdatki za blago in storitve	597.794
403	Plačila domačih obresti	17.826
409	Rezerve	28.358
41	TEKOČI TRANSFERI	599.862
410	Subvencije	60.491
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	330.451
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	44.872
413	Drugi tekoči domači transferi	164.048
414	Tekoči transferi v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	778.723
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	778.723
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	22.430
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	10.003
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	12.427
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	104.127
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	0
750	Prejeta vračila danih posojil	0
751	Prodaja kapitalskih deležev	0
752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	1.000
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	1.000
440	Dana posojila	0
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	1.000
442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	0
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	-1.000
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	15.551
50	ZADOLŽEVANJE	15.551
500	Domače zadolževanje	15.551
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	118.678
55	ODPLAČILA DOLGA	118.678
550	Odplačila domačega dolga	118.678
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	0
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-103.127
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	-104.127
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	-80.982
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Šalovci.
3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:
•	prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Ur.l.RS, št. 3/2007- UPB1, 9/2011, 83/2012 in 61/2017-GZ)
•	prihodki turistične takse
•	prihodki iz naslova okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov
•	prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda
•	prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest
•	prejemki iz državnega proračuna in iz drugih virov za določene namene
•	prispevki občanov za izgradnjo komunalne infrastrukture
•	zbrana sredstva iz naslova reklam in drugih sporočil v glasilu Občine Šalovci.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu se prenesejo v proračun za tekoče leto.
4. člen
Župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe. Osnova za prerazporejanje porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju za obdobje januar-junij in konec leta z zaključnim računom
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in o njegovi realizaciji. Župan odloča o razporeditvi sredstev splošne proračunske rezervacije in o tem obvesti občinski svet. Župan odloča o likvidnostnem zadolževanju po predhodni odobritvi občinskega sveta.
5.	člen
Proračunskim uporabnikom se sredstva tekočih transferov dodeljujejo mesečno oziroma v skladu s pogodbo.
Proračunski uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov.
Skupni obseg prevzetih obveznosti proračunskega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske transfere ne sme presega 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu proračunskega uporabnika.
Skupni obseg prevzetih obveznosti proračunskega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje proračunskih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu proračunskega uporabnika in v načrtu razvojnih programov.
6.	člen
Proračunski skladi so:
1. račun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah.
Izločanje sredstev v proračunsko rezervo preneha, ko višina skupno doseženih sredstev proračunske rezerve doseže 1,5 % vseh prihodkov proračuna.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče. O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz 2. odstavka 49. člena Zakona o javnih financah odloča župan in o porabi obvesti občinski svet.
4.	Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države
7.	člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 100 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Za odločanje o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja se pooblašča župana. Za pridobitev in odtujitev nepremičnega premoženja, v skladu s sprejetim programom, se pooblašča župana s predhodnim soglasjem občinskega sveta.
5.	Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
8.	člen
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019
lahko zadolži v skladu z Zakonom o javnih financah in Zakonom o financiranju občin.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Šalovci, v letu 2019 ne sme preseči z zakonom določenega zneska.
9.	člen
Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občine) se lahko v letu 2019 zadolžijo v skladu z Zakonom o javnih financah in Zakonom o financiranju občin s soglasjem ustanovitelja. Poroštvene pogodbe v imenu občine sklepa župan s soglasjem občinskega sveta.
6. Prehodne in končne določbe
10.	člen
V obdobju začasnega financiranja Občine Šalovci v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-76/2019-5 Datum: 12. 6. 2019
Občina Šalovci Iztok Fartek, župan
750. Sklep o višini grobnine
Na podlagi 18. člena Statuta občine Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/2018) in 28. člena Odloka o pokopališkem redu v Občini Šalovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2019) je Občinski svet občine Šalovci na svoji 6. redni seji, dne 12. junija 2019 sprejel
SKLEP O VIŠINI GROBNINE
1.	člen
Grobnina za leto 2019 znaša z DDV-jem:
•	za otroški in žarni grob 13,50 EUR
•	enojni grob 18,00 EUR
•	za dvojni grob 24,30 EUR
•	povečan grobni prostor 30,60 EUR
•	grobnica 33,30 EUR.
2.	člen
Grobnina se poravna v roku 30 dni po plačilnem nalogu na račun Občine Šalovci. Plačilne naloge izstavi občinski pristojni organ.
3.	člen
Zbrana sredstva iz 1. člena tega sklepa se namensko uporabljajo za vzdrževanje in urejanje pokopališč in mrliških vežic.
4.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1.1.2019.
Številka: 354-16/2019-2 Datum: 12. 6. 2019
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
Občina Šalovci Iztok Fartek, župan
OBČINA ŠENČUR
751. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo hleva za kokoši - pašna reja v okviru kmetije Globočnik
Na podlagi 110. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 3.ea člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E, Uradni list RS, št. 27/16), Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo hleva za kokoši - pašna reja v okviru kmetije Globočnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 58/18) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 7. seji, dne 19. 6. 2019 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA GRADNJO HLEVA ZA KOKOŠI - PAŠNA REJA V OKVIRU KMETIJE GLOBOČNIK
I. Splošne določbe
1.	člen (predmet odloka)
(1)	S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo hleva za kokoši - pašna reja v okviru kmetije Globočnik (v nadaljevanju OPPN).
(2)	OPPN je izdelalo podjetje Mega team d.o.o
2.	člen (vsebina OPPN)
(1)	OPPN je sestavljen iz odloka s prilogami in grafičnega dela.
(2)	Besedilo odloka sestavljajo:
I.	Splošne določbe,
II.	Opis prostorske ureditve,
III.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV.	Pogoji za projektiranje in gradnjo
V.	Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
VI.	Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave
VII.	Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov
VIII.	Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
IX.	Dopustna odstopanja
X.	Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN
XI.	Končne določbe.
(3)	Grafični del sestavljajo karte:
1.	Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela OPN Občine Šenčur s prikazom lege prostorske ureditve za hlev za kokoši - pašna reja: karta 1;
2.	Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem za hlev za kokoši - pašna reja: karta 2
3.	Geodetski načrt območja za hlev za kokoši - pašna reja: karta 3
4.	Zazidalna situacija za hlev za kokoši - pašna reja: karta 4
5.	Prikaz priključevanja objekta na javno infrastrukturo za hlev za kokoši - pašna reja: karta 5
6.	Načrt parcele namenjene gradnji in prikaz gradbene linije ter minimalnega odmika za hlev za kokoši -pašna reja: karta 6
7.	Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom za hlev za kokoši - pašna reja: karta 7
(4) Priloge k OPPN:
•	prikaz stanja prostora,
•	obrazložitev in utemeljitev OPPN,
•	smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,
•	odločba Ministrstva za okolje in prostor, Sektorja za presojo vplivov na okolje
II.	Opis prostorske ureditve
3.	člen (območje OPPN)
(1)	Obstoječa kmetija Globočnik se nahaja v vasi Voglje. Služijo ji zemljišča parc. št. 48/1, 49, 296/2, 297, 298 -vse k.o. Voglje, v okviru katerih so zgrajeni stanovanjska hiša, več kmetijskih objektov in hlev za rejo kokoši (baterijska reja). V občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur (v nadaljevanju OPN) so obravnavana zemljišča delno uvrščena v enoto urejanja prostora z oznako EUP VG-04 SKj, delno v enoto urejanja VG-07 IK in delno v območje kmetijskih zemljišč.
(2)	Predvideno območje OPPN bo obsegalo del zemljišča parc. št. 298, k.o. Voglje, v izmeri 1.550,00 m2
4.	člen
(ureditve izven območja OPPN)
(1)	Za nemoteno izvedbo in uporabo načrtovanega objekta je izven območja OPPN predvidena izgradnja dela energetske, komunalne in prometne infrastrukture.
(2)	Za ohranjanje prostorske integritete vasi je od V robu, izven območja OPPN, predvidena zasaditev visokodebelne vegetacije.
5.	člen (program dejavnosti)
Z OPPN se načrtuje gradnja hleva za kokoši - pašna reja, ki neposredno služi kmetijski dejavnosti.
III.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor
6.	člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1)	Na stavbnem zemljišču obstoječega kmetijskega gospodarstva Globočnik zaradi prostorske utesnjenosti gradnja novega hleva za kokoši - pašna reja ni možna, zato je gradnja načrtovana na kmetijskem zemljišču, ki leži neposredno v podaljšku obstoječih stavbnih zemljišč kmetije. Zemljišče, kjer je načrtovana novogradnja, je v OPN razvrščeno v kmetijska zemljišča z oznako K1.
(2)	Načrtovan objekt bo prostorsko, funkcionalno in infrastrukturno vezan na obstoječo kmetijo.
IV.	Pogoji za projektiranje in gradnjo
7.	člen
(vrste gradenj glede na namen)
Dopustna je gradnja novega hleva za 5.000 kokoši nesnic, namenjenim proizvodnji jajc pašne reje.
8.	člen
(pogoji glede velikosti in oblikovanja objekta)
(1) Gabariti hleva:
•	tlorisni gabarit: 14,00 x 43,30 m;
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
•	višinski gabarit: enoetažen - pritličje (P) + neizkoriščeno podstrešje; maksimalna kota slemena je 7,70 m nad koto pritličja; pritličje je cca. 0,05 m nad nivojem terena;
•	streha: simetrična dvokapnica v naklonu 25°, s slemenom v smeri daljše stranice, kritina bo v opečno rdeči barvi (po barvi prilagojena kritini na obstoječem hlevu za rejo kokoši).
(2)	Konstrukcijska zasnova:
•	hlev je lahko montažen (kovinska, lesena, armiranobetonska konstrukcija oz. kombinacija naštetih) ali masivno grajen;
•	strešna konstrukcija hleva bo klasična lesena, kovinska, iz prefabriciranih armiranobetonskih nosilcev ali montažnih lesenih nosilcev (leseno paličje).
(3)	Arhitekturno oblikovanje:
•	fasada bo ometana in obarvana s svetlo barvo, lahko je obložena z lesom v naravni barvi.
9.	člen
(oblikovanje okolice objekta)
Povozne površine se izvedejo v asfaltu ali utrjenem makadamu, ostale površine se zatravijo. Na S robu območja OPPN in ob V robu, izven območja OPPN, se predvidi zasaditev visokodebelne vegetacije (drevja ali sadnega drevja).
10.	člen (lega objekta)
(1)	Lega objekta je določena z:
•	gradbeno linijo, ki predstavlja črto, na katero mora biti z enim robom in sicer s S fasado objekt postavljen,
•	minimalnim odmikom novega hleva od obstoječega.
(2)	Gradbena linija in min. odmik sta prikazana na grafični prilogi - karta 6.
11.	člen (parcela namenjena gradnji)
Parcela namenjena gradnji obsega del zemljišča parc. št. 298, k.o. Voglje, v izmeri 1.550,00 m2 in je prikazana na karti 6.
V. Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
12.	člen (promet)
(1)	Dovoz do načrtovanega objekta bo mogoč z južne strani, preko dvorišča kmetije in obstoječega dovoznega priključka, ki se navezuje na občinsko cesto z oznako LC 390081.
(2)	Manipulativne površine morajo biti zasnovane tako, da se vozila čelno vključujejo na javno cesto ter opremljene z lovilcem olj.
13.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Novi hlev bo priključen na investitorjevo obstoječe odjemno mesto vode.
(2)	Požarna voda se zajema iz obstoječega hidrantnega omrežja.
14.	člen (odvajanje odpadih voda)
(1) Odpadne komunalne vode v objektu ne bodo nastajale (ne bo sanitarij). Odpadna voda, ki bo nastajala pri čiščenju objekta, bo speljana v obstoječo gnojnično
jamo, ki se nahaja SZ od predvidenega objekta (ob obstoječem hlevu za kokoši).
(2) Meteorne vode s strešin in povoznih površin bodo speljane v ponikovalnico.
15.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Hlev se bo z električno energijo napajal preko obstoječega merilnega mesta kmetijskega gospodarstva Globočnik iz obstoječe TP 0589 Voglje severna oz. novo-predvidene TP. V primeru povečane priključne moči mora investitor vložiti novo soglasje za priključitev.
(2)	Preko obravnavanih zemljišč poteka elektroenergetsko omrežje Elektra Gorenjske d.d. Pred pričetkom del se mora izvajalec del seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti njihovo zakoličbo. V primeru gradbenih posegov v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov se predvidi njihova prestavitev oz. zaščita v skladu z veljavnimi predpisi. Pri gradbenih posegih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani Elektra Gorenjske.
16.	člen (telekomunikacijsko omrežje)
Objekt ne bo priključen na tK omrežje. Po zemljišču ne potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Telekoma Slovenije d.d.
17.	člen (ogrevanje objekta)
Hlev ne bo ogrevan.
18.	člen (ravnanje z odpadki)
(1)	Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno mesto je obstoječe, urejeno ob stanovanjski hiši investitorja.
(2)	Gradbene odpadke mora investitor ločevati in jih deponirati neposredno na za to urejenem odlagališču.
(3)	Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije.
VI.	Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave
19.	člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1)	Območje se nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine Šenčur - Vas (EŠD 14469), v katerem se varuje tudi prostorski pomen vasi Voglje in cerkve sv. Simona in Jude v Vogljah. Načrtovana rešitev ne bo izstopala iz silhuete naselja. Prostorska integriteta vasi se ohranja z ohranjanjem oz. ponovno vzpostavitvijo visokodebelne vegetacije ob njenem robu.
(2)	Načrtovan objekt po višini ne bo presegal višine obstoječega hleva, ki ima dve različni višini slemena, in sicer nižji del na višini 7,70 m in višji del na višini 8,67 m nad koto pritličja, ki je 0,20 m nad nivojem terena.
(3)	Za gradnjo objektov in druge posege je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in mnenje ZVKDS OE Kranj.
20.	člen (ohranjanje narave)
V območju ni evidentiranih naravnih vrednot ali območij pomembnih za ohranjanje biotskih raznovrstnosti.
VII.	Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
21.	člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter pri uporabi le-teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le-ti obsegajo varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom.
22.	člen (varstvo voda)
(1)	Meteorne vode s strešin in povoznih površin bodo speljane v ponikovalnico. Odtoke iz utrjenih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja ali iztokov nevarnih snovi v podtalje.
(2)	Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih voda ter sprožanje erozijskih procesov ni dovoljeno.
(3)	Potrebno je preventivno preprečiti obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.
23.	člen (varstvo tal)
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Humus se pred začetkom gradnje odstrani in deponira tako, da se ohrani njegova rodovitnost.
24.	člen (varstvo zraka)
Ukrepi za varstvo zraka v času gradnje predvidevajo predvsem preprečevanje prašenja z območja gradbišča in dovoznih poti.
25.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Po OPN Šenčur spada predmetno območje v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje ne sme presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2)	V času gradnje na območju je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Hrupna gradbena dela naj potekajo v delovnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
26.	člen (varstvo gozda)
Predmetno območje v naravi ni gozd, območje ne meji na gozdni prostor, zato posebne ureditve s področja gozdarstva in lovstva niso predvidene.
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
27.	člen (varstvo zračnega prometa)
(1) Območje predvidene gradnje se nahaja pod vodoravno omejitveno ravnino letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, v kateri so glede na določila področnega predpisa posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam letališča samo na dovoljeno razdaljo. Omejitvena ravnina se na območju urejanja nahaja na nadmorski višini 408 metrov. Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov (gradnja) ne
smejo segati nad vodoravno omejitveno ravnino, razen če so zakriti z drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. (2) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti soglasje tangiranega upravljavca k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
28.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Objekt mora biti dimenzioniran in projektiran glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti iz Atlasa ARSO se območje obravnavanega OPPN nahaja v območju s projektnim pospeškom tal 0,225 (g).
(2)	Predvidena prostorska ureditev ne leži na območju ogroženem s poplavami in visoko podtalnico ali na erozijskem ter plazovitem območju.
29.	člen (varstvo pred požarom)
(1)	Za preprečitev prenosa požara so zagotovljeni zadostni odmiki od meje parcel in med objekti. Dovozi, manipulacijske in delovne površine ob objektih omogočajo neoviran dovoz in dostop za intervencijska vozila. Pri načrtovanju prostorske ureditve je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(2)	Za zagotovitev zadostne količine požarne vode bo območje priključeno na obstoječe javno hidrantno omrežje.
IX.	Dopustna odstopanja
30.	člen (tolerance)
(1)	Pri določanju višinskih gabaritov objekta so dovoljene tolerance do + 0,5 m. Objekt je lahko nižji od višin oz. gabaritov določenih s tem odlokom. Odstopanja navzdol niso omejena. Tlorisne gabarite se lahko presega za ± 10 %, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike objekta od parcelnih mej oz. obstoječih objektov in ohranjati določeno gradbeno linijo.
(2)	Pri realizaciji prometne, komunalne in energetske infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom če to, na podlagi ustrezne dokumentacije ali zahtev upravljavcev, pogojujejo primernejši obratovalni elementi in bolj ekonomična investicijska vlaganja.
X.	Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN
31.	člen (prenehanje veljavnosti)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, ko so z načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Občinski svet Občine Šenčur z odlokom. Po prenehanju veljavnosti se območje ureja z OPN.
32.	člen (dopustni posegi)
Po prenehanju veljavnosti OPPN je dopustna sprememba namembnosti stavb, vendar le znotraj skupine nestanovanjskih kmetijskih stavb.
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
XI. Končne določbe
33.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
34.	člen (vpogled)
OPPN je na vpogled na sedežu Občine Šenčur in na pristojni upravni enoti.
35.	člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 350-10/2018-20 Datum: 19.6.2019
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
OBČINA ŠKOFJA LOKA
752. Odlok o taksi za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe prostora v Občini škofja loka
Na podlagi 109. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju: ZUreP-2), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO), 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno besedilo, 35/2016 in 26/2017), ter na podlagi prvega odstavka 90. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Škofja Loka (uradni list št. 5/2014 - uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet občine Škofja Loka na svoji 5. redni seji dne 6. junija 2019 sprejel naslednji
ODLOK
O TAKSI ZA OBRAVNAVANJE POBUD ZA SPREMEMBE NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINI ŠKOFJA LOKA
1.	člen (vsebina odloka)
(1)Ta odlok določa:
•	višino takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora;
•	način plačevanja takse;
•	posledice neplačila takse.
2.	člen (višina takse)
(1)	Višina takse za obravnavanje pobud spremembe osnovne ali podrobnejše namenske rabe v občinskem prostorskem načrtu za posamezno pobudo znaša:
•	pobuda za spremembo osnovne namenske rabe znaša 150,00 evrov,
•	pobuda za spremembo podrobnejše namenske rabe znaša 100,00 evrov.
(2)	Če se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo namembnosti
na enovitem zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora.
(3) Zavezanec za plačilo takse je pobudnik.
3.	člen (način plačila takse)
(1)	Taksna obveznost nastane takrat, ko je v vložišču občine vložena ali prejeta pobuda spremembe namenske rabe.
(2)	Taksa se plača v gotovini ali z drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Če pobudnik plača takso pri ponudniku plačilnih storitev, jo plača na prehodni podračun in z uporabo reference, določene za plačilo takse organu, ki je pristojen za vodenje postopka.
(3)	Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od pobudnika vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje pobudniku plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Plačilni nalog za fizično osebo mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če takse v roku ne plača.
(4)	Če taksa v predpisanem roku ni plačana, se pobuda ne obravnava.
4.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 3505-0001/2019 Datum: 6. 6. 2019
Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan
OBČINA ŽETALE
753. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Žetale za leto 2019 (Rebalans 2)
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15-ZUUJFO ,11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo, 14/13-popr., 101/13, 55/15- ZFisP in 96/15 -ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člena Statuta Občine Žetale - UPB-1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17), je Občinski svet Občine Žetale na 4. redni seji, dne 17.6.2019sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE ŽETALE ZA LETO 2019 (REBALANS 2)
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Žetale za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/18, št. 8/19) se spremeni 2. člen tako, da se glasi:
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Proračun 2019-Rebalans 2
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	1.562.097
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.156.413
70 DAVČNI PRIHODKI	1.079.503
700 Davki na dohodek in dobiček	1.028.873
703 Davki na premoženje	28.025
704 Domači davki na blago in storitve	22.605
706 Drugi davki	0
71 NEDAVČNI PRIHODKI	76.910
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	31.820
711 Takse in pristojbine	1.100
712 Denarne kazni	3.240
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	10.550
714 Drugi nedavčni prihodki	30.200
72 KAPITALSKI PRIHODKI	63.090
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
721 Prihodki od prodaje zalog	0
722 Prihodki od prodaje zemljišč nematerialnega premoženja	63.090
73 PREJETE DONACIJE	0
730 Prejete donacije iz domačih virov	0
731 Prejete donacije iz tujine	0
74 TRANSFERNI PRIHODKI	342.594
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	324.594
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	0
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	1.571.884
40 TEKOČI ODHODKI	655.071
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	100.840
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	15.600
402 Izdatki za blago in storitve	419.141
403 Plačila domačih obresti	12.090
409 Rezerve	107.400
41 TEKOČI TRANSFERI	543.493
410 Subvencije	0
411 Transferí posameznikov in gospodinjstvom	343.130
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	36.810
413 Drugi tekoči domači transferi	163.553
414 Tekoči transferi v tujino	0
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	319.600
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	319.600
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	53.720
431 Invest. transferi prav. in fiz. oseb, ki niso prorač. uporab.	40.100
432 Invest. Transferi proračunskim uporabnikom	13.620
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)	-9.787
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Proračun 2019-Rebalans 2
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
750 Prejeta vračila danih posojil	0
751 Prodaja kapitalskih deležev	0
752 Kupnina iz naslova privatizacije	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
440 Dana posojila	0
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
C. RAČUN FINANCIRANJA	v EUR
Skupina/podskupina kontov	Proračun 2019-Rebalans 2
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	98.123
50 ZADOLŽEVANJE	98.123
500 Domače zadolževanje	98.123
VIII. ODPLAČILO DOLGA (550)	116.600
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
55 ODPLAČILO DOLGA	116.600
550 Odplačilo domačega dolga	116.600
IX. SPREMEMBE STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (III.+VI.+X.)=(I.+IV.+VII.)-(II.+V.+VIII.)	-28.264
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-18.477
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.)	9.787
XIII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA (9009 Splošni sklad za drugo)	28.264
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte ter podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Žetale. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2.	člen
Spremeni in dopolni se prvi odstavek 9. člena tako, da se glasi:
Proračunska rezerva za leto 2019 se oblikuje v višini 104.930 EUR.
1.	Sredstva rezerv Občine Žetale v višini 16.930 EUR za sanacijo po naravnih nesrečah
2.	Sredstva rezerv iz državnega proračuna v višini 88.000 EUR za sanacijo zemeljskega plazu na JP741571Podpeč-Ledinca, lokacija Ledinca
3.	člen
Posebni del in načrt razvojnih programov za leto 2019 sta sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ostali členi Odloka o proračunu Občine Žetale za leto 2019 ostajajo nespremenjeni.
5.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka:032-017/2018 Datum: 17.6.2019
Občina Žetale Anton Butolen, župan
754. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Žetale
Na podlagi določil 32. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011-ORZGJS40) 1.odstavka 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti(Uradni list RS št. 62/16)in 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/2017), je Občinski svet Občine Žetale na 4.redni seji, dne 17. 6. 2019, sprejel
ODLOK
O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE 24 URNE DEŽURNE POGREBNE SLUŽBE V OBČINI ŽETALE
I.	Splošne določbe
1.	člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Žetale(v nadaljevanju: občina)
(2)	S tem odlokom se določijo:
•	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
•	pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	javna pooblastila koncesionarju,
•	splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	viri financiranja javne službe in način plačila koncesionarja,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	prenehanje koncesijskega razmerja,
•	organ, ki opravi izbor koncesionarja,
•	organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
•	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
2.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
II.	Predmet javne službe
3.	člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
(1)	Javna služba po tem odloku obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače.
(2)	Javna služba se opravlja kot koncesionirana javna služba.
III.	Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov
4.	člen
(območje izvajanja javne službe)
Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
izvaja na celotnem območju občine .
5.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo na območju občine pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristanski način pod pogoji , določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in na negovi podlagi sprejetimi predpisi.
(2)	Uporaba storitev javne službe je obvezna, razen v primerih, ki jih določa zakon.
IV.	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
6.	člen (pogoji)
(1)	Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2)	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so:
•	da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt;
•	da ima zaposleni najmanj dve osebi;
•	da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene;
•	da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika;
•	da ima najmanj eno transportno krsto;
•	da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki;
•	da ne obstajajo izključitveni razlogi, ki jih določa zakon, ki ureja javno naročanje
(3)	Pogoji in dokazila s katerimi se dokazuje izpolnjevanje pogojev se podrobno opredelijo v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji.
V.	Javna pooblastila koncesionarju
7.	člen (javno pooblastilo)
Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe nima javnih pooblastil.
VI.	Splošni pogoji za izvajanje javne službe
8.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
(1)	Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje pogrebne in pokopališke dejavnosti ter podzakonskimi akti sprejetimi na njuni podlagi.
(2)	V zvezi z izvajanjem javne službe prevzame koncesionar večino tveganj, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo.
VII.	Obseg monopola
9.	člen (obseg monopola)
(1)	Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka na celotnem območju občine se podeli enemu koncesionarju.
(2)	Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine.
VIII.	Začetek in čas trajanja koncesije
10.	člen (začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
11.	člen (trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 5 let in jo je možno podaljšati še za enako obdobje, če koncedent ugotovi, da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal koncesionirano dejavnost. Šteje se da je koncesionar kvalitetno in strokovno izvajal dejavnost, če uporabniki storitev niso vlagali upravičenih pripomb na delo koncesionarja.
IX.	Viri financiranja javne službe
12.	člen
(viri financiranja javne službe)
(1)	Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz plačil uporabnikov javne službe.Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.
(2)	Ceno storitev javne službe oblikuje koncesionar v skladu z metodologije za oblikovanje cen storitev 24 urne dežurne službe. Koncesionar mora elaborat o oblikovanju cen posredovati občini v potrditev.
(3)	Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe. Koncesijska dajatev se obračunava v odstotku od cene storitev javne službe, višina in način plačila se določi s koncesijsko pogodbo. (3) Koncedent se lahko v javnem interesu v korist uporabnikov storitev javne službe odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej določi v koncesijski pogodbi.
X.	Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe
13.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem koncesije in zakonitosti dela koncesionarja izvaja občinska uprava in občinski svet.
XI.	Prenehanje koncesijskega razmerja
14.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom javne službe v režijo,
•	v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo.
15.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo,
•	z razdrtjem.
(2)	Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.
16.	člen (odkup koncesije)
(1) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe. Odkup je možen le na podlagi sporazuma obeh strank.
(2) Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
17.	člen (odvzem koncesije)
(1)	Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju ne glede na določila koncesijske pogodbe:
•	če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da je so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
•	če koncesionar kot fizična ali pravna oseba preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena.
(3)	V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
18.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzamejo javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
XII. Način podelitve koncesije
19.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine.
(3)	Občine na določenem območju se lahko dogovorijo za izvedbo skupnega javnega razpisa in podelitev skupne koncesije za več občin.
20.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1)	Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo.
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje pogoje določene z razpisno dokumentacijo.
(3)	Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
21.	člen (vsebina javnega razpisa)
(1)	Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu.
(2)	Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati
koncesionar in so določeni v 6. členu tega odloka in razpisni dokumentaciji
(3) Merila za izbor koncesionarja se določijo v javnem razpisu.
22.	člen
(postopek izbire koncesionarja)
(1)	Za izbiro koncesionarja se uporabi konkurenčni postopek s pogajanji v skladu z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in smiselni uporabi zakona, ki ureja javno naročanje.
(2)	Za vodenje postopka javnega razpisa, oceno prijav in ugotovitev sposobnosti in oceno ponudb imenuje župan strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog in ponudb.
(3)Strokovna	komisija, ki vodi razpisni postopek vsem prijaviteljem, ki jim je priznala sposobnost izdala sklep o priznanju sposobnosti. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 8 dni na župana občine.
(4)	Župan lahko pritožbo zavrne, če je neutemeljena, sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje strokovni komisiji ali sklep spremeni.
(5)	Odločitev župana je dokončna.
(6)	Po končanem pregledu in vrednotenju ponudbstrokovna komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
(3) Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede upravni postopek za podelitev koncesije po uradni dolžnosti.
XIII.	Organ, ki opravi izbor koncesionarja
23.	člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 22. člena tega odloka.
(2)	V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke v upravnem postopku.
XIV.	Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe
24.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesijsko pogodbo v imenu občinesklene župan.
XV.	Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe
1.	Prenos koncesije
25.	člen (prenos koncesije)
(1)	Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2)	Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
2.	Višja sila
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
26.	člen
(dolžnosti in pravica koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.
3.	Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih
27.	člen (odgovornost za škodo)
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
4.	Začasen prevzem
28.	člen (začasen prevzem)
Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
5.	Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja
29.	člen (vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.
6.	Zavarovanje odgovornosti za škodo
30.	člen (zavarovanje)
(1)	Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega izvajanja javne službe.
(2)	Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
XVI. Končna določba
31.	člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka:032 - 05/2018 Datum:18. 6. 2019
Občina Žetale Anton Butolen, župan
755. Odlok o pokopališkem redu v Občini Žetale
Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti(Uradni list RS, 62/2016),3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 21/2013, 111/2013, 74/2014 - odl. US, 92/2014 - odl. US in 32/2016) in 15. člena Statuta Občine Žetale, (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/2017), je Občinski svet občine Žetale, na svoji 4. redni seji, dne 17. 6. 2019, sprejel
ODLOK
O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI ŽETALE 1 Splošne določbe
1.	člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom Občina Žetale (v nadaljevanju: občina) določa:
•	način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;
•	način izvajanja pogrebne slovesnosti;
•	storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču;
•	osnovni obseg pogreba;
•	način in čas pokopa;
•	način pokopa, če je plačnik občina;
•	možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora;
•	obratovanje mrliških vežic;
•	obseg prve ureditve groba;
•	vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;
•	način oddaje grobov v najem;
•	postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču;
•	zvrsti grobov;
•	okvirni tehnični normativi za grobove;
•	mirovalno dobo za grobove;
•	enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;
•	pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;
•	razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;
•	druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov.
(2)	V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen
(pogrebna in pokopališka dejavnost)
(1)	Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba. Za izvajanje 24. urne dežurne službe občina podeli koncesijo po postopku in na način kot je to določeno s koncesijskim aktom.
(2)	24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače.
(3)	Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve:
•	prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba;
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
•	pripravo pokojnika;
•	upepelitev pokojnika;
•	pripravo in izvedbo pogreba.
(4) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in jo zagotavlja občina.
3.	člen (upravljavec pokopališč)
(1)	Upravljavec pokopališča je Občina Žetale.
(2)	Na območju občine je samo eno pokopališče.
(3)	Upravljanje pokopališča obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališča.
4.	člen
(splošna ureditev pokopališč)
(1)	Pokopališče mora biti primerno ograjeno.
(2)	Upravljavec mora na pokopališču zagotoviti dovolj urejenih prostorov za odlaganje odpadkov, ustrezno mrežo za oskrbo z vodo in odvoz komunalnih odpadkov, lahko pa zagotovi tudi ozvočenje in osvetlitev.
(3)	Upravljavec je dolžan pokopališče z vsemi napravami urejati in vzdrževati kot dober gospodar.
(4)	Upravljavec je dolžan iz naslova grobnin zagotoviti redno tekoče in investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode, elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela, predvsem pa urejenih prostorov za odpadke, vodovodnih naprav in ograj na območju pokopališča, tako da je omogočena njihova nemotena uporaba v skladu z letnimi plani urejanja in vzdrževanja pokopališča, ki jih sprejme občina.
5.	člen (izrazi)
Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
6.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tretjega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti.
2	Pogrebna slovesnost
7. člen
(način izvajanja pogrebne slovesnosti)
(1)	Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2)	Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(3)	Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom.
(4)	Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
(5)	Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se določi s tem pokopališkim redom.
(6)	Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev.
3	Storitve pokopališko pogrebnega moštva
8.	člen
(pokopališko pogrebno moštvo)
(1)	Storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališču v Žetalah zagotavlja upravljavec pokopališča.
(2)	Storitve pokopališko pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela.
4	Pogreb
9.	člen (osnovni obseg pogreba)
Osnovni obseg pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.
4.1	Prijava pokopa
10.	člen (prijava pokopa)
(1)	Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina.
(2)	K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
4.2	Priprava pokojnika
11.	člen (priprava pokojnika)
Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
4.3	Minimalna pogrebna slovesnost
12.	člen
(minimalna pogrebna slovesnost)
Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa.
4.4	Pokop
13.	člen (pokop)
(1)	Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela na pokopališču, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom.
(2)	Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je dovoljen le kot posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
(3)	Pokop stanovskega predstavnika v grobnice verskih skupnosti na območju občine se lahko opravi po predhodnem soglasju, ki ga izda občinska uprava občine.
5	Način in čas pokopa
14.	člen (način pokopa)
(1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
•	pokop v krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grob,
•	pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grob,
•	raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču.
(2)	Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prejšnjega odstavka, ni dovoljeno.
(3)	O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(4)	Vsakemu pokojniku mora biti zagotovljen dostojen pogreb v skladu z njegovo voljo ali željo naročnika pogreba.
(5)	Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z določili tega odloka in dogovora med naročnikom pogreba in upravljavcem pokopališča o načinu priprave in vodenja pogrebne slovesnosti.
(6)	Pogrebna slovesnost ima lahko značilnosti obreda posamezne verske skupnosti. V takem primeru se pri pogrebni slovesnosti opravi tudi verski obred.
(7)	Pri javni pogrebni slovesnosti je lahko prisoten vsakdo, ki se obnaša kraju in času primerno.
(8)	Kraj, dan in čas pogrebne slovesnosti določita upravljavec in naročnik pogreba sporazumno, upoštevajoč načelo kontinuiranega poteka pogrebov.
(9)	Naročnik pogreba lahko pri načinu poslovitve izbira:
a.)	poslovitev od pokojnika in pokop kot združen obred,
b.)	tihi pokop (pogreb v družinskem krogu),
c.)	anonimni pokop.
(10)	Upravljavec mora uro pogreba javno objaviti tako, da ob položitvi pokojnika v mrliško vežo izobesi obvestilo pred mrliško vežo.
(11)	Upravljavec, v kolikor se tako dogovori z naročnikom pogreba, v mrliški veži v kateri pokojnik leži ali v poslovilni dvorani postavi pult z žalno knjigo.
(1)	Pogrebna slovesnost se prične na poziv vodje pogrebne slovesnosti izvajalca pogrebnih storitev z dvigom pokojnikove krste ali žare. Če že v začetni pogrebni slovesnosti sodelujejo predstavniki verskih skupnosti, govorci, častna enota, godba ali pevski zbor, najprej opravi obred predstavnik verske skupnosti, sledijo obredi ostalih udeležencev, kot to po dogovoru s svojci odloči vodja slovesnosti.
(2)	Pogrebni sprevod se prične z nosilcem državne zastave z žalnim trakom ali s črno zastavo, če je umrli tuj državljan in z nosilcem cerkvenega znamenja, če se opravlja verski obred, sledijo prapori, za njimi se razvrstijo ostali sodelujoči (godba, pevci, častna enota), nosilci žalnih vencev in odlikovanj, sledijo moški ter predstavniki verskih skupnosti, nosilci žare oziroma osebje vozička s krsto, sledijo svojci ter za njimi vsi ostali udeleženci pogrebne slovesnosti.
(3)	Pogrebni sprevod se izvaja od kraja pričetka pogrebne slovesnosti do groba na pokopališču. Na željo umrlega ali svojcev se opravi verski obred na krajevno običajen način med samim potekom sprevoda v poslovilnem objektu oziroma v objektu, namenjenem opravljanju verskih obredov.
(4)	Po prihodu pogrebnega sprevoda do groba se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, predstavnik verske skupnosti, nosilci zastav in praporov, odlikovanj in vencev, govorniki in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
(5)	Po položitvi krste ali žare v grob sledi verski obred, poslovilni govori, igranje oziroma petje primernih glasbenih vsebin ter častna salva v primeru navzočnosti častne enote. Uradni del pred odprtim grobom se zaključi s poslovilnim poklonom državne zastave.
(6) Udeleženci pogrebne slovesnosti se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
a.)	Združen obred
(12)	Združen obred je sestavljen iz dveh delov:
•	poslovitev od pokojnika in
•	pokop.
(13)	Poslovitev od pokojnika vodi vodja pogreba, ki ga določi upravljavec pokopališča.
(14)	Poslovitev se prične z naznanitvijo vodje pogreba.
(15)	Pred krsto ali žaro, se razporedijo vodja pogreba, govorniki, zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom in zastavonoše z drugimi zastavami in prapori, nosilci odlikovanj, tudi pevci, moški, zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja, če so prisotni.
(16)	Za krsto ali žarose razporedijo svojci pokojnika ter za njimi vsi ostali udeleženci pogrebne slovesnosti.
(17)	Ob začetku poslovitve od pokojnika zaigra uvodna žalostinka, ki jo lahko zaigra godba ali zanjo poskrbi upravljavec s tehničnimi sredstvi in zapojejo pevci, če so prisotni.
(18)	Po uvodni žalostinki sledijo govori govornikov, zaigra žalostinka in zapojejo pevci, če so prisotni. Sledi pozdrav s slovensko zastavo z žalnim trakom, drugimi zastavami in prapori ter častna salva, če pri pogrebu sodeluje častna straža.
(19)	Pogrebno moštvo odpelje krsto ali odnese žaro do kraja pokopa.
(20)	Na čelu pogrebnega sprevoda je, zastavonoša s slovensko zastavo z žalnim trakom, sledijo zastavonoše drugih zastav in praporov, godba in pevci, če so prisotni, zastopniki verskih skupnosti z nosilcem verskega obeležja, voz venci, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, če so prisotni, pogrebni voz s krsto ali nosilci žare in žarnega venčka, najožji svojci pokojnika in na koncu vsi udeleženci pogrebne poslovitve.
(21)	Če se pogrebne poslovitve udeležijo predstavniki enot slovenske vojske ali policije, se ti razvrstijo v pogrebni sprevod takoj za vodjem pogreba in zastavonošo s slovensko zastavo z žalnim trakom oziroma tako, kot določajo njihova pravila.
(22)	Ko pridejo udeleženci pogrebnega sprevoda do kraja pokopa, razporedi vodja pogreba udeležence poslovitve na primerna mesta. Pogrebci, ki položijo vence na grob in položijo krsto ali žaro v grobno jamo- vodoravno, kadar dimenzije grobnega polja to omogočajo, se po skupnem pozdravu umaknejo. Nato sledijo govori govornikov, zapojejo pevci in /ali zaigra godba, če je prisotna. Lahko se opravi verski obred. S tem je pogrebna poslovitev končana.
(23)	Po zaključku pogrebne poslovitve lahko sledi mimohod udeležencev mimo grobne jame, pri čemer lahko posamezniki v grobno jamo spustijo grudo zemlje ali cvetlico.
(24)	Če pri pogrebni slovesnosti sodeluje tudi častna straža z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, da bi izstrelila častno salvo, kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti pri tem zagotovljena popolna varnost občanov, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
(25)	Pri pogrebni poslovitvi od umrlega tujca, se slovenska zastava z žalnim trakom nadomesti s črno zastavo.
b.	Tihi pogreb
(27)	Obred tihega pogreba se opravi na podlagi odločitve naročnika pogreba ob prijavi pogreba.
(28)	Za tihi pogreb se smiselno uporabljajo določila tega odloka o pogrebnih slovesnostih.
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
(29)	Upravljavec v zvezi s tihim pogrebom ne sme dajati nobenih informacij v javnost.
c. Anonimni pokop
(30)	Obred anonimnega pokopa se lahko opravi na pokopališču in se izvede tako, da se opravi raztros pepela pokojnika na za to posebej določeni tratni ploskvi.
(31)	Anonimni pokop opravi upravljavec ob prisotnosti najožjih svojcev ali brez njihove prisotnosti, v skladu z dogovorom z naročnikom pogreba.
(32)	Na kraju raztrosa ni obeležja. Kraj pokopa je evidentiran v evidenci o umrlih, ki so pokopani na pokopališču.
(33)	Plačnik anonimnega pokopa se lahko odloči za poslovitev od pokojnika.
15.	člen (čas pokopa)
(1)	Pokop na pokopališču v občini se lahko opravi od ponedeljka do petka v poletnem času med 10.00 in 16.00 uro in v zimskem času med 10.00 in 15.00 uro. Izjemoma je lahko čas pogreba tudi v soboto in nedeljo, o čemer se dogovorita upravljavec in naročnik pogreba.
(2)	Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
6	Način pokopa, če je plačnik občina
16.	člen
(način pokopa, če je plačnik občina)
Če je plačnik pokopa občina se opravi pokop v žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grobnico ali na prostoru, ki ga določi upravljavec.
7	Mrliške vežice
17.	člen (mrliške vežice)
(1) Na pokopališču v občini je mrliška vežica, katere uporaba je obvezna.
2) Mrliške vežice iz prejšnjega odstavka obratujejo v času pogrebne slovesnosti oziroma pogreba.
8	Ureditev groba
18.	člen (urejanje grobnih polj)
(1)	Grobna polja se uredijo pred pričetkom pokopavanja.
(2)	Urejanje grobnih polj zajema izravnavo površin, zasaditev dreves ali grmovnic, sejanje trave ali položitev travne ruše. Drevesa ali grmovnice se lahko zasadijo tudi že ob obstoječih robovih ob soglasju upravljavca.
(3)	Pri urejanju novih ali opuščenih grobov lahko upravljavec izdela temelje za nagrobnik, skladno z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove. Pri preurejanju lahko sodeluje tudi bodoči najemnik grobnega polja.
19.	člen (prva ureditev groba)
(1)	Po opravljenem pokopu se grob uredi v skladu z določili tega odloka. Grob uredita upravljavec in najemnik. Upravljavec po opravljenem pokopu poskrbi za odvoz odvečne zemlje na deponijo, odstrani cvetje z groba in očisti grob.
(2)	Najemnik groba poskrbi za položitev travne ruše na mesto, od koder je bila odstranjena pred izkopom grobne jame, zasejanje trave in posaditev grmovnic, ki so bile
tedaj izkopane in morebitno dosaditev, postavitev spomenika, morebitno postavljanje posode za cvetje in omarice za polaganje sveč.
20.	člen (ureditev groba po pogrebu)
(1)	Upravljalec po pogrebu zasuje grobno jamo oziroma zapre pokrov žarne niše. Na grob položi cvetje ali ga razporedi na stojala.
(2)	Najemnik groba lahko do dokončne ureditve groba na grob postavi začasno obeležje.
9	Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču
21.	člen
(vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču)
(1)	Obisk pokopališča je dovoljen v času, ki ga določi in javno objavi upravljavec.
(2)	Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da:
•	skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte;
•	oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb;
•	določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti;
•	Izvaja storitve pokopališko pogrebnega moštva;
•	vodi evidenco o grobovih in pokopih;
•	organizira in nadzira dela na pokopališču;
•	skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici;
•	skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora;
•	z izdajo pisnega soglasja za izvedbo kamnoseških del za končno ureditev groba.
(3)	Kamnoseška dela se lahko opravljajo le od ponedeljka do petka med 7.00 in 20.00 uro, vendar ne v času pogreba..
22.	člen (prepovedi)
(1)	Obiskovalec pokopališča je dolžan ob vstopu na pokopališče opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču in njegovi neposredni bližini tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja.
(2)	Na pokopališčih v občini ni dovoljeno zlasti:
•	nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove;
•	odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora;
•	onesnaženje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov;
•	vodenje živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča;
•	brez soglasja upravljavca opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti,
•	vstop s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornimkolesom, vožnja, ustavljanje in parkiranje, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba.
10	Način oddaje grobov v najem
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
23.	člen (oddaja grobov v najem)
(1)	Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe v skladu s tem odlokom.
(2)	Najemnik groba je lahko je praviloma ena pravna ali fizična oseba.
(3)	Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
(4)	Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
24.	člen (pogodba o najemu groba)
Pogodba o najemu groba mora določati zlasti:
•	osebe najemnega razmerja;
•	čas najema;
•	vrsto, zaporedno številko in velikost groba;
•	osnove za obračun višine letne najemnine in način plačevanja;
•	obveznost najemojemalca glede urejanja grobov, oziroma prostora za grob;
•	ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemojemalca iz te pogodbe in druge obveznosti najemojemalca.
25.	člen
(1)	Prostor za grobove daje upravljavec v najem za določen čas, najmanj za 10 let in se lahko po poteku tega roka podaljša. Najemna pogodba se podaljša za čas nadaljnjih 10 let, v kolikor je 30 dni pred iztekom ne prekliče nobena od pogodbenih strank.
(2)	Če pogodbeni stranki pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti robnike, spomenik in drugo opremo groba v 3 mesecih po preteku in razveljavitvi pogodbe o najemu.
(3)	Če tega ne stori, stori to upravljavec na stroške najemnika, grob oziroma prostor za grob pa po preteku mirovalne dobe odda drugemu v najem.
(4)	V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča.
(5)	Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi upravljavec.
26.	člen
V primeru smrti najemnika groba se najem prenese na dediča ali bližnje svojce (zakonec ali otroci), če teh ni, ostane grob v rokah upravljavca.
27.	člen
Po razveljavitvi pogodbe o najemu je grobni prostor opuščen grob do konca mirovalne dobe, nakar se lahko odda drugemu najemniku.
28.	člen
(1) Upravljavec razveljavi pogodbo o najemu v naslednjih primerih:
•	če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna grobnine za
•	preteklo leto,
•	če najemnik ne vzdržuje grobnega prostora kljub opozorilu in ni sledu o obisku svojcev,
•	ob opustitvi pokopališča,
•	če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča in
•	imena,
•	kadar tako zahteva načrt ureditve in razdelitve pokopališča.
(2)	V primeru tretje in pete alinee mora upravljavec o razveljavitvi pogodbe o najemu obvestiti najemnika vsaj šest mesecev pred opustitvijo pokopališča oz. ureditve in razdelitve pokopališča.
(3)	V primeru 5. alinee tega člena je upravljavec dolžan zagotoviti nadomestni prostor za premestitev pokojnikov, v kolikor tako zahtevajo svojci oz. najemniki grobov.
29.	člen
Uporabniki storitev iz tega odloka imajo pravico in obveznost do uporabe storitev pod pogoji določenimi v tem odloku in drugih odlokih s tega področja, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope.
30.	člen
(dolžnosti in pravice uporabnikov storitev in upravljavca
Najemniki grobov so dolžni:
•	vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi,
•	spoštovati vsa določila iz pogodbe o najemu,
•	redno plačevati vzdrževalnino (grobnino-cena najema groba) za pokopališče,
•	urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasja upravljavca,
•	v primeru pokopa začasno odstraniti vse predmete na grobnem mestu, ki bi se lahko poškodovali,
•	upoštevati določila pokopališkega reda.
11	Posegi v prostor na pokopališču
31.	člen
(posegi v prostor na pokopališču)
(1)	Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.
(2)	Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom.
(3)	Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja odloči občinska uprava v 15 dneh. Odločitev občinske uprave je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor.
(4)	Če najemnik ne vzdržuje nagrobnega spomenika in groba v celoti in je nagrobna oprema v takšnem stanju, da pomeni nevarnost za obiskovalce pokopališča ali sosednje grobove ali grob zaradi neurejenosti kvari izgled pokopališča, se šteje grob za opuščenega.
12	Grobovi
32.	člen (zvrsti grobov)
(1) Na pokopališčih v občini so naslednje zvrsti grobov:
•	enojni,
•	družinski,
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
•	grobnice,
•	žarni grobovi.
33.	člen
Pokopališče mora imeti pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališčne oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba. Za vodenje pokopališkega katastra in načrt mora ustrezno skrbeti upravljavec.
13 Okvirni tehnični normativi za grobove
34.	člen (grobovi)
(1)	Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Enojni grobovi so talni.
(2)	Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare.
(3)	Družinski grobovi ali dvojni so tisti, kjer je grobni prostor večjih dimenzij od enojnega grobnega prostora.
(4)	Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare.
(5)	Na pokopališču so grobovi naslednjih dimenzij:
Vrsta groba	Dolžina	Širina
Enojni	2,0 m	od 1,00 m do 1,40 m
Družinski	2,0 m	od 1,50 m do 1,80 m
Žarni	od 0,60 do 1,20 m	od 0,60 m do 1,0 m
(6)	Te dimenzije predstavljajo zunanji vidni obod in veljajo za na novo pridobljena grobna polja in preurejanje obstoječih grobnih polj.
(7)	Globina prvega pokopa v grob je najmanj 1,80 m.
(8)	Enojne in družinske grobove je dovoljeno poglobiti, da se lahko vanje zvrsti več zaporednih krst.
(9)	Odmiki med grobovi smejo biti široki največ 0,5 m in najmanj 0,3 m. Poti med grobovi morajo biti široke najmanj 0,5 m.
35.	člen
Nagrobni spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja se postavijo v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove pokopališča in so lahko pokončni ali ležeči in ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1,2 m. Izjemoma, so lahko nagrobni spomeniki višji od 1,2 m, kar pa mora odobrit s pisnim soglasjem upravljavec pokopališča.
36.	člen
Obnova nagrobnih spomenikov in okvirjev ali spreminjanje enojnih grobov v družinske in obratno je možno samo s pisnim soglasjem, ki ga izda upravljavec na podlagi vloge za izdajo soglasja najemnika groba, če je to izvedljivo na določeni lokaciji in v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.
37.	člen
Najemnik lahko prosto ureja notranji obod tradicionalnega grobnega polja, vendar na njem ne sme zasajati trajnic, ki bi po višini presegale nagrobni kamne, postavljen na tem grobnem polju. Najemnik mora skrbeti za urejenost grobnega polja, to pomeni, da grobno polje ne sme zaraščati. Če v primeru zaraščanja najemnik kljub pisnemu opozorilu upravljavca grobnega polja ne
uredi, lahko upravljavec pogodbo o najemu enostransko prekine in ravna, kot da je grob opuščen in ga nameni za nadaljnji najem.
38.	člen (žarni grobovi)
(1)	Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare.
(2)	Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča.
39.člen (grobnice)
(1)	Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare.
(2)	Nove grobnice je dovoljeno graditi le, če tako določeno s prostorskim aktom, ki ureja pokopališče.
40.člen
(grobišča, kostnice in skupna grobišča)
(1)	Grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča.
(2)	Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov.
41.člen
(prostor za anonimni pokop)
(1)	Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen raztrosu pepela.
(2)	Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča.
(3)	Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
42.	člen (prostor za raztros pepela)
(1)	Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku.
(2)	Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč.
43.	člen (mirovalna doba za grobove)
(1)	Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajši oddesetih let.
(2)	Pokop pokojnika na isto mesto v grobu ali prekop groba, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe, razen za pokop z žaro.
14 Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in storitev
44.	člen (cenik)
Za uporabo pokopališča, pokopališke objekte in naprave ter drugo pokopališko infrastrukturo plačujejo uporabniki oziroma najemniki naslednje cene, ki jih potrdi občinski svet :
• cena uporaba poslovilnega objekta ali mrliške vežice,
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
•	cena pogrebnega moštva ter izkopa in zasutja grobne jame,
•	cena prve ureditve groba,
•	cena najema groba( grobnina).
15	Pogrebna pristojbina
45.	člen (pogrebna pristojbina)
(1)	Občina lahko določi pogrebno pristojbino.
(2)	Pogrebna pristojbina je denarni znesek, ki ga lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, in ki ga upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;
(3)	Pogrebno pristojbino, določi občinski svet Občine Žetale s sklepom, ki se objavi v uradnem glasilu občine.
16	Nadzor
46.	člen
(nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska inšpekcija
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko inšpekcija izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotovitev izvrševanja določb tega odloka.
17	Prekrški
47.	člen (prekrški)
(1)	Z globo 500,00 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik če:
•	odlaga odpadke izven za to določenega prostora;
•	onesnažuje pokopališke objekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade,
•	brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti,
•	vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornimkolesom ali drugim vozilom.
•	opravlja vožnjo, ustavljanje ali parkiranje na pokopališču, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca in ureditve ali vzdrževanja groba.
(2)	Z globo 300,00 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3)	Z globo 100,00 EUR se kaznuje fizična oseba, ki se
•	nedostojno vede, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove;
•	odlaga odpadke izven za to določenega prostora;
•	onesnažuje pokopališkeobjekte in naprave, nagrobnike, grobove ali nasade;
•	vodi živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča;
•	brez soglasja upravljavca opravlja prevoz kamnoseških, vrtnarskih, kovino-strugarskih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti,
•	vstopa na pokopališče s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornimkolesom ali drugim vozilom.
18	Končna določba
48. člen
(prenehanje veljavnosti in začetek veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o urejanju pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti v Občini Žetale ( Uradni list RS, št. 8/2000). Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032 - 06/2018 Datum: 18. 6. 2019
Občina Žetale Anton Butolen, župan
756. Popravek Odloka o ustanovitvi interesne zveze občin »Zveza Haloških občin«
Na podlagi določil 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17) je Občinski svet Občine Žetale na svoji 4. redi seji, dne 17. 6. 2019, sprejel
POPRAVEK
ODLOKA O USTANOVITVI INTERESNE ZVEZE OBČIN »ZVEZA HALOŠKIH OBČIN«
1.	člen
Preambula k Odloku o ustanovitvi interesne zveze občin »Zveza Haloških občin« (v nadaljnjem besedilu: odlok), ki ga je občinski svet sprejel na svoji 3. seji dne 28. 3. 2019, se spremeni tako, da se glasi: »Na podlagi 86. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/2010, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1) so: Občinski svet Občine Cirkulane na podlagi 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/17) na svoji ... seji dne ..., Občinski svet Občine Majšperk na podlagi 16. člena Statuta Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15, 50/17) na svoji ... seji dne ...; Občinski svet Občine Makole na podlagi 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/07, 45/14, 64/16) na svoji ... seji dne ...; Občinski svet Občine Podlehnik na podlagi 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/17) na svoji ... seji dne ...; Občinski svet Občine Zavrč na podlagi 14. člena Statuta Občine Zavrč (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/11) na svoji ... seji dne ..., Občinski svet Občine Žetale na podlagi 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17) na svoji 3. seji dne 28. 3. 2019 in Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS št. 29/18) na svoji ... seji dne ... sprejeli »
2.	člen
Prvi odstavek 1. člena odloka se spremeni na način, da se glasi:
»S tem odlokom Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane; Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk, Občina Makole, Makole 35, 2321 Makole, Občina Podlehnik, Podlehnik 9, 2286 Podlehnik; Občina Rogatec, Pot k ribniku 4, 3252 Rogatec; Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč in Občina Žetale, Žetale 4, 2287 Žetale (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) ustanovijo interesno zvezo občin za skupno izvajanje občinskih nalog na področju spodbujanja razvoja turizma.«
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
Stevilka:032 -014/2018 Datum:18. 6. 2019
Občina Žetale Anton Butolen, župan
Številka: 032- 07/2018 Datum: 18. 6. 2019
Občina Zetale Anton Butolen, župan
757. Sklep o sprejemu elaborata za oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo
Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012 in 76/2017) in 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/2017) je Občinski svet Občine Žetale na svoji 4. redni seji, dne 17. 6. 2019, sprejel
SKLEP
O SPREJEMU ELABORATA ZA OBLIKOVANJE CEN
STORITEV OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJA OSKRBE S PITNO VODO
1.	člen
Občinski svet Občine Žetale sprejme Elaborat - za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Občini Žetale.
2.	člen
Občinski svet Občine Žetale potrdi izhodiščno ceno izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo in sicer: • Vodarina (cena izvajanja storitve): 0,7931 EUR/m3, brez DDV.
3.	člen
Potrdi se omrežnina za infrastrukturo, s katero se izvaja javna služba oskrba s pitno vodo, glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera, v skladu s spodnjo preglednico. Cena omrežnine (brez DDV) je:
Vodomer DN	Faktor	Omrežnina na vodomer v EUR na mesec
DN < 20	1	5,3808
20 < DN < 40	3	16,1424
40 < DN < 50	10	53,8079
50 <DN < 65	15	80,7119
65 <DN < 80	30	161,4338
80 < DN < 100	50	269,0396
100 < DN < 150	100	538,0793
150 < DN	200	1.076,1586
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o sprejemu elaborata za oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 14 z dne 28. 3. 2014.
5.	člen
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati s 1. 7. 2019.
758. Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v Enoti vrtec Žetale in rezervaciji v programih predšolske vzgoje v javnih vrtcih
Na podlagi 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 62/10-ZUPJS, 94/10-ZIU in 40/12-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO in 55/17), 24. in 31. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 14/13, 56/13-ZŠtip-1, 99/13, 14/15-ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16-odl. US, 51/16-odl. US, 88/16, 61/17-ZUPŠ in 75/17), Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12-ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US, 46/13-ZIPRS1314-A, 56/13-ZŠtip-1, 63/13-ZOsn-I, 63/13-ZJAKRS-A, 99/13-ZUPJS-C, 99/13-ZSVarPre-C, 101/13-ZIPRS1415, 101/13-ZdavNepr, 107/13-odl. US, 85/14, 95/14, 24/15-odl. US, 90/15, 102/15, 63/16-ZDoh-2R in 77/17-ZMVN-1), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15), 24. člena Pravilnika o sprejemu otrok v enoto vrtec pri OŠ Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin št. 18/2011, 26/14) ter 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 54/17), je Občinski svet Občine Žetale na 4. redni seji, dne 17. 6. 2019, sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV PREDŠOLSKE VZGOJE V ENOTI VRTEC ŽETALE IN REZERVACIJI
V PROGRAMIH PREDŠOLSKE VZGOJE V JAVNIH
VRTCIH
1.	člen
Cena programov znašajo:
•	prvo starostno obdobje - starostno heterogen oddelek:	496,69 €/mesec
•	prvo in drugo star. obdobje - starostno kombiniran oddelek: 446,14 €/mesec
•	drugo starostno obdobje - starostno heterogen oddelek: 398,36 €/mesec
2.	člen
Starši otrok, za katere je Občina Žetale po veljavnih predpisih dolžna kriti del programa predšolske vzgoje v javnem vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. julija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca. Starši so dolžni vrtcu pisno napovedati odsotnost najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti iz vrtca.
O vlogi za koriščenje rezervacije izven termina iz prejšnjega odstavka v primeru bolezni ali poškodbe otroka, na podlagi ustreznih zdravniških potrdil, odloči uprava Občine Žetale.
Starši lahko koristijo rezervacijo za namen prvega in drugega odstavka v skupnem trajanju največ dva meseca.
Št. 29/21.6.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1112
Starši, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka, lahko uveljavljajo rezervacijo le za enega otroka, za katerega se ne sofinancira plačilo staršev za otroka iz državnega proračuna.
Za rezervacijo starši plačajo 30% od njihovega, z odločbo določenega, dohodkovnega razreda.
3.	člen
Občina Žetale bo za otroke, za katere je po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje, zagotovila vrtcu sredstva za plačilo celotne razlike med plačili staršev in ceno programa, ki nastane zaradi določitve rezervacije po tem sklepu.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v enoti vrtec Žetale in rezervaciji v programih predšolske vzgoje v javnih vrtcih, objavljen Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 25 z dne 25. 5. 2018.
5.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 9. 2019 dalje.
Številka: 032 - 08/2018 Datum: 18. 6. 2019
Občina Žetale Anton Butolen, župan
759. Sklep o oceni izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Žetale v letu 2018
Na podlagi 15. člena Statuta občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/17) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17, ZORed), je Občinski svet Občine Žetale, na svoji 4. redni seji, dne 17. 6. 2019 sprejel, naslednji
SKLEP O OCENI IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE ŽETALE V LETU 2018
1.člen
Občinski svet Občine Žetale ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Žetale za leto 2018.
2.	člen
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032 - 09/2018 Datum: 18. 6. 2019
Občina Žetale Anton Butolen, župan
Št. 29/21.6.2019
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1112
OBČINA BENEDIKT	Stran
725.	Sklep o soglasju k ceni socialno 1111 varstvene storitve »Pomoč družini na domu«
OBČINA CERKVENJAK	Stran
726.	Odlok o rebalansu proračuna Občine 1111 Cerkvenjak za leto 2019
OBČINA CIRKULANE	Stran
727.	Sklep o oceni izvajanja občinskega 1113 programa varnosti Občine Cirkulane v
letu 2018
728.	Sklep o povečanju deleža kritja 1113 stroškov »Računalničarja organizatorja informacijskih dejavnosti« v OŠ Cirkulane - Zavrč
OBČINA ČRNA NA KOROŠKEM	Stran
729.	Odlok o pokopališkem redu na 1113 Območju Občine Črna na Koroškem
730.	Odlok o načinu opravljanja obvezne 1120 občinske gospodarske javne službe 24-
urne dežurne pogrebne službe v Občini Črna na Koroškem
731.	Odlok o ureditvi cestnega prometa v 1121 Občini Črna na Koroškem
OBČINA HOČE - SLIVNICA	Stran
732.	I. rebalans proračuna Občine Hoče- 1127 Slivnica za leto 2019
733.	Odlok o spremembah Odloka o 1128 proračunu Občine Hoče - Slivnica za
leto 2020
734.	Odlok o delnem povračilu stroškov za 1130 organiziranje volilne kampanje za lokalne volitve v Občini Hoče - Slivnica
735.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah 1130 Pravilnika o subvencioniranju varstva otrok, ki niso vključeni v programe predšolskega varstva
OBČINA KIDRIČEVO	Stran
736.	Odlok o dopolnitvi Odloka o območjih 1131 obveznega soglasja za spreminjanje
meje parcele na območju Občine Kidričevo
737.	Sklep o potrditvi ocene izvajanja 1131 Občinskega programa varnosti Občine Kidričevo v letu 2018
OBČINA KRIŽEVCI	Stran
738.	Letni program športa v Občini Križevci 1131 za leto 2019
739.	Sklep o prenehanju mandata člana 1133 Občinskega sveta Občine Križevci
OBČINA MIRNA PEČ	Stran
740.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 1133 Občinskega prostorskega načrta Občine Mirna Peč - 3 (SDOPN OMP-3)
741.	Sklep o zaračunanih cenah in 1133 subvenciji oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter zbiranja
in odvoza komunalnih in bioloških odpadkov v Občini Mirna Peč
OBČINA PESNICA	Stran
742.	Sklep o razrešitvi funkcije predstavnika 1135 ustanovitelja v Svetu zavoda Osnovne
743.
744.
745.
746.
747.
748.
749.
750.
751.
šole Jakobski Dol.
OBČINA POLJČANE
Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za kamnolom POLJČANE - širitev pridobivalnega prostora
OBČINA RUŠE
Javno naznanilo o javni razgrnitvi elaborata lokacijske preveritve za parcele št. 2032, 2033 in 2034/1 v K.O. Ruše
OBČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
Sklep o določitvi ekonomske cene v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica za šolsko leto 2019/2020 Sklep o imenovanju članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Sklep o sprejemu cenika nadomestila za uporabo javne površine v Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah Sklep o določitvi cene omrežnine in vodarine za naslednje obračunsko obdobje 2019 na območju Sveta Trojica v Slovenskih goricah
OBČINA ŠALOVCI
Odlok o proračunu leto 2019
Sklep o višini grobnine
Občine Šalovci za
752.
753.
754.
755.
756.
757.
758.
759.
OBČINA ŠENČUR
Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo hleva za kokoši - pašna reja v okviru kmetije Globočnik
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Odlok o taksi za obravnavanje pobud za spremembe namenske rabe prostora v Občini škofja loka
OBČINA ŽETALE
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Žetale za leto 2019 (Rebalans 2) Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Žetale
Odlok o pokopališkem redu v Občini Žetale
Popravek Odloka o ustanovitvi interesne zveze občin »Zveza Haloških občin«
Sklep o sprejemu elaborata za oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v Enoti vrtec Žetale in rezervaciji v programih predšolske vzgoje v javnih vrtcih Sklep o oceni izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Žetale v letu 2018
Stran 1135
Stran 1137
Stran 1138
1138
1139
1139
Stran 1140
1142
Stran
1143
Stran 1146
Stran 1146
1148
1151
1157
1158
1158
1159