HT Uredništva je v KopHsrjsrl allei ktsr. в/Ш. Hoioplsl u ne vračajo; aelranktran« plsm» s« ae •prejemaje. Hredn. telet. it*. SO, npravs. itv. 838. Političen list za slovenski narod. Oprava ja v Kopitarjevi al. 8. — Radiu poStne bran. ljubljanike it. 690 xa naročnino ln M. 349 ia eglase, lagreb 31.011, штвјвт. 7583, praSSs ln dnnaj. 24.797. ■es Naročnina tsem sa državo SHSi do preklical O p« pošti meseSno Din f< h; dostavljen j aa dom ■esefao....... u sa inozemstvo t ■e*e6no.......Din tt s Sobotna izda]a: bi V Jugoslaviji.....Din SO џ inozemstvi....... it ШЦГШКИИНјП n Ceno insaratom : и Snoetolpn» petitna vreta ouU oglasi po Dlu.l'—ia Dtn.1'50. veliki oglasi nad 4S mm vi-Stne po Din. 2—, poslan» itd. po Dm. 3 —. Pri većjern вагобПп labnja vsak dan trviemW ponedeljka ln dneva po pia** nikn ob 5. ari rintrnj. Poštnina ol3G8Rav9otom Posamezna Številka stane 1 Din. Y Llemiflni v peleK ш ж aprna ш Dve fronti. Dve fronti je postavilo včerajšnje > Jutro«: »Na eni strani se bo borila pod narodno zastavo nacionalna jugoslovenska fronta, na drugi strani pa pod črno zastavo separatistični ostanki pokojne Avstrije.« Ker mladeniško-čilo »Jutro«, in stari-kavi »Narod« že cele mesece operirata v interesu slovenskega »demokratstva: s tema dvema frontama, si jih hočemo ogledati nekoliko bližje. Prvo, kar se nam zdi vredno ugotoviti, Je to, da v narodni državi koraka vsaka stranka pod »narodno« zastavo. Na Francoskem n .pr. imamo monarhiste, buržujske liberalce in celo vrsto socialističnih skupin, ki se bijejo med seboj na življenje in smrt. Toda niti najljutejšemu republikancu še ni prišlo na misel, da bi bil kdaj očital francoskemu monarhistu — protinarodnost, samo zato, ker je monarhist. Zloraba narodnosti v strankarske svrhe je privilegij slovenskih demokratov. Kakor narodnost v obče, tako zlorabljajo slovenski demokratje v svoje strankarske svrhe tudi pojem jugoslo-v a n s t v a. Dr. Korošec je rojen Slovenec, on misli in čuti slovensko, torej je Slovenec (po vseh znanstvenih teorijah), kakor je Radié Hrvat in Pašič Srb. Znanost pa pravi, da so Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari Jugoslovani, torej so Jugoslovani tudi Korošec, Radie in Pašić. Pojem »jugoslovanstva:: je torej znanstven pojem, ki z eno besedo zaznamuje več konkretnih, med seboj pa specifično različnih poj-taov. Take pojme je ljudem ustvarila narava v svrho »ekonomije mišljenja«: (Mach, Ostwald etc.). Naši demokratje pa tega očividno ne vedo. Oni ne vedo, da rojen in zaveden Slovenec sploh drugega biti ne more kakor 1. Slovenec, 2. Jugoslovan, 3. Slovan, 4 Arijec in 5. človek. Culukafer ne more biti (»Jutro« bi pristavilo: razen če je klerikalec). Po teoriji slovenskih demokratov a je »Jugoslovan« ne Srb, ne Hrvat in ne lovenec sploh, ampak samo tisti Srb, tisti Hrvat in tisti Slovenec, ki je clan edino/, ve-llčavne demokratske stranke, ki se priklanja v Srbiji in na Hrvatskem bogu Pribiče-viću, v Sloveniji pa božičku Žerjavu! Sedaj samo še manjka, da prizna tej demokratski teoriji o Jugoslovanstvu kakšna akademija »znanosti« častno nagrado. Kakor pojem »narodnosti«, tako je tudi pojem »jugoslovanstva« v ustih slovenskih demokratov prostaška zloraba. Po vseh znanstvenih teorijah je Radié ravno tako >Jugoslovan« kakor sta Jugoslovana Pašič ali pa Zupanič ali pa Žerjav — politično pa zastopa v resnični demokraciji lahko vsak svoje mnenje kakor mu je drago: ali je »demokrat«, ali je >radikal«, ali je >ju-govinace ali pa »komuniste. Politična opredelitev > Jugoslovanov« nima z >jugoslo-vanstvom« kot takim prav nič opraviti. Kaj bi rekel nemški socialist, če bi mu nemški liberalec očital, da ni Nemec? Brcnil bi ga in to po zaslugi. Pa preidimo na drugo :;Jutrovo': fronto: na separatistično in na avstrijakantsko. S »separatizmom-;: operira gospodin Pribičevič že od obstoja naše države dalje in sicer v prvi vrsti proti Radiču. Pozneje pa so očitek separatizma Pribičevič in njegovi prirepki, zlasti slovenski, raztegnili tudi na »klerikalce«, in na vse Slovence sploh, izvzemši seveda demokrate. »Kdor ni za centralizem, ta je separatist« — tako sta pridigovala »Jutro« in »Narod« mesece in mesece. Zakaj? Slovenski centralisti so dobro vedeli, da ^separatizma« v smislu odcepitve Slovenije od države in priklopitve Slovenije h kakšni drugi državi (Avstriji?) sploh nikdar ni bilo in ga tudi danes ni. Ravno tako dobro so pa tudi vedeli in 4e danes vedo, in to vemo tudi mi, da obstoji v Sloveniji neke druge vrste »separatizem«, ki nočo »odcepitve« Slovenijo od države, ampak »odcepitev« Slovenije izpod neznosnega jarma sedanjo zanikamo in nesposobne centralno državne oprave in osvoboditev Slovenijo, Hrvatske in Š n m a d i j e iz požrešnih in nenasitnih krempljev zloglasne bclgrajske »porodice«. Ta ^separatizem« v resnici obstoji, temu »separatizmu« se ima ludi dr. Žerjav zahvaliti ze svojo sijajno »zmago«, temu »separatizmu« so зе pridružili danes že vsi prečanski kraji. Tega »separatizma« pa niso iznašli klerikalci, ampak zakrivili so ga belgrajski vlastodržci in ž njimi vred njihovi slovenski demokratski in samostojni prirepki. Ta »separatizem* ne teži za odcepitvijo od države, ampak za korenito reformo centralne državne uprave, ki je pa ni mogoče izvesti s kako megleno »decentralizacijo«, ampak edino-le s temeljito revizijo vidovdansko ustave in t uvedbo zakonodajnih avtonomij, brez ozira na to, če z revizijo ustave usahnejo tudi bogati viri dohodkov za politične namene slovenskih centralistov. O t e m »separatizmu^ naj pišejo naši demokratje po mili volji. Če pa hočejo težnjo po temeljiti reformi državne centralne uprave še nadalje istovetiti s teritorialno odcepitvijo Slovenije od drža- Belgrad, 19. aprila. (Izv.) Ze med volitvami so nekateri tukajšnji krogi agiti-rali s parolo: »Srbi na okup!« Po volitvah je ta parola postala še bolj aktualna, po demisiji vlade pa se jasno vidi, kako se pod uplivom najvišjih krogov skuša ustvariti afront proti Slovencem in Hrvatom. Ni še gotovo, če se bo ta želja udejstvila, vendar pa so te želje zelo značilne. To je obenem najkrepkejši dokaz, da jo narodno edinstvo pod firmo vladnega jugoslovanstva doživelo polom. Ta polom vladnega jugoslovanstva potrjuje sedanja kriza in to odkrito priznavajo vsi politiki in tudi tukajšnje časopisje ne trdi, da so Slovenci in Hrvatje izdajalci. ker se smatrajo za lasten narod. Današnji dan je značilen za snovanje srbske fronte in absolutistične vladavine, ki bi imela delovati po velesrbskih načrtih. S tem v zvezi je značilno tudi vprašanje koalicije srbskih strank. V vseh parlamentarnih krogih, posebno Belgrad, 19. aprila. (Izv.) Radi proslave 2. pešpolka, katere so se udeležili kralj, vlada in mnogi radikalni ter demokratski poslanci, je nastal mal zastoj v razgovorih glede reševanja krize. Demokratsko časopisje z vsemi silami dokazuje, da je edino radikalno-demokratska koalicija rešilna, medtem ko je radikalno časopisje v mišljenju o razpletu krize povsem deljeno. Sicer pa vse časopisje, demokratsko in radikalno, napada Slovence in hujska proti slovenskim poslancem. Smatra se. da so ti napadi naročeni, da se lažje doseže osnovanje srbske parlamentarne fronte. V tem oziru so demokrati napravili prvi velik korak, ki znači popoln poraz demokratskega programa, ker so demokratje s tem zapustili svoje dosedanje stališče. Demokratski klub je na današnji seji po govoru Ljube Davido-vića sklenil, da v načelu pristane na koalicijo z radikali, zahteva samo, da se radikali prej izjavijo o vprašanju revizije vidovdan-ske ustave ter da se objavi protokol zagrebškega sporazuma. O tem sklepu je nocoj Ljuba Davldovič poročal kroni. Topot se je Ljuba Davidović potegnil čisto nazaj z izgovorom, da ne sme priti do ločitve v demokratski stranki. V isti zadevi je bila sklicana tudi seja radikalnega kluba, ki je trajala od 6. do 7. zvečer. Ker na seji ni bilo Nikole Pašića, ki je bil istočasno pozvan na dvor, ni prišlo Avtonomlstlčni blok za Vojvodino. Belgrad, 19. aprila. (Izv.) Tukajšnje časopisje z veliko nejevoljo poroča, da se v Subotlci vrše posvetovanja o ustanovitvi avtonomisticnega bloka za Vojvodino. V ta blok bi šli bunjevsko-šokačka, nemška in mažarska stranka in zemljoradniki iz Vojvodine. Program bloka bi bil: avtonomija Vojvodine in pokrajinska vlada v Subotici. ve — slebodno jim. Naj pa še naprej dokazujejo brezglavost slovenske demokratske inteligence, ki take bedarije v svojih glasilih trpi. Mi s svoje strani se bomo potrudili, da bo takih logičnih skokov med našim ljudstvom kmalu konec, ker se bo takim demokratskim »prevarantom« kmalu vsak pastir v hribih smejal. .,-,ronte, ki bi jih v Sloveniji radi postavili dr. Žerjav in njegovi tovariši v okrepitev »demokratske misli«, bodo torej po vsej verjetnosti prav slabo držale. Sta pa v Sloveniji dve drugi fronti, mnogo močnejši in trdnejši: Ena je za Slovenstvo, druga pa proti Slovenstvu. Ti dve fronti sta si stali nasproti pri zadnjih volitvah in bosta stali tako dolgo, dokler ne bo zmagala na celi črti slovenska fronta. Avstrijakante pa naj iščejo demokratje v svojih vrstah! Jih bo dovolj. med demokrati, se trdi, da je snovanje širše koalicijske vlade, v katero bi vstopile samo srbske stranke: demokrati, radikali in zemljoradniki, odločna želja krone in da ta na tem vztraja. Vsekako je značilno in z nevoljo se komentira, da krona nasproti vsem parlamentarnim običajem ni pozvala na posvetovanje predstavnikov Slovencev in Hrvatov in muslimanov, da tudi od njih sliši mišljenje o reševanju krize, marveč je pozvala samo srbske politike. Danes popoldne se je v vseh krogih govorilo tudi o govoru kralja Aleksandra, katerega je imel danes popoldne ob priliki proslave 2. pešpolka. Med drugim je tudi rekel: »Vedno je treba, da se spominjate preteklosti svojih pradedov, ki so bili glavni sotrudniki in tvorci narodnega edinstva ter ustvaritelji velike kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Če bo to edinstvo ogroženo, Vas bom pozval, da ga branite.« do nobenih sklepov. Med poslanci se je vršil razgovor o eventualni koaliciji z demokrati. Mišljenja v radikalnem klubu so še vedno deljena in ni nobenih znakov, da bi bili radikali voljni stopiti v koalicijo s demokrati. Zato so demokrati silno nervozni in se z vsemi silami trudijo, da bi pripravili radikalni klub do tega, da pristane na koalicijo. Ker demokrate v teh naporih podpirajo najvišji krogi, je pričakovati največjih iznenadenj. Danes dopoldne je imel sejo tudi zetn-ljoradniški klub. Pred sejo se je zvedelo, (la Joca Jovanoviô in Voja Lazić po razgovoru s kraljem zastopata stališče koalicije srbskih strank. Zato te seje niso pričakovali s posebnim zanimanjem, ker so je že naprej vedelo, kaj se bo sklenilo. Vendar pa ni šlo posebno gladko, ker se je v klubu pojavila ostra opozicija pod vodstvom poslanca Moskovljevića proti koaliciji. Po večumi razpravi je zemljoradniški klub v načelu pristal, da se osnuje taka vlada. Po vsem tem bi se ta vlada sestavila v najkrajšem času, ovira je še samo v tem, ker radikalni klub še ni storil tozadevnega sklepa. Nikola Pašič je danes sporočil radikalnemu klubu, da bo na jutrišnji seji predložil klubu vprašanje vstopa radikalov v tako širšo koalicijo, na kateri vztraja krona. NOV ZLOČIN FASISTOV. Belgrad, 19. aprila. (Izv.) Semkaj so došle vesti, da so v Sarajevu snoči ob 11. fašisti povzročili novo prelivanje krvi. Ko so šli iz palače »Napredka« bivši poslanec prof. Jankovič, prof. Tandarič ln Juro Sočo, ravnatelj zveze hrvatskih kmetsklh zadrug, so jih napadli fašisti in večkrat ustrelili proti njim. Juro Sočo je smrtnonevnrno ranjen in bo težko ostal pri življenju. Belgraj-sko časopisje tn napad na mirne meščane najostreje obsoja. Theodor Berkes: Državna ustava velike Romunije. Vsebina. Belgrad, 16. aprila 1923, Pred približno enim letom, v drugi polovici aprii» 1922. jo romunski kralj Ferdinand z vaein prazničnim in pestrim sijajem, ki ga !imo razvijati Bukarešt ob velikih državnih dneh, in med viharnim odobravanjem petsto navzočih otvoril prvo ustavodajno velikoromunsko narodno skupščino. Tedaj je visokozrasli in nekoliko okorni kralj, z glasOm, ki ni iskal učinka, čital z rokopisa svojega prestoinega govora, da bi bil srečen, »če da deželi na demo» kratični, odkritosrčni in zdravi podlagi tisto ustavo, ki jo dežela pričakuje.« Kralj je tedaj dostavil, da na uspehu ne dvomi in da zaupa političnemu mišljenju, edinosti in deloljubnosti te skupščine. Ali se je delo v zmislu kraljevih pričakovanj posrečilo? Ali je dobila dežela tisto ustavo, ki jo je pričakovala? Pred nekaj tedni sta bukareški senat in parlament novo ustavo sprejela in ko je kralj to zgodovinsko delo podpisal in na novo ustavo prisegel, je rekel svojemu ministrskemu predsedniku: »Z velikim zadovoljstvom jemljem na znanje, da sta zakonodajni kor-poraciji sprejeli ustavni načrt, ki ga je bila predložila moja vlada. To ustavo sprejemam tudi eam in jo sankcioniram. Potrjujem s svojo prisego, da bom ustavo branil proti vsem napadom, pa naj pridejo od katerekoli strani. Prepričan sem, da bo ta ustava državi prinesla utrditev in napredek.« Kralj, videč sedaj nad svojo novo, dvakrat povečano državo po štiriletnem čakanju vse objemajočo zaščitno streho, je torej zadovoljen in zadovoljen utegne biti tudi njegov ministrski predsednik Jonel C. Bra-tianu iz rodu tistih Bratianov, ki so po ljudskem izreku »vlado Romunije vzeli v najem za 99 let«. Zopet je eden Bratianov kumoval važnemu romunskemu zgodovinskemu državnemu aktu — in vprašanje je le eno: Ali je tudi dežela, ali je tudi ljudstvo zadovoljno s tem delom in ali bo zgodovina to delo hvalila? Ob razmotrivanju tega vprašanja s* oglejmo najprej delo samo in še-le potem se povrnemo na politično mnenje ljudstva in dežele. Tn novi romunski ustavni zakon je sestavljen iz 134 členov in profesor Di-sesku mu je napisal obrazložbo. Uvod tvorijo temeljne določbe: Romunija je enotna, nedeljiva država; državno ozeinije je neodtujljivo; tuje prebivalstvo se na tem ozemlju ne sme naseliti; vsi »Romuni brez razlike plemena, jezika ali vere,« vživajo svobodo vesti, zborovaino in društveno svobodo; verske, konfesionelne, plemenske, jezikovne razlike niso nikaka ovira za do>-šego in izvrševanje državljanskih in političnih pravic; razlike rojstva ali socialnega razreda ne obstojajo, vse predpravice, tudi plemiške,so prepovedane; Individualna svoboda je zajamčena; smrtna kazen se uporabi samo v slučaju vojne; lastnina ja zajamčena. Potem nadaljuje zakon: Ino-zemci vživajo državno varstvo za osebo iu imetje, v javne službe pa se morejo sprejeti samo izjemoma; nej>remično zemljiško premoženje ei morejo pridobiti in obdržati samo Romuni. Rudniki, zemeljski zakladi, prometne ceste, zračni prostor, plovne vode so državna last; svoboda dela je zavarovana, svoboda vesti brezpogojno zajamčena; »krščansko-pravoslavna vera je gospodujoča v državi«; pri sklepanju zakona je cerkvena poroka predpogoj, pouk je svoboden, šolski pouk obvezen, državne šole so brezplačne. Tisk je svoboden, cenzure ni, izjemni zakoni so dopustni samo v vojnem času. O tiskovnih pregreških razsoja na splošno porota, toda pregreškl proti dinastiji ln proti poglavarjem tujih držav, podpihovnnje nn umor lu upor. k temu še obrekovanje — spadajo pred navadno sodišča. Javne uradnike more zaradi uradnih profrroškov vsakdo preganjati. Demokratični temeljni značaj romunske države podčrtava člen 34.: »Vsa dr Barantanje demokratov. NAROČENO HUJSKANJE PROTI SLOVENCEM. Veiesrbstvo se zbira. PROTI SLOVENCEM IN HRVATOM. — KRALJ GOVORI. _______________| t ш ...... MIOVKNKU, 1 da poeove vse države, Ha pristopijo k tozadevnim sklepom od leta 1921, oziroma da ta določila ratificirajo. — Danes zvečer je avstrijski kanoler dr. Seipel odpotoval v Ženevo, da ee osebno udeleži sej, na katerih se bodo obravnavala vprašanja, tičoča se avstrijske republike, каг je napravilo na Svet Zveze Narodov jako ugoden vtis. Pred lozansko konferenco. Carigrad, 19. aprila. (Izv.) Izmet-paSa je izjavil časnikarjem, da gre v Lozano v trdnem upanju, da se mu bo posrečilo skleniti pravičen mir in obvarovati Turčijo v njenih dosedanjih mejah. Carigrad, 19. aprila. (Izv.) Angleški vrhovni komisar v Carigradu je izjavil zastopnikom tiska, da Francija in Anglija popolnoma soglašata v vseh gospodarskih ln političnih vprašanjih, ki se tičejo bližnjega vzhoda. Izpraznitev Carigrada pa ne bo šla tako gladko. Iz Poruhrja. Duisburg, 19. aprila. (Izv.) Ker je mesto odklonilo izplačilo denarne globe v znesku 75 miljonov mark, so Belgijoi zaplenili v mestni blagajni 30 miljonov mark. Pri tej priliki je belgijska polioija odkrila v mestni hiši tajen telefon, ki so se ga posluževali nemški uradi in časniki. Vsled tega so prerezali Belgijoi vse telefonske žioe v mestni hiši. Pariz, 19. aprila. (Izv.) Francoski vojni minister Maginot se je danes vrnil iz Poruhrja. Po svojem povratku je izjavil, da je francosko vojaštvo v Poruhrju izborno razpoloženo. Z ozirom na okol-nost, da ho okoli 20. maja zapustilo Poruhrje okoli 20.000 mož letnika 1922, je izjavil minister, da je vse preskrbljeno tudi za ta slučaj, da francoski pritisk na bo odjenjal. Minister se je sporazumel z belgijskim vojnim ministrom glede medsebojne pomoči. London, 19. aprila. (Izv.) Poročilo odposlancev angleške delavske stranke, ki so se vrnili iz Poruhrja, ugotavlja, da so nemški veleindustrijci kljub težavnim razmeram svojo produkcijo vendarle zboljšali in delajo na zalogo, živeža je v Poruhrju dovolj in cene kažejo padajočo tendenco. Delavci pripadajo večinoma zmernim socialističnim slaipinam. V pogovorih so nemški delavci izjavljali, da hočejo na vsak način ostati pod Nemčijo, priznali pa so, da mora Nemčija plačati odškodnino. Končno poziva poročilo angleško vlado, naj v vprašanju Poruhrja jasno opredeli svoje stališče. SANACIJA AVSTRIJE. Berlin, 19. aprila. (Izv.) Kontrolni komite Društva narodov je danes sklenil, naj se garancijski denar za avstrijsko posojilo tudi sedaj naloži v švicarskih denarnih zavodih. Tzgledi za posojilo so zelo ugodni. DR. ZIMMERMANN PRI ITALIJANSKEM KRALJU. Riin, 19. aprila. (Izv.) Kralj je sprejel generalnega komisarja Društva narodov za Avstrijo dr. Zimmermanna v daljši avdijenci in ga povabil na to na zajutrek. MEZDNO GIBANJE NA ANGLEŠKEM. London, 19. aprila. (Izv.) Okoli 120.000 delavcem, ki bo v zvezi z delavci v ladjedelnicah, preti izprtie, če sprejmejo pogoje, ki so jih sklenili z ladjedelnlšklmi delavci v svrho skupnega nastopa pri mezdnih gibanjih. REPARACIJSKA DO KLADA NA IRSKEM ODPRAVLJENA. Berlin, 19. aprila. (Izv.) Carinska direkcija na Irskem objavlja, da se od 1. I. aprila 1Ш maja 'dalje na Trškem ne Ko več pobirala 26 odstotna reparacijska doklada na blago, uvoženo iz Nemčije. PET SOVJETSKIH OFICIRJEV USTRELJENIH. London, 19. aprila. (Izv.) Iz Helsing-forea poročajo, da so tam ustrelili 5 sovjetskih častnikov zaradi gpljonaže. UKREPI PROTI PADANJU MARKE. Berltn, 19. aprila. (Izv.) Zaradi nenavadnega dviga tujih valut je vlada sporazumno z vodstvom nemške drž. banke sklenila, da bo z vso močjo vodila akoijo za okrepitev marke. Zato bo do skrajnosti omejila uvoz v Nemčijo in popisala vse tuje valute So stanju onega dno, ko bo ta naredba iz-ana. POŽAR V TOVARNI CELULOIDA. Budimpešta, 19. aprila. (Izv.) V tukajšnji tvornioi gumbov ae je vnel celuloid, vsled česar je bilo hipoma vse poslopje v plamenu. Doslej so ugotovili 11 mrtvih in 8 težko ranjenih. Poslopje je popolnoma zgorelo. Policija je uvedla strogo preiskavo. -f Le vkup, uboga gmajnal Pri volitvah tepeni centralisti vseh struj in barv dan za dnem razpravljajo po svojem časopisju, kako bi se dala najti pot za skupen j nastop, enotna fronta vseh, ki prodajajo elo-j venske interese centralizmu. Eni so za ustanovitev »naprednega« bloka, drugi za enotno >napredno stranko«. Ti poizkusi bo pa bili dosedaj brezuspešni. Vse te »napredne« frakcije od radikalnih drobcev do samostojnih ostankov niso nastale vsled dejaneke potrebe, ampak vsled ambicioznosti in dobičkarstva njihovih voditeljev, predvsem pa zato, da bi se z različnimi blesteč imi firmami ljudstvo dalo preslepiti. Volitve so pa pokazale, da je slovensko ljudstvo dozorelo ln zna pravilno ocenjevati vse frazerje, ki skrivajo svoje protiljud-ske nakane pod plašč »naprednosti«. Ali bodo životarile v bodoče te »napredne« politične frakcije ločeno ali skupaj, je precej postranskega pomena, ker tepene bodo v vsakem slučaju, kakor zaslužijo. + Kaj pomeni zveza SLS z Radi-ćcm? Cujmo, kako jo tolmači »Jutro«: »To je revanS (jugoslavenski jeziki op. ur.) ostankov avstnjakantstva zoper Srb-stvo in fronta proti obstoju jodmstvene Jugoslavije.« V tem smislu je po trditvi »Jutra« zagrebški sporazum razumel »ves svet«! — NaS odgovor: V Zagrebu zaključeni sporazum med SLS in Kadi-ćem i. t. d. je razumel oel svet kot izraz ogorčenega protesta proti sedanjemu in bivšemu radikalsko-demokratskemu režimu (ki je identičen z »državo« samo v glavah »Jutrovih« juristov), ki državo in prebivalstvo ropa in guli kakor so nekdaj gulili fevdalni grajščaki slovenske kmete, ki razmetava miljone denarja ne v državne in skupne, ampak v svoje osebne in strankarske svrhe, ki pusti uradništvo stradati, javne kulturne naprave v prečanskih krajih pa sramotno propadati, in to niti ne v korist Srbije — ko bi vsaj to bilo! — ampak v glavnem v korist zloglasne belgrajske »porodice«. T o vé danes »ves svet«, od Amerike pa tja do »temne« Afrike, »Jutrov« »ves svet« pa gotovo ne obsega niti sokolskega naraščaja na vrhu Triglava. -f Živela demokratija! Demokrat-stvo slovenskih demokratov obstoji v principu »nič ne odnehati, ampak udariti in uničiti nasprotnika«. — Lep demokratski princip je to, vreden »Jutra« (glej včerajšnji »Jutrov« uvod- StrftH l> Javna oblast izvira lz naroda ,ч izvrfujeta jo skupno kralj ln dve narodni zastopstvi — sonat in poslanska zbornica. Krona je dedna, toda ionske sa ii prestolonasled-stva izključene. Ako kralj nima pravnega naslednika, si more s pritrditvijo narodnega zastopstva takoj sam določiti naslednika iz ene izmod evropskih suverenih dinastij. Kralj je nedotakljiv, toda njegovi ministri so odgovorni. Kralj imenuje mini-Btre, sklepa s tujimi državami dogovore, ko jih je bilo preje sankekmiralo ljudsko zastopstvo; kralj je poglavar oborožene sile. Parlament se izvoli za štiri leta in območja njegovih zborovanj ne smo zasesti nobena oborožena moč. Voli ,-na pravica je splošne, enaka, direktna, obvezna in tajna ter vpošteva manjšine. V senat voli vsaka velik u župani ja po enega senatorja, isto-tako vsaka trgovska, obrtna in kmetijska zbornica po enega za vsako volivno okrožje; končno ima vsako vseučilišče pravico do enega senatorja. Kot »naravni« člani senata veljajo dalje: prestolonaslednik, cerkveni poglavarji priznanih konfesij, ki štejejo najmanj ^uu.Uuu vernikov, metropoli-ti, grško-pravoslavni in grško-zedinjeni Škofje, predsednik romunske akademije, bivši ministrski predsedniki po štiriletni uradni službi, generali, ki so bili v vojni armadni poveljniki, predsedniki postavo-dajnih korporacij, eenatorji in poslanci, ki 80 bili desetkrat izvoljeni in bivši predsedniki kasacijskega sodišča. Ustava določa dalje ustanovitev vrhovnega domobranskega sveta; državno barve so modro-žolto-rdeča, »romunski jezik je ui Ini jezik romunske države« in izpremembe v ustavi se sklepajo le z dvetivtjinsKo večino. To je približno glavna vsebina romunske ustave in spoznati je lahko velike obrise: monr.rhična državna oblika, popolna politična centralizacija, enotna država brez notranjih zgodovinskih meja — čista »nacionalna država«. Vse to točke je naskako-vala opozicija pred in med debato o ustavnem načrtu in ob glasovanju so ustavo eno-dušno odklonile vse stranico izvzemšl današnjo vladno stranko, namreč liberalce pod Jonel C. Brati anom (ki pa ima ustavno večino). Ker se tedaj ta ustava opira samo na eno edino stranko, jo imenuje opozicija »partijsko ustavo« in ravno zaradi strankarskega značaja Je boj zanjo tako strasten In srdit. * * * (Jutri priobčimo drugi del članka. Či-tatelji naj pazijo na duha romunske ustave ln na okolnosti ob njenem sprejetju ter to primerjajo z ustavo hi razmerami pri nasl) Seja sveta Zveze narodov. Ženeva, 19. aprila. (Izvirno.) V današnji seji Sveta Zveze Narodov je bolgarski delegat Todorov v imenu bolgarske vlade prosil, naj svet ukrene potrebne korake proti sistematičnemu zatiranju bolgarskega prebivalstva zapadne Tracije, ki ga vršijo grške oblasti. Grški poslanik v Londonu, ki zastopa Grčijo pri Zvezi Narodov, je bolgarske trditve odločno zavračal in trdil, da nasprotno bolgarski četaši vpadajo v grško ozemlje in povzročajo nemire. Svet je sklenil, aa bo storil definitivne sklepe v tej zadevi pozneje, ko zasliši profesorja Undena, ki ima kot odposlanec Zveze v zapadni Tra-ciji poročati o ondotnem dejanskem stanju. — Svet je nato sklenil, da se 15. novembra 1923 ekliče v Ženevi II. mednarodna prometna in tranzitna konferenca. — Svet se je nadalje bavil z vprašanji, katera se tičejo svobodne države Gdanske. — Potem ko je svet vzel na znanje poročilo tozadevne komisije glede borbe proti trgovini z dekleti, je sklenil, Prvi zemljanl na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. 66 Angleški spisal H. G. Wells. — Poslovenil —e—. (Dalje). 1. V prvih poročilih pripoveduje Kavor, kako je sestavil oblo in odpotoval z zemlje. Tudi o meni pripoveduje. Prepričan je, da sem žalostno poginil v ledeni mesčevi noči ali pa, če sem našel oblo, da sem se izgubil v neizmernih svetovnih prostorih. »Ubogi Bedford,« pravi o meni, »ubogi mladi možl Žal mi je, da sem ga vzel seboj, človeka, ki ni bil prav nič sposoben za tako podjetje.« Usojam si skromno pripomniti, da v teh besedah pač zelo podcenjuje mojo praktično in stvarno pomoč, s katero sem ga podpiral ves čas, dokler sva bila skupaj —• »Dospela sva na mesec,« pripoveduje, »brez posebnih dogodkov in nesreč. Kmalu se je pa pokazalo, da so nenavadni življenjski pogoji skrajno slabo vplivali na mladega moža. Izguba telesne teže, zred-čeni zrak, prenapolnjen s kisikom, pretirani telesni napori v tem ozračju, nagli razvoj rastlinstva — vse to je bolno delovalo na mojega tovariša. Postal jo razdraž-ijiv, nervozen, prenagljen. Poleg tega je napravil še to usodno napako, da je po-užil nekake eobasto Mole ln se z njimi našel oblo, hotel oditi brez mene, in je od-zastrupil in omotil. Seleniti so naju zajeli še preden sva se utegnila rešiti.« Kavor gladko zamolči, da je tudi sam pomagal zavživati »gobaste lišaje« — —. »Prišli smo do nekega nevarnega mesta v notranjščini mesca in Bedford, napačno umevajoč nekatere njihove kretnje« — lepe kretnje, tisto zbadanje s sulicami! — »je postal nasilen. Ubil je tri selenite in pobegnil. Seveda ga nisem mogel pustiti samega. Bežal sera z njim. Napadla sva tekom bega še več selenitov iu jih ubila sedem ali osem. Da meue vkljub temu pozneje niso tudi koj ubili, ko so me našli, to je lep dokaz njihove prizanesljivosti. »Našla sva pot na jx>vršje hi sva se ločila, da bi laže in hitreje našla oblo. Pa naletel sem na četo selenitov. Dva izmed njih, očividno poveljnika, sta se zelo razločevala od vseh drugih. Imela sta velike glave in manjša trupla. Tudi njima obleka je bila bogatejša in odličnejša. Bežal sem pred njimi, pa sem padel, se ranil na glavi in si težko poškodoval koleno. Nisem mogel več naprej ln sklenil sem, da se udam, — ako mi bodo vobče prizanesli. In prizanesli so mi, naložili so me na no-silnice in me spravili nazaj na mesec. »O Bedfordu nisem čul in videl ničesar več, ne jaz, ne kateri selenitov, kolikor mi je znano. Ali ga je prehitela noč zunaj v grmovju, ali pa je, kar je verjetno, letel z mesca. Pa bojim se, da si ni znal pomagati z okni in da se je ponesrečil kje v vsemirju.« In odslej Kavor ne omenja več mene !n govori o zanimivejših stvareh —. Ničesar ne pove o krvavem lističu, ki mi ga je napisal, preden so ga vjeli, in ki pripoveduje čisto drugačno zgodbo. Zdi se mi — in poudarjati moram, — da si je svojo zgodbo o dobrohotnem značaju selenitov sestavil šele pozneje, ko so mu dovolili svobodo —. Bravec pa naj sam sodi, ali sem res hotel «oditi brez njega« in ali sem zaslužil, da je moj značaj tako grdo orisal. Nisem sicer vzor-človek, priznam, tak pa tudi nisem, kakršnega me je Kavor naslikal i—«. 2. Iz nadaljnjih poročil posnemani tole: Zdi se, da so ga seleniti epravili v notranjščino meseca po orjaškem rovu v nekakem zrakoplovu. Iz različnih ix>pisov, ki jih daje tekom svojega pripovedovanja, je razvidno, da vodi z mesečeve površine nešteto navpičnih rovov nad sto milj globoko v sredino mesca. To so prometna pota, ki vežejo osrčje mesca s površjem in z raznimi vmesnimi prostori. Od teh rovov vodijo namreč v različnih globinah nešteti stranski predori vodoravno od površine na vse strani, se razširjajo v votlino in velikanske dvorane, na tu- nik). Drugod pravijo, 'đa velja prin« o i p v e č i n e. Pri nas pa nad velja prin-oip batin, kakor že velja v Macedoniji in na Hrvatskem. Živele batine, živela slovenska »napredna« demokratija! H- »Za par mest v pokrajinski upravi so hoteli klerikalci prodati vse; avtonomijo in Radiča in Spaha«. Čudno, da niso spustili v prodaj še slovenskih demokratskih teličkov. Pa so že menda vedeli, kako visoko oeno imajo in so jih raje pustili doma. •f Po stari navadi. »Država Je v nevarnosti,« stoka včerajšnji »Narod«. Tak stok slišimo vedno, kadar je v nevarnosti — demokratska stranka. Za strašno omejene mora imeti »Narod« svoje bralce, če jim dan za dnem servira že devetkrat pregreto laž, da je v država isto kakor demokratska stranka. Iz zunanje politike. * Francosko-neinški spor stoji v sedanjem treootku sledeče: Francoske zasedbe-ne oblasti preprečujejo vsak transport premoga bodisi po železnici bodisi po drugih voznih sredstvih v zasedenem ozemlju, da prisilijo nemška podjetja in posameznike, da plačajo premogovni davek. Radi te odredbe je preskrba s premogom postala jako težka. V nemškem državnem zboru se Je pokazalo, da nemška ljudska stranka po svojem voditelju dr. Stresemannu skupno s socialisti teži za poravnavo in skuša vlado pripraviti do tega, da predloži zaveznikom konkretni reparacijski načrt. Francoska vlada pa za enkrat izjavlja, da ji tega ni treba in da vztraja na načinu odplačevanja in višini reparacij, kakor je to bilo določeno maja 1921. leta. Angleški listi so mnenja, da se bo spor še precej časa vlekel in Nemčiji slejkoprej nujno svetujejo, naj stavi zaveznikom take predloge, ki jih bodo ti mogli sprejeti, kajti na pomoč Anglije Nemčija pri svojem odporu proti Franciji ne more računati. * Francoske finance. Finančni odbor francoskega senata se je začel pečati s proračunom za 1923. Odbor se bo trudil spraviti proračun v ravnovesje. Ker odklonja vsako misel na kakšno posojilo ali pa na povišanje davkov, bo skušal deficit zmanjšati potom črtanja vseh izdatkov v upravi, ki se mu zde nepotrebni. Vidi se, da tndi v Franciji mislijo jx>snemati angleški zgled skrajnega varčevanja, ki se je tam tako sijajno izkazal. * Finančna politika Anglije. —- Nižja zbornica obravnava proračun za 1923-24. Računski zaključek 1922-23 je izkazal 100 milijonov proficita, za leto 1923-24 pa kano 1er zaklada računa na 2 milijona funtov plusa. Sicer je prvotno mislil na 36 milijonov funtov proficita, je pa to vsoto po parlamentarni debati znatno znižal, ker hoče po željah zbornice, oziroma prebivalstva nekatere davščine znižati. Macdonald je zahteval v imenu delavske stranko, da se popolnoma odpravijo nekateri indirektnl davki, zlasti carina na čaj, govornik liberalne opozicije sir Mond pa je zastopal celo stališče, da naj bi se bil v svrho postopnega zniževanja davkov porabil lanski prebitek, mesto da se z njim odplačuje dolg Ameriki. Vlada pa se je odločila na to, da nekoliko zniža poštne pristojbine ter nekatere trošarine kakor tudi davek na akcijske družbe. * Borba proti centralistični nstavi v Romuniji. 15. t. m. se je vršil v Bukarešti velik protestni shod vseh opozicionalnih strank proti ustavi, ki jo je sprejela liberalna »večina« parlamenta ob abstinenci vseh ostalih strank. Vlada je mobilizirala celo garnizijo in je preprečila obhod opozi- dl padajo v temna brezdna, tako da je ves mesec na sto milj globoko ves preluknjan in prevotljen kakor goba. Votline in rovi so deloma naravni — nastali so najbrž pod vplivom vulkaničnih izbruhov v dobi, ko je bil mesec še poln delujočih ognjenikov —, deloma pa so uspeh neizmerne marljivosti selenitov v davnih prošlih dobah. »O značaju in namenu votlin in dvoran,« pravi Kavor, »ne vem do danes še nič natančnega. V njih so hlevi in preno-nočišča za govedo jx> noči, v drugih prostorih spet so velikanske klavnice« — v eni takih sva bila s Kavorjem ! — »in videl sem priprave, naložene z mesom, ki so jih spuščali po rovih navzdol v gosto obljudeno središče mesčevo. 0 prehrani meščevih prebivalcev pa mi je še zelo malo znano. Godi se mi, kakor bi se godilo divjaku iz Osrednje Afrike, ki bi prišel v London. Tudi tn bi se čudil, odkod dobivajo milijoni Lon-dončanov potrebna živila. »Skozi rove vleče neprestano precej močen veter. Zrak v teh prostorih je torej vedno čist in suh. Piha pa veter, kakor sem kmalu Iznašel, vedno od nočne, hladne strani mesreve k njegovi solnčni strani. »Ta neprestani prepih je bil menda tudi vzrok, da sem dobil kake tri tedne po zajetju hudo vročnico. Le polagoma sem okreval ln še dolgo sem ostal slaboten in ho-lehAV. Oalje.) cionalnih zborovalcev do ulicah, pri čemer je pri51 o do dejanskega spopada ln je bilo nekaj oseb celo ranjenih. Opozicija pa ne misli odnehati in s protestnimi manifestacijami nadaljevati po deželi. Režimsko časopisje pa opoziciji očita, da ponižuje ugled države v inozemstvu, kjer se razširjajo alarmantne vesti o političnem položaju v deželi I * Senator Borah o korupciji v Združenih državah. Nedavno je imel senator Wi-liam E. Borah iz države Idaho v Akronu, Ohio, javen shod, na katerem je razgalil korupcijo, ki se je vgnezdila v državno upravo. Tako republikanska, kakor demokratska stranka jemljeta sredstva za voliv-no agitacijo iz državne blagajne, obe nameščata na važna in dobro plačana mesta svoje pristaše; Harding ima na vesti nešteto takih slučajev. Borah — ki spada k mladinski struji republikanske stranke — je zagrozil, da se ustanovi tretja politična stranka, ako se sedanji glavni politični stranki ne vrneta k načelom velikega Lincolna. — Dekanijski odbor Kamnik opozarja vsa katol. društva dekanije na izredno lepo slovesnost, ki bo v nedeljo, 22. aprila na Se-lih pri Kamniku. Naš nadvse požrtvovalni nadpastir bodo Selauom blagoslovili njihov društveni in družbeni dom. Ob 10. uri je škofova pridiga in sv. maša, pop. ob 2. urt sprejem v M. D., večernice, blagoslov ln otvoritev z zelo bogatim sporedom. Selanom odbor čestita, druge pa vabi k obilni udeležbi, da se tem lepše pokaže naša solidarnost in bratska vzajemnost. Bog živt lepo, Idealno društveno življenje! — Vojaška šivalnica v Vevčah. Poslanec Gostinčar je bil 17. t. m. pri načelniku vojnih radionic g. polkovniku Rad. Krstiču zaradi vojaške šivalnice v Vevčah. Kakor znano, hoče vojna oblast to delavnico premestiti iz Vevč v Zagreb. G. načelnik se je izrazil, da v slučaju, če dobi zagotovilo občine (D. M. v Polju), da je pripravljena druga delavnica, iste, ki bi služila le za dravsko divizijo, ne premeste v Zagreb. Organizacija dela bi morala biti tako urejena, da bi ljudje lahko delali na domovih, zato pa je treba tudi neke garancije, da bodo ljudje dobljeno blago tudi porabili za vojaško delo in isto pošteno oddali nazaj. — Zagovarjajte, če morete! Prejeli smo: Dan za dnem se množe pritožbe nad poslovanjem našega državnega aparata. Če nas misli centralistični rožim s svojimi uredbami in ukrepi, s potrebnimi in nepotrebnimi paragrafi samo šikanirati, naj go-modje centralisti vedo, da ljudstvu te dobrote že do grla segajo. Naj govori samo en slučaj, kako danes centralistično urejena uprava posluje. Neki gospod je dne 12. marca t. 1. napravil na pokrajinsko upravo vlogo s prošnjo, da se mu ista v najkrajšem času reši, ker je zadeva nujna. E-tični gospod čaka danes že, reci in piši: celih pet tednov na rešitev in, kakor vse kaže, bo lahko čakal do smrti, da bo šele njegov vnuk dobil rešeno zadevo v roke. Na vse urgence in pogone ni dobil niti odgovora. — Da se resnica prav spozna. Naši demokratski >državotvorck so z grozo poročali, da so orožniki v nekem hrvatskem se-lu bili primorani rabiti orožje proti kmetom, ki so branili dva vojaška obveznika, ki nista hotela k vojakom, vsled Radičeve agitacije seveda. Hrvatski listi pa poročajo o dogodku nekoliko drugače. Dotična dva vojaška obveznika se nista branila iti k vojakom, ker niti vpoklicana še nista bila, ampak so orožniki samovoljno zahtevali od fantov, da odideta k vojakom, čemur so se kmetje uprli, kar je imelo žalostno posledico. — Slovenska cerkev v Ameriki pogorela. Clevelandska »Ameriška Domovina« poroča, da je v noči na 19. marca pogorela slovenska cerkev sv. Jožefa v Leadville, Golo. Zgorela je do tal z vso notranjo opremo, cerkvenimi oblačili, posodami itd. Zgorelo je tudi župnišče. Tekom pol ure je bil «ničen 24 letni trud žuljavih delavskih rok. Župnija je čisto majhna — šteje le 600 duš, a to so povečini revni delavci, ki so vrhu tega zaradi štrajka že več mesecev brez zaslužka. Ubogi ljudje neprestano jočejo nad izgubo svoje cerkve, ki jim je bila v tujini ljubo zatočišče. Za zgradbo nove cerkve so kljub revščini zložili 5000 dolarjev ter se za pomoč obrnili na rojake širom Amerike. — V Kandiji pri Novem mestu je 18. aprila v starosti 4« let umrl g. Anton Sedlar, lesni trgovec, gostilničar ln posestnik. Pogreb bo danes popoldne. Naj v miru po- 'nval m. — Akcija železničarjev. Dne 18. i__ se je vršil v Zidanem mostu sestanek prometnikov južne železnico, na katerem so le ti zahtevali zboljšanja svojega gmotnega položaja. Sestanek je bil izredno dobro obiskan, '.astopane so bile vse postaje območja obratnega ravnateljstva Ljubljana, le proga Вагб Pnkrao ni bila zastopana, a je pismeno izjavila svojo solidarnost. Sklenjena je bila ostra resolucija, kateri se mora do 1. maja ugoditi. Sestanek se je vršil v znaku stroge solidarnosti in so uradniki pripravljeni na vsak način izvojevati ugoditev svojim zahtevam. Slednjič se mora že vendar enkrat i' siti žcloznicarsko vprašanje, da ue pride- 'jo železnice v prometne kalamltete, kakršne so bile pred nekaj dnevi v Zagrebu j. k. Narodno gospodarstvo pač ne sme trpeti radi nepravega štedenja kake prevarčne uprave. — Dne 17. t. m. se je v Zagrebu vršil velik železničarskl el od, na katerem je nastopilo več govornikov, ki so ostro kritizirali železniško ministrstvo, ki meče skromne zahteve železničarjev v koš. Po shodu se jo vršil velik manlfestaclj3ki obhod po Zagrebu. — Občni zbor ljubljanske sekcijc «Jugoslovanskega novinarskega ndruženja* se vrši v nedeljo dne 22. aprila ob pol enajstih dopoldne pri «Mraku« na Rimski cesti. — Dol. Logatec. V nedeljo, dne 22. t. m. uprizori prostovoljno gasilno društvo Stara Vrhnika, v dvorani »Društvenega doma« igro: »Veleturist«. Začotek točno ob pol 8. uri zvečer. Ker je čisti dobiček predstave namenjen v podporo gasilstvu,/vabimo si. občinstvo iz Logatca ln okolice, da v velikem številu posetl to predstavo. — Z Bleda nam pošiljajo: Po stanovanjih za poletje se že živahno povprašuje. Da bodo letos stanovanja zopet dražja, kakor doslej, ne more nikogar osupniti, saj je v zadnjem letu v cenah vse tako znatno poskočilo. Pred vojno so imela stanovanja tedanjim razmeram primerne cene, ki so bile prav posestniku in tujcu. Zahtevana cena se jo brez vsakega barantanja sprejela. Danes je to drugače. Marsikateri stanodajalci stavijo take cene, da se tujec, ko jih zasliši, kar obrne ln odide. Drugi «opet, ki ne iščejo pretiranih cen, pa nimajo nika-kega ravnila kaj naj zahtevajo in si ne znajo pomagati. Da se ta stvar kolikor mogočo uravna, se je lotil vpraSauja odbor tukajšnjega Prometnega društva. V poštev je vzel pa samo privatna stanovanja po vilah in hišah, na stanovauja po hotelih ln sobe, tudi privatne, se ni oziral. Po tehtnem preudarku se je zjedinil na naslednje cene: Za stanovanje dveh sob s kuhinjo 3000—5000 Din, za tri sobe s kuhinjo 5000—7000 Din in za štiri sobe s kuhinjo 6000—9000 Din, pri posebnih ugodnostih (posebno agodna lega ob jezeru ali sicer, s kopališčem, Čolni itd.) do 10.000 Din. Razumejo se stanovanja popolnoma opravljena. Cene še večjih stanovanj ali celih vil se pa niso vzele v pretres in se prepuste prostemu dogovoru med strankama. D« Bled glede cen ne pride še na slabše ime, je nujno želeti, da stanodajalci teh cen ne prekoračijo. Tudi takse so se zopet na novo uravnale, ker se je izkazal za prošlo sicer dobro sezono velik primanjkljaj. Bistveno so se spremenile v toliko, da se ne priznava takse prostih dni, da znaša dnevna zdraviška taksa 2 Din in toliko tudi godbena, ter so se sezonske takse dvignile od 80 do 40 Din. Državni uradniki plačujejo polovico, a imajo to svojstvo izkazati. Obžalovati moramo, da nam kruto življenske razmere narekujejo te cene, tako da je osobito slovenskemu občinstvu v splošnosti silno oteženo ali naravnost onemogočeno bivanje na Bledu, tem rajskem kotu slovenske zemlje. — Vpokojencem juïno železnice. Društvo vpo-kojencev južne železnice poziva, naj vsak vpoko-jenec južne železnice na deželi odda svojo sliko svojemu najbližjemu postajenačelniku, v Ljubljani pa v računski pisarni in to najkasneje do 5. maja t. 1. v svrho novih legitimacij. — Predesdstvo. — Nove poštne znamke češkoslovaške republike. Češka poštna uprava pripravlja izdajo cele vrste novih poštnih znamk, ki bodo imele sliko predsednika Masaryka. Tu gre za serije najvišjih vrednot pisemskih znamk, ki bodo izvršene po osnutku prof. Svabiuskega. — Da se bodo tiskale znamke v domači deželi, da bodo zaslužili domači podjetniki, domači uslužbenci je umevno. — Nedopustne pisemske pošiljko. Kakor se nam poroča, so pisemske pošiljke, čijih naslov obstoji iz posameznih črk ali šifer, po novem poštnem pravilniku nedopustne, ker mora biti prejemnik v naslovu po imenu, priimku in stanu natančno označen. Kar je prišel v veljavo novi poštni pravilnik, so bile vse s šifriranim naslovom opremljene pisemske pošiljke zavrnjene ter leže pri sprejemni pošti, če ni bilo na pismu, dopisnici itd. tudi po-šiljateJjevega naslova. — Vlomi in tatvine. Posestniku Jožefu Kukmanu iz Sel pri Otovcu je bilo ukradenega blaga v vrednosti 9000 K. — Na Dragi so vlomilci odnesli Francu Uhanu blaga iu denarja v vrednosti 23.900 K. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 žarne brambe. Ugotovimo, da je bil imeno- ' vani načelnik prvi na gorlšču in da so z ime- \ novanim novim načelnikom vsi zelo zadovoljni. š Celje. Pevski odsek Slov. katol. izobraževalnega društva priredi v nedeljo, dne 22. t. m. svoj prvi koncert v Narodnem domu. Na sporedu so mešani in moški zbori priznanih skladateljev. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. Predprodaja vstopnic v trgovini Goričar-Leskovšek. Ker je zanimanje za koncert zelo veliko ter se pričakuje obilna udeležba, zato vam priporočamo, da si pravočasno preskrbite vstop-nioe. š Tragedija v družini. Veleuglednemn Andrejn Tramšku, peku v Sv. Miklavžu pri Ormožu je umrla njegova soproga vsled predčasnega poroda v decembru lanskega leta. Imenovani se je vsaki dan jokal za ženo in nt mogel spati. Šol je tedaj v Ptuj po uspavalno praske in v nedeljo, 15. aprila t. I zvečer jih je zaužil. Spal je neprenehoma do torka 17. t. m. in ob 11. uri zvečer je za večno zaspal. Ostali so 4 nedoletnl otroci. š Paviovci pri Ormožu- Dne 17. aprila t. 1. smo pomotoma poročali, dn so pogrešali ua gorlšču x Pavlove,lb načelnika ormoške ao- g Obrtna banka v Ljubljani je imela dne 16. t. m. v dvorani Mestnega magistrata od strani delničarjev izredno dobro obiskani II. redni občni zbor. Po kratkem uvodnem pozdravu gosp. Fran Kavčiča je podal g. predsednik nadzorstvenega sveta Ivan Mikuž revizijsko poročilo, ter predlagal, da se tako upravnemu, kakor tudi nadzorstvenemu svetu Izreče absolutorij, kar je bilo enoglasno sprejeto. — Istotako se je enoglasno sprejel v celoti predlog upravnega sveta za razdelitev čistega dobička za leto 1922. Od doseženega «istega dobička od K 1,157.847.60 se je dodelilo rednemu rezervnemu zakladu K 57.867.88, nadalje votiralo kot tan-tijema upravnemu svetu K 84.948.02 in kot nagrada nadzorstvenemu svetu K 20.000.—, dotiral se je rezervni fond za kto-tne izgube s K 800.000.— in pokojninski zaklad za uredništvo s K 100.000.—, v dobrodelne namene se je naklonilo K 60.000.—, v izplačilo 10% dividende odpade K 500.000.— dočim se je ostanek od K 84.582.20 prenesel na novi račun. — Kupon štev. 2 za leto 1922 se izplačuje pri zavodovi blagajni odnosno njegove podružnice v Ljutomeru ter Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in vseh njenih podružnicah s K 20.— za kupon. — Kakor iz poročila posnamemo je Obrtna banka v svojem drugem poslovnem letu odlično napredovala. Velik porast zaznamenujejo zlasti vloge na vložne knjižice, ki so od K 8,777.008.01 lanskega leta narasle na K 13,056.195.96. Napredek je razviden tudi med dolžniki, ki so narasli od K 22 milijonov 482.152.93 preteklega leta na K 57 milijonov 827.932.64. Celoten promet zavoda je znašal K 1.158,350.598.— in iznosijo rezerve upoštevaje letošnje dotacije K 1,148.839.38. — Pri nato se vr-šečlh volitvah upravnega odnosno nadzorstvenega sveta so se poleg dosedanjih članov upravnega in nadzorstvenega sveta na novo izvolili v upravni svet gg. Alojzij Jankovič, kamnoseški mojster v Ljubljani in Fric Zemljlč, veleposestnik v Ljutomeru, v nadzorstveni avet pa g. Janko Horvat, sobni slikar v Ljutomeru. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 450 —453.75 Din, ječmen 810 Din, koruza 256 Din, bedi fižol 465 Din, pšenična moka št. 0 662.50 dinarjev, št. 2 637.50 Din, mekinje 152.50 Din. Tendenca ustaljena. g Lesni trg. Vsled trenotne stabilizacije tečaja dinarja je izvoz lesa zadovoljiv. Hra-stovlna se posebno izvaža v Holandljo, Francijo in Afriko, bukov gradbeni les pa v Italijo. g Čehi na letošnjem velesejnin v Zagreba. Na letošrfjem zagrebškem velesejmu, ki se bo vrSil od 22. aprila pa do 1. maja, bo zastopana zlasti češkoslovaška tekstilna industrija. Dalje bodo razstavili v svojem lastnem paviljonu: stroje, lesne izdelke, barve, orodje, ščetarske izdelke, izdelke iz lošča, porcelan, pa tudi ekspozicija češkoslovaških toplic bo v njem nameščena na pogled občinstvu. g Vsepovsod Stinnes. Kakor poročajo češki listi, prodira Stinnes že tudi na Moravsko, kjer je kupil sladkorno tvornico v Mikulovi in Hrušovanih sicer na drugo ime, ali s svojim kapitalom. g Stanje papirnatega denarja na Ogrskem. Stanje papirnatega denarja na Ogrskem je narastlo v zadnjem tednu v marcu za 5.9 miljard o. K in znaša sedaj 82.2 ml-ljardl o. K. g Koliko zlata je plačala Rusija Poljski? Na podlagi mirovne pogodbe med Rusijo in Poljsko jo dobila Poljska od Rusije za 129 miljonov zlatih mark zlata. Sedaj dolguje Rusija Poljski še za 30 miljonov zlatih mark zlata. g Povišanje cene železu na Ogrskem. Ker mažarska vlada silno podpira izvoz železa v Nemčijo so se cene železu dvignile od 220—292. g Dohodki angleških železnic so bili leta 1922 za 600.000 funtov šterlingov večji kot 1. 1921 medtem ko so se izdatki znižali za 55,600.000 funtov šterlingov. g Sladkor na Češkoslovaškem dražji. Cena sladkorja je ua Češkoslovaškem poskočila za 30—40 čsl. vinarjev pri kilogramu- BORZA. Zagreb, 19. 4. (Izv.) Pešta 2.10—2.1750, Berlin 0.34—0.3550, Italija 4.9150—4.94, Londou 462.0—464.0, Newyork 98.0—99.0, Pariz 6.5750— 6.60, Praga 2.9750-2.9850, Dunaj 0.1395— 0.140750. Ziirich ]S.05—18.1250. — Valute: dolar 97.0-98.0, it. lire 4.85-4.88. Zurich, 19. 4. (Izv.) Devize: Pešta 0.12, Berlin 0.0180, Italija 27.22, London 25.65, Newyork 550.50, Pariz 36.45. Praga 16.4750, Dnna.1 0-007750, Sofija 4.20, Belgrad 5.60, Varšava 0.0030, Holl 216.0. — Valute: n. a. K 0.007750. 0.0130, Holl 216.0- — Valute: n. a. K 0.009750. lj Ata »Narod« in napredni blok. Včeraj so bili naš ata zelo židane volje in ko-rajžni, da še nikoli tega. »Če jih zdaj ne bomo,« so rekli, »jih ne bomo nikoli, diese, diese Klerikaltzen 1 Ampak sedaj jih bomo, vsi skupaj jih bomo I In kako j!h bomo!« Tako so ata modrovali, vzeli v svoje roke cilinder, ga z rokavom pogladili in nataknili na glavo, kajti na »sejo« gredo naš ata vedno s cilindrom na glavi, da je vsaj na glavi nekaj, čs je v glavi manj. Potem so $11 in ugibali še spotoma, kako jih bodo, te klerikalce. Ko so tako v težke misli zatopljeni korakali skozi »Zvezdo«, se jim io naenkrat zazdelo, da jim ie cilinder nekoliko premaknil, kakor da bi bilo nekaj nanj padlo. Ata so pogledali v zruk, pogledali na tla, pa nikjer nič. Potem so pogledali na cilinder, se jezno namrdnili in zamrrarali nekaj o nekem pesniku-be-daku, ki je dejal, da je »golobček čedna stvarica«. Nato so s hvaležnim vzdihom, da jim ni padel na cilinder kar cel napredni blok, cilinder zopet poveznili na svoje mesto in korakali — kam? Tega še sami niso, vedeli, niso niti smeli vedeti, ker so šli ua tajno sejo, also eine hochwichtige Ange-legenheit. Ko so počasi prišli tja, kamor sami niso vedeli, kom da bodo prišli, so našli že več gospodov zbranih, ki so se vsi posvetovali, kako bi jih, te klerikalce. Eden je nasvetoval, da je treba klerikalnemu zmaju lzdreti zobe.« »Kaj pomaga,« reče drugi, »ko si bo pa dal druge napravili, pa bo še bolj grizel kot prej!« Tako so ugibali1 dolgo molčč in sedé. Naenkrat so se ogla-« sili naš ata in ves radosten so predlagali? »Veste kaj, Žerjav mora med klerikalce, Žerjav! Če jih Žerjavova smola ne bo uničila, jih ne bo nobena. Kar zafnnoliti jih je treba, te klerikalce, zasmoliti, kakor dreto!« Poslušalci so ee nekoliko spogledali,; potem pa navdušeno zaklicali: »Živijo naš" ata, živijo! Živijo klerikalci, živijo Žerjav! Zdaj jih pa bomo, zdaj!« lj Društvo dr. J. E. Krek bo imelo da«; nes ob 8. uri z učer v Akademskem d o -j n u izredno sejo. Dnevni red: »Izdaja div Krekovega životopisa«. Na sejo so povabljeni poleg odbornikov vsi, kateri se za Izdajo1 dr. Krekovega žlvotopisn zanimajo. lj Izredna seja ljubljanskega občinskega sveta bo bodoči petek ob šestih zvečer. lj Mladinska predstava ho v dramskem gledališču v nedeljo, dne 22. t. m. ob treh popoldne. Mladinski dom na Kodeljevem vprizori a svojimi gojenci pravljično igro v štirih dejanjih »Kralje-, stvo ljubezni in dobrote«. Vstopnice so na prodajч pri dnevni blagajni v op?rnem gledališču in pol ure pred predstavo pri blagajni v dramskem gledališču. lj Ceskoslovenskà Oboe v Ljubljani po»' râdâ každou sobotu u »Mraku«, Rimska cesta, večerni schuzky s programem. Tuto sobotn se prednâSt o Komenském nâBledujlci o Strossmayerovi. Sučastnčte se! Hosté vitânL lj Predavanje v društvu »Soča« o tna-menitem beneškem Slovencu. V soboto dne 21. t. m. predava v salonu »pri Levu« gospod dr. Josip Lavrenčič, profesor na realni gimnaziji v Ljubljani, o znamenitem beneškem Slovencu, pesniku Ivanu Trinko-Zamejskem, ki ravno obhaja svojo 60 letnico. Da vredno1 počastimo našega odličnega beneškega so-rojaka, vabi odbor svoje člane, prijatelje in drugo cenjeno občinstvo, da se tega preda-vanja udeleži v obilnem številu. Začetek ob' poldevetlh. Vstop prost. lj Klopi v Prule! Prebivalci Št. Jakob« skega okraja naprošajo mestni magistrat, naj da napraviti v Prulah klopi. Pomlad je tu — in solnčill ln zračili bi se radi taki* ki jim razmere ne dopuščajo hoditi v Latter-mannov drevored. lj Vei vestnosti. K notici pod tem naslovom nas Prvo društvo hišnih posestnikov v LJubljani prosi za objavo, da se v društveni pisarni dobe redno pojasnila vsak dan popoldne od 4—6 ure in da strankam po možnosti postrežejo tudi v ostalih' uradnih urah istotam poslujoči uradniki zavarovalnice, ki nam pomaga vzdrževati našo pisarno. Ker pa to uradno osobje ob sobotoh popoldne ne ura-duje, zgodil se je takratno soboto neprijeten slučaj, da je bila pisarna zaprla, kar so morali čakajo« itak opaziti. Predsednik je moral namreč nujno odpotovati na shod hišnih posestnikov na Bled in Jesenice. Včasih je predsednik zadržan tudi po rasnih sejah, v katerih povsod dela za Interese hišnih posestnikov. Sicer pa ta zadeva spada na občni zbor in ne v javnost. lj Deček pobegnil. Minuli torek popoldne je pobegnil od doma 9 letni deček Ignacij Katana. Oblečen je bil v rujav površnik, gologlav in bos. Klati se gotovo kje v ljubljanski okolici. Kdor ga opazi, se prosi, da ga izroči orožniku ali policiji. lj Mlada žrtev polnijšljivih kino pred* stav. Poročali smo, da je policija zaprla ln izročila sodišču 15 letno Lojziko Godec, ln da' je priznala 37 izvedenih tatvin, a zdaj so se zglasile nove stranke, pri katerih je kradlo mlado dekle: kar šest jih je. Dekle je kradlo tako zvito in znalo spraviti v denar ukradeno blago in zmesti sledi tako spretno, da jo je Habe vprašal: «Kje ste se naučila take spretno krasti!« — «V kinu sem videla kriminalne filme in so mi tako ugajali, dn sem jih posnemala ne le v tem, kako se krade, marveč tudi, kako se znajo tatovi policiji izogniti!« so je glasil odgovor mladega dekleta, katero ni sicer moralno pokvarjeno, ampak je žrtev bede lmallda. bivšega voa-nlka, mati je pa poštena delavka, katera pač nI mogla mlado hčerko dovolj strogo nadzorovati. Mlada žrtev kriminalnih filmov nam glasno klite: cenzura bodi vsaj pri dopuščanju mladine v kino najstrožja! lj Lep uspeli ljubljanske kriminalne razvidnîre. V Sarajevu so prijeli neko Ljubljančanko, katera jo vsevprek goljufala. Po-lioijo je nalagala, da je pristojna na Hrvatsko. Iz Sarajeva so jo poslali nato v Zagreb. Kekln je enkrat, da se pise Rozn Ivovnč ln drugič, da je njeno pravo ime Maruška Horvat. Zagrebška policija se je o njo j informirala pri ljubljanski policiji ln onrednji policijski nadzornik g. Toplikar je na podlagi prstnih odtlskov, ki jih je podala zagrebška policija, ugotovil Idontltoto svite goljufice. lj Ljubljanski tatovi so ukradli Josipu Urbančiču 3 kokoši, Jakobu Trpincu vo/.uo 1 pokrivalo in Idi Korbler iz Maribora • »rebrom okovano ročno torbica Posjetioci Zagpebačhog Velesajma! Ne zaboravite si prigodom posjeta Zagreba nabaviti prvo i jedino domače djelo, bez kojega nije niti jedna domača radnja, loja „Terminologija trgovačkih znanosti od dra. DeZellća. Dobiva se na lamom ZagrobaSkom Zbora, r nnrnčujt izravna kod PRIVREDNE KNJIŽARE, Zagreb, Peščenioa VI. broj. 9. ■1111ИМ1^ИИИИИИИИ1И1ИМ1ИИМИИИИ1ИИШИ1ИИ1111111Ц11 II I—illlMI ———— Prosveta. pr Tržič. Komorni večer se je vršil v tukajšnji meščanski šoli, kakor je bilo napovedano. Progr.-mi jo obsegal samospeve in recitacije. Razporedba točk ne odgovarja ravno psihološkim zakonom pokornosti. Samospevi g. àublja so bili polni notranjega čustva, dinamika izborna. izgovarjava čudovito jasna. Oko so mi žalile u malce prebolestno ■oženozdaljšane poteze obraza pri forlissimih. AH ne bi bilo mogoče ustreči tudi v tem oziru očesu? Ne odobravam, da se na slovenskem odru poje v italijanskem jeziku. Ta posebnost mi je vsiljevala vtis, kakor da vlada revščina na razpoložljivi izbiri. Ostala gospoda Oaberščik in Melihar sta proizvajala recitacijske točke. Tehnika neoporečna. jČustvene nijanse glasu, tempi, dinamika, mimika, vse mojstrsko Izrabljeno. O gestah bi se dalo idiskutirati. So pač stvar okusa in mode! Naravnej-U in zato instinktivno prikupljivejši v nastopu je g. Oaberščik. Odlikuje ga jasna izgovarjava. I'o lino tustvenih povdarkih bi dal prednost g. Meli-barju. Pač posledice različnega temperamenta! Po ntojem dojmovanju se je vrstil v prvem delu Cankarjeve »Desetice« hitri in navadni tempo v pripovedovanju premehanično, naravnost očarujoč pa je bil drugi del s Skodelice kave*. Popolnoma po-jgrešna pa se mi zdi vsebinska stran deklamacij. iV vseh so vsebinska čustva kruto bila po formalno eetetičnih čustvih. Razen Cankarja so bile vse točke tako enotno tedenciozne, da iz njih kar vpije pre-Tačunjena tedencioznost. Moj vtis je kakor vtis kakega socialističnega govora, ir. katerega se kar cedi za marksiste tako značilen j d usek o človeškem trpljenju. Nikjer nobene svetle točke, povsod vse razjedajoč peklenski pesimizem. S te strani bi spadal ta program predvsem v kak delavski dom »Svobode«. O bogokletnih stavkih rajši ne govorim. Višek tedencioznosti je bil v ToUerjevih »Pohabljencih« in v Seliškarjevih pesmih. Tollerjev odstavek »Pohabljenci«, ki v svoji čudoviti eno-atranostl vse Ironizira od križa pa do zdravniške manoeti, je pač sam na sebi največja ironija. Ko je V»e oblatil, na mesto oblatenega ne ve postaviti drugega mazila, kot da pusti pohabljence, v skele-Mh ranah, ki jih je zasekal on sam. Ves odstavek Bi nlë drugega kot prazna izumetničena fikcija, enostransko filozofiranje zdravega človeka, polo-leno v srce bolnika, ki pa po psiholoških nakonih še zdaleka ni zmožno za uporno modrovanje. In ir. takih psiholoških fikcij privlečena čustva naj bodo vzor estetičnega vlivanja? AH n. pr. Seliškarjev »Kristus in Antikrist- ! To je prav vsakdanji de-magoški pamflet, 'ki temelji na nevednosti ali na zlobi ali na obojem. Kdaj je Cerkev blagoslavljala orožje? Da, blagoslavljala j c vojake, ne pa da bi ljudi morili, temveč da bi bili sami obvarovani pred orožjem. To ni blagoslov sovraštva, kot trdi Seliškar v »Kristu in Antikristih«, to je blagoslov skrbeče ljubezni. In taka čustva, ki kakor gnoj curljajo li laži, naj bodo vzor umetniških čustev? Taka tendenclozno zverižena umetnost ne blaži človeških src, ampak ljudi mrtvi in suši v žive mrliče. Zato se čudom čudim pedagoškim načelom, ki smatrajo šolsko mladino u godno za tovrstne večere. Fr. Eti8. Narodno gledišče. / OPERA. Petek, 20. aprila: JENUFA. - Rod E-Sobota, 21. aprila: RIOOLETTO. — Red B. Nedelja, 22. apriln: JANKO IN METKA. — Izven. DRAMA. Petek. 20. aprila: HASANAGINICA. Gostovanje p. Mihajla Markoviča iz Zagreba. — Red D. Sobota. 21. aprila: HASANAGINTCA- Gostovanje g. Miliajla Markoviča iz Zn-rlreba. — Red A. Nedelja, 22. aprila ob treh popoldne: KRALJESTVO DOBROTE IN LJUBEZNI. Mladinska predstava. Prireditev gojencev »Mladinskega doma«. — Izven. Zvečer ob osmih: REVTZOR. Gostovanje g. Mihnjla Markoviča iz Zagreba. — Izven. Pondeljek, 23. aprila: HASANAGINICA. Gostovanje g. Mihajla Markoviča lz Zagreba. — Red B. Gostovanje g. Mihajla Markoviča. G. Miliajlo Markovič, član Narodnega gledališča v Zagrebu, ki je dosegel na našem dramskem odrn nedavno popoln uspeli, gostuje zopet pri nas 20., 21.. 22. in 23. t. m. V petek, 20. t. m, v soboto, 21. t. m. in v pondeljek, 23. t. m. nastopi v Ogrizovicevi drami »Нл-senaginica* kot Hasanaga, v nedeljo, 32. t. m. v Gogoljevem »Revizorju« kot mestni poglavar. Pri tej predstavi igra Hlestakova na našem odru prvič g. Putjata. Stev. 27. «Gledališkega Usta« prinaša poleg repertoarja opere ln drame zanimiv razgovor nagega urednika z g. M. Mnrkovičem, priljubljeno «Razno« ter kot umetniško prilogo sliko g. M. Markoviča, člana zagrebškega gledališča. Ljudski oder. V nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer »DESETI BRAT«, narodna igra a petjem v pelih dejanjih (7 slik). Čisti dobiček je namenjen za nagrobni spomenik dramatičnima igralcema Ig. Borštniku in A. Verovšku. Prt predstavi sodeluje godba dravske divizljske oblasti. P. n. občinstvo so opozarja, da se ta igra zaradi nadaljnega repertoarja ne bo ponavljala. Predprodaja vstopnic vsaki dan od 5. do 7. ure popoldan in v nedeljo od 9. do 12. ure dopoldan, ter popoldan od 3. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra- Dijaški vestnik. d Akademikom! Po dogovoru se vrši v soboto, dne 21. aprila, ob 4. uri popoltlno na verandi hotela »Unions zborovanje celokupnega kat. akad. dijaštva v Ljnbljani i dnevnim redom: 1. Poročilo o predst. sestanku J. k- dij. lige in o sprejetih pravilih Akad. sveta. 2. volitev pripravljalnega odbora. 3. slučajnosti. Udeležba je za vse člane društva sv. Bonaventure, »Borbe«, Cirilskega društva ljublj. bog„ iDanlce«, »Zarje«, strogo obvezna. Gg- starešine omenjenih drnštev vljudno vabljeni. — Ivan Tomšič, predsednik A. S. Turlstika in sport. Klub ljubiteljev ptičarjev v Ljnbljani priredi v nedeljo, dne 22. t. m. ob vsakem vremenu mladinsko preizkušnjo ptičarjev. Preizkušajo se psi, poleženl v 1. 1922, ki pa morajo biti vpisani v jugoslovanski redovnik ptičarjev. Zbirališče ле ob 7. nri zjutraj na vrtu restavracije južnega kolodvora. Najprej se vrši smotra psov, nato pa preizknl-uja nn polju od artiljerljske vojašnice mimo pokopališča pri Sv. Križu proti Mostam. V Mostah je obed v gostilni št. 7. Po obedn se nadaljuje preizkušnja v smeri proti D. M. v Polju. Letošnja mladinska preizkušnja bo daleko nadkriljevala ouo iz prejšnjih let p« številu in kakovosti psov. Prijavljenih je 18 psov. Ce bi se tekma ne končala v nedeljo, se nadaljuje v ponedeljek. Preizkušnje se udeleži kot gledalec lahko vsakdo. Pričakujemo zlasti one, ki se zanimajo za razvoj in delo ptičarjev. V nedeljo zvečer je sestanek udeleženeov na verandi hotela Union. Obči zbor ljubiteljev ptičarjev se vrši v soboto, dne 21. t. m., ob 8. uri zvečer na verandi hotela Union. Spored je običajen. Odbor vabi vse člane, da se občega zbora zanesljivo udeleže. Poizvedovanja. Izgubila se je v sredo, dne 18. t. m, opoldne črna usnjr.ta taška z nekaj denarja in napolnilnlm peresom na poti iz Gradišča, Kongresni trg, Wolfova ulica čez most do Jugoslovanske matice. Dotičnika, ki je naiiel, prosim, rla obdrži denar ter naj vrne samo pero, katero je drag spomin, pri portlrjn hotela Slon. Našla se je dne 18. t. m. popoldne na frančiškanskem mostu srebrna moška ura « športno verižico. Lastnik naj se oglasi od 11. do 12 dopoldne na mestnem tržnem nadzorstvu, Vodnikov trg 5. Najdeno. V trgovini K. T. D. (preje Ničman) je svoj čn.i nekdo pozabil palico. Ce se lastnik kmalu ne '/glasi, se bo nje vrednost obrnila v dobre namene. starejša, izvežbana moč, ki je imel že posla z blagovnim prometom in je vodil amerikanski journal, DOBI MESTO kot prvi knjigovodja pri I. delavskem konsumnem društva v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. — Pismene ponudbe in, če mogoče tudi osebna predstavitev, na gornji naslov. Dva krojaška pomočnika Gospodična kot začelnica' gov°ri «nega za malo delo takoj, enega pa za veliko delo o Binkoštih, SPREJMEM v itrajno delo. Hrana, stanovanje in perilo t lii«. — SIMON JOVAN, šent Vid ned Ljubljano. 2338 Knjigovodkinjo fBILANCISTKO), zmožno popolnoma samostojnega knjigovodstva, SPREJMEMO TAKOJ pri večjem trgovskem podjetju. Ponudbe so nasloviti na Poštni predal Stev. 102, Ljubljana. 2325 Pošteno deklico • primerno Šolsko naobrazbo, ki bi stanovala pri starših sprejmemo kot UČENKO V boljšo tukajšnjo trgovino. Pismene ponudbe na upravo lista pod štev. 1000. Letno stanovanje ODDAM V NAJEM v Begunjah pri Lescah na Gorenjskem, obstoječe iz treh »ob, kabineta in kuhinje, mirni stranki brez otrok. — Več povedo na Poljanski Cesti štev. 6, II. nadstr,, Ljubljana. 2334 Izjava. 4 Moje skupno obratovanje in poslovanje mesarije v Spodnji Šiški, Kolodvorska ulica št. 150, z Ant. Sagraeistrom je v razdružitvi ter imenovani ni več upravičen sprejemati denarja na skupen račun. Karel Foltyn. . slovenski in nemški j;zik, vešča strojepieja, iiče »lužbe v kaki trgovini. Sprejmem tudi meslo blagaj-ničarke. Ponudbe se prosi pod «^Vestna«, poštno ležeče, Šmartno pri Litiji. 2344 Dober krojač dobi takoj službo v zavoda v Ljubljani. — Naslov pri upravi lista pod it. 2304. Za pismen odgovor treba priložiti znamko. PRODAM več dobro ohranjene damske obleke. Vsak dan od 10. do 1. ure. trg štev. 22, I. nadstr. Stari 2335 Gostiln, koncesijo VZAMEM TAKOJ V ZAKUP. -Naslov pove upravništvo «Slovenca pod številko 2336. — Prodam : OPRAVO iz mehkega lesa za eno sobo, PISALNO MIZO, OMARO za led ln OMARO za jedilno shrambo. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod Itev. 2333. Meblov. stanovanje obstoječe iz 2 ali 1 sobe in kuhinje (ali souporaba kuhinje) IŠČE oženjen višji častnik brez otrok — Slovenec, najraje v mirni vili s senčnatim vrtom; plača dobro. — Ponudbe pod «Vlijl častnik« na upravništvo «Slovenca«. 2339 PRODAM »Iv, ekoro nov spomladanski plašč' trgovski loka! V NAJEM vzamem v zelo promet, kraju za 14—16 let staro dekle. — Poizve se: Stara pravda it. 3, L nadstr.. 3337 Naahnllgovodjo iščemo za veliko industrijalno pod-jetie v provinci, koji je vešč hrvatskega ali slovenskega ter nemškega lezika, povse samostojen delavec upeljan v celokupno pisarniško poslovanje. Stanovanje v naravi ter députât, plača podogovoru. Nastop čim preje. Obširne ponudbe z naznattom dosedanjega službovanja in referenc pod Šfro: NAD-KNJIGOVODJA 11-407 na INTER-REKLAM d. d. Zagreb, PalnetlSevt 18. Čebulo ilomačo, zdravo, skrbno očiščeno, uudi poljubno množino, postavno kolodvor Ptuj lMF1 po Dîn 3-— sa kilogram Kmetijska zadruga v Ptuju. 2319 s potrebnim stanovanjem z ali brez inventarja, eventuelno tudi GOSTILNO, najraje kje na Štajerskem. — Cenj. ponudbe na upravništvo «Slovenca^ pod šifro: «TRGOVSKI LOKAL«. Apno 94-25% no, izborno za zidanje, do-:-: bavi po nizki ceni J. RUČIGAJ, Kranj 104. kraste, liSaje odstraniuje pri Človeku in živalih NaftolmazHo, ki je brez duha in ne nia2e perila. 1 lonCek za 1 osebo do pošti 7 Din. pri TÂNKPCI, lekarna Ljubljans, Slovenija. Ravnokar doSlo: pomladanske ir novosti P. SINROM naslednik R. SOSS Ljnbl.unn Mestni trg IS, Posodim iiiniti