PPlMOkSKI DNEVNIK Mostnina plačana v gotovini „ QA l!_ Abb. postale I gruppo " \j6Ila OU lir Leto XVI. ■ Št. 134 (4597) TRST, sobota 4. junija 1960 Hruščev je obrazložil novi načrt SZ o splošni in popolni razorožitvi Soglasnost zlasti s francoskimi predlogi, naj se začne z ukinitvijo vozil za prevažanje jedrskega orožja - Izredno oster napad na Eisenhoiverja in njegove sodelavce -Eisen-hoiverju je očital, da mu je rekel, da nasprotuje združitvi Nemčije - Vojne niso neizbežne MOSKVA, 3. — Hruščev je obrazložil danes na tiskov-konferenci novi sovjetski načrt o razorožitvi. Poslal Je tudi vsem vladnim predsednikom na svetu pismo v ?vezi z razorožitvijo. V tem pismu poudarja, da je vpra-6a*tje razorožitve temeljno vprašanje današnje dobe. Na tiskovni konferenci je -------------------- “tuščev izjavil, da preiskali ki jo sedaj vodijo v zunanjepolitičnem odboru ar igriškega senata, «še bolj jasno kaže, da so torpediranje konference najvišjih pricvili in izvedli vlada ZDA, jierter, Nixon in Eisenho-’®r»- <,l|' Pripravljeni, da se predlogo in diskutirajo na pariški *°nferenci. Pripravili smo se konferenco najvišjih z naj-c*išimi nameni in nismo šli . Pariz s prazno listnico. Sovjetska vlada je upala, da bo-0 Predsedniki vlad lahko napredovali za rešitev najvažnejši in najnujnejših vprašanj pbašnjega časa, med kateri- je glavno vprašanje _sploš-in popolna razorožitev.« p “i popolna razurutuc*.* 'Udaril je, da »vprašanje raz-Jozitve ne dopušča odlašanja ' vztrajno trka na vrata. Nadnje zavlačevanje rešitve tein .^Prašanja bi imelo hude Hisiedice v današnji dobi ato-r',°v. medcelinskih rakci in e- 't‘ron':ke.» Sruščev je omenil sovjetski , °S o razorožitvi, ki ga je £redložil septembra 1959 v “N, in je izjavil: «Zadnji d_o-bni■ so Pokazali, daje še - Ji nujno izvesti splošno in J“Polno razorožitev, odpraviti - Varno in škodljivo oborože-n° tekmo. Sovjetski vlada «rbno proučila utemeljevali' .nekaterih držav, zlasti ancije, gie(je praktičnega iz- . Janja razorožitvenega pro-Hj, ki bi se začel z uki-S- .10 vozil za jedrsko orožje. Sv',.letska vlada je ostala pri ia m stališču glede splošne Si» ®°P61ne razorožitve. Stri-V *.so, da se še pred prepo-atomskega in vodikovega v la odpravijo vsa sredstva Cj[, Prevažanje tega orožja na 2e v prvi fazi razorožitve-jj »* Programa.« S tem v zve-Vj J,e Hruščev poudaril, da so-Srelii a vlada postavlja ta PfjdJog kljub svoji splošno r,;2nani nadmoči, kar se tiče s JPovejših in učinkovitih Sstev za prevažanje tega listi-3.’ zlasti medcelinskih ba-Vrs,Cnih raket. »Ukinitev vseh vozil za jedrsko orožje v ta * lazi splošne in popolne jjJ11’°žitve bi nudila trdna j0)n a Pr°li nenadnim naj ž:tv' bodo izvedeni razot. ligov* “krepi, gotovo ne bo že,J!?rov proti preletavanju -la držav 7. namenom. " k-l Srafira kateri koli kraj 'apr -e koli višine. Tedaj se 8lMj5eč nihče ne bi mogel po-Hi vati podatkov, ki bi jih (Jr#- > v škodo varnosti drugih RV-\ y. ruščev p0U[jaril, da no-fl,.?0vjetski načrt vsebuje po-“»d določbe za nadzorstvo razorožitvijo, in je dodal, torf.re61agani mednarodni nad-Uit? ni organizem, ki bi ga VI «.°yili v okviru OZ-N v pr- ImJ*. samem nad uničenjem rpj i ,ega orožja, nad vojašk'-i M i;c .išči in nad sredstvi, ki v»Ža ■ atlk° uporabili za pre-va gl® atomskega in vodikoma J ?r°žja. Uničenje izstrelišč MrsJ ki izvršili pod nadevom tega organizma, lupi. P.nsledniih fazah bi se tiijmc,le nadzorstvenega orga-U!{aa razširile. Prepoved in u-Jtipif]e jedrskega orožja in u-armad bi se izvajala ,r°gim nadzorstvom. Hruška Je Poudaril, da je sovjet-kp. V.Jeda skrbno proučila u-l.evanja zahodnih držav ^edr potrebe ustanovitve 1* g 'rodnih oboroženih sil in tatij‘Pomnil: «Prišli smo do *l‘{p» , ^i edina reali- jlojiK* Prožnost v sedanjih po-•tjp kila, če bi v skladu z lfab*° in v primeru po- deiu* Ustanovili policijske od- ‘itjj'1 JH bi bili na razpolago P° izvedbi splošne in K* ®8o razorožitve na razpo- s. "arnostnega sveta OZN, ■P* -. Zagotovi ohranitev miru. [i (JU 'eijske oddelke bi mora-rahljati izključno za o-‘k plev miru med državami ■* bo *a zatiranje narodov, ki ‘U za svojo neodvisnost »e VT n' napredek, in tudi ,adev vmešavanje v notranje »Ko J?ržav.» Sačrt ‘ se izvedel sovjetski ?rUšč 0 razorožitvi, je dejal !«f jev, bi Eisenhovver, Her->U ržavni podtajnik Dillon Jop J®Rovi tovariši, zlasti Ni-folj' ial?ko leteli nad katerim {ja ij?p,0*11 sovjetskega ozem črtali J*111 bomo poslali i m. »et prijateljske pozdrave, VamJ Poleti ne bodo ogrožali * 3Z » {'dnii? v j* nadaljeval: »Pred-»1 K "isenhower mi je re-«lonl c®mp Davidu, da ni najt »SP združeni Nemčiji, ker 1“.» bojijo močne Nemči-tcsVj .dal je, da, Če bi fran-** britanski voditelji go- vorili pošteno in pogumno, bi morali priznati, da nasprotujejo združeni Nemčiji. Na vprašanje dopisnika lista «Pravda», kaj misli o tem, da nekateri na Zahodu trdijo, da bi se lahko zgodilo, da čez šest ali osem mesecev ne bi 'oiio konference najvišjih, je Hruščev odgovoril, da »konferenca najvišjih ni potrebna samo SZ, temveč vsem pametnim ljudem.« Če te konference ne bi bilo, je dodal, bi ostali narodi razočarani. Toda SZ bi še dalje obstajala prav tako kakor nerešena vprašanja. Nekateri mislijo, da, če ne bo konference, ne bodo rešena vprašanja nemške mirovne pogodbe in Berlina. Toda če bomo po tem razdobju šestih do osmih mesecev videli, da zahodne države nočejo sklicanja konference, se bomo sestali, proučili vprašanja in podpisali mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. V tem primeru ne bomo dovolili nikomur dosto-ia v zahodni Berlin; če bo edo grozil z vojno, si bo moral prevzeti odgovornost. To je jasno. Pozivam angleško in francosko vlado, naj imata pogum javno izjaviti, kar zaupajo enim in drugim, kar se tiče njihovega stališča o Nemčiji. Sam predsednik Eisenhower mi je izjavil v Camp Davidu: Tudi mi Američani se bojimo združene Nemčije. Toda drugim je podal drugačne izjave«. Tu je Hruščev omenil primer ruskega delavca, ki so ga v trenutku revolucije vprašali o njegovem stališču do vere. Ta je odgovoril: 'Doma verjamem, v tovarni ne». • Nekateri na Zahodu, je dodal Hruščev, se izražajo na enak način, kar se tiče združitve Nemčije«. Neki ameriški časnikar ga je vprašal, naj bi še kaj pojasnil o tem, kaj je Eisen-hower izjavil v Camp Davidu glede Nemčije. Hruščev je odgovoril: «Za danes je dovolj, toda kadar bo potrebno, bomo to povedali«. Zatem je Hruščev obtožil Eisenhoiverja, da mu primanjkuje dobre volje, da je nedosleden, in dvoličen, ter da je nesposoben. To je Hruščev izjavil, ko ga je neki časnikar vprašal, kaj misli o Eisenho-werjevem načrtu, da predloži OZN nov predlog o »odprtem nebu«. «Eisenhower — je odgovoril Hruščev — to lahko stori, če hoče«. Dodal je, da je Eisenhovver na konferenci v Ženevi leta 1955 postavil tak predlog v vohunske namene. «Bil sem škandaliziran, je dodal Hruščev. Tu je posnemal geste Eisenhoiverja na ženevski konferenci lela 1955, ko je med svojimi govori neprestano dobival naglo napisane listke tedanjega ameriškega državnega tajnika Dullesa, in ki jih je Eisenhovver bral, ne da bi se potrudil da bi preštudiral njih vsebino«, • Kam bomo prišli s takim človekom?« Tako si je Hruščev mislil sam pri sebi v Ženevi. Njegovo mnenje se ni menjalo, ko je izginil Dul-les, katerega mesto je zavzel Nixon, Herter in «kdo drugi«. Hruščev je nadaljeval, da navzočnost Eisenhovverja v Beli hiši prinaša škodo veliki državi, ki jo predstavlja. Ce bi prišel v SZ po poteku svojega mandata, bi bilo najboljše mesto, ki bi mu ga lahko dali v SZ, mesto ravnatelja v otroškem vrtcu. Bil bi vljuden z otroki. Toda imeti takega človeka za državnega poglavarja močne države je zelo nevarno. Do zadnjega je hotel Eisenhovver iti na obisk v SZ in zadnje dni pariške konference so tipali pri sovjetskih oblasteh, da bi dobili dovoljenje za prihod predsedniške delegacije v SZ. Bil sem presenečen nad tem, ker nisem mogel verjeti, da bi bilo mogoče, da on pride v SZ po tem, kar je napravil«. Medtem ko se v Washingto-nu vodi preiskava o primeru letala «U-2» in o neuspehu konference najvišjih, igra Ei-senhovver na golf. Seveda o vsem tem morajo presojati Američani. Toda konec koncev bodo priznali, da sc predsedniški mandati Eisenhovverja predstavljali temno razdobje v njihovi zgodovini«. Govoril je zatem o ameriških volitvah. «V ZDA se po-gestoma govori, da kandidat, ki ga mi najostreje napadamo, ima največ možnosti, da zmaga na volitvah, V tem primeru bo očitno ta kandidat Nixon. Na vsak način, čeprav bi SZ rajši imela opravka z modrim človekom, jo konec koncev malo briga, kdo bo izvoljen, ker iz te ‘jbire ni odvisna prihodnost SZ in sveta, in ker gre za izključno notranjo izbiro ameriškega ljudstva«. Hruščev je izjavil, da neuspeh pariške konference ne bo oviral razvoja kulturnih odnosov med Vzhodom in Zahodom, in kar se lice ZDA. se bodo ti odnosi izboljšali po predsedniških volitvah. Govoril je zatem o Adena- uerju in pripomnil: »Adenauer je zgubil pamet. Že zdavnaj bi mu morali obleči prisilni jopič. Star je in ve, da ne more dolgo živeti. Zato pravi sam sebi: »Za menoj potop«. Hruščev je s tem odgovoril nekemu časnikarju, ki ga je vprašal, kaj misli o dejstvu, da je kancler Adenauer edini, ki odobrava polete letal «U-2». Neki indijski dopisnik ga je vjirašal: «Ali menite, da je vojna neizbežna, dokler obstaja kapitalizem, in ali so zadnji dogodki okrepili to mnenje?«. Hruščev je odgovoril: «XX. kongres KP SZ je zavzel zelo jasno stališče o tem. V celoti ostajamo na tem stališču. Nič se ni menjalo; naše stališče je potrjeno«. (Na XX. kongresu se je poudarilo, da vojne niso neizbežne Op. ur.) Hruščev je dodal, da je treba sovjetsko vlado dobesedno razumeti, ko pravi, da je pripravljena bombardirati oporišča na tujih ozemljih, ki bi jih ZDA uporabljale za vohunske polete nad sovjetskim ozemljem ali nad ozemljem socialističnih držav. Opozoril je države, ki mejijo s SZ in ki imajo ameriška oporišča, da lahko postanejo tarča prvega strela, ki bi počil v vojni, ki se iz hladne lahko spremeni v toplo. Hruščeva so vprašali, kaj misli o ameriških izjavah, da nameravajo ZDA izpolniti svoje obveznosti do zaveznikov. Odgovoril je, da se mu zdijo te izjave malo pametne. Dodal je. da te izjave kažejo, da ZDA ostajajo pri starem’ stališču in vztrajajo, da imajo pravico do vohunskih poletov. To pomeni, kakor da bi ZDA rekle svojim zaveznikom: «Ne bojte se; če SZ bombardira oporišča na vaših ozemljih, bomo prišli na vaš pogreb«. Na vprašanje, ali namerava SZ vztrajati pri pravici veta glede kontingentov mednarodne policije in nadzorstvenega organizma, ki naj bi se usta- novil, če bi bil sovjetski načrt sprejet, je Hruščev odločno branil pravico veta v OZN. Izjavil je, da bi ZDA in njihovi zaveznik; vsilili svojo politiko, če ne bi bilo veta. «Toda, je pripomnil, napredek in zgodovina sta na strani socialističnih držav, ki se krepijo. Veto sili tudi najbolj trmaste glave, da začne^ jo misliti, in prispeva k zmanjšanju napetosti ter pripravlja pot k miroljubnemu sožitju«. Na vprašanje, ali bi rakete opremili z jedrskimi konicami, je Hruščev odgovoril, da ima o tem odločati maršal Nedelin, ki je poveljnik so-vjeskih raketnih oddelkov. Hruščev je tudi izjavil, da SZ noče vojne, toda se ne bo umaknila pred svojo dolžnostjo, če bo potrebno. Omenil je tudi Turčijo in dejal: • ivlenderes je odšel in general, ki sedaj vlada, pravi, da je vezan na načela, ki jih je zagovarjal Ataturk. imeli smo dobre odnose s Turčijo«. Na seji vlade odobrili vrsto zakonskih osnutkov Tudi milanski nadškof Montini podpira «Osservatore romano» Potni listi bodo veljali začasno za dobo treh let - Cena sladkorja se bo sukala okrog 210 lir za kg - 2,7 milijarde za potrebe tržaškega ozemlja - Glasilo KD ne zapira povsem vrat sodelovanju med KD in socialisti (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Danes ob 18 se je sestal ministrski svet, ki je na pobudo raznih ministrov sprejel vrsto zakonskih osnutkov. Pretežna večina teh osnutkov spada v okvir rednega poslovanja. Med onimi, ki utegnejo zanimati širšo javnost, omenjamo predvsem zakonski osnutek, ki ureja z novimi kriteriji postopek za izdajanje potnih listov, skladno s čl. 16 italijanske ustave. Pri tem gre v bistvu za osnutek, ki je bil že predložen parlamentu, pa ga niso utegnili odobriti zaradi ponavljajočih se vladnih kriz, in ki predvideva med drugim tudi podaljšanje veljavnosti potnega lista od enega leta na pet let, hkrati pa poenostavlja postopek za njegovo izdajanje. V pričakovanju, da parlament odobri ta zakonski o-snutek (in zavedajoč se, da bo težko prišel na vrsto do prihodnjega oktobra) je ministrski svet smatral za potrebno uveljaviti po upravni poti triletno veljavnost potnega lista, ki jo predvidevajo že ustrezne določbe Washington izreka pripravljenost skrbno^ proučiti pMoskve Vendar pa pravijo, da bodo potrebna «številna pojasnila» - V Parizu bodo posvetili posebno skrb tistemu delu, ki se tiče francoskih predlogov - V ameriških neuradnih krogih že odkrito odklanjajo sovjetski načrt WASHINGTON, 3. — Ameriški državni departma je sporočil, da je pripravljen podrobno proučiti novi sovjetski razorožitveni načrt v okviru pogajanj odbora deseterice v Ženevi. Vendar pa bodo potrebna številna pojasnila. V izjavi, ki jo je objavil danes ponoči, izreka državni departma željo, naj se SZ obveže tudi, da bo proučila «realistični* zahodni načrt, in poudarja, da je predvsem zaželena obrazložitev sovjetskega mnenja, kar se tiče nadzorstva. »Večkrat smo poudarili, nadaljuje izjava, da ne bomo podpisali nobene pogodbe o razorožitvi, dokler ne bo dosežen sporazum o podrobnostih nadzorstva, ki naj bodo sestavni del pogodbe.« V neuradnih komentarjih pa se nagibajo k trditvam, da hoče SZ odpraviti ameriško atomsko orožje, preden ZDA dobijo »kakršno koli zagotovilo o sovjetskih namenih«. V ameriških uradnih, parlamentarnih in časnikarskih krogih trdijo, da je Hruščev začel «novo ofenzivo v novi fazi hladne vojne med SZ in ZDA,« in to v zvezi z ostrimi napadi na Eisenhovverja in njegove najožje sodelavce. Trdijo tudi, da se hoče Hruščev vmešavati v ameriške notranje zadeve ter razdeliti zahodni blok. Uradni predstavnik Bele hiše je v zvezi z izjavami Hruščeva dejal, da Eisenhower ni žitve Nemčije, ter da bodo ZDA ostale ob strani svojih zaveznikov. Senator Gore je izjavil, da so na Hruščeva vplivali vzroki notranje politike. Senator Mansfield je izrekel mnenje, da ne bi smeli kreniti vstran zaradi besed. Dodal je, da je v interesu miru in ZDA, da se proučitvi razorožitvenih predlogov da prednost pred «majhno vojno«, ki jo je Hruščev napovedal predsedniku. Neki ameriški visoki funkcionar, ki pravi, da so mu znane podrobnosti o razgovorih v Camp Davidu, je zanikal, da bi bil EisenhoWer izjavil, da ne želi združitve Nemčije. Pripomnil je, da se je zdelo, da se tako Eisenhovver kakor Hruščev strinjata da je združitev Nemčije zaželen smoter. Toda Eisenhovver je izrazil stališče, kakršno ima ameriško javno mnenje, in s katerim se strinjata tudi Velika Britanija in Francija, t. j. da vprašanje združitve Nemčije ni sedaj zrelo za rešitev. Eisenhovver je bil mnenja, da se tudi Hruščev strinja s tem mnenjem. Pomočnik državnega tajnika za evropske zadeve Kohler je la izjavil, da neuspeh konference najvišjih ne pomeni, da so »poizkusi pogajanj s SZ končani« Dodal je, da so ZDA in njih zavezniki pripravili «konkretne in realistične predloge za nadzorovano razorožitev in upajo, da bo mogoče glede tega napredovati«. Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva pa je izjavil, da novi sovjetski razorožitveni načrt vsebuje »nekatere nove točke«, ki jih bo francoska vlada skrbno proučila ob posvetovanju s svojimi zahodnimi zavezniki. Posebna skrb bo posvečena tistemu delu, ki se tiče predlogov, ki jih je že postavila pariška vlada. Pripomnil je, da je poglavitno vprašanje še vedno nadzorstvo nad razorožitvijo. Na vprašanje, kaj misli o trditvah Hruščeva, da Eisen-hower ne želi združitve Nemčije, ni hotel predstavnik nič izjaviti in je pripomnil: »Hruščev je podal to izjavo na svojo lastno odgovornost.« Nove demonstracije proti ZDA in Kišiju na Japonskem Tokio, 3. — Danes so bile v Tokiu nove velike demonstracije proti japonsko-ameri-ški vojaški pogodbi. Vsa poli- cija v prestolnici je mobili-rizana. Demonstracije so začeli zjutraj študentje, ki so obkolili rezidenco Kišija. U-spelo jim je predreti skozi kordon policistov in so se nato spopadli z ostalimi policisti pred «zidom», ki so ga sestavljali oklepni avtomobili. Policij; je uspelo demonstracije odbiti. Demonstracije so bile tudi pred parlamentom. Pri jutranjih demonstracijah je sodelovalo okoli 15.000 demonstrantov. 'lavi so javili, da je janon-ska zveza dela »Soho« sklenila organizirati protestno kampanjo proti obisku predsednika Eisenhoiverja na Japonskem. Sindikati in socialisti upajo, da v primeru odpovedi Eisenhoiverjevega obiska ne bi ostalo Kišiju drugega nego odstopiti in razpustili bi parlament pred 19. junijem. Tako se vojaška pogodba ne bi mogla ratificirati. nikoli izjavil, da se boji zdru-|v senatnem odboru za nakazi- minimumi .......................... Žrtve Menderesovega so rezali na kose in jih metali živalim Začela se ho preiskava proti 400 poslancem, ki so podpirali prejšnji režim Gursel napovedal proporcionalni volilni sistem ANKARA 3 — Odbor na-1 dati dneva volitev. Zatem jeiso mnogo bolj napredovala na rodne epotnosti je objavil po-1 Gursel zanikal, da so aretirali drugih Pl««etlh «va bitja. £ ročilo, v katerem pravi, da so nekatere žrtve prejšnjega režima zrezali na kose in jih vrgli živalim. Poročilo pravi med drugim: »Nekatere ne- dolžne osebe so bile napadene, ko niso imele nobenega obrambnega sredstva in njihova trupla so bila vržena v skrite kraje in v vodnjake. Nekatera trupla so spravili v ohlajevalne prostore, druga pa so celo zrezali na kose in jih vrgli živalim.« Poročilo dodaja, da gre za žrtve incidentov med 28. aprilom in 27. majem. Akademski senat ankarske univerze pa je imenoval poseben odbor, ki ima nalogo u vesti preiskavo o napadu, ki ga je izvršila policija na univerzo pod prejšnjim režimom. Sporočili so tudi, da so u-stanovili poseben odbor, ki mora pripraviti postopek za preiskavo proti bivšim članom vlade General Gursel je davi izjavil, da se bo preiskava proti 400 poslancem, ki so podpirali Menderesovo vlado, takoj začela. Gursel je sporočil tudi, da namerava uvesti za prihodnje volitve proporcionalni sistem, zato da bodo tudi manjše stranke lahko imele večjo vlogo v parlamentu. Vendar pa ni mogoče še točno napove- 150 častnikov. Pripomnil je, da vsak dan koga aretirajo, druge pa izpustijo. Po enem tednu nove vlade so gen. Gursel, člani vlade in Člani odbora narodne enotnosti ter številni generali počastili spomin Kemala Atatur-ka in položili venec pred njegov grob. Pred mavzolejem se je zbrala ogromna množica, ki je vzklikala vojski. Hruščev obišče Kubo MOSKVA, 3. — Agencija TASS javlja, da je Hruščev sprejel vabilo za obisk na Kubi. Dan obiska bo še določen. Vabilo mu je sporočil načelnik gospodarske misije kubanske vlade v Moskvi Jime-nez v imenu Castra. « »----- Ameriški znanstvenik o živih bitjih v vesolju WASH1NGTON, 3. — Ameriški znanstvenik dr. Freeman J. Dyson, ki dela na univerzi Princeton v New Yorku, je objavil v tedniku «Science» članek, v katerem pravi, da je »zelo verjetno«, da živijo na tehnološkem področju kakor ljudje. Postavil je domnevo, da je mogoče, da so ta bitja drugih planetnih sistemov zaprla svoje zvezde v zavoje, tako da lahko izkoriščajo njihovo energijo izžarevanja. Zato je predlagal, naj skušajo astronomi najti te umetne zvezde s svojimi nevidnimi infrardečimi žarčenji. Znanstvenik pravi, da se lahko domneva, da so bila razumna bitja Kjerkoli v vesolju pred mnogim časom prisiljena razširiti svoj življenjski prostor. V zvezi s tem je postavil domnevo obstoja enakega zvezdo-planetar-nega sistema, kakor je sončni sistem. Ko so ta bitja dosegla meje ekspanzije na podlagi prvotnih življenjskih pogojev, so baje »razstavila« svoj planet in ga spet sestavila v notranjosti ovoja, ki ga v celoti zapira. Ta ovoj naj bi bil oddaljen približno 186 milijonov milj od zvezde kakor je Sonce, in je debel od 180 do 270 centimetrov ter zbira izžarevajočo energijo za uporabo prebivalcev. MOSKVA, 3. — Prof. Bruno Pontecorvo je bil imenovan za dopisnega člana akademije znanosti ZSSR in je bii dodeljen znanstvenemu svetu zavoda za teoretično in eksperiment lino fiziko akademije znanosti. Med današnjimi demonstracijami so trosili letake, s katerimi obtožujejo Eisenhovverja. da spodbuja Kišija na • vojno politiko«. V letakih je bilo rečeno: »Zapodimo ameriške imperialiste iz Azije, ker so veliki sovražniki ljudstva. Američani, vrnite se domov. Vrnite Okinavo Japonski«. Pri današnjih demonstracijah je bilo ranjenih okoli 90 policijskih agentov; 13 demonstrantov so aretirali. Za jutri so napovedane nove demonstracije sindikatov, socialistične in komunistične stranke ter študentovskih organizacij. Napovedane so tudi stavke, zlasti v javnem prevozništvu. Tudi za jutri je policija mobilizirana. Protest ZAR ameriškemu poslaniku KAIRO, 3. — Egiptovska a-gencija za Srednji vzhod poroča, da je zunanji minister Favzi poklical k sebi ameriškega poslanika Reinhardta in mu sporočil zaskrbljenost v zvezi z bližnjim obiskom izraelske zunanje ministrice Golde Meir v ZDA, Favzi je poudaril, da bo Golda Meir prišla v ZDA malo pred predsedniškimi volitvami, kar bi lahko vplivalo na nekatere skupine in bi se lahko razumelo kot pripravljanje izraelskega napada na Arabce. Favzi je tudi protestiral, ker je republikanski senator Thomas Kuchel izjavil, da je sovjetsko poslaništvo v Kairu vohunsko središče za A-friko. Reinhardt je izjavil, da je Kuchel izrazil svoje osebno mnenje in ne mnenje ameriške vlade. iz leta 1901. O plačilu ustrezne pristojbine, ki bo za sedaj verjetno ostala nespremenjena, bo finančni minister izdal potrebna navodila. Ministrski svet je hkrati odobril določbe o uveljavljenju zakona od 9. aprila 1959, št. 235, o brazplačni izdaji potnega lista izseljencem. Na predlog zakladnega ministra Tavianija so odobrili spremembo v državnem proračunu tem, da so vnesli vanj naknaden izdatek v višini 68 milijard in 893 milijonov, in sicer: 16 milijard v korist ministrstev za poljedelstvo, javna dela in industrijo za pomoč področjem, ki so utrpela škodo zaradi poplav in drugih elementarnih nesreč; 9 milijard v korist prosvetnega ministrstva; 2,7 milijarde v korist sklada za potrebe tržaškega ozemlja; 5 milijard in 123 milijonov na razpolago ministrstvu za delo; eno milijardo ustanovi ONMI (ki skrbi za matere in otroke); eno milijardo ustanovi AAI in 550 milijonov kredita za potrebe in razvoj turizma. Na predlog ministra za poljedelstvo je ministrski svet določil kontingent za pros-.o-voljno oddajo 8 milijonov stotov mehkega in 2 milijona stotov trdega žita, ob nespremenjeni ceni. Na predlog predsednika vlade pa so zvišali od 115 na 300 milijonov prispevek države za širjenje italijanske kulture v inozemstvu, fo vsoto bodo porabili predvsem za podpiranje izvoza italijanskih knjig, katerega vrednot se je, kljub močni tuji konkurenci, dvignila od 350 milijonov v Jetu 1953-54, na nad 3 milijarde in pol v letu 1957-1958. Na pisdlog ministra za finance so odobrili zakonski osnutek, ki vsebuje nekatere dopolnitve k zakonu od 18. dec. 1959, št. 1079, o ukinitvi občinske trošarine na vino. Ukrep pooblašča med drugim notranjega ministra, da daje občinam z manj kot 10.000 prebivalci predujme na državno integracijo, ki jim pritiče na osnovi čl. 7 omenjenega zakona. Na predlog ministra za javna dela so med drugim odobrili osnutek dekreta, s kate- davka na promet sukalo, po sicer še neuradnih podatkih, okrog 1,8 lire na kg, bo torej celotno znižanje cene sladkorja znašalo okrog 37,30 lire na kg. To znižanje bo stopilo v veljavo petnajsti dan po objavi dekreta v uradnem listu. Spričo tega smatrajo, da se bodo grosisti in prodajalci na drobno utegnili pravočasno znebiti zalog sladkorja, ki so ga kupili po višji ceni. Na področju političnega življenja je glede sklepov centralnega odbora PSI omeniti, poleg negativnega stališča vodstva PLI in že znanega odklonilnega stališča Saragatovih socialdemokratov, povsem pozitivno oceno republikanskih voditeljev La Malfe in Reale-ja. medtem ko je glasilo KD «Popolo« dalo v bistvu sicer negativno oceno teh sklepov vendar pa ne zapira povsem vrat in dopušča možnost, da bodo bližnji meseci dali priliko za ugotovitev zatrjevane avtonomije PSI. Po znanem članku v vatikanskem glasilu «Osservatore romano«, v katerem se je zagovarjalo stališče, da ima cerkvena oblast ne samo pr i-vico, ampak celo dolžnost usmerjati tudi politično dejavnost katoliških vernikov (kar je sprožilo vrsto protestov tudi v parlamentu, in bo o tem morala spregovoriti tudi vlada sama, ker gre v tem primeru ne le za kršitev konkordata, ampak tudi za neposreden napad na vrhovnost italijanske države), je milanski nadškof kardinal Montini odgovoril vsem tistim, ki so se nanj obra- čali s prošnjo, da bi jim dal navodila, kako naj se zadržijo sedanjem italijanskem političnem položaju. Tega sicer ni storil z običajnim pastirskm pismom, ker se pač zaveda, da ne gre za vprašanje verskega značaja, ampak v obliKi »sporočila«, v katerem daje vedeti podrejenim duhovnikom n vernikom svoje nadškofije, da se morajo v svoji politični dejavnosti vzdržati vsakršnega dejanja, ki bi moglo kakor koli privesti do tako imenovanega »odprtja v levo«, da bi ;o ne končalo »v škodo in sramoto katoliške stvari«. V »sporočilu« nadškofa Montinija je našla odmev tudi okoliščina, da se tudi med katoličani samimi dvomi v upravičenost cerkvene oblasti, -da odloča o izključno političnih zadevan, in se zato zateka k argumentu, ki nima nobene zveze s političnim vprašanjem. Spričo djestva, da tudi nadškofu Mon-tiniju ni neznano, da je položaj delovnega ljudstva, zlasti na nekaterih sektorjih, izredno kritičen, se obrača na de-mokristjanske politike in jih poziva, naj si prizadevajo za socialni napredek. Toda tudi katoliški delavci dobro vedo, kakšno vrednost imajo na gospodarskem in socialnem področju razne pridige in podobni pozivi cerkvenih oblasti, ko gre za to, da bi delodajalce (tudi katoliške, seveda) prisilili na to, da bi se odpovedali tudi samo majhnemu delu svojih profitov! Glede tega je zgodovina res »magistra vitae«. A P. HimiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiHHiiiitMiiiiuiiiiimiitiitiimiiiiimiHiHiHiHinniniii* Druge štiri dežele francoske skupnosti zahtevajo neodvisnost PARIZ, 3. — General de Gaulle je govoril danes v senatu francoske skupnosti. Med drugim je izjavil: «Ce bo skupnost zavzela novo obliko, ne verjamem, da bosta duh in vrednost te velike ustanove spremenjena. V novi obliki bo skupnost spremenila temelje, funkcioniranje in morda tudi ime nekaterih svojih organizmov.« Zunanji minister De Mur-ville je izjavil, da spremembe v strukturi francoske skupnosti ne bodo povzročile o-šibitve zunanje politike, kar se tiče solidarnosti med Fran- rim se daje pristanek na va- cjj0 jn novimi neodvisnimi rianto v splosnem regulacij- državami. Dodal je, da so «so- ske načrtu za mesto Trst, ki se nanaša na področje Rio Or-senigo ob Ulici F. Severo. Medministrski odbor za cene je na svoji današnji seji — po sklepu vlade, da zniža državno takso na proizvodnjo sladkorja v višini 25 lir na kg — sklenil znižati ceno sladkorja na škodo industrijcev v višini 10.50 lire na kg. Spričo okoliščine, da se bo znižanje vražne sile že na delu v Afriki«, in da Francija ne bo štedila z napori, da »razsvetli, pomaga in podpre države skupnosti, ki se zavedajo nevarnosti, ki jim grozi«. V senatu skupnosti so danes izglasovali spremembo u-stave, tako da države članice lahko ostanejo v skupnosti tudi, ko dosežejo neodvisnost. V tem okviru so štiri države bivše francoske Zahodne A-frike (Slonokoščena obala, Niger, Gornji Volta in Daho-mey) zahtevale, prav tako kakor svoj čas Madagaskar, Senegal in Sudan, neodvisnost v okviru obnovljene franco-sko-afriške skupnosti. To zahtevo so postavili med današnjim razgovorom z de Gaullom voditelji teh štirih držav, ki so se združili v »sporazumni svet«. 11. junija stavka delavcev v cementarnah RIM, 3. — Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so se sporazumele, da se bo vsedržavna stavka delavcev v cementarnah začela ob 6. zjutraj 11. junija in bo trajala 24 ur do 6. ure naslednjega dne. Zahteve delavcev so: delovni urnik, proizvodna nagrada, enakost mezd in zvišanje mezd. Humu umnimi mi ni iiininniiHiiiiiiin m iiitmiiililmllliniimillliiiiiiiliiii.iiiiiiiiilillii.iiiiiiiniillliiiiliiniiiillliiimlllilll Po novem predlogu SZ za razorožitev PISMO HRUŠČEVA TITU Vsebina pisma še ni znana • «Borba» in «Politika» pozdravljata sovjetski predlog Pogajanja v Ženevi ŽENEVA, 3. — Sovjetski delegat na konferenci o jirekinit-vi jedrskih poskusov je potrdil, da sovjetska vlada ne bo izvršila nobene eksplozije v o-kviru znanstvenega programa, ki so ga pripravili izvedenci. Carapkin pa je sporočil, da se SZ ne bo uprla raziskovanjem ZDA, če bodo te dale zadostna jamstva o nameravanih poskusih za določitev novih nadzorstvenih sredstev nad šibkimi eksplozijami. Prihodnja seja bo v ponedeljek. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — V Beogradu je bilo uradno potrjeno, da je jugoslovansko veleposlaništvo v Moskvi včeraj prejelo osebno pismo predsednika Hru-ščeva predsedniku republike maršalu Titu v zvezi z novim sovjetskim predlogom o razorožitvi in besedilom novega predloga sovjetske vlade. Politični krogi v Beogradu imajo novi predlog sovjetske vlade za pozitivno pobudo v splošnih naporih za rešitev tega najvažnejšega mednarodnega vprašanja. V predlogu sovjetske vlade, da v pogajanjih sodelujejo vse države, vidijo v Beogradu priznanje vloge Organizacije združenih narodov in priznanje univerzalnosti vprašanja razorožitve. Kot je znano, je Jugoslavija vedno poudarjala, da so za vprašanje razorožitve pristojni Združeni narodi. Sovjetska zveza je dala novo pobudo. Sedaj je po mnenju »Borbe« trenutek, da Zahod odgovori s podobnimi koraki in da to svojo pripravljenost pokaže v razgovorih odbora desetih v Ženevi. Če so prvi dnevi in tedni dela odbora desetih potekali v obojestranskih naporih, .da se s čim več argumenti poudari prednost obstoječih načrtov, je sedaj priložnost, da se začne teK-movanje v konstruktivnem reševanju tega vprašanja. »Po novih predlogih sovjetske vla-, de se pričakujejo taki koraki tudi z zahodne strani,« zaključuje »Borba«. »Politika« pa trdi, da je nov predlog sovjetske vlade, ki u-pošteva nekatere zahteve Zahoda, resen korak v smeri uspešnega reševanja vprašanja razorožitve. »Jugoslavija se bo kot do sedaj, aktivno zavzemala in podprla vse ukrepe, ki gredo ca tem, da se popravijo mednarodni odnosi in utrdi mir na svetu,« je ugotovil v zvezni skupščini Jugoslavije državni podtajnik za zunanje zadeve Sidjan Priča v odgovoru na vprašanje nekega poslanca, ali bo zvezni izvršni svet po neuspehu v Parizu začel kake korake. Priča je opozoril na izjave predsednika republike maršala Tita pred konferenco in po njenem neuspenu in u-gotovil, da je bilo s temi izjavami z jugoslovanske strani predvsem poudarjeno, da je OZN poklicana, da prispeva pri premagovanju težav. Ne. uspeh pariške konference je ponovno potrdil škodljivost politike sile, ki se je v tem primeru manifestirala v preletavanju in poskusu upravičenja poletov ameriških letal nad Sovjetsko zvezo. Ta neuspeh je istočasno potrdil, da so Združeni narodi- kot instrument za ohranitev miru in razvoj miroljubnega mednarodnega sodelovanja nenadomestljivi. Zvezna skupščina Jugoslavi- je je na svojem tretjem rednem zasedanju, ki se je končalo danes, sprejela predlog resolucije o strokovni izobraz. bi kadrov, predlog zakona o načinu finansiranja znanstvenih ustanov in spremembo splošnega zakona o univerzah Resolucija skupščine predstavlja okvir novega sistema strokovnega izobraževa. nja, ki omogoča posameznim gospodarskim panogam, podjetjem in javnih službam, da po svojih potrebah ustanavljajo šole in uporabljajo druge oblike strokovne izobrazbe kadrov. Novi zakon o načinu finansiranja znanstvenih ustanov zagotavlja večjo samostojnost in večjo povezanost znanstvenih ustanov z gospodarstvom in javnimi službami. Med vladama Jugoslavije in Združenih ameriških držav je bil danes v Beogradu podpisan sporazum, na osnovi kate. rega bodo Združene ameriške države dobavile Jugoslaviji na podlagi zakona o razvoju trgovine kmetijskih pro. izvodov določene količine bombaža, olja, mleka v prahu in limon v skupni vrednosti 18.8 milijona dolarjev. Od vrednosti dobavljenega blaga bo 8.27 milijonov dolarjev na razpolago Jugoslaviji kot tridesetletno posojilo za gospodarski razvoj, 8.27 milijona dolarjev kot dar, medtem ko bo vlada ZDA z ostankom od 2.26 milijona dolarjev v dinarski vrednosti razpolagala za svoje potrebe. B. BOŽIC Vreme včeraj: najvišja temperatura 24.2, najnižja 19.8. ob 19, uri 22.7, zračni tlak 1018.2, veter severovzhodnik 2 km, vlage 63 odstotkov, dežja nekaj kapljic, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 4. junija Franc Sonce vzide ob 4.17 in zatone ob 19.49. Dolžina dneva 15.32. Luna vzide ob 13.43 in zatone ob l-**» Jutri, NEDELJA, 5. junija Binkošti ___ Po sestanku na uradu za delo Napovedana dveurna stavka v ladjedelnici «FeIszegy» Stavka bo v ponedeljek - Zaradi pomanjkanja naroči! se kriza v podjetju vedno bolj zaostruje Včeraj zjutraj so se sestali na uradu za delo predstavniki delodajalcev in delavcev jniljske ladjedelnice «Felsze-gy». Na dnevnem redu je bilo proučevanje sedanjega položaja in perspektiv zaposlitve delovne sile v bližnji bodočnosti. Predstavniki delodajalcev so skušali razpršiti razne dvome in negativne perspektive v pogledu bodočih naročil, toda njih izvajanja so žela skoraj docela nasproten uspeh. Sindikalni predstavniki so menili, da se iz teh izvajanj lahko zaključi, da samo ravnateljstvo ladjedelnice ni trdno prepričano, da bo mogoče prebroditi v kratkem hudo krizo, ki tare to podjetje. Ni jih prepričal niti predlog delodajalcev, da bi se sestali še enkrat čez 10 dni. Kot smo že javili, so sindikalne organizacije že napovedale dveurno stavko za včerajšnji dan. Ker pa je prišlo do sestanka na uradu za delo, je ta odpadla, a prav zaradi nezadovoljivih pojasnil predstavnikov podjetja je bilo včeraj sklenjeno, da bo stavka v ponedeljek. Delavci bodo zapustili delo dve uri pred rednim zaključkom delovnega urnika ter potem odšli v Milje pred gostilno «A1 lido», kjer bo sindikalno zborovanje. Včerajšnji neuspeh na uradu za delo razkriva dejanski kritičen položaj naročil v tej miljski ladjedelnici. Zadnje dneve so prišle v javnost nekatere vesti, ki so nekoliko poživile zaupanje v možnost, da se prebrodijo sedanje težave. Javljeno je bilo, da je v Rimu, na natečaju, ki ga je razpisalo ministrstvo za tr. govsko mornarico za upravljanje prog v Severnem Jadranu, zmagala družba »Navi-gazione costiera Alto Adriati-c-o», ki pripada skupini inž. Giacomellija. Po nekaterih vesteh naj bi ta družba zgradila v bližnji bodočnosti tri ladje, ki bi vozile na petih progah: Trst - Sesljan, Trst -Gradež, Trst - Koper, Trst -Novigrad in Trst - Pula. Zagotovljeno je bilo, da bodo že s prvim julijerri- položili gredelj prvi izmed novih ladij, in sicer v Felszegy. V sindikalnih krogih pa prevladuje mnenje, da ta naročila, ne bi preprečila krize v tej ladjedelnici, posebno še, ker gre za manjše ladje. Tako se zdi, da prav pojasnila delodajalcev, ki se tičejo teh perspektiv, niso zadovoljila sindikalnih predstavnikov in da je zato kriza v Felszegy spet izbruhnila s precejšnjo ostrino. izrekel o konvenciji pokrajine J občinske prevozne družbe AC-s padovansko univerzo za delo- J NA. vanje središča Treh Benečij za " diagnozo bolezni, ki so posledica virusa; odobril je Sklep o odprtju šole na prostem za leto 1960 ter sklep o prispevku ponesrečencem v občini Fre-jus v Franciji. Odbor je odobril naslednje sklepe tržaške občine: plačilo stanarine stanovanjskim izgnancem, plačilo za izredno nadurno delo delavcev in u-radnikov, plačilo stanarine stanovalcem, ki so morali zapustiti nevarne hiše in oddaja v najem občinskega stanovanja v Ul. Lazzaretto Vecchio 22. Odbor je končno odložil razpravljanje o sklepu miljske občine o kritju primanjkljaja ■iiiimiiMiiiiililiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiliiiiliiiiiiiiiiuitiiiiiiimiitiiiiitmitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiliiiiiiiiiiiilliiiiifiiiiuiiilmHiiiimiiiiitiiiiit Častni odbor za sprejem kolesarjev Za prihod kolesarjev, ki se udeležujejo 43. krožne dirke po Italiji, se je ustanovil v Trstu častni odbor, ki ga sestavljajo podprefekt dr. Giuseppe Pasino, župan ar. Mario Franzil, predsednik pokrajine prof. Ettore Gregoretti, poveljnik vojaškega področja Luigi Vismara, kvestor dr. Francesco Matarese, predsednik trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi in drugi. 12. junija zasedanje plenuma KD Na dnevnem redu razprava o politični usmeritvi Bivši odbornik dr. Pecorari suspendiran iz občinske svetovalske skupine KD - Opomin bivšemu odborniku Spacciniju in svet. Colauttiju V nedeljo 12. junija priredi pokrajinski odbor Krščanske demokracije zasedanje vseh pokrajinskih in sekcijskih voditeljev ter članov nekaterih odborov. Zasedanje bo važno za stranko zlasti v zvezi z zad njimi krajevnimi in vse državnimi dogodki, o katerih bodo na njem izčrpno razpravljal'. Kot je znano, se vršijo pokra' jinski kongresi za izvolitev novih vodstev vsaki dve leti vmes pa sklicuje vodstvo plenarna zasedanja voditeljev in eksponentov: ta zasedanja so zato precej važna, sedanje pa pričakujejo politični krogi i zanimanjem tudi zaradi zadnjih dogodkov v občini. Zadnje taksno zasedanje je bilo lani na Opčinah in so obravnavali na njem upravna Izpred sodišča Zelo mila Kazen skupini petiH fašističnih sKvadristov Povzročili so eksplozijo v dvorani občinskega sveta, obtoženi so bili atentata na avstrijski konzulat in trosili so grozilne letake proti Slovencem Pred sodnikom Fiengo se je moralo zagovarjati včeraj pet fašističnih škvadristov, ki so lani zagrešili vrsto prestopkov. Kot smo že omenili pred nekaj dnevi, so prišli pred sodišče naslednji mladeniči: Giuseppe Baldo, star 23 let, iz Ul. Appiari 12, Ugo Fabbri, star 20 let, iz Ul. Foscolo 10; Licio Metti, star 23 let, iz Carbole 422; Mario Bussani, star 23 let, sedaj pri vojakih v Pordenonu, in Biloslavo Fausto, star 23 let, sedaj pri vojakih v Bergamu. Baldo in Fabbri sta bila obtožena, da sta 20. februarja lanskega leta sodelovala pri akciji, ki je imela namen, da se raztrosijo v občinski dvorani fašistični letaki. Pri tem pa sta se poslužila lesenega zabojčka, v katerega sta spravi- la letake; na dnu pa je imel majhno količino smodnika. Zabojček sta položila na ograjo galerije, ki je namenjena za občinstvo. Prižgala sta vrvico ter ušla iz občinske paiače. Grobo pripravljen mehanizem pa ni deloval in goreči papirji ter drobci smodnika so padli na.misovske svetovalce. Na letakih so fašisti grozili z nasiljem, če bi prišlo do uveljavljenja dvojezičnosti na Tržaškem ozemlju. Obtožnica je dolžila nadalje Balda, Fabbri-ja in Bussanija, da so v noči med 9. in 10. aprilom lanskega leta napravili atentat na avstrijski konzulat. Balda so še posebej dolžili, da je hranil brzostrelko znamke «Berretta». Te so bile glavne obtožbe, o katerih so razpravljali včeraj na sodišču. Sodnik je ob- Posojila mali in srednji industriji Ministrstvo je pojasnilo, da se lahko izda iz posebnega sklada 500 milijonov lir posojil za okrepitev male in srednje industrije na Tržaškem in Goriškem izključno za investicije in ne za obratna sredstva. «»------ Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o sklepih pokrajinske u-prave ter tržaške in miljske občine. Nekaj sklepov je odobril, za nekatere je izrekel po-voljno mnenje, enega pa je odložil. Za pokrajinsko upravo je o-dobril sklep o podelitvi kolajn za zasluge uslužbencem pokrajine, ki so že nad 25 let v službi; povoljno mnenje je f S PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI MI. TELEFON P3-808 IN 94-888 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico 1-IL — Tel. 33-88 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H 20 — Tel. *t. 87-338 OGLASI Cene oglasov; Zg vsak nun v širini enega stolpca: trgovski 80, fininčno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir besed«. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 Ur, celoletna <900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440 polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst lt-5374 — Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Strl tarjeva ul. 3-I„ tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban ki t Ljubljani »00-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst V -4 tiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiuMiiiiiiitimiiiiiiiHiiiniiiiiimiiiiiitiiiHiiiimiiiimiiHiiiiiiiimiimiiii Odloka vladnega komisarja Periodični poviški plač uslužbencev bivše ZVU Spremembe višine prispevkov za zavarovanje proti boleznim Vladni generalni komisar je izdal odlok št. 14, ki se nanaša na spremembe višine prispevka za zavarovanje proti boleznim. Ta odlok se glasi; Clen 1. Ministrski odlok z dne 7. aprila 1960 (Sprememba višine prispevka za zavarovanje proti bolezni, ki se mora plačati pokrajinskim vzajemnim blagajnam v Trstu in Gorici), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije uradni list št. 109 z dne 5. maja 1960, se raztegne na Tržaško o-zemlje. Clen 2. Novi prispevek za zavarovanje proti bolezni, ki se mora plačati pokrajinski vzajemni blagajni v Trstu, v smislu min odloka, omenjenega v členu 1, stopi v veljavo v plačilnem razdobju na dan 1. oktobra 1959. V istem Uradnem listu je tudi objavljen odlok št. 15, ki se nanaša na predpise glede periodičnih poviškov plače v prid uslužbencev bivše ZVU. Ta odlok se glasi; Clen 1. Civilnemu in uniformiranemu osebju bivše Zavezniške vojaške uprave, za katerega veljajo predpisi oziroma pravilnik za civilno osebje ter pravilnik zbora in pogojev službe, ter ki prejema plačo, podvrženo, na podlagi veljavnih predpisov, periodičnim poviškom, se zrelostna doba predčasno uvede, v slučaju rojstva enega sina, s prvim dnevom meseca rojstva, če je sin rojen v prvih petnajstih dneh mesca, v nasprotnem primeru pa s prvim dnevom naslednjega mesca. Potek periodičnih poviškov plače, naslednjih poviškov, odobrenih ob priliki rojstva enega sina, se ne spremeni z odobritvijo omenjeno v prejšnjem členu. Posinovljencem se, v smislu predpisov tega člena, priznajo, od dneva njihovega pri-poznanja, vse pravice, ki jih uživajo zakonski sinovi. Veljajo, v kolikor so uporabljivi, predpisi za državne uslužbence. Clen 2. Izdatni stroški za izboljšanja, omenjena v prejšnjem členu, bodo bremenili poglavje 449 bis bilance ministrstva za državni zaklad — predsedništvo ministrskega sveta, za finančno leto 1959-60. V nedeljo dan upokojenca V nedeljo j. junija se proslavlja po vsej Italiji dan u-pokojenca. Ob tej priložnosti bc pokrajinski sindikat upoko- jencev priredil ob 10.30 v kinu «Alabarda» zborovanje u-pckojencev, na katerem bo govoril Adello Ferrara, član izvršnega odbora italijanske federacije upokojencev. Govornik bo obseži eje obrazložil zahteve, ki jih je sestavila FILP-CGIL in ki so naslednje: Povišati je treba minimalne pokojnine INPS na 15.000 lir; povišati je treba druge pokojnine INPS in uveljaviti draginj-sko doklado; država mora plačati po zakonu predvideni prispevek za fond izravnave pokojnin INPS; priznati je treba delo od 1. julija 1920 do 1. marca 1926 in priznati je treba vojaško službo v bivši av-stroogrski armadi. «» ------ Seja obč. odbora Na sinočnji seji tržaškega občinskega odbora so v glavnem obravnavali navadna u-pravna vprašanja. Tako so sprejeli vrsto sklepov, ki se tičejo osebja, socialnega skrbstva in nakupov ekonomata. Odborniki so vzeli tudi na znanje nekaj sklepov Acegata glede nadomestitve napeljav v nekaterih mestnih ulicah. Odbor je končno razpravljal tudi o odstopitvi občinskega zemljišča ustanovi INA Casa, ki bo zgradila pri Sv. Ivanu stanovanja za občinske uslužbence. «»—— Odobritev pravilnika tržnic na debelo Tržaška prefektura je odobrila pravilnik za delovanje tržnic na debelo za sadje in zelenjavo ter za ribe. Pristojni prefekturni organi niso vnesli v pravilnik, ki ga je sestavila posebna občinska komisija, nobenih bistvenih sprememb. Se nadalje bo veljalo pravilo, da lahko kupujejo podporne ustanove sadje, zelenjavo in ribe pred trgovci na drobno. «»------ Urnik kopališč Tržaško županstvo sporoča, da bodo v ponedeljek 6. t.m. odprli občinski morski kopališči pri Sv. Andreju («Lan-terna») in v Barkovljah. Kopališči bosta odprti vsak dan od 7. do 20. ure. Kot se vidi, bodo odprli letos kopališči dober teden prej kot pretekla leta Samomor s plinom sodil Balda na 4 mesece in 9 dni zapora ter 6000 lir denarne kazni. Fabbriju je prisodil b dni zaporne kazni in 6000 lir denarne kazni. Metti in Bussani pa sta dobila vsak po 2000 lir denarne kazni. Fausta pa, ki je bil obtpžen, da je peljal Bussanija z motorjem po tržaški okolici, so oprostili, ker je izjavil, da ni opazil, da bi njegov prijatelj trosil letake. Kar se tiče glavnih obtožencev, je treba poudariti, da sta bila Baldo in Fabbri zelo milo kaznovana za nevarni postopek, ki sta ga zagrešila v občinski dvorani. Baldo je bil kaznovan namreč največ zaradi posesti brzostrelke. Povedati je še treba, da je sodnik oprostil obtožence za atentat na avstrijski konzulat, češ da tistega dejanja nista zagrešila. Na sodišču so se obtoženci obnašali zelo izzivalno. Baldo je izjavil, da je pripravil akcijo v občinski palači, ker je bilo treba po njegovem mnenju opozoriti oblasti na nevarnost dvojezičnosti. Brzostrelko pa mu je dal v začetku leta 1954 neki mladenič, ki je kasneje umrl. Bussani je s svoje strani izjavil, da je ponosen, da je trosil fašistične letake. Ko gre za take mlade izziva-če, ki so poslušno orodje v rokah odgovornejših političnih krogov, menimo, da so prisojene kazni preveč mile. Fašistom, pa tudi če so še mladi, bi bilo treba stopiti z vso odločnostjo na prste. Ne bi se smelo pozabiti namreč, da bi taki ljudje, ki imajo v sebi odkrite instinkte nasilja, bili zmožni jutri, da zagrešijo še hujša kriminalna dejanja, kot so že dokazali v preteklosti. Slenojjrafski zapisniki odbora za obrambo tržaškega gospodarstva Odbor za zaščito tržaškega gospodarstva je izdal stenografske zapisnike z zasedanja, ki je bilo 5. maja. Na tem zasedanju so številni gospodarski predstavniki, strokovnjaki in politični predstavniki govorili o rotacijskem skladu in o perečih vprašanjih male in srednje industrije ter obrtništva. Hude opekline z vrelim asfaltom Na dermatološkem oddelku se bo moral zdraviti tri tedne 21-letni Elia Angiolini iz Gradiscutte pri Vidmu zaradi hudih opeklin po čelu, obra-zu, vratu, ramenih, rokah in prsnem košu. Angiolini je včeraj popoldne kuril pod kotlom asfalta v novem naselju San Sergio,- pa je iz posode nenadoma brizgnila vrela tekočina ter mu povzročila opekline 1. in 2. stopnje. Bolečine so bile neznosne in so ponesrečenca nemudoma odpeljali v bolnišnico. Nezgoda na delu Na delu v pivovarni Dre-her se je včeraj zjutraj ponesrečil 31-letni Vinicio Tor-torelli iz Ulice Giulia 26. Čistil je rezilo nekega stroja, pa si je ranil desno roko. Z zasebnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek; zdraviti se bo moral od 20 do 30 dni. —- 41 m-- Ukradli so lambreto in okradli gostilno Na komisariatu javne varnosti je 25-letni Giorgio Pe-schiani iz Lonjerske ulice 14 prijavil, da mu je nekdo u-Včeraj popoldne se je za- kradel lambreto pred barom strupil s plinom na svojem «Pineta» v Miramarskem dre- domu 48-letni Giordano Anto- voredu. ni iz Ulice Molin a Vento 18. I Anton Palčič pa je prijavil, Vzroki samomora niso še po- ! da so neznanci ponoči vdrli jasnjeni Antoni je umrl okrog skozi okno stranišča v nje- 14. ure, proti večeru pa so | govo gostilno ter mu ukradli njegovo truplo pripeljali v 12.000 lir v gotovini in nekaj mrtvašnico glavne bolnišnice. I cigaret. vprašanja. Čeprav na takšnih zasedanjih ne glasujejo o resolucijah, se bodo po sedanjem zasedanju lahko potegnili zaključki o politični usmeritvi tržaške KD, in sicer na podlagi razprave, ki bo sledila uvodnim poročilom, zlasti pa poročilu o sklepih na zadnjem zasedanju nacionalnega sveta v palači Rospigliosi, ki sta se ga udeležila tržaška nacionalna svetnika Belci in Gasparo. Te dni se je sestalo tudi vodstvo -demokristjanske skupine občinskih svetovalcev ter razpravljalo o ravnanju odbornikov dr. Pecorarija in inž. Spac-cinija ter svetovalca inž. Co-lauttija. Vodstvo je mnenja, da so vsi trije kršili pravila stranke in s svojim zadržanjem v občinskem svetu tudi škodovali njenemu ugledu. Zato so clr. Pecorarija suspendirali iz skupine občinskih svetovalcev, svetovalcu Colauttiju so poslali pismen opomin, proti inž. Spacciniju pa so izrekli samo ustni opomin, ker se je manj pregrešil kot ostala -dva. Inž. Spaccini je namreč izjavil, da se odpove mestu odbornika -’a ekonomat, hkrati pa je izjavil, da bo iz discipline glasoval, kot je sklenila njegova občinska svetovalska skupina. G ravnanju dr. Pecorarija pa se bo izreklo razsodišče federacije. Vse kaže, da se bo vsa stvar do 12. junija nekoli-ko polegla, takrat pa se utegne ponovno zaostriti. Vsekakor pa so tržaški politični krogi radovedni, kakšno stališče bo zavzela do tega «Vita Nuova», glasilo tržaške Katoliške akcije, to je. ali bo ubrala stopinje za osred. njim glasilom «11 quotidia-no;>. 2akljueek frobkecja lata Qla!)iam Sola o Iflmta&m Gojenci so priredili koncert, ki je starše in druge ljubitelje glasbe zelo zadovoljil -< ■ m .*« < . 'A t' * * > e Gojenci podružnice Glasbene šole v Nabrežini s prof E. Ambrozetom V četrtek popoldne so gojenci podružnice Glasbene šole v Nabrežini imeli zaključek šolskega leta. Občinstvu, ki je za to priliko napolnilo dvorano prosvetnega društva Igo Gruden, je spregovoril nekaj besed ravnatelj Glasbene šole dr. Demšar. Najprej je pozdravil vse navzoče, nato pa orisel pomen in delovanje te šole, «Ponien glasbene šolske vzgoje, je dejal dr. Demšar, ni samo v tem, da se otrok priuči nekemu instrumentu, temveč da se oplemeniti njegova osebnost in da se s tem odvrača od drugih najrazličnejših razvad, ki lahko vplivajo na njegov razvoj.« POMEMBEN JUBILEJ KOBILARNE V LIPICI KOBILARNA V LIPICI BO SLAVILA 380 OBLETNICO USTANOVITVE — ZA TO IZREDNO PRILOŽNOST BO V L I P 1 C 1 V NEDELJO 5 JUNIJA SODELOVALE BODO VSE KOBILARNE IN KONJSKI ŠPORTNI KLUBI IZ V SE JUGOSLAVIJE PROGRAM BO VSEBOVAL VSE. KAR SE LAHKO S KONJI PRIKAŽE LEPEGA IN ZANIMIVEGA Začetek ob 14. uri. VABLJENI IlllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Iz sodnih dvoran Pravda Teatro nuovo Modugno pred sodniki Obsojen na 8 mesecev zapora, ker je okradel svoja dva prijatelja - Obsodba za nenamerni umor Pred civilnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Falchi, se je včeraj vršila razprava v zvezi s tožbo, ki jo je leta 1958 vložil tržaški Teatro nuovo proti znanemu pevcu Mo-dugnu. Takrat je namreč Modugno sklenil pogoubo s tukajšnjo gledališko ustanovo, na podlagi katere ?e je obvezal, da bo sodeloval s tremi vlogami na predstavi «Rosa di zclfo». Dejansko je Modugno izvršil svoje obveznosti v Benetkah, nato pa je odšel na turnejo v Ameriko. Ko se je vrnil, se mu ni zdelo potrebno, da pride v Trst. Zato ga Teatro nuovo toži, da se ni držal pogodbe ter zahteva dva milijona lir odškodnine. Modugno pa trdi, da je gledališka ustanova prekršila pogodbo, ker je spremenila roke predstav. Na včerajšnji obravnavi Modugno ni bil prisoten. Sporno zadevo so obravnavali zastopniki obeh strank. Sodišče bo moralo odločiti o tožbi v 30 dneh. * * » Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. possi, se je moral včeraj zagovarjati 21-letni Stellio Grillo iz Ul. della Guardia 44, ki je bil obtožen, da je ukradel več predmetov. Sodišče ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na osem mesecev zapora, 6000 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Trije prijatelji, in sicer Gualtiero Pause, Claudio della Santa in Grillo, so se šli popoldne 20. julija 1958 kopat v Grljan. Svoje obleke in razne predmete so pustili na prostem ter se oddaljili kakih sto metrov. Cez nekaj časa je Grillo šel na kraj, kjer so pustili obleke. Vrnil se je k prijateljem in jim povedal, da so jih neznanci okradli. Pauseju je zmanjkala nylonska vrečica z denarnico, kjer je bilo nekaj nad 400(j lir, dokumenti in ročna ura. Della Santi pa so u-kradli 400 lir. Takoj nato so prijatelji odšli na policijo v Barkovlje, kjer je Pause prijavil tatvino. Medtem je policija temeljito zaslišala Gnila, ki je priznal, da je pravzaprav on ukradel denar in predmete, ki jih je potem skril v nekem grmu nad cesto. * * * Kazensko sodisče je včeraj sodilo tudi 37-letnemu Albinu Novaku iz Ul. Ginnastica 12, ki je bil obtožen nenamernejja umora vojaka Ezin Highija iz Figline di Valdarno. Sodišče je obsodilo Novn^-i pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora in 10.000 lir denarne kazni. Nadalje je moral plačati 155.000 lir za stro- ške odvetnika zasebne stranke. Vprašanje odškodnine bodo obravnavali na pristojnem mestu, toda Novak bo moral plačati 700.000 lir predujma. Sodišče je odločilo, da bo morala tudi lastnica avtomobila, ki je podrl vojaka, Nives Costellan-Revolt, plačati omenjene vsote skupno z Novakom. Incident, o katerem je govora, se je zgodil navečer 22. decembra lanskega leta. Novak je prihajal z avtom «Fiat 1100» z bloka pri Fernetičih. V Narodni ulici na Opčinah se je zaletel v vojaško patruljo. E-den izmed treh vojakov, in sicer Righi, je dan kasneje u-mrl v bolnišnici ----4C »——— Umrl financar ki se je ponesrečil v torek Na ortopedskem oddelku je včeraj dopoldne umrl zaradi hudih poškodb 20-letni financar Sestilio La Penna, ki se je ponesrečil z motorjem v torek ponoči v Ulici Fabio Severo. La Penna se je tedaj vračal z motorjem s svojim delovnim tovarišem Romolom Talango iz službe pri obmejnem bloku na Pesku. Na hudem ovinku pod univerzo sta motorista zaradi velike brzine zavozila na skrajno levo stran ceste, prav tedaj pa je z nasprotne strani privozil velik tovornik. Motorista sta treščila v levi sprednji del tovornika z vso silo, zlasti La Penna, ki je pustil na kabini odtis svojega telesa. - « Poskus samomora Zaradi ljubezenskih nevšečnosti si je predsinočnim hotela vzeti življenje 22-letna Maria Sfregola iz Ulice Cavazzem 10, ki je v ta namen zaužila precej uspavalnih praškov. Njeni svojci so to pravočasno zapazili in poklicali rešilni avto, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico, pa ne bo hudega, saj bo okrevala v nekaj dneh. 4t » ' •— Požar na ladji «Livenza» V tržaški luki je na ladji «Livenza» včeraj nastal požar, ki pa ni povzročil velike škode, ker • so ga gasilci v kratkem pogasili. Ko so nekateri delavci z varilnimi a-parati popravljali zunanje dele nekega rezervoarja za nafto, se je namreč vnelo nekaj ostankov goriva v rezervoarju, iz katerega so nenadoma začeli švigati plameni in se dvigati goste plasti dima. Podružnica Glasbene šole v Nabrežini šteje skupno z otroškim pevskim zborom več kot 30 gojencev in je ena izmed najmočnejših v tržaški okolici. Sola deluje pod vodstvom prof. Ambrozeta. Četrtkova zaključna produkcija v Nabrežini je bila pravi koncert. Naši mali glasbeniki so zelo dobro podali Bacha, Brahmsa, Pavčiča, Hayd-na. Griega in še mnoge druge. Od Nabrežincev so nastopili pri klavirju: Ana Brajkovič, Boris in Stanko Kariš, Igor Zadnik, Pavel Kukanja, Savina Knez, Martin Petelin, Nataša Stubelj, Marina in Miranda Caharija, Neva in Marija Terčon, Jasna Logar in Bojan Brezigar. Na harmoniko so igrali: Anita Furlan, Niko Dolja in Walter Bone; Tama Caharija pa na violino. Poleg domačinov so nastopili še trije gojenci iz Trsta, in sicer Maja Demšar, Aleksander Rojc in Igor Jogan. Vsi mladi glasbeniki so želi veliko priznanje na koncu vsake točke. Na koncu sporeda je nastopil otroški šolski pevski zbor ki je pod vodstvom prof, Ambrozeta zapel Tbffičevo ((Tratica zelena» in Bostjančičevo eJežek ima polja«. Prireditev je zelo lepo uspela in tako starši kakor tudi učitelji Glasbene šole so bili lahko zadovoljni z znanjem, ki so ga otroci med letom pridobili, da so tako lepo samozavestno nastopali in uspešno zaključili šolsko leto. Gojenec Bojan Brezigar je lepo napovedoval program, gojenka Jasna Logar pa je na koncu prireditve podarila prof. Ambrozetu lep šopek cvetja v imenu gojencev in njihovih staršev. M. M. — -«»----- Avgust Černigoj razstavlja v galeriji Casanuova Zelo zanimivo razstavo je včeraj otvoril prof. Avgust Černigoj v galeriji Casanuova v VI. sv. Frančiška 22-1. Razstavlja samo grafiko. Razstava je pravzaprav ponovitev razstave, ki jo je Černigoj imel v Rotterdamu in je zelo mikavna za vse, ki zasledujejo Černigojevo ustvarjanje. Že prvi dan razstave je prišlo v galerijo mnogo umetnikovih prijateljev. Velja pa poudariti, da so med prijate- II111III1111 IM M111................................... IIIIMI Iji Černigojeve umetnosti že tudi mladi ljudje, tisti, ki jih on vodi kot profesor na šoli in ki pod njegovim mentorstvom že dosegajo tvdi uspehe na raznih natečajih. Černigojeva razstava v galeriji Casanuova je vredna ogleda. V Ankaranu zaključek avstrijskega avtorelIya Danes se zaključi tradicionalna avstrijska «Zvezdna vožnja« (Sternfahrt), to je nekakšen autorally. Cez 200 avtomobilov različnih znamk se bo nocoj zvrstilo na parkirnih prostorih pred ankaranskim Konventom. Autorally, ki ga prireja že vrsto let avstrijsko delavsko avto-moto društvo, se je začel, s startom v Grad-c.u, nadaljeval do Dunaja čez Linz in vso Spodnjo Štajersko, vstopil v Jugoslavijo ter nadaljeval vožnjo skozi Maribor, Celje, Ljubljano do Ankarana! kjer bo nocoj svečan zaključek. Na zaključni prireditvi bo deželni glavar Spodnje Štajerske podelil spominske plakete in nagrade najboljšim vozačem. Ob vsem tem je zanimivo, da precej udeležencev tega rallyja še ni bilo doslej v Jugoslaviji. Avstrijska skupina o-stane v Ankaranu do ponedeljka ter bo prisostvovala nastopu poljskega jazz-ansambla nocoj, jutri pa bo zabaval u-deležence rallyja ter druge goste znani ansambel narodnih pesmi «Zadovoljni Kranjci« iz Ljubljane. Prekop grobov Tržaško županstvo sporoča, da bodo v kratkem uporabili del XI. polja na pokopališču pri Sv. Ani za nove pokope. Gr( za grobove od št. 3889 do 4032, kjer počivajo posmrtni ostanki oseb, ki so umrle med ‘2 februarjem in 5. marcem 1951. Vse osebe in družine, ki hočejo ohraniti posmrtne ostanke svojcev in jih zakopati drugod, se lahko obrnejo na odsek za pokopališča upravnega pododdelka XII. oddelka javnih del v Ul. Teatro 5-II, soba 36 ali pa na pokopališke paznike od 18. julija do 13. avgusta. Po tem roku bodo pokopali posmrtne ostanke v skupno grobnico, medtem ko ostanejo nagrobne tablice, vaze za rože in podobno na razpolago občinski upravi. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 3. junija se je v Trstu rodilo 17 otrok (1 mrtvorojen), u-mrlo je 14 oseb, porok pa je bile 8. POROČILI SO SE: natakar Er-nesto Lorenzi in gospodinja E-gle Frcschi, trgovec Carlo Do-nagg-io in gospodinja Antonia Be-rlava, zdravnik Carlo Zennaro in uradnica Graziella Tranquillini, trgovec Antonio Mariotti in asistentka M-irella Bacchelli, geometer Nicola Pansa in dr. filozofije Dora Rupini, skladiščnik Arman-do Ličen in uradnica Laura Por-toso, mesar Giuseppe Giorgi in harlstka Annamaria Bregant, ba-rlst Claudio slobec in šivilja Angela Žagar. UMRLI SO: 79-letn-l Antonio Basiaco 81-letna Roml-lda Cova-cich, 71-letni Roberto Andri, 48-letna Armida Pagliarlrvi por Fabbri, 82-lefcna Antonia Zappolato vd. Valenti, 86-letna Margherlta Sponza vd. Brezzi, 70-letna Anna Zudeh vd. Degrassi, 92-letna Anna Gentilomo. 53-letn-i Antonio Čebular, 75-let-na Arpalice Napo-litano por. Fontanot, 84-letna Mar-gherita Gregorls vd. Zaccaria, 74-letn-l Francesco Pahor, 56-letni Carlo Slncich, 75-letni Giuseppe Fa rent in. «»--------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasolet-to, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44: Rovis, Trg Goldoni 8 in dr. Rossetti, Ulica Combi 19 BAZNA 4HIVKNTII-A KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 4. t. m. ob 20. uri Globe in tech-nirama barvni film: «LISBON» Igra MAUREN 0’HARA Filatelistični klub «L. Košir«. Jutri 5. t.m. od 10. do 12. ure običajni sestanek. Delile se bodo novitete. Valute trst Milan Zlati funt 5780,— 5800,— Marengo 4350.— 4500 — Zlato 707.— 707.— Dolar 620.05 620.05 Frank franc. 126.86 126.80 Frank švic. 143.70 143.70 Sterling 1741— 1741.— Dinar 0.82 0.86 Šiling 23.85 23.85 Zah. n. marka 148.80 148.80 [ OtEDALlSC^ TEATRO NUOVO Drevi ob 20.45 bo baletni sambel Ljudske univerze (b"1'? sita po-polare) priredil »Večer sičnega baleta«. Prodaja vstopnic na sede,, Ljudske univerze, Trg Liben« . do 13. ure; od 16.30 dalje pa P' gledališki blagajni. ( ŠOLSKE RAZSTAVin UmHEUHVB_/ Slovenska osnovna šola 7 brežini vabi na zakl.učno so prireditev, ki bo danes 4. N'' ob 19. uri v poslopju sloveni«« osnovne šole v Nabrežina. Državna aižja industriji*1* strokovna šola s slovenskim ^ nim jezikom v Trstu. Rojan, Montorsino št. 8 prireja on ključku šolskega leta risb, izdelkov strokovnih P' tičnih vaj in kuharstva 6, va je odprta do ponedelJ-123® junija vsak dan od 9. in od 15. do 19. ure. Osnovna šola na «eP*"'?630 priredi v nedeljo 5. t.m. °P 1 - , v šolskih prostorih pravljično gro «Favelčkova piščal«. V nedeljo in ponedeljek odprta razstava ročnih del. V nedeljo 5. t.m. ob 16-priredi osnovna šola v ®, .„ šolsko zaključno prireditev razstavo ročnih del v soc* prostorih. N»- C IZLETI Prosvetno društvo «S. s*‘*|?£v le» priredi 12. junija en°cw)C. n; izlet s propustmcam-i v n7piod jansko lamo in okolico. ^ ob 6. uri zjuLraj izpred » ,j ivanske cerkve. Ob P°vr*Vhilaf-bomo ogledali tudi znano kod no v Lipici. Prihod v * Kiuee-22. uri. Cena 1.300 lir, vkiJ ^ na ie vožnja, ogled jame '■ silo. Vpisovanje v sredah j« ^ kih v društvenih prostorni 20. do 21. ure. Prosvetno društvo »AndrejJ-0 L, z Opčin priredi v nedeljo -jc0 m. enodnevni izlet s pr°Py,. po v Kranjsko goro, od k°V111.atic. odhcd z vzpenjačo na vi je. Na povratku obisk BelopeSkiu ^ zer. Vpisovanje vsa-k dan karnii pri Draščkovih. Prosvetno društvo v priredi v neceljo 12. JumL n« izlet v Vittorio Veneto in 3. bližnje jezero S. Croce. »P ve-nje od 3. do 10. junija vsa« čer od 20.30 do 21.30 v drU’ nih prostorih Ul. di Servoia 124-1. Prosvetno društvo Fr°fSK‘^»ni' tovel priredi v nedeljo i»- ^ ja mladinski izlet v *oUT) iVviril bari-u, Bovec, Trento in k Seče. Vpisova-nje na sedežu 21, tva na Proseku vsa-k dan « jj, do 22. ure vključno do sodo« junija. Vljudno vabljeni! IZLETI SPDT ^ V nedeljo dne 19. lO. na Vremščico. V nedeljo d- ,v julija v Kranjsko goro z i^jni-Tamar, Krnico itd, tudi z co. Vp.sovanje v Rimski ui e(4 II. do 5. jun. - Za oba •** zados.uje propustnica. C K I N -uk«. Ure?*2 Fenicc 16.00 «Krvn-ik».. uVoiii' western. R. Taylor, Tina se. Thou*?;. Excelslor 16.00 «Noč in meg^s proti Angliji«, Terry ‘‘j“vec>i Fiiodrammaiico 16.00 «*S Curd Jurgens, technlcoim pjri. Grattacielo 16.00 «Okus P® r zu», M. Morgan, C. B0J' 3jvi-Supercinema 16.00 tCrne f,. ce, tople noči« P. Ess ’ Meissner. »jtki* Arcobaleno 16.00 «Samski u* Mario in Memmo Car01 Aurora 16.30 »Škandal na ^mia-Alabarda 16.00 «Joseli-to» * dim igralcem TV pippa< Capitol 16.00 «N ezgod« hiJicO- Pluta in Paperina«. lor, Walt Disney. «.nske»' Cristallo 16.30 «Tistii tn-P 2eI Sophia Loren. , Krrt *• Garibaldi 16.00 »Krogla fUL,. mena«, V. Gray, VVL Ste« Impero 16.00 »Hiša na reki«- rt<) lta Vittorio Veneto 16.00 «Esj! M0-Carla Gravi-na, Domemco dugno. , ,1.» Ideale 16.00 «Nasi!no Pd^Shi-Rossi Drago, Federico .po-Marconi 16.00 poletni 20 *" pj/r stelja pripoveduje«, D°rf«sop«i Rock Hudson, Cinema*^ technicolor. (J. por- otne«11 San Marco i6.00 «Cml v^fiiV Landry, M. Vitale, M. Ar a Savona 16.00 «Kozaki», *•' dom, G. Moll. C. Odton 16.00 «Prodana žensk«" VVilde in J. Russell. .».ved'*-Astra 16.00 »Postelja prlP°v je«. LETNI KINO Skedenj 20.30 «Cloveške raket**' PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO* KINO ŠKEDENJ predvaja danes 4. *■ S‘ ob 20.30 (blagajna ott*’ uri) technicolor cin««1 scope fi*«11 ČLOVEŠKE RAKETE irfefis. *$&»* Povest o Junaštvu in pogumu. Ktncna 1 r. predvaja danes 4. *• j0' z začetkom ob -20.30 na prostem ------------ barvni mascope SONCE BO ŠE VZHAJALO Bivši vojni zločinec - sedaj predsednik vlade Kisi - japonski Adenauer V odporu proti Kišijevi zunanji politiki se socialističnim silam pridružujejo sedaj tudi razumnikimeščanski krogi in celo vplivni poslovni ljudje Nekdo je zelo duhovito reke!, da Američani v svoji a-hjski politiki skoraj vedno sttvijo na šepavega konja. Piimer s Cangkajškom je 2Ran. Prav tako je znano, kako je odletel ameriški ljubljenec južnokorejski predsednik Singman Ri. Prav tako je Zr>ano, kako je odklenkalo grškemu predsedniku vlade kjenderesu, ki so ga Američani visoko cenili. Sedaj, se zdi, “a je na vrsti tudi njihov ljubljenec na Japonskem — fnedsednik vlade Kisi. Dogodki na Japonskem se *elo naglo razvijajo in danes 8e ne da reči, kaj se bo zgodilo jutri. Odpor japonskih E|kialistov je močan. Kot je n>očan tudi odpor japonske mladine, ki je proti povezo-'mnju usode Japonske z usodo Amerike. Pred dvema dnevoma se je proti Kišijevi politiki postavilo tudi 4.000 japonskih visokošolskih profe-*°tjev. Skratka, Kišijeva podtika že nima nikogar za se-”0J. Ce bi sedaj med japonskim ljudstvom napravili anketo o tem, kaj misli o japonski zunanji politiki, bi za "išijevo zunanjo politiko, ki 1° je pred kakim mesecem Nagovarjalo še vedno 21 odst. državljanov, ne našli več fr-nogo zagovornikov, posebno ®e Po zadevi z letalom «U-2». fo ni nič čudnega, japon-*ko ljudstvo je imelo sedaj Priložnost podrobneje se športi s spletkami, ki nosijo PNaden naslov •sporazum o Vzaiemni pomoči« med ZDA ln Japonsko. 19. januarja, ko le bil ta sporazum sklenjen, *o se v Washingtonu sestali ,n°gi japonski in ameriški °stojanstveniki in ameriški EUl,anji minister Herter je ob ,ei Priložnosti Kišiju izjavil, a sporazum predstavlja «za-nove dobe» in »prvo °oko v drugi fazi ameriško -dponskih odnosov«. Toda Ja-P°Pci so ob tem še zvedeli, da EP°razum obstaja od desetih jl«vnih» točk in tudi nekaj “Jnih klavzul, ki niso znane, 1 Pa dajo slutiti, da se za s®na tem skrije mnogo več 01 napoveduje »javni« spo-"‘Um. v sporazumu se si-*r omenjajo tudi Združeni ‘:r°di, pa tudi japonske u-QVne doložbe, toda najvaž-^Jse v sporazumu je to, da j, 'Združenim državam odo-,tano izkoriščanje olajšav in tločenih področij na Japon-, em za njihove suhozemne, falske in pomorske sile« ka-v°r Piše člen 6 pogodbe, kar j ^rugid besedah pomeni, da j Japonska pristala na to, >* ’mai° ZDA na njenem o-i-^lju svoja vojaška opori- ^ako pa je sploh možno, da bji Japonska, ki je v zad-vojni doživela tolikšne j. aliote pristala na vse to. jonsko ljudstvo na politi-,, Predsednika Kišija ni pri-To je danes jasno vsa-^ttiur. Celo v lastni stranjo Kiši naletel že na od-$ r' Glede tega se v Tokiu ^Posmehom omenja dejstvo, Pori Je sedanji sporazum Pisan vprav v istem salo-t; Dele hiše v Washingtonu, , so leta 1942 zahodni za-sklepali o začetku ■L)ne proti Japonski, ki je 8 tedaj sovražnik ZDA. In človek, ki je sedaj v tem i-stem salonu podpisal »sporazum o vzajemni varnosti«, je bil tedaj minister tokijske vlade, ki je zahrbtno napadla ZDA v Pearl Harbouru. Se več. Predsednik vlade Kiši, ki se je ob podpisu »sporazuma o vzajemni pomoči« prijateljsko objemal s predsednikom Eisenhowerjem, je bil leta 1945 — ameriški jetnik in kot tak je ostal tri leta v ameriškem taborišču, kjer so ga imeli na seznamu kot »vojaškega zločinca prvega razreda«. Ko je že tako, kako je možno, da je Kiši kot bivši vojni zločinec in minister bivše sovražne vlade zlezel tako daleč? Proti koncu vojne se je Kišija lotila panika. Sicer ne morda zato, da bi ga začela peči vest, ker je bil soodgovoren za tolikšno prelivanje krvi, ne morda zato, ker bi se bil iz vojnega hujskača prelevil v miroljubnega človeka, ampak iz enostavnega razloga, ker je uvidel, da je Japonska vojno izgubila. Kiši je namreč star predstavnik japonskega imperializma, kar je dokazal že prej v času okupacije Mandžurije, ko je kot minister za industrijo in trgovino v tedanji vojni vladi organiziral eksploatacijo zasedene Mandžurije v vojaške namene in pri tem žel zares izredne uspehe. Toda vojna se je bližala svojemu koncu, Japonska je bila na 'tleh in tedaj se ga je lotil pravi strah. V tem strahu je začel iskati stike z zahodnimi zavezniki, kar pa mu ni uspelo, vse do Hirošime in Ntfiasakiia. Američani pa, ki jim pride prav vsakdo, le da je pripravljen z njimi sodelovati, niso gledali na Kišijevo preteklost. Ko se je po treh letih bivanja v njihovem taborišču (Ne da bi mu bili sodili. čeprav je bil na seznamu vojnih zločincev.) vrnil v javno delo, se je kmalu povzpel med voditelje skrajno konservativne liberalno -demokratske stranke Japonske in leta 1956 postal že zunanji minister. 2e leto zatem pa je postal kar predsednik vlaae. Ko se je prerinil na ta položaj, je dal tako imenovano »zgodovinsko izjavo«, da je treba »razpršiti oblake nasproti Ameriki« in njegova nadaljnja politika ter dejavnost se je usmerila le k povezovanju Japonske ob ameriški voz. Celo japonski poslovni ljudje — ki so ga več let podpirali — so si bili ustvarili nekoliko drugačno politično linijo, saj je jasno, da bi japonsko gospodarstvo imelo od povezave z gospodarstvom LH Kitajske ogromno koristi. (J-be gospodarstvi — industrijska Japonska in nerazvita LK Kitajska — bi se izpopolnjevali v korist ene in druge dežele. Toda Kišiju to ni bilo po volji in ubral je svojo pot Ko se je lansko leto vrnil s svojega dolgega potovanja po svetu, so mu na Japonskem nadeli ime azijskega Adenauerja. Ta označba za Kišija še posebno velja, kajti ob vrnitvi s potovanja je novinarjem rekel, da se morajo zahodne dežele — med katere je štel tudi Japonsko — združiti tudi v vojaškem pogledu in šele nato začeti razgovore s komunističnimi deželami. Na tej tiskovni konferenci je izjavil tudi sledeče: »Zunanja politika, ki ni okrepljena s silo, ne prepričuje«. Zdi se, kot bi poslušali Adenauerja Kako »koristna«, kako priljubljena je ta njegova politika, se vidi danes. Japonska opozicija se iz dneva v dan širi. Ne gre več samo za opozicijo socialističnih sil, pač pa se poraja tudi opozicija meščanskih krogov ir. celo poslovnih krogov. Dckler je šlo za opozicijo samih socialističnih sil, je mogel Kiši v parlamentu še gospodariti, toda opozicija se je razširila med razumnike in v zadnjem času med najširše plasti, ki s Kišijevo politiko ne soglašajo. Zato je povsem možno, da tudi Kiši zaključi svojo kariero kot jo je končal Singman Ri. Vsako prerokovanje bi bilo prezgodnje. Toda dogodki v Tokiu in na Japonskem naznanjajo velike spremembe. Sedanji ameriški veleposlanik v Tokiu Douglas McArthur ml. ne more biti preveč zadovoljen s svojimi dosedanjimi uspehi. Ce bi bil iskren, bi moral priznati, da je celotna njegova politika na Japonskem, ki sicer ni nič drugega kot odraz politike a-meriškega State Departemen-ta, doživela popoln polom. Zaključne razstave na slovenskih šolah mm ^ Razstava industrijskega tečaja v Nabrežini Razstava osnovne šole v Trebčah % '-.-N />X> ' Razstava industrijskega tečaja v Nabrežini Razstava industrijskega tečaja v Križu Razstava industrijskega tečaja v Križu Kaj smo gledal-j-L po i v uiiifiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiHiiiimiiMiiiHiiiiimiHiifiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiniiiifiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiimnmiiiMiiiiiiiiiiiHiiimHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiuiniiiiiimniiiHUHHiiiiHHimiuiiiiiiinmiiiiiiiiiHUiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiHiiiiiui Za naše kraje zelo aktualna tema Končno vendarle «izsiljeni» dež? Na Sardiniji prvi poizkusi z novim načinom, ki veliko obeta TColikor je bilo v zgodnji spomladi na našem ozemlju, na Krasu in v bližnji Istri dežja preveč, toliko ga sedaj primanjkuje. Kmet se že tedne in tedne ozira proti nebu. ali se ne bo usmililo presušene zemlje, ki začenja odpovedovati. V odgovor na to pa nastopi spet vetrovno vreme in še oni redki oblaki, ki vsaj malo obetajo, se raztepejo ... V takih okoliščinan se nujno pojavi vprašanje, kako to, da človek, ki mu je v toliko primerih uspelo premagati pnrodne zakone, ne more iz oblakov »izsiliti« dežja. pomenil celoletni uspeh ali neuspeh desettisočev ali ceio stetisočev ljudi, ki jim je s trudom in velikimi stroški obdelana zemlja — vse. Umetni dež ni novost. S tem so se ukvarjali že v davni dobi. V novejšem času pa je človeku uspelo izsiliti dež, kakor tudi preprečiti točo. Vse to pa je bilo tako drago, da se v mnogih primerih dejansko ni izplačalo. Vendar kaže, da so znanstveniki prišli na sled sistemom. ki mnogo obetajo. Novi načini »izsiljevanja« dežja temeljijo na znanem načelu, da dež nastane z zgoščevanjem vodnih hlapov v gornjih plasteh oblakov, ki se po navadi spremenijo v drobcene ledene kristale in se nato zaradi teže začno spuščati niže in niže in se v toplejših nižjih plasteh spremene v deževne kaplje. To je osnovno načelo, ki nam pove, da je za dež potreben oblakj nadalje deločena hladnejša temperatura v višjih plasteh, ter nato, v nižjih plasteh, nekoliko tcplejši zrak, ki ledene kristalčke spremeni v kaplje. c iz> uuionu« -1«“»““' .--------- *■ * ki bi v danih razmeran | kajti sicer bi lahko imeli o- iitMtiif* ut televizija, Radio Trst A •30 Jutranja glasba in kole Sobota, 4. juniju 1900 Nacionalni program 11.00 XLIII. kol. dirka po Italiji; 11.10 Dopisovanje s šol- ,5r; H.30 Drobiž od vsepovsod; ---------------------- . _ _T_ v 10 Za vsakogar nekaj; 12.45 sko mladino na počitnicah; svetu kulture; 12.55 Orkester " An -------- "i-‘~ „;,c0stellanez; 13.30 Plošče pr- il.40 Pietro Ferro; «Aria ita- 10.10 Ritmi Latinske Amerike; 10.40 Zbori Vilka Ukmarja; 11.00 Bjelinski; Komorni koncert za klavir in orkester; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Tončka Maroltova: 2enka mi v gosti liana« in «Persefona»; 12.10 gre; 12.00 Zabavni orkester; Pojo Bonfiglioli, Cučchiara, Montanari; 13.10 XLIII. kol. v Oddaji; 14.45 Veseli Planira RTvert16°00 dirka po Italiji; 13.30 «Anti- Po strunah in tipkah; 13.30 Dan«.. _ J . Ti,. _ diseobolo«- 14.10 XLIII. kol. Naši mladi operni pevki Mile- 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Izpod zelenega Pohorja; 12.45 VVood in Renato Ca-18.30 Iz slovenske fol- v8nte: Božanska komedija — XXVIII spev; 16.25 Ka-Cj hišk, koncert- 17.00 Duo p^ben-Mellier; 17.20 Pesem in tu.: 18.00 Gospodarski in so-■8 in dvig italijanskega Juga; H- u Ansambli Fred Buscagljo- 5>*................... ' 19.00 Rad jski tednik za [JmlaJše; 19.30 Solisti in zna-Sn- *t°mome zasedbe; 20 00 klftn’ Zbor Emil Adamič; t>r- , »Oprostite, če motim«, r'ar, va inšpektorja Belgarba, lu'5a> Ezio D'Errico; 22.00 (t- Hunska bitka; 22.20 Ve-kv»e melodije; 23.00 Dva sa-riirn 'Ma: 23 30 °o polnoči v u In melodiji. 12 ^st Sljv.,1®. »Tretja stran«; 14.15 ®hll' * koncert p. v. C. F. rt tr'ia; 1500 Olivlero Hono-(V.mancni: «lppol!to Nievr a lljJ^edo«; 15.15 Franco Val-Drk«!?, ‘n njegov orkester; 15.35 Victorja Sllvestera. diseobolo«; 14.10 XLIII. kol. dirka po Italiji; 15.00 Napoved vremena za ribiče; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.45 Ital. fol- Naši mladi operni pevki Mile-va Pertot in Zlata Gašperšič; 14.05 Ansambel in pevci Milana Stanteta; 14.20 Zanimlvo- klorna glasba; 17.40 Jutrišnji »ti iz znanosti in tehnike; 16.00 šport; 17.55 Knjiga tedna; 18.10 Zborovsko petje; 18.25 Izžrebanje loterije; 18.30 Literarni pregled; 19.50 XLIII. kol. dirka po Italiji; 21.05 Magična Komorni zbor RTV Ljubljana poje ameriške pesmi Stephena Fosterja: 16.15 Venček doma- čih; 16.30 Zvočni kalejdoskop; 17.10 Usmerjanje v visokošol- flavta- 21.20 Recital «Zenske» s &ke poklice; 17.15 Glasbena kri- Koper 12Glasba 7«a dobro j’itro; Ijk. Glasba po željah; 1245 t9sJta glasba; 13.40 Kmetijski oj e,i; 13 45 Popevke In ritmi stil , in tam; 14.30 »Primor-Iht] 'Mmk»; 14.45 Priljubljene l54o : 1520 Mali »nsamblr, Sk* . Prenos RL; 16.00 Du-naj-tju 'neiodije; 16.30 Dogodki In Op- °dmevl; 16.45 Odlomki Iz l?,30 »Tosca« in «Rigoletto»: iSfen-.Dariida orkestrov; 18.00 H,j; 19 00 Poje Dušan ■ 49.30 Prenos RL; 22.15 ' na glasba. sodelovanjem France Valeri; 22.30 Odmevi na prireditve v svetu; 23.20 Orkester P. v. Carla Esposita. II. program 9 00 Jutranje vesti; 10.00 «E-leganitissimo«; 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.40 Pojo Al-dobrandi, Cuochiara, Fedeli itd.; 13.45 «Severn.ica» — moda; 16.00 Panorama pesmi; 16.15 XLIII. kol. dirka po Italiji: 17.30 Glasbeni program; 18.35 Plešlte z nami; 20.00 Po večernih vesteh XLIII. kol. dirka po Italiji; 20.50 Verdijeva opera v 3 dejanjih «Falstaff». III. program 17.00 Baletne skladbe: Rous-sel, Copland; 18.00 Soclologna; 18.30 Skladbe Leosa Janačka; 19.30 Preosnova kazenskega zakonika; 20.00 Vsakovečernl koncert: Haydn, Mozart, Poulenz; 21.30 Koncert p. v. Massima Freocie. Slovenija 8 05 Zabavna ruleta; 8 55 Radijska šola; 9.25 Klavirske skladbe po narodnih napevih; žanka; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.15 Zabavni orkester Werner Miiiler. 18.45 Okno v svet; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino!; 21.15 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 V plesu do polnoči. Ital. televizija 13.30 TV Sola: Telovadba, Zemljepis in državljanska vzgoja; 16 15 XLIII. kol. dirka po Italiji; 17.00 TV za mladino: Disneyeve pravljice; 18.30 TV dnevnik; 18.50 Kronike in zgodbe pre,Snjih dob; 19.15 Človek in knjiga; 19.30 Poje Nat »King« Cole; 19.55 Teden v Svetu; 20.05 Sedem dni v parlamentu; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Posebna oddaja o XLIII kol d:rki po Italiji; 21.15 «Lepe počitnice«, pripravil Kramer 22 15 »Safari«, zgodbe Iz Afrike; 22.45 »Magični trenutek« z Domenicom Modugnom. Jug. televizija Ljubljana 18.00 Vandot: »Kekec«, prenos iz mestnega gle dališča; 19.20 TV pošla Beu grad 20.00 TV dnevnik Zagreb 20.30 Zabavno-glasbena oddaja »Avion«. pravka s točo in ne dežjem. Ce je stanje tako, so si mislili strokovnjaki, zakaj bt tako potrebne ledene kristalčke ne zanesli kar sami v gornje plasti oblakov in s tem izsilili dež? Prve tovrstne do-skuse so napravili teta 1.951). In uspeh ni bil slab. Vlage Delne oblake so »posuli« s kristali mešanice oeliika in kisika, s tako imenovanim suhim ledom«. To posipanje so opravili z velikimi letali, kajti z majhnimi letali niso smeli med oblake, ki so po navadi zelo »zvrtinčeni« in nevarni. Toda ta praksa, ki je sicer učinkovita, je predraga. Zato so strokovnjaki ubrali drugo pot, ki se je pokazala kot boljša. Ugotovili so. da določene kemične sestavine dajejo kristale tudi pri nekoliko višji temperaturi Med temi katalizatorji, kot jim pravijo, je tudi srebrni jo-dur, ki ima pred podobnimi kemičnimi spojinami in sestavinami določeno prednost V navadni posodi zakurijo premog ali koks, kateremu dodajo kako raztopino že o-menjenega srebrnega jodura. ki kmalu izhlapi in skupno z dimom »splava v oblake«. Iz njegovih hlapov se kmalu ustvarijo drobceni kristali, ki jih zračni tokovi nato zanesejo med oblake. Tu ti kristalčki odigrajo isto vlogo kot že prej omenjeni ledeni kristalčki, ki običajno omogočijo dež. Kot vidimo, je zadeva zelo enostavna. Toda le navidez. Kajti ni dovolj, da se že o-menjene peči zakurijo, ko je nebo oblačno. Meteorologi morajo že prej izračunati in izmeriti zračne tokove, kajti ti bi znali ali odnesti kristalčke stran od oblakov, ali pa tudi same oblake razgnati še preden bi kristalčki prišli do njih. Zato je poleg peči potrebna temeljito organizirana meteorološka služba. Tudi v Italiji so začeli preizkušati ta način »izsiljevanja« dežja. Zanj se je zavzela neka ustanova, ki dobiva sredstva iz sklada »Cas-sa del Mezzogiorno«. Za seda; bodo poizkuse delali strokovnjaki ameriške družbe «Water Resources Develop-ment Corporation«, ki ima že precejšnje izkušnje. \ Italiji bodo ta način »izsiljevanja« dežja preizkušali najprej na Sardiniji, ki je znana kot zelo sušna dežela. Kemija razkriva zlorabe živil V Italiji se «pridela» vsako leto HJmilijonov hi potvorjenega To je skoraj petina vse državne proizvodnje vina - Vodo in sladkor so zamenjale razne kemične esence Pred seboj imamo zakon, ki določa, kako pobijamo zlorabe poljskih pridelkov. Eden izmed členov zakonskega odloka s skopimi, a kljub temu jasnimi besedami govori o priljubljeni pijači, ki ji pravimo vino. Takole nam zakon opredeljuje vino: «Z imenom vino nazivamo proizvod alkoholnega vrenja mošta iz tropin, ki ga dobimo iz svežega oziroma lahno uvelega grozdja.« Kako lepo se to sliši! Vino iz grozdja, pristno vino. Toda kje točijo vino iz mošta grozdnih jagod? Kdo te ne opeharja s ponarejenim vinom? Težek je odgovor na to vprašanje. Nikoli nisi siguren, ali je v časi prava «božja kapljica« ali dustrijcev in veletrgovcev z vinom ne temeljijo več na tako preprostem in tudi malo donosnem načinu goljufanja, temveč se opirajo na najnovejše izsledke kemične in kletarske vede. Ti ljudje so se naučili tako mojstrsko ponarejati vino, da goljufijo še vešč kemik težko dokaže. V zadnjih letih se mnogo govori o potvorjenem in celo o umetnem vinu.-Kljub temu, da nekateri časopisni član-karji s svojimi trditvami pretiravajo in zlorabe z vinom razglašajo kot nekako epidemijo, je žal mnogo resnice v njihovih besedah. Omenili smo, da so kazni visoke. Poglejmo jih! Po za- meru uporabe antibiotičnih j primera, v katerih vsebuje vino le manjše dodatke nedovoljenih tujih primesi, namreč vodo oziroma sladkor, pa poznamo tudi taka vina, ki jih goljufivi kletarji pripravljajo z mešanjem slabega vina in sadnih alkoholnih pijač. V ta namen prihaja v poštev pre- snovi.« Kdor prodaja vino, ki ni v skladu z določili prej orne« njenega člena zakona za zaščito pristnosti vina, pa je za vsak stot kaznovan z globo 10.000 lir. V tem primeru znaša najmanjša kazen 100 tisoč lir. Kdor se je pregrešil proti temu zakonu, običajno ni kaznovan le z navedenimi denarnimi globami, temveč mu sod. nik naloži tudi kazni, ki jih za take primere predvidevajo j kemičnih tovarnah, dobimo kazenski zakonik in drugi za-j ponarejena tipična vina, ki konski odloki. gredo v lepih steklenicah do- Sleparji dobro vedo, kakšne j bro v denar, sankcije jih čakajo. Vseeno pa| Glede tipičnih vin naj orne-v skrivnih kleteh neustraše-! nimo. da so predvsem toskan- vreti jabolčnik ter sokovi rožičev, fig in dateljnov. Ce taki zmest pokvarjenega vina in alkoholnih sadnih . sokov primešamo dišavna zelišča ter sintetične esence, izdelane v Z nastopom poletja bo zanimanje za večerne televizijske programe začelo upadati. Hladne večerne urice bodo prav gotovo mnogo bolj prijetne za sprehode kot pa za posedanje pred aparati, posebno še če so programi oddaj takšni, da ne morejo zadovoljiti le količkaj bolj zahtevnega gledalca. In vodstvo televizije očitno s tem tudi računa, saj se niti ne potrudi, da bi izboljšalo kvaliteto programov, ki postajajo kljub nekaterim častnim izjemam vedno bolj plitki m površni. »Tom Jones* Po klavrnem koncu nedeljskega romana v odlomkih «Deklica moja«, ki ga je okrnila stavka igralcev, so nam za nedeljske večere pripravili Fieldingov roman «Tom Jones«. Izbira prav gotovo ni bila posrečena, prvič zaradi časovne in mentalitetne odmaknjenosti dela, drugič pa zaradi njegovega težkega prenosa v dramatizirano obliko ali bolje rečeno v obliko slikanic. Pri takem prenosu se namreč zaradi nujnega krčenja, rezanja in potvarjanja vsebine izgubi še tista literarna vrednost dela, ki jo je v času svojega nastanka pred skoraj dvema stoletjema, tudi imelo. In o tem smo se lahko dodobra prepričali že kar pri prvem odlomku, ki je preskočil cele, za razumevanje dela sicer zelo važne, Pasove. Kar se igre same tiče, nas je zadovoljil samo Salvo Ran. done v glogi očeta Sofije, lepe Eme Danieli, ki pa bo morala šele pokazati svoje igralske kvalitete. Pinu Co-lizziju kot Tomu Jonesu se je krepko poznalo začetm-štvo, predvsem v nesproščeni igri in govorici. •ril novelliere* Kot nas je prva oddaja nove rubrike «11 novellierev zadovoljila, skoraj bi rekli nav. dušila, tako nas je druga malce razočarala, čeprav ji ni mogoče odrekati še vedno dovolj visokega kvalitetnega nivoja. Na vrsti je bil Piran-dello. Režiser D’Anza je bil postavljen pred dilemo. V kolikor se ni mogel z uradi značaja rubrike odločiti za televizijsko redukcijo ene izmed Pirandellovih odrskih stvaritev, sta mu ostajali dve poti; ali izbor manj pomembnih novel, ali pa oslonitev na eno samo večje delo. Odločil se je za drugo možnost in izbral znani roman «11 f u Mattia Pascali). Pirandellov pisateljski lik je bil tako pretežno enostransko osvetljen in te pomanjkljivosti niso mogli odstraniti niti filmski tnserti v uvodu, ki nikakor niso pomagali ustvariti pi-randeljanske klime in še manj seveda vokviriti položaj človeka, ki ne živi svojega življenja pač pa življenje. osebe, ki si jo je izmislil. Tudi realizacija dela samega ni bila na višku. Motili so predolgi in povsem nepotrebni baietni vložki, čeprav so bili sami po sebi okusni. pa srebaš krščeno vino, oziroma tako, ki nima nič skup- kor tudi tisti, ki tako vino nega z vinsko trto in grozd- prodajajo, nim moštom. I Prvi člen zakona o zaščiti V tistih ačsih, ko kemija pristnosti vina iz leta 1954 se še ni bila tako razvita, ka-l glasi takole; «Kdor za proda- konu so kaznovani bodisi izoe-, n0 nadaljujejo z izdelovanjem) s^' vinogradniki utrpeli pre- lovalci potvorjenega vina ka-j potvorjenega in umetnega vina. Zanašajo se na amnestijo... Toda roki pravice ne uidejo. Eden za drugim se ujamejo ZANIMIVOSTI Poplava v puščavi Nedavno je v bližini luke Eilat v zalivu Akaoe v Izraelu prišlo do edinstvenega pojava na svetu. Strahovit izliv oblakov je v tem puščavskem in kamnitem predelu v nekaj minutah povzročil veliko poplavo, ki je naredila za kakih 110.000 dolarjev škode. Predvsem so bile poškodovane naprave, ki povezujejo luko Eilat s Sredozemskim morjem kot tudi novozgrajeni naftovod. Deževni oblak se je pomikal v smeri jugo-zahod-severovzhod. Ogromna količina vode je popolnoma ustavila vsak promet. S traktorji in tanki so morali iz blata vlačiti zagreble avtomobile in kamione. Stroji, ki čitajo Med lp.000 predmeti, ki so razstavljeni na razstavi najbolj sodobnih strojev v New Yorku, lahko obiskovalci občudujejo tudi aparat za avtomatsko tiskanje knjig v vseh fazah vključno z vezanjem, kakor tudi poseben stroj s pomočjo katerega lahko slepi čitajo oz. poslušajo brez pomoči Braillovega črkopisa. Ta stroj, ki se imenuje «Citatelj za slepe«, je izdelal strokovnjak Batelovega inštituta. Gre za elektronsko napravo, ki tiskane črkovne znake pretvarja v zvoke, ki jih lahko vsakdo na zelo lahek in enostaven način dešifrira. Zal ta naprava še ni v taki meri izpopolnjena, da bi jo mogli izdelovati za komercialne potrebe. 40.000 let stare risbe Nedavno so v notranjosti skalnate pečine na področju Dordogne v jugozapadni Franciji odkrili novo serijo risb iz predzgodovinske dobe. Roger de Lauriere, strokovnjak za predzgodovinsko umetnost, ki je že prej odkril sledove predzgodovinske umetnosti na tem področju, je precenil, da so te risbe stare od 30.000 do 40.000 let. Motiv skoraj vseh najdenih risb predstavlja lov na jelene. P0 mišljenju de Lauriera te risbe dokazujejo, da je bil lov glavni poklic predzgodovinskih ljudi v Dordogni. kor je danes, so bili nepošteni krčmarji edini sovražniki vinopivcev. Da bi hitreje obogateli, so gostom nudili »krščeno vino«. Primeri mešanja vina z vodo žal tudi danes niso osamljeni. Toda take zlorabe se vrše v skromnem obsegu in so omejene le na nekatere gostilne. Tehnika bolj in bolj napreduje. Tistim goljufom, ki na veliko zlorabljajo zaupanje kupcev in potrošnikov, še malo ni do tega, da bi na tako preprost način potvarjali vino. Saj se vendar ne spodobi, da bi /. dolivanjem vode čas tratili! Sleparije nepoštenih in. jo izdeluje mošt, navadna vina, vermut in aperitive na vinski osnovi ter krši veljavne zakonske določbe s tem, da uporablja sladkorne in fer. mentirane snovi, ki so različne od tistih, katere vsebuje sveže ali pa lahno uvelo grozdje, je za vsak stot proizvoda kaznovan z globo 100 tisoč lir. Globa ne more biti manjša od 200.000 lir. Ista kazen čaka tudi tiste, ki bi vina in mošte, namenjene prodaji, pripravljali ali pa konservira-li z antiseptičnimi in antifer-mentivnimi snovmi, nedopustnimi po veljavnih določbah. — Ta kazen velja tudi v pri- v pasti: kemiki razkrinkajo zlorabe, predstavniki oblasti u-ničijo potvorjeno blago, sodniki pa s kaznimi olajšajo njihove blagajne. Pri prelistavanju časopisov smo videli sliko, ki zelo nazorno kaže, kako javni organi zlivajo zaplenjeno vino v milanski kanal Redefossi. Vodo tega kanala je tedaj pordečilo več kot 13 stotov umet. no barvanega vina. Prava sreča, da je nezdrava pijača našla pot v kanal in si je niso kot «pristno» vino pivci natakali v čaše in si kvarili želodec! Taka in podobna poročila niso redka v stolpcih dnevnega časopisja. Najnovejša letošnja vest z dne 14. januarja je iz Ferrare. Takrat so tam uničili 1640 litrov potvorjenega vina, krivce pa prijavili sodišču. Koliko potvorjenega in umetnega vina pa je na ita. lijanskem tržišču? Na to vprašanje je težko točno odgovoriti. Enako težko je reči, kako je s tem v drugih državah, Razpolagamo le s cenitvami izvedencev. Ti menijo, da goljufi poplavijo italijansko tržišče vsako leto s približno 10 milijoni hektolitrov potvorjenega vina. Ta količina je precejšnja. Saj znaša skoraj petino vse državne proizvodnje vina! Približno 500 tisoč hektolitrov vina pa ne vsebuje niti sledu po moštu. Kakšne so najpogostejše zlorabe vina? Najstarejši in obenem tudi najnedolžnejši način goljufije je prelivanje vode. Ce piješ z vodo razredčeno vino, ti ne bo slabo. Utrpiš le denarno škodo, ker plačaš vodo kot pristno vino. Zelo je v navadi sladkanje šibkega vina. Na ta način nekateri umetno dvignejo procent alkohola in tako dobe močnejše vino, ki gre bolj v denar kakor pa namizno vino z devetimi oziroma desetimi alkoholnimi stopinjami. Se. veda je tak postopek kazniv. Ce smo sedaj omenili dva cejšnjo škodo zaradi nepoštene konkurence umetnega Chiantija. Nekaj podobnega se verjetno dogaja tudi na našem področju. V mislih imam kraški teran, Čeravno pridelujejo teran le na majhnem pod. ročju Krasa, ga vseeno v zelo velikih količinah prodajajo v Jugoslaviji in na Tržaškem. Zaradi velike potrošnje in visoke cene terana se marsikdaj vprašam, ali je res ves teran pristen. Ce spretno mešamo barbero in refošk s cenenimi vini, dobimo pijačo, ki ima teranu podoben okus. Majhen dodatek kemične esence pa pričara tako vino, ki ga nestrokovnjaki drago plačujejo in hvalijo kot odlični «kraški teran«, ki se najbolj prileže na pršut. Morda je tudi kdo od nas nasedel. Toda kako naj vemo, ali pijemo pristno ali potvorjeno vino, ko si še dobro podkovani belijo glavo, kako bi razvozlali to zapleteno vprašanje. Inž. MIRAN PAVLIN nSentimentale* V sredo zvečer je bila splavitev nove oddaje «Sen-timentale«, ki je nasledila na hitro zadavljeni «11 venta-glion. Prva ugotovitev: polomija. Toda ne bili bi pravični, če ne bi upoštevali okoliščin v katerih je ta oddaja nastala. Pred nekaj tedni sta dobila avtorja revij Verde in Ciorciolini nalogo naj pripravita nov program. Dela sta se lotila s pomočjo Lutazzi. ja računajoč, da imata pred seboj dovolj časa za vestno pripravo oddaje, ki bo boljša od «Ventagliai>. Toda for-sirana smrt «Ventaglia» in forsirano rojstvo nove rubrike je vse tri postavilo pred izvršeno dejstvo in nastal je neprebavljivi spaček, za kar nosi glavno odgovornost uod-stvo televizije s svojim neodgovornim ravnanjem. Namen rubrike je bil na lahkoten in prijeten način dokazati, da je v bistvu ves svet sentimentalen in da niso sentimentalni le slabi ljudje. Mogoče bodo prihodnje oddaje boljše, toda že sama zamisel se nam ne zdi posrečena. Skoda, da bodo žrtev naglice in slabe izbire tudi nekateri simpatični in znani i-gralci ter komiki, predvsem pa komponist Lutazzi sam, ki je sicer znan po svoji resnosti. HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Pri sklepanju nekega pomembnejšega posla boste imeli izredno srečo. Zdelo se vam pa bo, da vas ne razumejo dovolj. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Popoln uspeh pri dejavnosti, ki terja napor, hkrati pa tudi okus in sposobnost. Vzbudili boste zanimanje pri ljudeh, k' so sicer do vas hudo skeptični. DVOJČKA (od 21. 5. do 32. 6.): Odpor koleeov in delov- nih tovarišev. Deloma ste sami krivi, ker ste preveč n-nili svejo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Sprememoe v načrtih. Nepričakovana pomoč vplivne osebe, kar bo spravilo iz ravnotežja vse nasprotnike. LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Edino z odkritosrčnostjo se boste mogli postaviti po robu ne preveč pošteni konkurenci. DEVICA (od 23. 8. do 22. S.): Večji dobički in materialna zadoščenja. To bo rezultat močne dejavnosti in poslovne previdnosti. TEHTNICA (od 23. 9 do 23. 1 C.): Znašli se boste pred hudo zapletenim delom, vendat se boste pravočasno znašli in se s tem še bolj uveljavili. Zdravje srednje. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. U.); Obračun dela bo pozitiven. Ne boste pa z njim zadovoljni, ker ste pričakovali veliko več. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.): Izkoristite priložnost, ki vam jo nudi delovno okoije. Posvetite nekoliko več pozornosti sebi in svojcem in ne rinite le v delo. KOZOROG (od 21. 12 do 20 1.): Več diplomacije, več takta in zadoščenje bo izredno. Ce se ukvarjate z umetnostjo, izkoristite izreden nav-dih. Zdravje dobro. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Opravka boste imeli z osebo, ki je izredno občutljiva. Povrh tega misli povsem drugače kot vi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3 )• Vasi poslovni kolegi bodo imel h popolno razumevanje do vas, česar pa ne smete izkoristiti v svoje povsem ojebne zadeve. Pazite na zdravje. Goriško>beneški dnevnik V kratkem prične podjetje SACA asfaltirati cesto Rubije-Gabrje m S prihrankom bodo verjetno popravili še cesto v Sovodnjah Ob prisotnosti župana Jožefa Ceščuta, tajnika Galassija, predstavnika pokrajinskega tehničnega urada, dveh prič in lastnikov treh podjetij, ki so se udeležila dražbe za a-sfaltiranje ceste Rubije-Gabrje, so včeraj dopoldne odprli kuverte, v katerih so bili pogoji, ki so jih podjetja nudila občini za sprejem dela v zakup. Podjetje SACA iz Gorice je najbolj znižalo osnovni strošek 8 milijonov lir, ki ga je postavila občinska uprava, ter si tako zagotovilo delo. Zanj se je potegoval še Mattiroli. in neko specializirano podjetje za a-sfaltiranje cest iz Cervignana. Podjetje SACA ki je znižalo ceno za 25 odstotkov, bo z deli začelo čez nekaj dni, tako da bo po vsej verjetnosti zaključeno žle v prihodnjem mesecu. V načrtu je samo asfaltiranje cestišča od Rubij do osnovne šole v Gabrjah ter po Gornjih Gabrjah do Pav-letičeve gostilne. Tisti del ceste pred pokopališčem bodo pustili v makadamu, ker pričakujejo, da bo cesto uredila ter asfaltirala pokrajina, ko jo bo prevzela v svojo upravo. S prihrankom kakih 2 milijonov (država je za izvršitev del nakazala 8 milijonov) bodo verjetno popravili še glavno cesto v Sovodnjah. Prebivalci iz Gabrij so zelo zadovoljni da je občinska u-prava rešila to važno vprašanje, ki jih je mučilo toliko let. IZ SOVODENJ Štefanija Cijak nas je zapustila Včeraj dopoldne je v gori-ški bolnišnici v Ul. Diaz umrla 60-letna Štefanija Cijak, rojena Cavdek iz Sovodenj. Pokojnino so morali pred tremi tedni nenadoma poslati v bolnišnico, ker se ji je zdravje nenadoma poslabšalo. Vsa prizadevanja zdravnikov niso zalegla. Umrla je in zapustila moža ter dve odrasli hčeri. Vest o njeni smrti se je zelo naglo razširila po vsej vasi, saj so ženo vsi dobro poznali in jo spoštovali. Danes bodo njene posmrtne ostanke HIIIIIIMmNinilHHIIIIIIIIIIIIIHmnmitllllllltltlnlllMMMMIIIIIIMIIMIKIMIKIIIIIIIUIIDIlnlltlNM Šolski izidi srednjih šolah v Gorici Imena odličnjakov so napisali posebej in jih okrasili z narodnimi motivi Milojka Petejan, Marija Škorjanc, Zdenka Ziani. Štirinajst dijakinj ima popravni izpit, tri pa so zavrnili. Včeraj so na razglasni deski nižje srednje in strokovne slovenske šole v Ul. Randac-cio v Gorici objavili imena dijakov, ki so z uspehom zaključili letošnje šolsko leto. Imena dijakov, ki so izdelali z odličnim uspehom, so na posebnem listu napisali z zlatimi črkami in jih okrasili z narodnimi motivi. N12 J A GIMNAZIJA 1. razred: Ivan Božič, Marko Brajnik, Peter Brešan, Vojko Cotič, Severin Devetak, Branko Drufovka, Franko Go-mišček, Zdenka Hvala (odličnjakinja), Sergij Klanjšček, Edvin Marušič, Mitja Mozetič, Mirko Nanut, Srečno Bruno Obidič, Igor Pavlin, Levin Rožič, Ivan Susič, Donat Troha, Nevenka Bric, Tatjana Briško, Nevica Budal, Darinka Hlede, Silvana Koren (odličnjakinja), Divna Maraž, Loreta Marega, Zarja Pahor, Milena Radetič in Nataša Skrk. 10 dijakov ima popravni. izpit, dva sta bila zavrnjena. 2. razred: Boris Baša, Edi Bratuž (odličnjak), Dušan Križman, Branko Lakovič, Zvonko Legiša, Angel Pahor, Venceslav Petarin, Marjan So-šol, Miloš Tabaj, Boris Tence, Emil Valentinčič, Marija Bregant, Ana Ceščut, Aleksandra Dveteka, Neda Dornik, Marica Frandolič, Adrijana Jarc, Marija Koršič (odličnjakinja), Marija Lasič, Maja Leban, Dorotea Maraž, Natuška Marušič, Helena Marega, Stana Mucci, Joana Nanut, Marija Fahor, Milojka Pavletič, Nataša Pavlin, Ester Plesničar, Marta Radetič, Adele Quinzi, Marija Vižintin, Ana Žnidaršič. Osem dijakov ima popravni izpit, enega pa so zavrnili. 3. razred: vsi dijaki so bili pripuščeni k zrelostnemu izpitu. STROKOVNA SOLA l.A — Dušan Bensa, Albin Berlot, Marij Briotti, Boris Cernic, Danilo Ferri, Ciril Ferletič, Miroslav Figelj, Roman Gergolet, Zorko Ker-ševan, Zvonko Simšič. Sedem dijakov ima popravni izpit, tri pa so zavrnili. 1. C — Ivan Devetak, Karel Ferletič, Branko Frandolič, Gabrijel Gergolet, Branko Germani, Danilo Petarin (odličnjak), Ivan Prešeren (odličnjak), Marjan Pouer, Lucijan Tomažič, Emil Uršič. Deset dijakov ima popravni izpit, enega pa so zavrnili. LB — Aleksandra Battistič, Marija Cernic, Milena Cijan, Nadja Komel, Marija Ferletič, Milojka Fiegl, Majda Gravnar, Sonja Gravnar, A-lenka Komic, Mirjam Pavletič, Mirela Petejan, Marija — — - - _f„Qr Semolič, Marija Skok, Nada veliko Črnila in casa, stv* Škorjanc, Metoda Tomšič, Al- pa bi se zaradi tega prav ...... . . nvs iln c O r\TrA» pripeljali na njen dom, od koder se bo ob 18. uri razvil pogreb na domače pokopališče. Prizadeti družini izrekajo sožalje vsi vaščani; sožalju se pridružuje tudi naše uredništvo, saj je bila pokojnica naša zvesta čitateljica. — ' « »-- Padec kolesarke Ob 21. uri se je prevrnila s kolesom 60-letna Luigia Bru- mat iz Drevoreda 20. septembra št. 50. Pri padcu si je zlomila levo zapestje in se potolkla po čelu. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v civilno bolnišnico v Ulici Vit-torio Veneto. «»------ Na cesti mu je postalo slabo V civilno bolnišnico so včeraj ob 9.30 prepeljali z avtom Zelenega križa Vincenza San-filippa iz Standreža, Ul. Tabai. V Ul. Roma je Sanfilippa obšla nenadna slabost. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč m ga poslali domov. «»------ Kino v Gorici CORSO. 16.00: «Vsa dekleta vedo*, D. Niven, S. Mac Layne, cinemascope v barvah. VERDI. 16.30: »Sedem tatov*, E. Robinson, J. Collins. VITTORIA. 17.30: «Oči brez obličja*, A. Valli, P. Bras-seur, mladini vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Saracen- ska sablja*, L. Barker, C. Alonso, cinemascope v barvah. MODERNO. 17.00: «Poslednji izziV*. »*------ TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 28 stopinje ob 11. uri, najnižja 12,6 stopinje ob 4.30. Vlage 61 odstotkov. Totocalcio št. 40 Alessandria-Lazio i Atalanta-Milan X Bologna-Padova I X Fiorentina-Genoa 1 Inter-Napoli 1 Palermo-Juventus 1 X 2 Roma-Udinese X 1 2 Sampdoria-L.R.Vicenza 1 X Spal-Bari 1 Brescia-Catania X 2 Parma-Triestina 1 2 Fanfulla-Pro Patria 2 Siracusa-Marsala X Como-Reggiana 1 X OZO Mantova-Verona 1 Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Kolo odločitve za Palermo in Udinese Tudi v B ligi ostra borba za obstoj V središču zanimanja bosta predvsem tekmi Brescia-Catania in Par-ma-Triestina ■ Od teh dveh bo odvisna usoda tržaškega moštva S prihodom poletja s» nogometno prvenstvo poslavlja. Vsem igralcem se že pozna utrujenost in so že naveličani tekanja sem in tja po igriščih največjih italijanskih mest. Sedaj se približuje tudi za njih čas brezskrbnih počitnic. Zate ne smemo pričakovati od enajstoric, ki so na vrhu in tudi v sredini lestvice, nobenih presenetljivih rezultatov. Nasprotno pa je na dnu lestvice A lige še precej raz- burjenosti. Genoa je že tako obsojena na izpad in z njo se bo poslovila od tega prvenstva tudi Alessandria. Ti dve sta že matematično gotovi, da za njiju ni nobene rešitve več. Toda iz A v B ligo morajo izpasti tri moštva. Kdo bo tretje? Dve enajstoric! sta v nevarnosti: Palermo in Udinese. V zadnjem dnevu nogometnega prvenstva se bo torej odločalo o njuni usodi. Palermo je brez dvoma bolj v škripcih, ker bo moral sprejeti v goste najvažnejše moštvo prvenstva A lige Juventus, ki si je zaradi tehnične in terenske premoči zagotovilo prednost že nekaj kol pred zaključkom prvenstva. Sicer domačini upajo, da bodo gostje zaigrali tako kot preteklo nedeljo pred domačim občinstvom, ko je malo manjkalo, da jim ni Sampdoria zadala poraz. Igralci v vrstah Palerma pa nameravajo napeti vse sile, da si priborijo pravico do nadalj-nega tekmovanja v tej ligi. Ce stoji Palermo slabo, pa se tudi Udinese ne more smejati. Res je, da imajo Videm-čani eno točko prednosti pred njihovimi južnimi tekmeci, a v nedeljo jih čaka trda in ostra tekma v Rimu. V teh tekmah se bo torej odločalo za življenje in smrt dveh e-najstoric, ki si nista znala v teku doigega prvenstva preriti višje v lestvici. Ostale tekme bi ne smele povedati nič posebnega. Alessandria bo verjetno igrala z Laziom samo, ker bo hotela do konca napraviti svojo dolžnost. Ni pa izključeno, da se bosta obe moštvi zadovoljili z neodločenim izidom. Verjetno se bo s podobnim rezultatom končalo tudi srečanje med Atalanto in Milanom, medtem ko bi morala Bologna še enkrat pokazati svojemu občinstvu, da je boljša kot nakazuje lestvica. V gosteh bo imela Padovo, ki verjetno tokrat ne bo šla na igrišče z verižno obrambo. Fiorentina se verjetno ne bo dosti trudila z Genoo, medtem ko bi moralo priti med Interjem in neapeljsko enaj-storico do trde borbe, pa če- Trčenje avta z vespo Na križišču Ul. Leoni, Ul. P. Diacono je včeraj ob 10.30 prišlo do trčenja med avtomobilom katerega je vozil 25-letni Egidio Medeot iz Moše ter vespo katero je vozil Sergio Pi-iotti, ki je na zadnjem sedežu peljal ženo Aliče Pirotti. Pri trčenju je ženska padla in se ranila po telesu. Prvo pomoč so ji nudili na sedežu Zelenega križa. ................................................... Izpred kazenskega sodišča Zaradi nemoralnih dejanj bo moral sedeti 7 let Pogojno so obsodili mladeniča, ki je zbezal v Jugoslavijo Pred okrožnim sodiščem je bila včeraj razprava pri zaprtih vratih. Zaradi nemoralnih dejanj se je moral zagovarjati 49-letni trgovec Giuseppe Battisti iz Ul. Formica št. 44. Battisti je bil obtožen, da je zaradi pohotnih namenov odpeljal in pridržal v svoji družbi tri fantiče, ki še niso stari niti 14 let. Obtožnica mu je dalje očitala, da se je s temi otroki tudi telesno družil v kiosku pri Ul. S. Chia-ra. Pri teh podlih dejanjih ga je zasačila policija dne 5. marca letos. Sodišče, ki je Bahistija spoznalo za krivega, ga je obsodilo na 7 let in 2 meseca ječe. Battistija je branil odvetnik dr. Sfiligoj. Sodišču je predsedoval dr. Cenisi, sodnika dr. Gelcich in dr. De Liddo, javni tožilec dr. Mancuso, zapisnikar Omeri. * * * Jugoslovanski obmejni organi so izročili italijanski policiji dne 26. maja letos na bloku pri Rdeči hiši 19-letne-ga italijanskega državljana Giacinta Gellija. Gelli, ki je po poklicu varilec in je doma iz Milana, je prekoračil državno mejo brez potnega lista v bližini pokopališča na Tržaški cesti. Policiji je izjavil, da je odšel v Jugoslavijo, ker je upal, da bo tam dobil delo. Pri prehodu meje mu ni nihče pomagal. Na včerajšnji razpravi ga je dr. Fabiani obsodil na dva meseca zapora ter na plačilo 10.670 lir globe. Kazen je bila izrečena pogojno in se Gelliju ne vpiše v kazenski list. Iz tega razloga je sodnik tudi odredil, da se Gelli pusti na svobodo in da se mu od kazni odšteje tistih 6 dni, ki jih je fant presedel, ko je čakal na raz pravo. Branil je dr. Cossa. # * * Ker je prosjačil in nadlegoval mimoidoče, se je moral zagovarjati 39-letni Giuseppe Vittori iz Gorice, ki pa je trenutno v sodnijskih zaporih. Policijski stražniki so Vit-torija zasačili popoldne dne 29. maja, ko je v Ul. Garibaldi popolnoma pijan nadlegoval druge ljudi. Ker je možak star znanec policije in sodišča, so ga policaji aretirali in poslali pred sodnika. Za oba prekrška je bil Vittori obsojen skupno na 12 dni zapora Po nalogu sodišča je Vittorija branil odvetnik dr, Testa. prav se je slednja že prejšnjo nedeljo izmazala iz nevarnosti. V tekmah Sampdoria-Lanerossi iz Vicenze in Spal-Bari pa bodo imela igrišča glavno besedo. To se pravi, da domačinom ne bi smela uiti zmaga. Tekme zadnjega kola A lige so sledeče: Alessandria — Lazio Atalanta — Milan Bologna — Padova Fiorentina — Genoa Inter — Napoli Palermo — Juventus Roma — Udinese Spal — Bari Sampdoria — Lanerossi B LIGA Brez dvoma najvažnejši tekmi zadnjega kola bosta v Bre-sci, kjer bo gostovala Catania in v Parmi, ki bo sprejela Triestino v goste. Lecco in Torino sta si že zagotovili pravico do nastopa v A ligi. Skoraj gotova je tudi promocija Catanije, a za matematično gotovost bi morala doseči v Bresci vsaj neodločen izid. Nasprotno pa mora Triestina v vsakem primeru zmagati in še zmaga bi ji v primeru neodločenosti med Brescio in Od 6. do 10. julija zaključni turnir za pokal evropskih narodov Catanio ne zadostovala. Igralci Brescie, ki so prejšnjo nedeljo gostovali v Trstu, so obljubili, da ne bodo niti najmanj popustili pred Catanio in lahko si predstavljamo Parmo, da bo storila isto z nedeljskimi gosti. Parma se je vestno pripravljala za srečanje s Tržačani in trener je imel precej skrbi za sestavo meštva. Kaže pa, da bo vseeno spravil na igrišče cvet svojih igralcev. Seveda bo zanimivo videti tudi, če si bo znal Lecco obdržati prvo mesto v lestvici, katerega je odvzel le pred kratkim (urinskemu moštvu. Lecco bo gostoval v Catan-zaru, Torino pa bo igral doma proti Modeni. Vsekakor je torinska enajstorica na boljšem in če bo znala zaigrati ket v najboljših časih, ni izključeno, pod pogojem seveda, da Catanzaro ustavi Lecca, da presedla z drugega na prvo mesto. Razpored nedeljskih tekem tega prvenstva je sledeč: B LIGA Brescia — Catania Cagliari — Venezia Catanzaro — Lecco Como — Reggiana Marzotto — Messina Novara — Sambenedettese OZO Mantova — Verona Parma — Triestina Taranto—Simmenthal Monza Torino — Modena 17. etapa 43. kolesarske dirke po Italiji Po živahni in hitri etapi Darrigade prvi v Veroni Danes 110 km dolga etapa Verona-Treviso BRESCIA, 3. — Po včerajšnji utrudljivi etapi bi brez dvoma preostalih 100 kolesarjev, ki so ostali še na seznamu dirkačev, potrebovali dan počitka. Toda med njimi so bili tudi taki, ki si tega niso hoteli privoščiti in niso hoteli niti, da bi drugi vozili počasneje. Začeli so Bui, Uliana in Mas, t.j. predstavniki treh ekip, ki so v etapi na kronometer precej zaostale. Ti trije so sprožili napad takoj po startu. Roza majica je poslala za njimi Stablinskega in ko se je ta prvi poskus ponesrečil, je šel v napad Brugnami, ki je potegnil za seboj Cesta-rija in Brunija ter Manzoni-ja in Van Meenena. Elliot ni hotel z njimi sodelovati, temveč jih je samo nadzoroval, dokler jih ni glavnina dohitela zaradi zaprtega železniškega prelaza Pri Ponte San Pietro se je ponovno vnel boj. Uliana je zbežal in takoj za njim je šel tudi Tosato. Slednjega pa so hitro dohiteli, a istočasno sta Casati in Pellegrini pospešila hitrost. Tema dvema se je pridružil Poblet, ki je z njima privozil skozi Bergamo, rojstno mesto prvih dveh. Izven mesta so se tem pridružili še Tosato, Baffi in Gal-deano, a že pri Palazzolo sul-1’Oglio, t.j. 56 km o 1 starta, so sklenili popusti* i. Tega mnenja pa ni bil Bono, ki je zapustil glavnino, toda daleč ni prišel, še posebno, ker je bila cesta naravnost obupna. Sele pred Brescio je Bono ponovno zbežal, morda z namenom, da si zagotovi leteči Polfinalna srečanja bodo 6. finalna pa 9. in 10. julija V Parizu bo Francija-Jugoslavija, v Marseillu pa SZ-ČSR PARIZ, 3. — Francoska nogometna zveza je danes določila razpored polfinalnih nogometnih tekem za pokal ev-lopskih narodov. Zaključni turnir bo v Franciji od 6. do 10. julija • Polfinalne tekme bodo v večernih urah v sredo 6. in sicer: v Parizu: FRANCIJA — JUGOSLAVIJA v Marseillu: SOVJETSKA ZVEZA — CSR. Srečanje za tretje mesto bo v soboto 9. julija v Marseillu, medtem ko bo finalna tekma v nedeljo 10. v Parizu. Obe tekmi bosta v večernih urah. ----C »■ Fiorentina-Santos 3:0 (1:0) FLORENCA, 3. — Fiorentina je nocoj premagala v lepi, hitri in živahni prijateljski tekmi brazilsko moštvo Santos, ki ima v svojih vrstah igralce kot so Pelč, Pepe in Žito. Prvi polčas se je zaključil z 1:0 v korist domačinov. Gol je dosegel v 31’ Montuori. Drugi polčas je bil precej razburljiv, še posebno, ko .,e sodnik zaradi nešportnega vedenja izključil iz igre dva i-gralca gostov. V 27’ je Loja-cono dosegel drugi gol za Fio-rentino, 12 minut kasneje pa je Petris zaokrožil rezultat na 3:0. « »—----- JUNIORJI V KOŠARKI Italija-Francija 59:48 RIM, 3. — V okviru svečane otvoritve športne palače, ki .o jo dogradili za olimpiado, ie bila tudi mednarodna tekma v košarki med juniorskima reprezentancama Italije in Francije. Zmagali so Italijani 59:48 (30:19). V prvem delu igre so bili Italijani boljši in uspešnejši, medtem ko so se kasneje gostje znašli in so s hitrimi napadi večkrat vnašali v vrstah domačinov zmedo Sodila sta CINDRIC (Jugoslavija) in WEBER (Švica). ZA NEDELJSKO TEKMO S 13 igralci Triestina v Parmo Triestina bo odpotovala v Parmo s 13 igralci. V glavnem so vsi, ki so sestavljali moštvo, ki je preteklo nedeljo zmagalo nad Brescio. Tem se bosta pridružila Bandini in Cazzaniga. Trener Trevisan je včeraj podvrgel vse igralce intenzivnemu treningu. Hotel je namreč preizkusiti formo in telesno kondicijo posameznikov, zaradi česar je največ zadržal na igrišču Bandinija, ki bo v Parmi zelo verjetno branil tržaška vrata. V ostalem pa bi moralo moštvo Trie-stine ostati nespremenjeno. VRSTNI RED 17. ETAPE LECCO—VERONA (150 KM): 1. Darrigade Andre (Fyn-sec), ki je prevozil 150 km v 3 urah 25T6”, s povprečno hitrostjo 43.S45 km na uro 2. Sorgeloos Edgard (GS Faema) 3. Liviero Dino (Torpado) 4. Costalunga Bruno (GS Molteni) 5. Fontana Marino (San Pel-legrino) 6. Massignan 7. Uliana 3.25'38” S. Van Meenen 9. Accordi 10. Benedetti 3.25’41” 11. Bruni, 12. Velucchi, 13. Bampi, 14. Vignolo, 15. Daems, 16. Pellegrini, 17. Zamboni, 18. Fantini, 19. Tosato, 20. Kazian-ka. SPLOSNA LESTVICA: 1. Anquetil 65.49’05” 2. Nencini 65,52 45 ”, z z. 3’40” 3. Hoevenaers 65.53’24’\ 4’19” 4. Ronchir«, 65.54 54", 5 49” 5. Gaul 65.56’37”, 7’32” 6 Massignan 65.56’38”, 7'33” 7. Delberghe 65.57’31”, 8’26” 8. Carlesi 65.57’33”, 8’28” 9. Pambianco 65.57’46", 8’41” 10. Adriaenssens 66.00’56“ z zaostankom 11’51”, 11. Van Looy, 12. Colettp, 13. Couvreur, 14. Botella, 15. Gismondi, 16. Cestari, 17. Zamboni, 18. Piz. zoglio, 19. Junkermann, 20. Brugnami, 21. Conterno, 72. Sartore, 23. Benedetti, 24. Ruegg, 25. Poblet, 26. Baldini 27. Bertran, 28. Van Est, ?9 Battistini, 30. Pettinati itd. cilj Njegov beg ne bi bil važen, če se mu ne bi pridružila še Carlesi in Battistini. Takoj za njimi so se spustili tudi drugi, med katerimi je bil Stablinsky, ki je nadzoroval položaj, da ne bi postal za kapetana njegove ekipe Anquetila prenevaren. Kasneje je Anquetil skupno s' svojo ekipo osebno interveniral, zaradi česar je kmalu prišlo do združitve. Takoj po Bresci se je skupina znašla za reklamno karavano, ki je zaradi ozkih cest zavrla ves promet. Nastal je tak kaos, da je hotel vodja dirke ustaviti kolono. Toda skupini kolesarjev se je posrečilo utreti si pot med vozili, s čimer so vnesli med glavnino pravcati preplah. V tej skupini je bila tudi roza majica. Za njimi se je še 23 kolesarjev prerilo med ustavljenimi avtomobili, a ker je v njihovi sredi tudi nevarni An-qnetil, ni nihče hotel diktirati tempa. Zaradi popustljivosti so se lahko vsi kolesarji združili. Po 100 km vožnje so bili še vsi skupaj, vendar miru vseeno ni bilo. Van Meenen, Ac- ............... ..... cerdi, Gentina in Ruegg so napada, s katerim bi ogr sprožili napad in ker je bil v | roza majico. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiii**ii*iiiiii*iiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiii>ii>iiii*i*iiiaii*illl1iaaiaalln|tl,Ill>,,ia,l,,>l Jutri v Trstu cilj 19. etape bližini leteči cilj, je Fantini poskusil srečo in je PrvL prj. vozil v Desenzano ob ua skem jezeru. T< Kakih 25 km od cilja Je P" šlo do ponovnega napada, d tistini, Accordi, Van Meen > Uliana, Elliot, Bettinelli >» Bruni so zbežali v trenut ’ ko sta morala Fantini m smondi zaradi defekta na „ lesu stopiti na cesto. 1 tokrat je glavnina takoj oag vcrila in je preprečila, na si kdo nabral kaj nas£° d Toda 16 cm od cilja je no prišlo do bega, k: se srečno zaključil na cilju, krat so zapustili glavnin0 _ stalunga, Sorgeloos, DarLaS. de, Fontana, Liviero m * signan, katerim se je * g. je hotel pridružil tudi H?e , naers. Temu pa Anquetil dovolil zbežati. Ti *!:?, 8,ed so prišli v Verono 25 P , ostalimi in so začeli s * v nim sprintom že 300 me od cilja. , , ;e Svetovni prvak Darrigade tokrat izrabil priliko in Je kih 30 metrov od cilj? v s hitel Sorgeloosa in Livieir , čimer si je zagotovil e no zmago. Na splošno ko rečemo, da je bila ta pa hitra in precej ne rvozna> vendar ni povedala Anquetil je ves čas .s° tejt. rcval svoje najnevarnejše mece, a priznati je tudi_t^ega ožal' da ni bilo niti enega resneg* hiiim'1 Vse je pripravljeno za nemoten potek Skozi Tržič bodo kolesarji verjetno vozili okoli 16. ur« na cilju pa bi morali biti približno 40 minut kasneje Organizativni stroj za prihod udeležencev kolesarske dir^ ke po Italiji v Trst je že v popolnem teku. Urejene so * vse podrobnosti tako, da na cilju ne bodo našli ne It0*68®.,,, ne reklamna karavana, ki bo privozila pred njimi, ne ce dirke, na kraj bodo P|;*P Ijali tudi ograje, s katerimi bo- se gi spremljevalci nobenega zastoja in bo vse steklo kot P olju. Policijske sile in kolesarji naših krajev so bili mobilizirani in bodo skrbeli za disciplino, medtem ko bodo tudi predstavniki oblasti pripomogli s svojim deležem, ki bi moral služiti, da bo delovalo vse, kar je v zvezi s prihodom kolesarjev v kako mesto. Gre predvsem za prostore za tiskovni urad, za glavni stan etape, za poštni telebus, za reklamno karavano, za večerno glasbeno prireditev itd. Vse je torej pripravljeno za jutrišnji prihod Gira v naše mesto. V teku dneva bodo uredili tribune za predstavnike oblasti in tudi za spremljeval- < Z o tr Ul > Km. £ 5 o ,c * o -S c: .o J: 4 < N Z Ul O > 3 •S 4) «0 o * si •S '■<* to o> «: £ o o C: m .c. «* <3 O In > ui CC I- '///* 'SS/s. 'ssrS/S/SSssjsssssj ss/ss/sss. y///A ///// 20 kr n si.r 40 ,50 Ml S 60 Slo 70 SO, 90 400 »jo 9io 975 440 Profil današnje etape ALOJZ RAVBAR: Prve h dogodivščine EN BAN V s OLI (Nadaljevanje) V prizadevanju, da bi poenostavil tako zamotano slovnico in črkopis, sem že v prvem razredu predlagal učiteljici Dori, naj bi ne postavljali pike na črko x. češ da bi s tem prihranili bina Bolčič, Deset dijakinj ima popravni izpit, ene pa niso ocenili. 2. a — Ludvik Devetak, Miloš Devetak, Radimir Fajt, Karel Frandolič, Nikolaj Kom-janc, Dušan Lutman, Milovan Lutman, Stanislav Pav- lin, Alfred Predan, Viljem Prinčič, Radovan Sfiligoj, Karel Urdih, Jožef Žabar, Viljem Zorzin. Osem jih ima popravni izpit, tri pa so zavrnili. 2. B — Nadja Delpin, Bogdana Hlede, Majda Juretič, Duška Lutman, Bojana Malič, Zmaga Maraž, Sabina Mozetič, nič ne spremenila, se pravi črka 1 bi tudi brez pike bila prav tako črka i. Učiteljica je izjavila, da imam popolnoma prav in da moj nazor o piki na i jasno dokazuje, da se v meni skriva talent za pikolovstvo. Ker pa takrat še nisem vedel, kaj ta beseda pomeni, sem bil na moč ponosen na to. da sem lastnik takega talenta. Tako sem tudi pozneje prihajal na dan z raznimi domisleki in svojim učiteljem predlagal to in ono. kar bi zmanjšalo težave pri osvajanju slovnice. Med drugim sem predlagal, naj bi odpravili dvojino, ki je mi Kraševci praktično tako in tako ne uporabljamo. Mi na primer rečemo: »Jaz in moj brat smo bili v Trstu.* In zakaj naj bi bilo to napačno, če pa — kolikor vem — večina govori tako? Ne, to Je samo dokaz, da smo mi Kraševci korak pred drugimi slovenskimi bratci, ki še vedno gonijo svoj »sva* in »sta*. Odveč se mi je zdel tudi srednji spol. Zakaj ne bi. Dostavimo, rekli dete je leD ali jabolko je zrel, če nekateri pravijo, da dekle Je lepa? Poleg tega sem odkril v slovnici še celo vrsto drugih reči, ki bi jih jaz kratko malo odpravil Najraje pa bi odpravil vso slovnico. Prepričan sem bil da bi mi slovenski šolarji postavili imeniten spome- nik iz hvaležnosti za moj človekoljubni ukrep. »Ti, tamle, povej, kaj pomeni spreganje glagola!* je učitelj naenkrat prekinil svoje razlaganje o glagolu in pokazal name Seveda, nalašč je vprašal mene, ker me je zalotil, da sem, namesto da bi ga poslušal, spuščal papirnate kroglice in svaljke za vrat tistega, ki Je sedel pred mano. Vstal sem in se obupno ozrl okrog sebe, da bi ujel kak odrešilni namig. Nič. Kaj naj torej odgovorim na učiteljevo vprašanje, ki se mi je sicer zdelo nekam nerazumljivo? Nekaj moram vsekakor odgovoriti, sem pomislil, in začel ječati: «Iz... izpreganje Je... Je...» «Kdo te je vprašal po iz-preganju?* je vzkipel učitelj. »Vole, konje in osle, kakršen sl ti, izpregamo, glagole pa spregamo. — No, spregaj glagol kuriti, da vidim, ali sploh znaš spregati!* Odhrkal sem se, globoko zajel sapo in začel počasi, tipaje, ko da bi stopal čez trhlo brv, pod katero zeva brezno: »Kuriti... kurivo... kurjava... kurjač... kura...* Več nisem vedel, zato sem umolknil in zastrmel v učiteljev obraz, ki je vsakokrat ko sem odprl usta, postal za spoznanje bledejši. Bil sem prepričan, da je ta bledica izhajala iz njegovega presenečenja nad mojim tako osupljivo dobrim spreganjem. Naenkrat pa je butnilo iz njega : »Butec butasti, mar je to kakšno spreganje, a? Ali sploh veš, kaj se pravi spreganje? Nič ne veš ti tumpec tumpasti, ker imaš v betici kurja čreva namesto možganov.* In že se je pognal proti meni kakor vidra proti krapu, me pograbil za razkuštrano grivo in nekaj casa pozvanjal z mojo glavo kakor s kravjim zvoncem. Ko se je utrudil, me je izpust i in mi odbrenkal vrsto kozjih molitvic, jaz pa sem stal ves poklapan in poslušal, ko da bi poslušal lastni nagrobni govor. Da bi dobil vsaj en sam pameten odgovor od mene, mi Je nato nekam pomirljivo rekel: »Stopnjuj kak pridevnik, če že nisi za drugo rabo.* No, to bo pa šlo, sem si mislil in precej korajžno izcedil iz sebe: »Enak... bolj enak... najbolj enak...* »Bučmani* Je na moje veliko začudenje vzrojil u-čitel,. «Enak sploh ni pridevnik, Pridevnik je na primer, grd, lep, čist. No, stopnjuj pridevnik grdi* »Grd... grdejši... najgr-dejši...* Nekaj časa je molče bolščal vame in se vse bolj napihoval. Ko Je postalo že nevarno, da se bo razpočil, je izpuhnil sapo, sunil iz sebe »Sedi!*, planil k redovalnici in k ostalim »cvekom* prismolil še e-nega. četrto uro Je prišel na vrsto veronauk. Ker me Je ta predmet najbolj dolgočasil, sem se ta čas najpogosteje ukvarjal z raznimi nedopustnimi posli. Tega dne nam je gospod Sandro spet pripovedoval o Adamu, Evi, Abelu in Kajnu. Jaz pa sem vtem ujel muho, jo nabodel na konico peresa in previdno približal uhlju tistega, ki je sedel pred mano, tako da ga je ščegetala po uhlju. Nekaj časa je oni segal z roko po uhlju, nazadnje pa se je okrenll in odkril mojo zahrbtno igro. «Uasu!» mi je pritišano zabrusil v nristni kontovel-ščinl. To ne bi bilo nič hudega, če ne bi bil tega opazil gospod Sandro. »Takoj povej,* je razkačeno kriknil, »kdo je koga ubil: ali Abel Kajna ali Kajn Abela?* Nekaj časa sem zijal vanj in nisem rekel ne bu ne mu. Na lepem pa mi je kar samo od sebe kanilo na jezik: «Abel Kajna.* »Hal* je vzkipel gospod nune. »Ste slišali? Pravkar sem obrazložil, kako in kaj, on pa, tumpec nemarni: Abel Kajna! Kajpak, namesto da bi me poslušal, si s prstom beza nos, svaljka nesnago in jo žveči, o-nemu pred njim vleče srajco iz raztrganih brgeš alt pa mu spušča za vrat kruš- ne mrvice. In ko ga kaj vprašaš, ti blekne takšno, ki ni podobna nobeni reči ali pa smrtnemu grehu.* In že me je popadel za uhlje in me zuhljal, da je bilo joj. «No, pa povej, kako Je Kajn ubil Abela,* je nato povzel. Nekaj časa je potrpežljivo čakal v jalovem upanju, da bom povedal kaj pametnega, potem pa me je nestrpno spodbudil: »No, s čim ga je ubil?* »Z... z levor... z levorver-jem,» sem mukoma pahni) iz sebe. Toliko da ga ni kap. Ko si je nekoliko opomogel je zavpil: «Pilatuš! Herodež! Iška-rijot!...* Nameraval je nanizati še nekaj podobnih vzdevkov, a je prav tisti mah zvonec naznanil konec pouka. Tedaj mi je požugal z maziljenim kazalcem in’rekel: »Boš že videl, nepridiprav, kako bo, ko se boš cvrl v peklu!* Bil sem prepričan, da vse peklenske muke ne bi bile niti senca v primeri z mukami, ki sem jih pre našal v času svojega šolanja. do ogradili progo, po kate”ma-bodo kolesarji borili za -ie-go. Jutri bodo prekinili ve .ja lezniški promet ob naD . od 11.30 do 19. ure. PredJjn-hodom kolesarjev bodo jce ski delavci napolnili 1 z asfaltom, zaradi česar cj. lahko razširili prostor Pr tn