Domov ...!
1. Vabilo.
\E/dkod priletela si, ptičica draga,                      »Ozri se v daljavo na sinje vrhove,
Mi semkaj na okence moje,                            Na drzne poglej velikane!
Povej mi, kam vodijo, stvarica mala,            Od tamkaj privedle so moje me poti —
Zdaj poti nebesne te tvoje?                            Saj tebi pač dobro so znane!
Od tamkaj pozdravljajo srca te blaga In mesece štejejo, dnove,
Da vrneš se k mamici, sestricam, bratcu,   '   '"''    '
1       ,-                               RadOsti prineseš jim nove . . ."             ?•« ' *."..--.:-'¦    ;.      ^
'. : ¦¦¦¦/-¦'. q   -•• ;-¦¦¦'    : --. :     :'
Jfn"!•-¦%¦-»¦ i:                               >-;i~>'                                                       •¦¦; i     '     '  "j>u. ;!¦'   '
•4                                            2. Spomin.      .¦ ,:    , . t'-,-..     .         >,,.
"'"'" "'"     '         Struna moja je vtihnila,             Solzica je to spomina          '     L     '
Pesmice zamrle so,                     Blagega, prejasnega,                                -
s\\','( r . ¦         Solzica je porosila,                     Solza to je brata, sina
'¦ ¦;.-ti-; •             Grenka solza mi oko.                V dalji osamelega,                                 ,
-«S    159   9*-
3. Želja.
Osamelo srce moje                            Morda srce osamelo
Prazno je, nič več ne poje,                Zopet radostno bo pelo,
Kakor nekdaj pesmi jasnih,                Ko si želje utešilo,
Kakor nekdaj pesmi glasnih.              K dragim bode se vrnilo . . .
4. Slovoodsobice.
Nikjer, nikjer na širnem svetu           Res, ozka je, tesna in mala,
Prijetnejše in lepše ni,                       Korakov niti dolga pet —
Kot je v kotičku mojem mirnem,         A ktera še tak6 je zala,
Predragi moji sobici.                          Kar jih ima ves širni svet? —
A naj mi še tako bo draga, Slovo z vesejjem ji bom dal; V počitnicah, v naravi prosti Po nji mi pač ne bode žal.
Generoz Maver