Pen četrtek, 29. februarja, 1996, 11. številka so (prvič?!) nataknili rogove! VESTNIKOV MESEČNIK Štefan Titan * J »Naj maska: s tem nas bo j... Evropa P^Htute VESTNIK 42 BREŽIC PODPISAL ZA »SV«!!! e zdaj o zvedela je no-metašu re Dani-i Breziču 19. janu-a uspel iki met. napor-pogaja-i je podal za SV! godba a za dob* šest me-ev. V ča- su njene veljavnosti bo lahko ostal v domačem kraju, nogomet pa ne bo edina Brezičeva dejavnost. Pentute ugotavljajo, da skrivnostni SV ne pomeni Šport Verein ali kaj podobnega, pač pa je to okrajšava za Slovensko vojsko. Lipe GUTALJ IN BOŠKOVIČ ZA MARIKA KARDINAR! Dobrovniška rojakinja, ena najboljših slovenskih športnic, Marika Kardinar, je spet državna prvakinja v kegljanju. Teden pred osvojitvijo naslova si je Marika omislila novo vozilo Toyota Carina, ki jo je kupila pri avtoservisu Ferenčak pod Lipo. K nakupu so pomagali številni pokrovitelji, Mariki pa zaželimo za volanom vsaj toliko sreče in spretnosti kot na tekmovanjih v podiranju kegljev! Lipe CISTEJSE ... GLEDA EVROPO Namenoma nepopolni stavek je le ena od možnih razlag maske, ki si jo lahko ogledate na prvi strani Pena. Na maškaradah v soboški Diani in v Moravskih OKOLJE Zogobrcarji Beltince so se za spomladanski del sezone okrepili. Med drugim sta nova igralca reprezentančni vratar Boško Boškovič in napadalec Goran Gutalj. Oba sta zagovornika praznih ♦ pepelnikov (vsaj pred fotografskim aparatom). Podobno velja za točilno mizo, ki je čisto nedolžna, ■ nikjer sledu o kakšnem špricerju ali viskiju. Lipe Toplicah je bila maska prva, njena avtorja pa sta razkrinkana prav zdajle - mesar Drago Dišič in vzdrževalec dvigal Jože Škof, oba iz Murske Sobote, skupaj stara 90 let, že desetletje in pol veseljačita na razposajenih veselicah ob pustu. Običajno jima uspe zmagati, vse maske pa izdelata sama. Tudi tokratna (sama sta ji dala ime Goli in bosi v Evropo) jima je uspela, delala sta jo en mesec (samo glavico dva tedna). V spolovilu je bil tanjši Drago, s svojevrstno samokolnico pa ga je vozil močnejši Jože. V civilu sta videti taka, kot ju je fotografiral mojster A. Abraham, že za naslednji pust pa Pen, Drago in Jože pripravljamo posebno presenečenje! ARTINA in ARJAN, TO JE LEPI PAR! Dnevi mehiške kuhinje v iža* kovski Prekmurski iži so tamnkajšnjo natakarico Martino in natakarja Marijana tako prevzeli, da sta se po pokušnji teguille, sangrije, nacosov in tacosov skoraj zlepila. Pa ne brez vzroka, saj sta zaužila tudi zelo močno začimbo chili, za katero poznavalci vedo povedati, da deluje kot afrodiziak... Lipe VESTNIK 43 februar 96 PARKIRIŠČ V SOBOTI JE PREMALO KOGA POLJUBLJA IRMA BENKO IN KOGA ZELI POLJUBITI SMILJA BARANJA? BOŠTJAN foto: Juza PARIZU GEZA CARLI UMETNINE V SNEGU jog tute Pen tute direktor aoroservisa pravilno parkirajo - a je ■ -Sl to pač edina možnost. Pen je na istem mestu ujel terensko vozilo modre barve. Torej naslov pisanja ne drži? P.S.: Za tiste, ki naslova še niste dešifrirali: POLICAJI PARKIRAJO PRA VILNO - PON A VADI! novanem prostem disko plesu (free stple), 24-letni Botšjan Komaricki iz Murske Sobote pa je kot predstavnik naše države med 36 kandidati priplesal na sedmo Šef soboške upravne enote Geza Farkaš in socdemokratski poslanec v državnem zboru (tudi mestni svetnik) Drago Šiftar - Čarli. Pravzaprav posrečeni fotografiji ni kaj prida dodati. Le to, da vsaj sodec po izrazu obeh obrazov, v naši deželi lahko mirno spimo, saj odgovorni (ali vsaj dva) resno jemljejo svoj posel in jih skrbi, kaj bo z nami. Če sploh kaj bo ... Foto: JuZa V francoskem Disneylandu je bilo evropsko prvenstvo za naslov Disco King oziroma Disco Queen. Mladeniči in mladenke so tekmovali v tako ime- rabljenega materiala (snega) tudi. Jasno pa je, da je vreme, predvsem višje temperature in sonce, skulpturo medtem že dodobra načelo, tako da so mere trenutno (če še so) manj impozantne. V nebo zre nekje v Prlekiji. Je že tako, da parkirišč v slovenskih mestih iz dneva v dan bolj primanjkuje. Murska Sobota ni nobena izjema. Nerodno pa je, ko so policaji dosledni samo pri običajnih smrtnikih -na mestu, ki ga prikazuje fotografija, smo praktično vsi, ki delamo v »žuti kuči* in smo iskali izhod v sili (parkirali v Ozki ulici) že dočakali nepriljubljeni listek za brisalcem. Gospodje v modrem so podobno osrečili vse, ki sicer ne- mesto. Sicer pa Boštjan pripravlja plesno delavnico i v Murski Soboti, poučuje pa standradne in la-' tinskoameriške plese. Trenutno se pripravlja na svetovno prvenstvo v disco plesu, ki bo pozno poleti na Floridi. Poljubi se dogajajo ob različnih priložnostih. Lahko med zaljubljenci, lahko med znanci, lahko med prijatelji, a prav posebno draž imajo poljubi med tako imenovanimi »pomembnimi« ljudmi. Tokrat objavljamo posnetek cmoka direktorice naše hiše, ki mu dodajamo še nekaj podobnega: V središču ameriške avtoindustrije Detroitu je bil mednarodni sejem. Med drugimi je prišlo 20 slovenskih predstavnikov. Tudi direktor soboškega Agroservisa Jože Lenarčič. Za velesejemsko priložnost si je omislil nov priimek, ki ga vidite na kartici. Vsekakor hvalevredna poteza gospoda Lenarčiča, ki je kot direktor lahko za zgled zaposlenim, saj se je s firmo tako poistovetil, da si je njen naziv nadel kar za priimek. Čisto brez šale pa je bilo ob obisku v ZDA kar nekaj težav -zaradi snežnega viharja so podaljšali bivanje za Štih dni, na poti iz Detroita v New York se je izgubila vsa prtljaga, ki so jo komaj dobili nazaj, in sicer po zaslugi generalnega direktorja Burota Mišice. In sejem? Kar tam si lahko odštel na primer 14 tisoč dolarjev in takoj odpeljal luksuzno opremljen družinski avtomobil, ob sejmu je bilo veliko bleščečega sova, najcenejši avto pa je bil Golf 1800, prirejen za ameriško tržišče. Dobrodošli doma, gospod Agroservis! Še drugo vprašanje torej, ki pa je nekoliko manj zapleteno, saj je gospod s fotografije v tem primeru malo manj zakrit — vsaj njegov obraz. Obe vprašanji nista nagradni, lahko pa tudi sta, če vzamete kot bu nagrado možnost, da opazujete ggjhj, tako lepi fotografiji. M Obe sta nastali v času razglasitve Pomurke in Po-murca leta 1995, saj ste se ljudje iz pokrajine ob Muri odločili za predsednika Kučana in že omenjeno Smiljo Baranja. Tou ti zaj trbelo? Ka si noura kakši je! februar 96 p®" VESTNIK 44 »PRETRIGANJE« V PARTIJI SNOPSA LUDVIK PREKORŠEK: »Mislim, da pri Pomurki to niso bile samo igrice, bila je kar režirana igra. Moja je bila poštena. V Pomurko sem bil pripravljen pripeljati 30 milijonov mark kapitala, za kar sem založil vse svoje premoženje, realizirati predpogodbe, ki sem imel podpisane z Italijani, Nemci, Rusi in še s kom. Jamstvo za delo v prvih šestih mesecih sem dajal 400 Prekmurcem, sčasoma bi jih bilo še več. In kaj se je zgodilo? Premurski politiki in gospodarstveniki, pomurski poslanci v parlamentu so po meni zlivali smrdečo gnojnico. Komu je to v intresu? Delavcem prav gotovo ne. Pomurka je slovenska politična sramota.« LUDVIK PREKORŠEK: »Zaradi Pomurke sem izgubil dosti časa in denarja. Dve leti sem se potegoval zanjo, zagotavljal denar in trg ter ob tem izpustil mnoge druge zanimive (Dobrna vrelci ...) naložbe Rogaški Trenutno se pogovarjam z Mesno industrijo Trbovlje. Zanimivo je, da se zanjo poteguje tudi Pomurka International, ki je že mešala karte tudi pri nakupu soboške Mesne industrije. Ko sem se potegoval za Pomurko, sem Trbovlje namenil za skladišče, sedaj bom tja potegnil predelavo.« OSEBNA IZKAZNICA PODJETJA PREKORŠEK DEJAVNOST: mesna predelava, gostinstvo, pekarstvo, vinogradništvo ŠTEVILO ZAPOSLENIH: 90 DELAVCEV SEDEŽ: Vojnik, Prušnikova 4 SLOGAN: Kdor o meni slabo sodi, naj v moj hram ne hodi. CUS IZ ZENIKA DOKAZE HRANI LUDVIK PREKORŠEK: »Z Mesno industrijo Pomurka se ne obremenjujem več, to pa ne pomeni, da se zanjo ne zanimam, seveda samo v povezavi s pomurskim gospodarstvom, ki v meni ne sme videti konkurenta, temveč zaveznika.« B DOBfKOSE V PETEK LUDVIK PREKORŠEK: »Politika steguje jezik, nič konkretnega pa se ne dogaja. Očitno nekdo želi, da bomo Slovenci hlapci tujcev.« VSAK PETEK OB 17.00, BREZ »PRETRIGANJA« (GOLJUFANJA), V PREKORŠKOVI GOSTILNI V VOJNIKU. VABLJENI VSI, KI IGRATE POŠTENO IGRO Z ODPRTIMI KARTAMI. Mastodonove ostaline, ki jih hrani soboški muzej. Fotografija: Irena Šavel Biljard je Prekoršku sprostitev. Inteligentna igra, kjer šteje samo udarec v črno. 7 MASTODON sta hodila po DOKAZI V SOBOŠKEM MUZEJU NAJDBE IZ OKOLICE VIDMA Igre in igrice s soboško Mesno industrijo Pomurka se nadaljujejo. Že pred časom so izločile Ludvika Prekorška, edinega kupca, ki je Pomurki zagotavljal potrebna sredstva in delo, nadaljevanje blagovne znamke Pomurka in njen razvoj. TATJANA PREKORŠEK: »Meni je zelo žal, da nam ni uspelo dobiti Pomurke. Upam, da je žal tudi komu drugemu. Mi smo verjeli v naš projekt in dobro perspektivo Pomurke — poslovni načrt je bil sprejet, denar preskrbljen, predpogodbe podpisane in delo zagotovljeno. Da pa so bile v ozadju čudne igrice, potrjuje tudi to, da so nama že avgusta lani na sejmu v Gornji Radgoni znali povedati, da Pomurka ne bo nikoli Prekorškova.« Po toči zvoniti je prepozno, pa vseeno se je tudi sedaj zanimivo spomniti, kakšne so bile razprave pomurskih poslancev o Prekoršku in Pomurkini usodi. Pomurska poslanka se je spraševala, le kaj ima ta gospod iz Celja, česar nimajo zadruge v Prekmurju in prekmurski kmetijci? Odgovor sicer ni težak, pa vendar ga v odboru državnega zbora za kmetijstvo in gozdarstvo niso znali / želeli/ najti. Neki drugi poslanec je razpravljal o vodenju, češ eno je voditi uspešno malo obrtno delavnico, drugo pa za slovenske razmere takega giganta, ki je obremenjen s hipotekami. VSAK PETEK ČAKA ZMAGOVALCA i PUJSA 100 KG MESA V 0 4%nfgfa» zrnagbvalčd) " v- t-joc«. — B a JS r GOST1SCE PREKORŠEK VOJNIK Nekako pred petdesetimi milijoni let je živel v naših krajih prednik slona MASTODON. Leta 1957 so našli njegov zob v Lendavskih goricah in je bil do nedavnega v soboškem muzeju. Gospa Irena Šavel, ravnateljica tega muzeja, nam je povedala, da je bil dolga leta pri njih v hrambi tudi mastodonov zob, ki naj bi bil najden v Moščancih v Prekmurju, vendar je ta podatek o najdišču vprašljiv. Obe najdbi sta bili te dni poslani v Ljubljano. Strokovnjaki želijo točno ugotoviti, kateri vrsti praslona pripadata. Kot je leta 1964 zapisal Vlado Lorber, nekoč cenjen slovenskogoriški arhelog amater, sicer učitelj v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah, so leta 1962 našli okameneli zob mastodona v Kraljevcih pri Vidmu ob Ščavnici med kopanjem gramoza. Njegove kosti so ležale dvajset metrov pod zemljo v gramoznici v bližnji Jamni. Te fosilne najdbe je zbral cestar Čuš, ki naj bi jih oddal v soboški muzej. A verjetno ni bilo tako, ker jih tam nimajo. V naših krajih je v davnini živel tudi MAMUT, mastodonov mlajši sorodnik, imel je dolgo dlako in zakrivljene okle in je bil visok do štiri metre. Njegove kosti naj bi bile prav tako najdene v Jamni pri Vidmu. V Ženiku pri Stari Gori sem obiskal Jožeta Čuša. Je sin pokojnega cestarja, ki je bil S $ izjemen ljubitelj starožitnosti. Sin sledi očetovim stopinjam in v prostorih osnovne šole na Stari Gori, poleg znamenite baročne cerkve, celo pripravlja muzejsko zbirko. Še predno je stekel zanimiv pogovor, že so ležali pred menoj na na mizi mamutovi: kost, rebro in zob. Morda mastodonov!? To bodo povedali strokovnjaki. »Del mamutove čeljusti z zobovjem pa je v prirodoslovnem muzeju v Ljubljani ...« je zatem povedal g. VESTNIK 45 Pen februar 96 in MAMUT naši pokrajini >Q Odpri oči, človek, ko hodiš po svoji deželi. Morda si se spotaknil ob mamutov zob, ga nemarno brcnil in nisi vedel, da je vreden spoštovanja, saj je star milijone let... Čuš, ki se drugače ubada s kmetovanjem. Rekel nam je še, da so fosili najdeni v Miklovi gramoznici v Drakovcih in v gramoznicah v Kutincih in Zihlavi. Tukaj je mogoče še danes videti zanimive usedline iz različnih obdobij zemeljske preteklosti. Gre za lapor, gramoz, ilovico, fini pesek ... Plasti posameznih obdobij zemeljske zgodovine so debele od nekaj centimetrov do več metrov. Jože Čuš ml. iz Ženika z mamutovimi ostalinami. Fotografija: Jure Zauneker Čuš ml. je našel na opisanem območju tudi zelo lepo ohranjene prapolže, okamenele dele lesa ... NAJDBE OD DRUGOD Leta 1938 so odkopali v Nevljah pri Kamniku skoraj popolnoma ohranjeno mamutovo okostje, ki je razstavljeno v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v • Ljubljani. Mamutove kočnike in dele oklov so našli tudi v Bobovku pri Kranju. Na našem severovzhodu pa so nekoč živeli tudi ogromni plazilci. Znana je okamenina velikega kuščarja, ki so jo našli ob regulaciji vinograda pri Benediktu v Slov, goricah. Okamenina je ležala v plasti glinastega laporja in je zdaj v mariborskem muzeju. , , FRANČEK ŠTEFAN EC N >N OD LANSKEGA NOVEMBRA LE REDKI OBISKOVALCI NA NE TAKO DOLGO ŠE NAJBOLJ MNOŽIČNO OBISKANEM SEJMU V LENTIJU - ČAKA MADŽARSKE TRGOVCE ENAKA USODA KOT NJIHOVE KOLEGE V TRSTU ALI AVSTRIJSKI RADGONI? - NEKAJ SUPERBUTIKOV BREZ KUPCEV - VSI ČAKAJO NA POMLAD Mrzel sever je zapihal izza vogala. Prodajalci so izginjali nekje v zavetju zasilnih šotorov. »Ta piha z budimpeštanske strani. Od tam ne moreš čakati kaj dobrega, celo ne tu na koncu sveta. Zadnja leta nam je sejem vliva) nekaj upanja. Med tednom na tržnici, v četrtek na kramarskem sejmu v mestu, zdaj pa nam Še tega jemlje hudič... Hej, Cihke, pridi pa se ti razloži prestavnid tiska, v kakšnem govnu smo.* Ciliki, prodajalki kakih petindvajsetih let, se ni dalo razkrivati gorja, ki naj bi doletelo prodajalce na tržnici v Lentiju, čeprav je imela časa na pretek, ne kot še lani poleti, ko je Istočasno stregla petim strankam, šesti, sedmi, osmi in bog ve kateri še pa je moral počakati. To so bili lepi časi. Ob četrtkih je na vsakega prodajalca prišlo tudi po sto kupcev in od teh jih je devetindevetdeset nekaj kupilo. *Kje so vaši Slovenci? Pri vas ni bilo inflacije, plače imate dobre, zakaj vam naenkrat ni do našega blaga? Skoraj zastonj vam ponujamo ..« me skuša prepričati moj sogovornik. Laszlo Bazsika je domačin, lanskega septembra je najel prostor na majhni tržnid, kjer je najemnina za spoznanje nižja, in začel sanjati prelepe sanje o velikem bogastvu, o petičnih slovenskih kupcih. Po treh mesecih je spoznal, da je pravljice konec »Počakal bom do konca marca, in če ne bo šlo. potem mi preostane še moje podjetje, obrat, ki sem ga odkupil od zadruge Poskušal bom s proizvodnjo. Kaj bom izdeloval? Tega me ne sprašujte, ker danes na beraškega domačega kupca ne moreš računate Morda imate kakšen koristen predlog, kaj bi lahko prodajal Slovencem’« Res, česa vsega že niso prodajali na tej tržnici? Vsa leta že videvam človeka, osamljenega sredi pisanih brisač Ni vsiljiv, nasprotno, nerodno, sramežljivo odgovarja. Tudi zdaj je redkobeseden. »Danes nisem prodal še ničesar, že od začetka decembra slabo kaže « »Zakaj vztrajate?« »Kaj pa naj počnem. Pet let sem brez službe. S svojim poklicem nimam kaj početi. Vodnogospodarski inženir sem, takim je država dajala kruha.V županiji zadnjih nekaj let ni več melioracij, ne regulacij, v zasebni režiji nam je ostala le trgovina. To ni življenje, po petintridesetih letih poštene službe krošnjarim od enega do drugega kramarskega sejma Ne rečem, pred nekaj meseci se je splačalo, zdaj pa ne vem, kako dalje. Kljub temu vsak mesec obnovim najemno pogodbo tu v Lentiju in Letenyiju, morda se bo na pomlad kaj spremenilo. Toda povem vam, čisto obupan sem, mene je nuja prignala na kramarski trg...»pripoveduje svojo zgodbo Kalman Balazs iz Zalaegerszega. Koliko prodajalcev, toliko zgodb, toliko usod, toliko sanj o bogastvu, o preživetju. Aniko Jocsak Timbolkovics, samohranilka na porodniškem dopustu, dobi kot zobna asistentka na mesec dobi 13 000 forintov, in ko plača režijske stroške, ji ostane še kakih pet tisočakov. »Niti za plenice mi ne zadostuje, kaj še za hrano in drugo. Za šefa iz Kecskemeta prodajam Toda zadnje čase je slabo in bojim se, da bom tudi ob ta zaslužek. Zdaj je že skoraj poldan in ves iztržek je tristo forintov.« Na županstvu v Lentiju zaman iščemo župana, da bi ga povprašali o morebitnem koncu sejemskega čudeža. Neimenovani občinski uradnik mi namigne, naj obiščem podjetnika, ki je zgradil blagovnico sredi mesta. Na slavnostni otvoritvi je šampanjec tekel v potokih. Nazdravljali so velikemu upanju. Toda kolone avtobusov in osebnih avtomobilov so se vedno bolj krajšale in tudi ob četrtkih so zdaj mestne ulice in parkirišča prazna Tisti četrtek smo prešteli dvaintrideset osebnih avtomobilov iz Celja, štirinajst iz Maribora, šest iz Slovenj Gradca, po enega iz Ljubljane in Krškega, nekaj s soboško registracijo ter avtobus iz Ljubljane Na vsakega kupca po deset prodajalcev . Vsake toliko časa prihaja iz mestnega kulturnega centra napovedovalčev glas, ki je znan tudi poslušalcem lendavskega radia in v madžarščini opozarja na nevarnost žeparjev, tatov. Besedilo potem ponovi v brezhibni slovenščini zelo prijeten ženski glas.Tretji napovedovalec je manj vešč jezika, v katerem redki prodajalci skušajo ponuditi svoje blago. Tudi za tolarje Vse ekstra kakovost. »Made in Azia«. Že tri leta traja sejemski čudež na tržnici v Lentiju, oziroma je trajal, kajti od lanskega novembra ni slovenskih kupcev. Četrkovih, sobotnih poplav avtomobilov, avtobusov ni. Na meji so se oddahnili, meščanom tega obmejnega mesta ni treba že v petek nakupiti najnujnejšega za nedeljo, v trgovinah prazno odmeva. »Najprej nas je presenetil izostanek božično-novoletnega burna, tako je bilo potem tudi januarja, februar ni nič boljši. Od nikoder ni kupcev, pa če bi ponudil diamantno zapestnico za tisoč forintov, je ne bi mogel prodati, ker nas Slovenci preprosto bojkotirajo ...« se huduje Karoly Horvath, ki že leta vsak četrtek prihaja iz Siofoka v Lenti, preostale dneve pa na druga sejmišča po državi. »Kriza je na vsej fronti. Madžari nimajo denarja, Slovencev ni, v Monoštru je zmanjkalo avstrijskih botrov. Mesečna najemnina za ta prostor je petnajst tisočakov. Ne pravim, da se to lani ni splačalo Letos bo imelo, kot kaže, od vsega tega koristi le mesto. Toda le kako dolgo?« Hiter izračun da vedeti, da prinese tristo najemnikov v povprečju v mestno blagajno mesečno skoraj pol milijona forintov, v sezoni še več, stroški pa ne presegajo niti četrtine tega zneska Sejmišče je slabo vzdrževano, povsod je sneg, poti so zaledenele.Vsak prodajalec upa. da se bodo s pomladjo kupci morda vrnili. »Večkrat prihajava v Lenti. Upokojenca sva, gledava na vsak tolar in tu so nekatere stvari tudi desetkrat cenejše kot doma. Kupila sva puloverje, nekaj daril za vnuke in še greva na kosilo v prijeten lokal. Vsaka dva meseca si lahko privoščiva tak izlet« nam prijazno pove Mariborčanka, ki rada nakupuje v mestni blagovnici. »Mi nimamo problemov s kupci in ne računamo le na četrtke. Januar in februar sta za trgovce že tradicionalno slaba meseca, marca se bo ponudba zopet prilagodila sezoni, čeprav to za nas ne velja toliko, ker ko smo nekdanji zaposleni vzeli v najem spodnjo etažo blagovnice, smo se odločili za metražno blago, dekorativne tkanine, zavese in perilo, tako da nismo odvisni od sezone in konkurence,« pripoveduje med razkazovanjem trgovine Sandor Balogh, vodja podjetniške skupine, in še doda, da delajo le s sedemnajstodstotno maržo, njihova ponudba pa je izključno namenjena kupcem iz Slovenije. Tudi v družinskem podjetju, katerega duša je upokojeni trgovec Ferenc Szabo, je vsa ponudba namenjena zamejskim kupcem. »Pri nas ni osipa, le vreme nam jo občasno zagode Ce močno sneži ali pa je poledica, Je takoj manj kupcev, zato večkrat pravim, da moram biti dober z nebeško upravo « •Kaj pa z mestno?« »Ni težav. Jaz dam, kar komu gre, predvsem pa kupcu, ki je pri nas kralj, posebej tisti, ki prihajajo z druge strani meje, in teh je več kot 80 odstotkov. Mi nismo kramarji, ki hočejo obogateti čez noč. Tri leta delamo in hvala bogu mi danes poleg žene in sina pomagata še bratranec, in če je treba tudi sestrična Samo naj ne bo slabše, potem bomo nekako preživeli.« Po neuradnih podatkih je v Lentiju in okolici vsak trideseti odrasli prebivalec povezan s sejmom, trgovino, preprodajo in mnogi so pričakovati čudeže. Kupcev je vedno manj, število tistih, ki ponujajo svoje poceni kramarsko blago »Made in Azia«, pa je vedno več. Brezposelni, prosvetni delavci z dvajsetimi leti delovne dobe in dvaindvajsetimi tisočaki plače, samohranilke, občinski uradniki, nekdanji traktoristi v kolhozih, obratni inženirji, pustolovci, gimnazijski maturanti, sanjači sanjajo o nekem boljšem življenju, ki so jim ga vzeli ali ga nikoli niti niso imeli. V središču teh sanj (nekaj časa tudi realnosti) je slovenski kupec, o katerem so tudi na državni televiziji povedali da ima štirikrat večjo povprečno plačo kot njegov madžarski sotrpin... In ti slovenski kupci so do konca novembra v povprečju vsak četrtek prinesli v Lenti na tržnico in v trgovine več kot 500 tisoč šilingov. Danes v banki ni gneče niti ob sejemskih dnevih, številne menjalnice le životarijo. Vsi pa upajo, da se s štorkljami vrnejo tudi kupci, saj puloverji in druga krama, ki so jo nakupili jeseni, niso preživeli zime. ELLA P1VAR Lenti, 15. februarja 1996. dan po Valentinovem, na sejmarski dan ... Aniko Jocsak: - Še en slab četrtek^ mojega šefa bo kap, ko izve. da je ves iztržek pod tisoč forintov ...< Le Miki miški je do smeha, brezposelni obratni inženir Kahna n Balazs iz Zalaegerszega pa bi med redkimi kupci najraje zajokal. Frenc Gone je v menjalnici zamenjal le nekaj tolarjev, pa ne zaradi nakupov, z družino je potoval v Gyor na pogreb sorodnika. Kot voznik pri soboškem podjetju je lansko leto velikokrat pripeljal cet avtobus kupcev, a od oktobra dalje je zmanjkalo potnikov inPenview VESTNIK 46 februar 96 ■■■"■............ J!Jr Danes ste prišli oblečeni v harmonijo sivih barv. V minuti sem se oblekla v te žlahtne tone. Se tako sivo tudi počutite? Ne. ne. pri mojem oblačenju gre za nekaj drugega. Z njim reagiram na stanje v ozračju. Danes je refleksija sivo-bela. Jo vidite? Belina snega, žlahtna sivina na obzorju. To današnje ozračje mi je prijetno in tudi barve, ki jih imam na sebi. Siva barva mi ne pomeni otožnosti, zamorjenosti. Od nekdaj sem imela rada srebro. Zlata ne! Imela sern samo en zlat prstan, pa ga nimam več. Vsak dan je drugačen. Imate obleko za vsakega? Da, da... imam. Zmorem se obleči v vse odtenke osnovnih barv iz moje garderobe Nekdo bi rekel, bog moj, kje jih pa le ima. Res jih imam polne omare, ampak ne za vsak dan drugo. Jaz kombiniram, bogatim z dodatki, vdihnem svojo osebnost. Ce sebe urediš, urediš ves svet. AH denarnica zmore ta sicer tudi na prvi pogled atraktiven način oblačenja? (... smeh ...) Nekoč bi prodala dušo za srebrno lisico, do tal dolgo, ki sem jo videla v Nemčiji in je bila blazno draga. Pa mi je nekaj pred krznarno reklo: Tega ne delaj! Zasluga mojih predobčutkov. Kot da bi vedela, da bi imel ta krzneni plašč danes nesrečno usodo. Sem pristaš gibanja, da se živali ne uničujejo, ne streljajo zato, da bi si ženske uresničile neke sanje, kot sem st jih jaz nekoč hotela, pa sem se jim odrekla Lansko leto si nisem kupila nič bogve kaj, pa kljub temu sledim modi. In morem in zmorem se vsak dan drugače obleči. Zahvaljujoč rokam? Da. moje roke. Strašno rada šivam, vezem, pletem. Sposobna sem 16 ur neprekinjeno delati obleko, ki ne bi delala sramote tudi kakemu boljšemu butiku Pa ne bi se rada hvalisala. To sem podedovala od mame, ki je tudi rada šivala, vezla, pletla, in za te stvari moraš biti hvaležen staršem, da to znaš im umeš. Klobuk je vedno z vami. Nosim ga iz dveh praktičnih razlogov. Poleti me hladi in pozimi greje in v njem se zelo dobro počutim. Zdaj so še moderni! Veliko jih imam, v vseh barvah, razen črnega. Večinoma so darila. Nazadnje čudovit roza klobuk s cvetjem, ki so mi ga podarili na razstavi mojih del v Avstriji. Zadeli so me. Kot da bi si ga sama izbrala Resnica pa je, da si vsaka ženska ne more dati klobuka na glavo, veste. Zato ne. ker ga je treba znati nositi. J n ker veliko žensk nima poguma, da bi ga nosile, ga zato tudi ne znajo nositi. Gre samo za pogum’ fr bnz Potonka je moj cvet. Od otroštva kot podoživljanje najlepših praznikov, na primer telovega, in mojega doma. Imeli smo jih doma in mama jih je negovala. Cvetje je pri meni bolj arhetipskega značaja. Ja, to pa so moje knjige. Imam vizitko, na kateri piše, da sem prevajalka. Resnično obvladam ta [Kisel v slovenskem in nemškem jeziku, to je zame vsakdanja stvar. V mojih knjigah gre točno za to - za prevod iz narave. To počnem predvsem zase, da bi videla, ali se mi je narava ljubeče odprla. Za sredstvo izpovedovanja ste izbrali poduhovljeno liriko narave po starem japonskem vzorcu. Haiku. To je zame poezija nad poezijo. Govorim kot slavistka, kot poznavalka poezije. Nobena druga ne zmore z naravo v dialog in harmonijo. Samo haiku ima naravni ritem, ki je ponovljiv. Moji prevodi, izključno samo iz nemščine, niso klasični prevodi. Kadar se mi tak prevod stoodstotno posreči, jezikovna bariera odpade. Ta isti trenutek, haiku je trenutek, seje ponovil in se ponavlja. Stojite pred čudovito lepim drevesom, cvetočim belim španskim bezgom - zame je to pesem, zame je to haiku. Cim več je bilo podobnih trenutkov v otroštvu, tem več je tega lepega pozneje. Haiku sem odkrila pozno. Šele na tujem V šolah so to poezijo zaobšli Na neki razstavi v Nemčiji mi je osebna znanka Karolina Kolmanič podarila drobno knjižico Haiku. Takrat se je zgodilo Prebirala sem jo kar naprej, in ko sem začela prevajati, ni šlo, 5-7-5 zlogov, to je ritem haikuja, iz nemšine prevesti v enak ritem v slovenščini, to je vendar nemogoče Mlad, neobremenjen, sproščen Nemec, sinov prijatelj, mi je odprl oči - ni Bogje sanjal takrat, ko je ustvaijal Prekmurje Je v Soboti vedno več pogumnih žensk? Danes sem jih štela. Do enajst, potem sem se naveličala Vedno več jih nosi klobuke. In kar je še pomembnejše, vsaki Sobočanki, ki ga nosi, brez izjeme, pristaja. Ampak vidite, tudi jaz si ne upam vsega, čeprav sem provincialnost prerasla. Nimam črnega klobuka Črna barva je najmočnejša barva in najbolj elegantna in z njo je potrebno strašno previdno ravnati. Še bolj pa gre za to, da črne barve nisem mogla vzljubiti. Vedno me je spominjala na pogreb, smrt, žalost V mojem današnjem življenju žalosti ni več in črna barva zdaj zame pomeni nekaj drugega. Postala je močna barva, v kateri pišem Morda bo zdaj tudi pogum za črni klobuk. Pri vašem oblačenju, kot da gre za nekaj globljega, za iskanje harmonije z naravo, za stil z dušo ... Moje oblačenje refleksi ra mojo dušo navzven. Tako preprosto je to. ne? Če je moja duša malo bolj fhsana. pestra, lahko samo rečem: Hvala bogu! Zame je tako zelo pomembno, da se s svojim oblačenjem in urejenostjo ne konfrontiram s sabo Moj svet je narava, jaz harmoniram z njo. Če me narava ljubi, je meni to več, kot če mi katera gospa reče, da si tega, kar nosim jaz, ne bi oblekla. Že sem imela priložnost odgovoriti: Saj tudi ne morete, ker vi niste jaz. Spoštujeva pa se kljub temu lahko. Vaš svet je narava, pravite ... Moje otroštvo me je zapeljalo v ta svet. Imela sem Čudovito otroštvo Odraščala sem na veliki kmetiji, na Kerecovini na Cankovi, med polji, travniki, sadovnjaki, vinogradi, gozdovi, med potkami, ozarami, lazami... skratka, tam je bil ves svet. Takrat me je zasvojilo to, o čemer nisem razmišljala morda štirideset let, zdaj je pa tako pomembno. Prej ni bilo časa: študij, delo, službovanje na tujem, razdajanja poln pedagoški poldic, glava prepolna drugih stvari ... Danes prej vidim drevo kot človeka. Pa rada imam ljudi. Nikogar ne sovražim in mislim, da tudi sovražnikov nimam. Ampak samo v naravi se mi zgodi, da lahko nič ne mislim in da v tišini doživljam najpomembnejše stvari. V tišini. Sinoči sem imela v rokah zanimivo knjigo nekega španskega avtorja, ki pravi nekako takole: Tišino potrebujemo vsi, blažen, kdor se ji nauči prisluhniti. Je pa težko, če ti to ni dano. In naporno je, zato ljudje bežijo od tišine. Tudi sama sem to počela, samo da ne bi bila sama, samo da se mi ne bi odprlo kaj meni z očmi in ušesi nedostopnega. Pravim, da človek ni ne varen ne srečen, če za svoja svetova ne izbere narave ali ljubezni. Rekla bi, morda je to malo nereligiozno iz ust religiozne ženske, da ko Človek zna doživljati oboje, naravo in ljubezen, je večen. Je Marija Kerecova večna? Zdaj ste se že približali mojemu intimnemu svetu, o tem pa, tako sva se dogovorili, ne bi govorili Vendarle ne gre samo za vašo zasebnost, v harmoniji narave in ljubezni ste se znašli kot prevajalka. Sem katoliško vzgojena, v meni so religiozni simboli, ki jih ne morem zanikati. Se danes me je sram, da sem nekoč v tujini nekemu duhovniku rekla, da sem ateistka. Kdo more to reči o sebi? Saj ne more, če je imel kdaj v otroštvu stik s prečudovitimi cerkvenimi prazniki, če je obiskoval verske obrede, doživljal kapelico, cerkev__ Marja Kerecova problema v poznavanju jezika, sproščenost in občutenje sta usodna, da zmoreš haiku. Zdaj to počnete zato, ker morate? Tako hoče duša. Prodreš do skrivnosti tišine, vidiš, kako zeleno je zelenje, kako rumena je rumenina, slišiš cvetje kot poezijo, roke so ti polne glasbe Čutiš, kako diha pokrajina, kako diha človeško telo. Zaznaš sporočilo človeka, ne da bi ti kaj povedal. Takole recimo: Ljubezen sanu je, ovekovečena v božji mavrici, prosojna, živa, za vse bo veke časa trajna. fu knjige Pesem aleje topolov / Narisali ste pravzaprav ta svoj opus in ga obogatili z avtorsko fotografijo. Moj letni opus, ki sem ga pred kratkim razstavila v Avstriji, obsega 25 knjig. Ustvarila pa sem še veliko več. Vse sem naredila sama, razen tehnične vezave, kopiranja in plastificiranja. Moji trenutki so ovekovečeni z mojo notranjo pisavo, ki jo urnem izraziti s simboli, zdaj pa jo tudi pišem. Pismenke duše so to. Sploh so me stare pisave vedno neznansko privlačile, za vsem pa je desetletje trdega dela. Črk ne pišem, rišem jih. Štiri opuse pisav sem prešla, da sem odkrila svojo pisavo. J n zdaj mojih knjig ne more izpovedati nobena druga pisava, ker te pisave v računalnikih ni! Tako je tudi z mojo fotografijo. Kak poklicni fotograf bi zamahnil z roko, ker se drevo slabo vidi, ker roža nima ostrine .Meni gre za odseve, za ozračje, za natanko tisto, kar ustreza nekemu doživetju, ponotranjenemu doživetju Vsaka moja slika ima svoj haiku. V njej je tudi totalna barvna harmonija. Kot da se vam ponavljajo trenutki, ki jih je nekoč davno že nekdo doživel na Japonskem. Da, Japonci ljubijo naravo, zato je haiku od tam doma. To je kultiviran narod, ki zna spoštovati, neizmerno spoštovati. Enkrat bi rada šla na Oče mi je pustil pečat. Vedno znova sem ga videvala na poljih. Tam je oral, kopal, sejal, žel, kosil. Vedno je bil združen z naravo. Jaz pa sem se v tistem okolju počutila kot grofična. Bil je ponosen človek, veste, malo je govoril, ne kot jaz. Zelo malo, ampak kar je povedal, mi je dalo misliti. Ko je umri, se mi je podrl svet. Neizmerno bi si želela, da bi on vedel, kaj jaz danes počnem. Pogledal bi to in bi vedel... Marja Kerecova Japonsko. Od nekdaj je bila v meni podoba - japonska češnja, cvetje, ki pada, Čudovita pokrajina, od daleč neki glasovi vtem ritmu. Kar sem odkrila v haikuju, nosim v sebi že od nekdaj. Tega si pravzaprav ne znam razložiti, ampak tu je, obstaja. In glejte, Prekmurje je neizmerno lepa pokrajina. Mehka pokrajina s tako ljubečim ozračjem in tako čudovitimi odsevi Bog je sanjal takrat, ko je ustvarjal Prekmurje. V svojih haikujih večkrat omenjam beli veter. Ali veste, kaj je beli veter? Samo tu sem ga videla, občutila, nikjer drugje. To je tisti blagi majski veter. Ko zaveje, potem je vse belo. Listje na drevju, žitno polje ... Belino in mehkost imam rada. Tudi v jeziku in zato mi je prekmurščina posebej draga. Vedno rečem, da obvladam štiri jezike, eden od teh je prekmurski. Morda bo še priložnost, da se bom naučila tudi japonsko. Sicer pa haiku na neki način podira jezikovne bariere. Je dokaz, da je rned jeziki možna totalna korelacija Kaj pomeni, da ste dvojezični? Prepričana sem, da imam dvojne gene, slovenske in germanske. S tem ne zanikam, da sem Slovenka, saj so bili moji starši vendar Slovenci. Kaj pa daleč nazaj? Neizmerno me zanima, odkod smo prišli. V srednjem veku naj bi bili eni Kereci urbarji na nekem grofovskem posestvu. Oni so gotovo uporabljali stare pisave. To bom raziskala, zdaj so to moje hipoteze Dejstvo pa je, da sta mi slovenščina in nemščina enako draga jezika V obeh mislim. V vaših knjigah ste Marja Kerecova. To naj bi bil moj psevdonim, ki mi ga je pomagal sooblikovati znani bibliotekar Franc Kuzmič. Kerecova, kako blago zveni, in v slovaščini pomeni grmček. Čeprav sem zelo rada Marija, ime Marja k priimku bolj harmonira, nekoč so me v Nemčiji klicali Marja, Marjo Borštnikovo sem zelo cenita in na koncu so milimetri na mojih knjigah odločali o dolžini imena. Po avstrijski Radgoni bo na vrsti Murska Sobota. V velikonočnem času bom v svojem mestu razstavila ta svoj opus japonske lirike. Rada bi, da bi skupaj z mano razstavljala tudi prof. Vlado Sagadin svoje krajine in prof. Evgen Titan svoje vinjete in pismenke. Pridružili se bodo tudi umetniki iz Avstrije. Morda bo to dogodek leta ... Marja Kerecova Ogromno sem prebrala, morda celo preveč, radi rečete. Ja, ta količina me je začela obremenjevati, zato danes absorbiram samo tisto, kar želim in hočem. Pridobila sem svojo tehniko branja. O prebranem se lahko pogovarjam in polemiziram, vendar zase izberem in obdržim samo dva odstavka. O mojem odnosu do literature bi lahko napisali cel Časopis, kar seveda ne gre. Bi pa ob tej priložnosti želela izreči nekaj stavkov o domačih piscih. Zelo jih spoštujem. Imam visoko mnenje o mojem dobrem pajdašu Feriju Lainščku. Je izredno pogumen in pred našim časom. Njegov Halgato sem prva prebrala v nemškem prevodu. Dobra literatura, v kateri sem našla neko zvezo s sodobnim nemškim pisateljem Giintherjem Grassom. Potem Karolina Kolmanič. V eni noči sem prebrala njeno Marto, Velika dama prekmurske literature, priznana v Sloveniji in poznana v tujini. Milan Vincetič, rojen pesnik. Nisem še utegnila prebrati vseh njegovih zbirk, ampak vzela si bom čas za to, Qn je poln, nabit erosa, hvala bogu. Naš Feliks. V njem veliko tiči. Bolj v šali kot zares pravim, da je na laž postavil Prešernovo Gloso - vozi se namreč z avtom. Zelo spoštujem Branka Šomna, čeprav o učiteljicah ni pisal preveč lepo. In seveda posebej omenjam barda prekmurske literature in svojega osebnega prijatelja Miška Kranjca Še danes bi se na vse kriplje borila, če b> ga kdo omalovaževal Velik pisatelj. Velik romantik Velika prekmurska duša. Še so imena, ki bi jih morala omeniti. Naj mi ne zamerijo. Ste nekonvencionalna ženska. Tudi kar se tiče odnosa med moškim in žensko? V partnerstvu se pogosto dogaja, da si človek dovoljuje, bodisi ženska ali moški, lastninsko pravico nad drugim. Pride celo tako daleč, da bedi nad njegovo pozornostjo, časom telesom, še za misli bi rad vedel. . . To je posestništvo. In nekaterim ženskam to celo godi, če imajo od tega korist in če jim je ta korist v življenju dovolj. V redu, če jim je to v zadovoljstvo. Ampak potem se dogaja, da živimo druge, ne sebe. Jaz pa pravim, za nobeno ceno ne dati svoje svobode, vsega tega, kar smo mi sami. Ker nas ne bodo ljubili, če bomo živele druge. Ne bodo nas ljubili, potrebovali nas bodo. In to je vse, je pa premalo za ljubezen, da nekdo nekoga potrebuje. Zakaj ljubezen ni sebična, ne pričakuje koristi, ne hlepi po posestništvu, hoče samo enakovrednost. Rekla bi ji brezpogojna ljubezen. Verjamete vanjo? Redko se doživlja, je pa tisto, zaradi česar je vredno živeti. Doživijo jo samo izbranci, ki jih je usoda obdarila z neizmerno veliko srečo. Veliko ljubezni je tam, kjer ni besed Takrat svoje govori tišina. Dva Človeka, ki se ljubita in sta duhovno skupaj, to občutita brez besed. Ljubezen je močnejša od smrti. Večna je, jaz sem o tem prepričana. Hvala! Irma Benko VESTNIK 47 OHTALO SE JE MLADIM IN STARIM N P©" Na Murskem valu so se (končno!) spomnili, da je letošnja zima res to. In so sklenili izbrati »naj« snežaka. Sprva samo v.Soboti, potem pa tudi kje drugje. Ko pa vas je bilo toliko, ki ste želeli pokazati in dokazati bele zidarske sposobnosti... Pen se je seveda pridružil in s pomočjo fotoaparata še pred otoplitvijo ovekovečil vaše stvaritve. Le želimo si ga B — ■ lahko spet čimprej - leta snežakov. • Ker če je zima res zima, so tudi ljudje boljše volje, njihove misli so bistrejše in korak hitrejši. Zato bomo gradili, se veselili in ob snežakih rajali tudi naslednjo zimo. Ce bodo tisti, ki delajo vreme, vsaj približno tako usmiljeni kot letos ... Bojan Peček, Jure Zauneker J Komisija H si je v \ enem dnevu B ogledala J snežake (a]i snežakinje ali gradove ali medvedke '"‘■'ali ledene može ali babice ali lačne snežake, ki so se zbrali pri bogato obloženi mizi - glej naslovnico!), ki jih je prijavilo 21 udeležencev belega festivala. Vsi so bili lepi, še več - najlepši! A ker so bile obljubljene nagrade, so bile odločitve take: za idejo so nagrajeni Krajcarjevi s Kroške v MS (babica, kamin, miza, kuža in celo kozarec -seveda vse iz snega) in 12-letni Andrej Anderlič iz Stročje Vasi, ki je svoja snežaka posadil kar na sanke oziroma smuči. ‘A / »Naj« snežak po ve-likosti je tisti s Can- V / karjeve v Soboti, ki so \ / ga naredili Toplakovi. \ * 1 Za skupinsko delo in lokacijo so nagrajeni krajani Bogojine, ki so svojega velesnežaka umestili kar na eno vaških cestnih križišč. Najbolje pa smo se počutili pri najmaljših, ki so delo opravili vestno in z največ zagnanosti - zato ste vsi štirje vrtci (v ulicah Štefana Kovača, Prešernovi, Gregorčičevi in Talanyevi) »naj«, še več: »naj, naj naj«! Podobno kot učenci m prve, druge in tretje / osemletke. februar 96 Pe« , V VESTNIK 4S reportaža ............ it/0* slovenske 00^ prostozidarske preteklosti o sem pred leti kupil v zagrebškem antikvariatu obsežen Dnevnik (Diarium) zagrebškega škofa Maksimilijana Vrhovca 1 (1752—1827), nisem niti slutil, da je v svojem skrbno napisanem Dnevniku omenil tudi več Slovencev, ki jih je osebno poznal, si z njimi dopisoval ali celo družil. Med nabiranjem podatkov o prostozidarstvu na Slovenskem sem 0 najprej naletel na Mihaela Brigido (1742-1816), ki je bil v letih 1788 do 1806 ljubljanski nadškof, kasneje šipoški škof, janzenist avstrijskega tipa I in jožefinist. Ko je od svojega častnega kanonika Učana izvede), da ■ se Vrhovac zanima za slovenske knjige, mu je poslal leta I 1803 slovenski prevod biblije, dve slovenski slovnici in dva I slovarja. Večkrat se je sešel z Vrhovcem: leta 1806 je bil I čez božične praznike pri njem na obisku, poleg maševanj I in zaupnih pogovorov sta z družbo veselo kvartala do zgodnjih jutranjih ur. Še med službovanjem je kot levočinski župnik Ivan Mihael pl. Brezovitz Brigido vstopil leta 1785 v budimsko prostozidarsko ložo Velikodušnost (Ad Magnanimitatem, Zur Grosmuth, Nagyszivuseghez), ki je bila ena najbolj uspešnih prostozidarskih lož in je delala pod tako imenovano Draškovičevo observancijo. Kasneje ga je oblastem denunciral profesor France Hoffman, tako I da je imel Brigido precej osebnih težav in je končal svoje pastirsko in prostozidarsko I življenje kot spiški škof (1807-1816). Leta 1815 je začel pisati življenjepis z I naslovom Catastrum defunctorum Capituli Scepusiensis recens, ki je ostal v rokopisu . Razumljivo, da je bil tudi njegov prijatelj zagrebški škof Maksimilijan Vrhovac I prostozidar, in to celo prej kot Brigido. V najstarejši zagrebški loži Modrost I (Prudentia, Zur Klugheit), kjer je bil namestnik starešine, ga zasledimo že leta 1778. I Bil je zavzet rodoljub, humanist, človek širokih obzorij in je prostozidarstvo jemal I kot dodatno sredstvo za širjenje svetlobe v hrvaško politično in kulturno neoosveščenost. Leta 1784 je postal v loži govornik s tajnim imenom »Publicola«. ■ V tistem času so lože tesno sodelovale med sabo, v njih pa so bili izjemno sposobni, I nadarjeni in vplivni politični možje, ki so bili med sabo povezani od Gline in Zagreba Portret grofa Pavla Szapar^ja, 1772, olje-platno, 93 x 67 cm (Pokrajinski muzej | M. Sobota, inv. št. KZG-sl 5; fotografija: Boris Orešnik) Uspešno bratstvo Pogled na soboski grad z vzhodne, mestne strani; portal z atlanti iz začetka 18. stoletja (fotografija: Jurij Zauneker) prek Varaždina do Budima in Peste ter dalje do Bratislave in Dunaja, vse do Lvova ... Najbolj radikalni del prostozidarjev, ki so bili pod vplivom evropskega prosvetljenstva in pod vtisi francoske revolucije, so pripravljali zaroto zoper tedanjega avstrijsko-ogrskega cesarja Franca I. Vodja upora je bil razočarani karierist Ignac Martinovič (1755-1795), profesor fizike na univerzi v Lvovu, član tamkajšnje prostozidarske lože Feniks za okroglo mizo, sprejet vanjo 1783. leta, kakor tudi član budimske lože Velikodušnost, kjer je prišel v stik z mnogimi vplivnimi prostozidarji, tudi z Vrhovcem in Brigido. Potem ko so Martinoviča osumili zarote in ga 1794. aretirali - ter leto dni kasneje obglavili s šestimi drugimi uporniki (in prostozidarji) na Krvavi Poljani je med zasliševanjem omenil tudi svoja druženja in dopisovanja z Maksimilijanom Vrhovcem. Ta je, opozorjen, kaj se dogaja na Dunaju in v Budimu, uničil obremenila pisma in spise, zažgal pa je tudi svoj Dnevnik. Zaradi Martinovičeve zarote je bilo leta 1795 prostozidarstvo v avstro-ogrski monarhiji prepovedano, vse lože razpuščene, že itak skromni pisni podatki o njihovem delovanju pa uničeni. Vsaj tako je kazalo. V že omenjenem Dnevniku, katerega prvi del je izšel leta 1887 v Zagrebu in obsega zapiske od 1. 1. 1801, sem v kazalu imen zasledil več kot dvesto ljudi, s katerimi se je Vrhovac družil ali imel z njimi stike, in vsi po vrsti so bili Heraldično znamenje plemiške rodbine Szapary, detajl s portreta Pavla Sza-paryja, 1772, olje-platno, viš. 13 cm (Pokrajinski muzej, inv. št. KZG-sl 5; fotografija: Boris Orešnik) prostozidarji, kajti tej izjemno tajni, ideološko in moralno čisti bratovščini pripadajo člani do svoje smrti. Med imeni, ki jih omenja Vrhovac, sta tudi dva soboška grofa Szaparyja, Josip in Pavel. Sta bila tudi onadva člana uspešne in kasneje prepovedane prostozidarske bratovščine ter tako vplivala na politično, gospodarsko in kulturno podobno Prekmurja in Železne županije?! Szapai (Zapa ali Zapari) oziroma Szaparyji izvirajo iz krajev Zirc in Bodajk v goratem Bakonpiju v Vespremski županiji. Bili so številni, požrtvovalni in ambiciozni ljudje: s svojimi rodbinskimi, predvsem ženitvenimi zvezami pa so se vrinili v srednjeevropsko elitistično plemstvo. Tako so četrtega izmed njih Petra Szaparyja (1630-1703) kot vojskovodjo vtaknili v turški zapor. Za 22.000 tolarjev, ki jih je zbrala njegova družina, so ga odkupili iz ječe. Hamsa beg ga je v budimskem zaporu mučil, zato so kasneje nastale o Petrovem trpljenju in junaštvu številne pesmi, balade in legende. Leta 1684 je postal vitez zlate ostroge. Leta 1690 ga je cesar Leopold I. povišal v barona. S soprogo Sofijo Egresdy je imel deset otrok. Njegov sin Peter (rodil se je 8. 11. 1690 v Murski Soboti) je dobil 1722. na Dunaju naziv grof Szapary od Murske Sobote. Bil je uspešen oficir in je leta 1753 postal brigadni general. Imel je pet sinov, njegov sin Peter V. je imel prav tako pet otrok, Petrov brat Ivan pa dva sinova: Pavla in Josipa. Oba omenja Maksimilijan Vrhovac, oba sta bila prostozidarja, prav tako kot njuna bratranca Ivan in Peter V., sinova Petra II. Szaparyja. Pe" VESTNIK 49 Branko Šomen član lože v Freiburgu, zgodovinar cerkvenega prava Gašper Rojko je deloval v eni od praških lož, matematik in časnik Jurij Vega je bil Loža Ivan grof Draškovič Loža Maksimilijan Vrhovac Poglejmo pobliže usodo obeh bratov Szaparyjev, Pavla in Josipa. Pavel Szaparp (1753-1825) je bil cesarsko-kraljevski komornik, veliki župan Hontske in Arvaške županije, leta 1791 član deželnega zbora. Ker je v glavnem živel v Budimu, je postal leta 1776 član tamkajšnje lože Velikodušnost s tajnim imenom »Geyza«. Poleg madžarskih odličnikov so bili v loži tudi hrvaški plemiči, oficirji in intelektualci. Starešina lože je bil baron Josip Orczy, častniki v loži pa med drugimi grof Josip Klobušicki, baron Ivan Szpleny, Franc Adam Kollar, kasneje ravnatelj dunajske vseučiliščne knjižnice. Leta 1782 je postal Pavel član bratislavske lože Molčečnost, v kateri je delal tudi Pavlov brat Josip Szapary. Pavel je bil zelo ambiciozen prosvetljenec in je leta 1785 sodeloval na večmesečnem konventu prostozidarjev v Parizu. Portret grofa Janeza Szaparyja, 1772, olje-platno, 93 x 67 cm (Pokrajinski muzej M. Sobota, inv. št. KZG*sl 6; fotografija: Boris Orešnik) Evropsko prostozidarstvo je bilo utemeljeno 1717. leta, ko so se združile Štiri londonske lože in nekaj let kasneje izdale svojo Konstitucijo, ki so jo sprejele vse regularne lože po svetu, Prostozidarstvo se je hitro razširilo po Evropi pa tudi v Severni Ameriki. Že leta 1742 je bila na Dunaju ustanovaljena loža Tri počela (Zu den drei Ka* nonen), v kateri je bil leto dni kasneje starešina Dubrovčan grof Sigismund Gondola (Gundulič), član lože pa grof Kazimir Draškovič. Posamezne Slovence zasledimo v različnih evropskih ložah: profesor civilnega prava Franc Ksaver Jelenc je bil sprejet v eno od dunajskih lož ... V Ljubljani so utemeljili prvo prostozidarsko ložo Dobrotljivost in stalnost šele 5. 4. 1792 in je delovala dve leti, od 1794. Eden od ustanoviteljev je bil Slovenec Janez Ricci (1745—1818), stolni dekan, komendator malteškega reda v Pulstu na Koroškem, naslovni draški škof in župnik v Radovljici. Že od leta 1778 je bil Član dunajske lože Obnovljeno upanje. Med francosko zasedbo naših krajev je bil član francosko-ilirske lože Prijateljev rimskega cesarja in Napoleona. Leta 1811 se je udeležil poklonitvene deputacije v Parizu in bil odlikovan z redom častne legije. Po letu 1812 je prostozidarstvo na Slovenskem zamrlo. Med obema vojnama so bili posamezni Slovenci (dr. Joža Bohinjec, dr. Borsi Furlan, dr. Vladimir Ravnikar, dr. Milan Vidmar, dr. Niko Zupančič in drugi) člani zagrebških lož in so tik pred drugo svetovno vojno ustanovili ljubljansko ložo Valentin Vodnik. Nova generacija prostozidarjev je postala delovna znova po letu 1992, ko so postali člani deputacijske lože Ilirija, v kateri so poleg njih tudi Hrvati in nekateri Avstrijci. Kaže pa, da bodo kmalu pripravili VL Slovenije in se tako pridružili prostozidarskemu delovanju, ki se je po padcu berlinskega zidu uspešno vrnilo v skoraj vse moderne srednjeevropske države ... Tud) Ivan Szapary (1757-1815) je bil cesarsko-kraljevski komornik, serenski veliki župan. Leta 1783 je postal guverner na Reki in upravnik palatinskega dvorca, Maksimilijan Vrhovac se je z njim dopisoval in družil. 27. decembra 1808 mu je celo voščil srečno novo leto. Med drugim je bil navzoč, ko je Njegovo Veličanstvo odlikovalo vodjo Ogrske dvorske kancelarije grofa Josipa Erd6dyja in glavnega upravnika palatinovega dvora grofa Ivana Szaparyja z redom sv, Stefana. Ivan Szapary je bil že leta 1781 Član bratislavske protozidarske lože Varnost (Zur Sicherheit, Biztonsag), v kateri je deloval tudi Pavel Szaparg. Oba sta bila v loži zelo aktivna, Ivan pa je štiri leta kasneje sodeloval pri ustanavljanju Velike lože Madžarske. Leta 1788 so grof Ivan Szapary, univerzitetni profesor matematike Ivan Nepomuk Torok, Franc Majthenp, Gottfried Keler in grof Karel Pallfy utemeljili novo budimsko ložo Molčečnost (Halgatagsaghoz) ter navezali stike s prostozidarji v Linzu, Gradcu in Trstu ... Žal se je večina te korespondence zgubila. Podatke o življenju avstro-ogrskih lož je zbral Ludvik Abafi ter v Budimpešti najprej izdal Zgodovino prostozidarstva v petih knjigah (v nemščini) ter Zgodovino madžarskega prostozidarstva v madžarščini, ki je izšla leta 1900 v Budimpešti, leta 1993 pa so jo ponatisnili in hitro razprodali. Od 129 bratov .jih je bilo 12 iz Srednje Evrope, iz habsburškega kraljestva. Poleg Pavla Szaparyja še Prevot iz Lvova, Pallfy, Matolap, Esterh5žy in Dietrichstein. Leta 1792 je našel pot v škotsko ložo Franc, Čuvar levov v Budimu, vendar je leta 1793 iz nje izstopil in postal leta 1794 član škotske lože Sedem zvezd, prav tako v Budimu. Maksimilijan Vrhovac ga v svojem Dnevniku večkrat omenja. Tako je v dnevniku 14. septembra 1808 zapisal, »da so bili za tajne svetovalce imenovani škofa Mandič iz Djakova in Čanadski K6szeghy, veliki župani Pavel Pronap, Pavel Szapary in Štefan Vegh. Zvečer je bil ples ... Štiri dni kasneje so Štefan Vegh, škof Mandič in Pavel Szaparp prisegli kot tajni svetovalci.« Josip Szapary (1754-1822) je bil prav tako cesarsko-kraljevski komornik ter veliki župan Arvaške županije. Leta 1782 je postal najprej Član bratislavske lože Zedinjenost, leta 1789 pa član budimske lože Molčečnost. Zagrebški škof Maksimilijan Vrhovac si je z njim dopisoval. Ko je potoval na Dunaj, ga je obiskal, obedoval pa pri grofu Zichpju, ki je imel posestva v Prekmurju. Po vrnitvi s službenega potovanja se je 14. septembra 1808 ustavil in prenočil v Lendavi. Žal ni zapisal, pJri kom. Uspešna sta bila tudi druga dva brata: Peter in Ivan oziroma Janez (Janos) Szapary. O Petru ni mnogo podatkov. Vemo, da je bil eden od donatorjev Madžarskega nacionalnega muzeja. Leta 1809 je podaril kolekcijo dragih brušenih kamnov v vrednosti 40.000 madžarskih forintov. Umrl je brez naslednikov. Leta 1790 je postal član budimske lože Velikodušnost. V njej se je družil z grškokatoliškim kanonikom in kasnejšim škofom Tivadarjem Bacsinszkpm, grofom Antonom Forgačem, grofom Leopoldom An-drassyjem, grofom Lazarjem SomŠičem in z grofi Festetiči. Eden od njih, Anton Festetič, je med drugim rešil Aignerjev prostozidarski arhiv ter ga v svojem dvorcu v Deghu uredil in shranil. Arhiv je preživel viharna leta dveh stoletij, uničili pa so ga vojaki Rdeče armade leta 1945, ko so zažgali dvorec in je večina arhiva zgorela, tudi ves arhiv z območja Slovenije in Hrvaške ter Češke. V omenjem letu 1790 je prostozidar _ -■ | grof Josip I laller (bil je v sorodstvu z grofovski? Heraldično znamenje plemiške rodbine Szaparp. član komisije. - Male, je zajecljala, kakšne male vendar... Navzoči so se spogledali in si pomežiknili, češ naša lovača, naša Marjutka, je že na oko medvedka, njen skobec se pri malem niti ne napne, kaj šele šavsne, ona pa ježe nabirala ustnice, da bi jim nabrusila, da so le navadni jazbečarji, ki stikajo po Hsičnjakih - Pa nič. je javknila od napora, ko se je zavlekla na prežo, da je trhla borovina kar zaječala, pokazala bom tem vodenjakom, kako Ije treba naluknjati merjasca, kako ga je treba zasačiti na čistini in planiti nanj, da se nebo ime! niti časa braniti. Pred očmi so ji zaplesali obrazi lovske četice, pred katero so jo predvčeraj slovesno krstili, videla je. kako so se naprsili. takole, trebuh noter, rame ven. hlače pa so visele na njihovih vampih kot dimije; celo več. noben ni ime!poguma, da bi ji reke! kar naravnost, Marjutka, vredna si greha, jaz tudi, podajva se na /ovino, le mencali so in jo obirali ter se nalivali s kislico, po kateri so kaj kmalu le spahovali ali obračali svoje kalne poglede. Nobenemu od njih ni sinilo, zakaj je sploh prišla v njihovo druščino, da jo kaj malo zanimajo lovski revirji, modeli pušk ali napajališča, noben ji niše nikoli pokukal v njene oči in se da! vanje potopiti. Res je, šele ko je domov zvlačila vso lovsko kramarijo, se je njena mah vdala. - Boš pač staknila zdravega, Marjutka, takega, ki je nadihan s svežim zrakom, in ne nekega mestnega bledičneža, je pokašljevala njena mati. - Kakor nanese, mati, je potegnila. - Ne, draga moja, kakor nanese, temveč kako in kam daleč nese, jo je popravila mati, ki ni ravno izbirala besed. Pa tudi Marjutka jih nikoli ni: prevečkrat je nespodobno zabelila, tudi v družbi, celo hruškovca se je nacedila nekoč, da so jo komaj zvlekli domov. Celo več: troje fantov, troje kozličkov jo je kar spotoma obdelalo v oplu, potem pa so raznesli, da je prišlo tudi do stare. - Marjutka, saj vendar nisi cunja, verjamem ti, ženska, ko jo enkrat zapeče, se ne more braniti... pa bi se lahko vsaj skrivaj... Ona pa da se ničesar ne spomni, da so si vso stvar izmislili, da bijo pogrdili, da je svoje pridala tudi Klementa, tista goskica, ki je ljubosumna nanjo, babe pa da bi si za tisto moško pipico najraje kar izpraskale oči. In prav zaradi oči, ki so v trenutkih nervoze kar neprijetno poškilile, kar je seveda prikrila pred komisijo z veliko dozo pomirjeval, se je vedno bolj zapirala vase. Še več, njen svet se je zožil na dneve, ki so ji prazno polzeli v dolgočasje, ko je cele noči buljila v posladkane televizijske lepotce. Res je. marsikdaj se je zbujala potna in mravljinčasta. imelo jo je. da bi kar zbezljala, a se je potihem bala svoje matere, kije smrčala pri oknu. Noči pa se niso zganile niti za ped. po stropu, kot tukaj na zarobku gozdička, so poplesovale sence, da je napela ušesa, v dalji se je tajilo lisičje lajanje, celo čuk je čikal Pričelo jo je zebsti, napravila je nekaj krepkih požirkov domačega žganja, ki naj ji prežene spanec in strah, v mislih je premlevala tisoče podob in zgodb, spreletelo jo je celo, da se nekje spodaj tihotapi črnikast • Prestopna pripoved Milan Vincetič Gozdna vilo gozdni mož, ki se bo zdaj zdaj povzpel po pretrhli lestvi in jo pobasal kot se za smolastega divjaka spodobi. Pa tudi če ni pravi, če je že desetletje zarinkan, kot je govorila poročenim, bi tudi ta gozdiček, ki so ga same oči in ušesa, molčal kot grob. Saj se vendar ne bi poznalo, sije mrmrala in žvečila sendvič, babe jih imajo na verigah kot cucke, nekaj sem jih že zmrcvarila, pa se hudiči ne vrnejo... Imelo jo je že, da bi kar zapustila to bedasto prežo in potrkala po oknu avtobusarja, ki si jo je privoščil pred meseci, pa je kar zadrevenela: dobrega polstreljaja od todje vmračini med mladim krompiriščem za šušljalo. Pritisnila je daljnogled na oči in stisnila ustnice, da ne bi kriknila: pred njenim nosom, pravzaprav pred fosforno muho na njeni novi češki puški je mirno rila merjaščeva družina. Slišala je, kako je tu in tam začmoka! in dvignil glavo, nič, si je dejala, krogla je v cevi. samo upreti se moram, trdno, da ne zgrešim in da me ne lopne kopito v rame, še malo, zadržati moram dih, in ko je silovito počilo, da se ji je potemnilo pred očmi, je pod njo silovito zahreščalo in še preden se je zavedla, je obvisela preža postrani, celo preklala se je, ona pa se je komajda ujela za polomljeno ograjo. Nahrbtnik je lopnil na tla. prav tako tudi steldenica žganja, ona pa se je z zadnjimi močmi oprijela debla in zamižala, da se ji ne bi zavrtelo. Kajti do tal je zevalo kakih pet metrov praznine pa tudi bukovo deblo je bilo predebelo in pregladko, da bi kar podrsnila na tla. Nič drugega ni pomagalo, kot da se je pazljivo oprijela spodnjih vej in se povzpela v krošnjo ter se zvila v velikansko rogovilo. Še sreča, da je ni preveč tiščalo, da se je lahko zavila v suknjič ter odvihala visok ovratnik, čutita je, da jo preplanja prijetna toplota, da ji oči od napora in zaspanosti kar silijo skupaj, zato se je vsake toliko uščipnila v zadnjico Do jutra je še najmanj poldrugo uro, VESTNIK Sl februar 96 Bo v Sandorovec drugo Medjugoije? Andrija je sv. Marijo vrsto let videval v snu. Januarja 1990. leta pa je videl njene obrise v močni svetlobi, ki se je za hip prikazala nad čakovskim nebotičnikom. V juniju istega pa je njen pravi lik videl nad tržnico v Čakovcu. Imela je svetlomodro obleko, na glavi krono, okrog nje (krone) pa je bilo dvanajst zvezd Lebdela je v oblakih, ki so zakrili tržnico. V svoji rojstni vasici Sandorovec pa jo je videl prvič 27. julija 1990. leta ob treh zjutraj. Znova se mu je prikazala 17. avgusta ob 4.30, ko mu je velela, naj gre v vaško kapelo molit rožni venec. Andrija ni šel takoj, saj je nameraval prej iz vodnjaka načrpati vodo, a tega ni mogel, saj je črpalka na lepem odpovedala. V decembru (še vedno leta 1990!) so se prikazovanja kar vrstila, saj so Andrijo začeli obiskovati: Jezus (v podobi, kot je na sliki Zadnja večerja). Marija, angeli in Sv duh Ta je takrat naročil, naj zapored zmoli 30 rožnih vencev Pred vidcem so se zvrstile tudi vse postaje Jezusovega trpljenja (križev pot) Ljudje naj več molijo, si pomagajo... Vse to, kar mu je bilo naročeno, je jel Andrija izpolnjevati. Molil je torej tistih 30 rožnih vencev Da bi jih ja bilo toliko, je na mizo dal 30 grahovih »Mar bi pet let lagal?« zrn in vselej, ko je odmolil eno »krunico«, je odstranil zrno. Molil in prosil je za mir, spreobrnjenje grešnikov in očiščenje duše Po petih urah je naročilo izpolnil Znova so se v sobi prikazovale in spet ugašale zvezde in že omenjenje podobe iz Jezusovega trpljenja Tedaj je tudi zvedel, da se bo Marija spet prikazala 24 decembra 1990 leta, torej na večer pred božičem, in sicer v bližnji vaški kapelici. Andriji je bilo veliko do tega, da bi bilo pri -ukazivanju-več ljudi, zato gaje napovedal v lokalnem časopisu. Andrija Zlatarek pa tisti večer ni imel sreče, kajti ko je klečal v kapelici in molil -krunico« (rožni venec), je nanj "pritiskal« hudič. Otepal se ga je, se zaradi tega ves potil, končno pa je zmogel le še toliko moči, da je sprejel Marijino sporočilo: Reci ljudem, naj več molijo, si materialno Kakih 15 minut pred napovedanim Marijinim prihodom Andrija zavzeto moli. Potem nenadoma zazna vonj po timijanu in svečah, nakar se mu kakih 5 minut prikazuje Marija in mu prinese sporočilo. in duhovno pomagajo, si oprostijo dolgove in se spravijo. Marija mu je tedaj tudi naročila, naj gre še isto noč k polnočnici in napovedala, da se bo znova prikazala 24 januarja 1991 leta ob 16. uri. Marijo videva v lastni hišici Tako je bilo pred šestimi oziroma petimi leti. In v tem obdobju se je marsikaj zgodilo in spremenilo: razpadla je država Jugoslavija, nastale so samostojne države, bila je vojna; najprej v Sloveniji, nato na Hrvaškem, nazadnje pa še v Bosni in Hercegovini Nič pa se ni spremenilo kar zadeva Marijina prikazovanja, saj so ta še vedno vsak mesec enkrat (nazadnje v soboto, 17. februarja 1996), le da molitve pred Marijinim prihodom v minulem nekajletnem na pol vojnem in vojnem obdboju niso (bile) zaradi (ne)varnosti več v šandorovski vaški kapelici, posvečeni sicer sv. Florijanu. ampak se verno ljudstvo (okrog 70 ljudi) in tudi radovedneži zbirajo v čez 100 let stari Andrijini hišici v Dravski ulici 10, Še vedno je v zelo slabem stanju ni ometana, v notranjosti je vse po starem, a čisto. Na mizi ob steni je neke vrste Marijin oltarček, na njej so še druge nabožne podobe, blagoslovljena voda in velik Marijin kip, ki ga je bila izdelala in vidcu podarila neka ženska od Sv. Mariina na Muri Andrija ima pralni stroj, hladilnik, kopalnico. Živi sam, saj mu je mati umrla 1978 leta, oče pa v drugem letu Marijinih pri kazovanj - 1991. leta. Andrija, ki na eno oko slabo vidi, uporablja kukalo, spat hodi zgodaj, zjutraj pa vstaja rano in veliko moli. To (molitev) vsakokrat naroča tudi blažena devica Marija, ljudje pa naj bi tudi pogosteje brali sveto pismo in seveda rožni venec. Dvakrat tedensko se posti Odkar se Andriji prikazuje nebeška mati Marija, se posti ob sredah, še zlasti pa ob petkih, ko zjutraj zaužije le hladno vodo, opoldne kos kruha, zvečer pa spet le kozarec vode Vsak dan ob 18. uri zmoli 4 rožne vence. Povedal je, da ob poglobljeni molitvi in koncentraciji lahko vidi Marijo vsakdan, vendar je tolikokrat noče vznemirjati. Marija je na predzadnjem obisku (24 decembra 1995. leta) napovedala nesreče na Hrvaškem in po svetu (od takrat se jih je res zgodilo nekaj hudih), minila pa tudi še ni vojna nevarnost, čeprav orožje v BiH v glavnem molči. Po običaju Marija prinese vsakokrat tudi božji blagoslov Leta 1990 v nekdanji socialis-tično-komunistični Jugoslaviji oziroma tedanjih njenih republikah ni bilo dovoljeno oziroma si ljudstvo marsičesa ni upalo, kar je zdaj samoumevno. Je pa bilo vendarle že več prave demokracije pa tako tudi verskih svoboščin Tistega leta se je Andrija obrnil na čakovski občinski sekretariat za notranje zadeve, da bi mu izdali pisno dovoljenje za njegovo versko delovanje oziroma za možnost »hodočašča« (romanj), a mu niso dali kakega uradnega dokumenta, pač pa le ustno dovoljenje. Pa se je začelo in še traja V teh dobrih petih letih Andrija ni obogatel, saj še vedno živi v svoji kočici, pač pa sem odkril, da ima mikrofon, ojačevalec in dva zvočnika Ta na dan, ko verno ljudstvo pričakuje Marijin prihod, postavi zunaj hiše, da lahko tako v molitvi rožnega venca (le-tega »vodi« neka sovaščanka) sodelujejo še tisti, ki ne morejo v hišo. Verjetno pa bo poleti molitev spet pred kapelico, kajti vojna nevarnost na Hrvaškem je v glavnem mimo pa še več prostora je tam naokoli Večja pa bo tudi kapelica sama, saj so že začeli z gradbenimi deli za širitev Na novinarjevo vprašanje, kako gleda na prikazovanje domači župnik, je Andrija povedal, da mu je rekel, da mu delovanja ne more uradno ne odobriti ne prepovedati K temu je treba dodati, da katoliška Cerkev (Vatikan) leta in leta ni priznala prikazovanj v Lurdu in Fatimi, končno pa jih je sprejela. Tudi še niso potrjena prikazovanja v Medjugorju, čeprav trajajo že 15 let, zato bi bilo naivno pričakovati, da bi v krajšem času potrdili, da gre v Šandorovcu za nadnaravni pojav. Videc odločno zavrača namigovanja nevernikov, češ da se le pretvarja in da ne vidi ničesar od tega, kar pripoveduje. »Mar bi 5 let lagaP Kakšno korist bi imel od tega?« je odločen videc. • Množica spovednic za grešnike Andrija redno hodi k maši in enkrat mesečno k spovedi. Ta pa je VAŠIM ibožSoK®; au£«rd KAPELICU SVETOG F i jnotrrtj —SL V Šandorovcu so se odločili za gradnjo večje kapele sv. Florijana. Ali je to naključje ali pa zaradi Andrijlnih videvanj? Premalo časa sem imel, da bi o tem poizvedoval. Sicer pa krajevne oblasti "romarjev- ne ovirajo, veseli pa so jih tudi v bližnji gostilni. očitno potrebna vsakomur, saj ob nekem prikazovanju ni videl le Marije in njenega sina, ampak tudi veliko spovednic, ki so kar vabile k izpovedovanju grehov. Ko se mu je Marija prikazala predzadnjič, jo je videval v različnih velikostih: naravni in v velikosti njenih kipov. Ponavadi jo vidi kakih 5 minut. To, da se mu bo vsak čas prikazala, zazna po prihajajočem vonju timijana in sveč. Marija ima svetlo belo ogrinjalo in na glavi krono, njen glas je mil, šepetajoč Z njo je ponavadi tudi Jezus Kristus, ki pa ne govori ničesar. V pogovoru z Andrijo (le-temu se zatika) nisem uspel razvozlati, ali je Invalidsko upokojenemu gradbenemu delavcu 51-letnemu Andriji Zlatareku iz Sandorovca pri Čakovcu se že šesto leto prikazuje blažena devica Marija. Kakšna so njena sporočila? v svoji zamaknjenosti nekega dne videl nebeški raj ali pa je o njem le sanjal. V nebesih so bili: Jezus, Marija, svetniki in navadni ljudje in vsak od njih je nekaj delal ali pa se zabaval. Od njemu znanih ljudi, ki so že umrli, ni mogel prepoznati nobenega, pač pa je dodal, da je bila narava, ki jo je videl, izredno lepa. Take so bile tudi hiše, ki pa so svojo obliko spreminjale Bo Sandorovec postal Medjugoije? Najbrž nikoli ne bo zasenčil tega romarskega kraja. Tam se Marija Takole je Andrija odhajal (ko še ni bilo vojnih nevarnosti) h kapelici, kjer se mu je ob napovedanih dneh prikazala Marija. Zadnjih nekaj let se na njen prihod pripravlja kar v lastni hišici. prikazuje mladim ljudem, tam so •fratri- (frančiškani), ki jim je veliko do tega, da pride čimveč romarjev. Med temi sem bil pred leti tudi podpisani In (verjeli ali ne) tam vsenakoli vlada neko nebeško razpoloženje: človek se počuti kot bi lebdel Ob obisku v Šandorovcu takega občutka nisem imel, s čimer pa seveda ne želim zanikati tega, kar se dogaja Andriji Zlatareku. Proti koncu marca bo spet sprejel Marijino sporočilo in potem spet vsak naslednji mesec Čemu bi lagal? Božja pota so skrivnostna pota Posebej za PEN: ŠTEFAN SOBOČAN svita se že sicer, na zarobku leži nekaj temnega, verjetno merjasec, in če !e bolj pogleda, razbere potacano krompirišče in razbežale sledi. L' glavi se ji je seveda hudo napletalo, morala se je zamotiti, drugače bi štrbunknila v praprot, stiskala je puško, jo gladila in ogovarjala z Vaclav, v glavi pa je nastajala postava raščenega Čeha, kije kar zrasel iz jutranje bleščobe, dvigni! roke v krošnjo in jo kot punčkico spustil na tla. - Takole, vaclavček moj, zdaj pa jih bova zbudila, je zamrmrala puški in potegnila oba petelina hkrati. Vrglo jo je nazaj, da se je komaj ujela za vejo, pa vendar je imela še toliko prostora, da je znova napolnila. Tudi tokrat je potegnila oba petelina hkrati, a je bila pripravljena, pogladita je vadavčka po kopitu, češ, drnjohe ene, zbudite se že vendar, vam že dam vetra, prikažite se izpod kombinež svojih zamaščenih babur, lovska čast in dolžnost vendar veleva, da je treba rešiti tovariša tudi iz krokodiijevega žrela, četudi mora z golimi rokami ponj. . . . In res. Marjutka se je že dodobra napokala, ko je izza grmovja prikuka! revirski z dvojico pomočnikov. - Moj bog, Marjutka. je zarohnelo od spodaj, kakšna kanonada pa je to? - Buta vadasz, norec lovec, je začivkal debeloglavec. - Najboljša je bila. Kariek, tipa njej buta... gaje ošini! revirski. Marjutka pa nič. Kot da jih ne bi slišala, si je dajala duška s streljanjem. -Marjutka! je zavpil revirski. Ne nori vendar, saj nismo gluhi. - Zrak cilja, mu je prišepnil! drugi. - Maljutka,je potegnildebeloglavec, Maljutka, ti noro bilo, nem več streljalmi... Revirski ga je le pomilovalno pogledal, češ, za skupaj sta, oba sta že trhla v glavi kot tale preža, ki visi kot kurnik. - Marjutka, pote prihajamo, nehaj vendar! je pritegnil drugi. - Saj vendar nismo vadasz mokus, nismo lovec veverica, je robil debeloglavec. - Kakorkoli, dovolj visoko je, naša dolžnost pa nam veleva, da j se pokažemo kot moški! je pridihni! revirski in se posta vil k deblu. Marjutka pa nič: zabubila se je vanje kot v prikazni, ki jih še ni » nikoli videla, od smeha se je držala za trebuh, kajti onim trem ni | in ni uspevalo posta viti ciganske lestve, plezali so drug po drugem, debeloglavec, ki se je bi) razkoračil na tleh, ni in ni držal ravnotežja, revirski pa je s škornjem, še preden se je povzpel na ramena J drugega, le-tega surovo oplazil po nosu, da je zamižal in se zgrbil Ciganska les te v se je prevrnila tudi po petem poskusu, pobirali so l se kot hruške, revirskega je začelo dajati v kolenih, debeloglavec r je sopihal kot medved. Marjutka pa je visela med rogovilami kot ;. nezemeljski sadež, ki bo zdaj zdaj štrbunknil nanje. In res: še preden so se znova postavili za lestev, je zabobnelo na tla. - Ištenek, je zardel debeloglavko. vadasz torpe. lovska palček - Ničjeni, za prgišče je ni. se je za vrtelo revirskemu, to ni naša | Marjutka, to je gozdna vila, mojbog. samo poglejta si to kožo, ta i venček iz mahovine, ta studenček oči... - Puška pa je gori, je pomigni! debeloglavko. - Vrag pa puška, je zaklel revirski, kako le bomo pojasnili našim, da se je spremenila vwaldzwegla... - V kaj, revirski? je zabulil debeloglavec. - Via bosco lata, norec, ga je prehitel drugi. - Si slišal, debelinko? je povzdignil revirski. V vas bo treba .. g povedal jim boš vse po vrsti, da je zdaj naša Marjutka bosco ali I foresta lata, gozdna vila, da si naj kar prste obližejo zanjo... Brez besed se je pobral. Spotika! se je ob korenine in štrclje. f mižal da ga ne bi oslepilo šibovje, in ko se je na jasi, kakšen t streljaj od razritega krompirišča prekobalil čez ščetinasto krvavo ( kopo, sije zabil v glavo, da bo to zgodbo povedal prvemu slikarju, i ki bo naslikal z živimi barvamii na pročelje lovskega doma gozdno vilo z razgaljenimi prsmi, ki morajo že na daleč spominjati na Marjutkine, po katerih mu še vedno drhtijo dlani. februar 96 polkaregerep VESTNIK 52 EUROSONG ‘ Sendy na dieti Regini, nekoč v Soboti bolj znani kot ženski del dua Pupa in Rudi, je bila tista sobota, ko je bil slovenski izbor za Eurosong ’96, verjetno res dan najlepših sanj. Zmagati v razmeroma močni konkurenci uveljavljenih slovenskih pevcev, verjetno res niso mačje solze ... Verjetno si upala, da boš zmagala, zakaj bi sicer sodelovala na izboru? Ne, šla sem enostavno zato, ker je že samo sodelovanje na taki prireditvi reklama. Nikoli se nisem gibala v krogih, ki bi lahko imeli vpliv na končni rezultat. Katera pesem je bila najlepša? Definitivno moja. To je dokazal izbor radijskih postaj. 10. februar . Človek se ob tem takoj vpraša, ali bo hujšala Še v kosti, vendar dieta ni zaradi odvečnih kilogramov, temveč zaradi zdravstvenih težav. Slava namreč zahteva celega človeka in Sendy se je na tem področju stoodstotno angažirala. Bilo je preveč naporov in premalo urejene prehrane, tako da ji je resno začel nagajati želodec. Sedaj ima strogo dieto, katere se resno drži. Vendar pa jo tudi te zadeve ne morejo ustaviti. V pripravi ima spet nov projekt, ki ga bo vodil kdo drug kot Daniel. Sendy se namreč z njim najbolje počuti. Da ne bo pomote, ta hip je Sendy samska, čeprav jo lahko videvamo s postavnim fantom. Zatrjuje, da je to izključno samo njen plesalec. Končno pesem res ni slaba. Bi v njej kaj spremenila? Ne! Poskušala sem jo čimbolje zapeti. In tako, kot sem jo zapela, je dobra. Sicer jo bomo še enkrat snemali v najinem studiu in kot pravi Aleks, bomo verjetno dodali kakšen inštrument. Pri tem bo sodeloval tudi gospod Privšek. Menda bi dodali violine in rogove. In zdaj si torej trenutno najuspešnejša slovenska pevka zabavne glasbe? Točno! O tem sploh nisem razmišljala. 20. marec je pomemben datum. Takrat bo v Ženevi glavna selekcija za Eurosong '96. Od 43 držav jih bo v Oslu lahko sodelovalo le 22. Tudi o tem nočem razmišljati. Hranim energijo, da bi naredila res super posnetek. Aleks je že naročil nov sintetizator. Sicer pa, svojih pet minut sreče na odru sem že doživela. Če bi se kaj takega ponovilo še v Ženevi, bi bila to pravljica. Kako je bilo pred nastopom? Po generalki so se novinarji drenjali okrog Irene Vrčkovnik in Marte Zore, slikali designovce, Vilija Resnika, vsi so se pa delali hladnokrvne. Mene, kot da me niso opazili in odšla sem gor v restavracijo na kosilo in vse v miru pojedla. In potem so napovedali: Zmagala je itd. To je vse tako hitro potekalo, da sem bila povsem zmedena. Sploh ne vem, kdo mi je prvi čestital. Mislim, da mož. Tudi vsi sodelujoči so mi stisnili roko, čeprav mislim, da z bolj težkim srcem. Hotela sem poklicati mamo v Soboto, pa mi ni uspelo. No, potem so začele prihajati čestitke. Tudi soboški župan mi je čestital, Mura, iz Laškega so mi poslali zaboj piva, sorodniki . V nedeljo sem prejela kup telegramov. Pismonoša je bil čisto »fertig«. Načrti? 12 let se ukvarjam s petjem. Nikoli nisem bila na vrhu, sem pa vedno delala pošteno. Ko je bila Tajci na vrhuncu slave, sem jo gledala na neki vaški veselici. Rekla sem, da česa takega ne bom počela. Pela pa še bom, upam, Jožkec Penov Helena Blagne je vložila tožbo zoper dva tabloida in zahteva 20 milijonov tolarjev odškodnine zaradi žalitev in posega v njeno zasebno življenje. Mitja Zaman je njen princ iz sanj, s katerim Helena že živi skupaj. Tako je Helena postala prava gospodinja, z Mitjo pa že načrtujeta skupnega otroka. In afera? Helene pravzaprav ne razburja preveč, ker je do ušes zaljubljena. Res da je njen izvoljenec poročen, oče treh otrok, in da ravno pričakuje še četrtega, vendar ali se je namesto očitkov in obsojanja Helene le kdo vprašal, kdo od njiju je pravzaprav poročen in ima otroke in kdo od njiju je prvi koga povabil na večeijo. Je vsega tega res kriva samo Helena? Kaseta z naslovom Teleradio, na kateri prepevajo znani radijski in tv-voditelji, je že naprodaj. Promocija bo v Kopru in Ljubljani, vodila pa jo Nori dan Majde Arh Ni bil le 10. februar, ko je z Regino lahko slavila zmago na Evrosongu, pač pa je to tudi naslov njene nove kasete in plošče, ki se bo sedaj prodajala še veliko bolj kot prej. Za vse njene oboževalce je treba povedati, da boste na tej kaseti našli tudi nekaj starih pesmi, predvsem pa je na njej tudi lanskoletna zmagovalna pesem festivala Melodij morja in sonca Oprosti mi. Poleg tega, da je Majda odlična vokalistka, pa ji vsa pohvala pripada tudi kot avtorici, saj so vse skladbe, razen ene, nastale pod njenim peresom. Največ pomoči je prispeval kitarist skupine Šank rock Bor Zuljan, ki je bil tudi producent. Dobro sta se ujela, vendar izključno poslovno, saj je Majda srečno poročena in mamica bo Saša Einsiedler, ki bo kmalu postala že drugič mama. Razpisan je natečaj za festival Melodij morja in sonca, za katerega pa še ne vedo, kje pravzaprav bo. Rok za oddajo pesmi je 15. april, pogoji pa običajni, razen novosti, da je treba poleg posnetka in dveh kopij besedila nakazati še 9.000 tolarjev, da bodo pesem sploh poslušali. Malenkost, kajne? Miki Vlahovič, član skupine Viktori, se je zaročil. Izvoljenka je njegova dolgoletna prijateljica Petra, s katero bo stopil pred matičarja 29. junija na Bledu. Lahko jim pišete na naslov: REGINA fan club, p. p. 10, 61000 Ljubljana Fan club Helene Blagne, Aleš Marinček, Rudija Papeža 1, 64000 Kranj GAAD BAND, Ul. Dušana Kvedra 6a, 63230 Šentjur pri Celju D. J. Herby osvaja Slovenijo Boštjan Troha je ime Mišku oziroma D. J. Herbyju. Do sedaj smo ga poznali le kot dee jaya v ljubljanskih klubih Palma in Eldorado, na domžalskem Radiu Hit ter seveda kot voditelja večerov Ruby Tuesday. Sedaj pa se je odločil postati še pevec in tako je posnel že svojo prvo pesem z naslovom Miško, ki je postala po vseh diskoklubih takojšen hit. Seveda pripravlja tudi videospot in z zanimanjem pričakujemo, kako bo D. J. Her-by pokazal to, kar poje v pesmi:........vsi se me bojijo, dekleta se potijo, ker sem Miško! Smrdim kot stara riba, se voda me izogiba, ker sem Miško!« No, pa naj bo Miško. prisrčne triletne hčerkice Kirn. Mala Kirn že pridno prepeva Majdine pesmi in najbolj pri srcu ji je prav Oprosti mi. Najbrž bo tudi Kirn odkorakala V glasbene vode, ko bo postala velika, saj je tudi njen ati glasbenik. Majda in njen mož ne nastopata skupaj, a vseeno ju je glasba združila. Spoznala sta se v Umagu, ko sta tam igrala. Vsak v svojem hotelu, a usoda ju je le pripeljala skupaj. Majdini načrti so predvsem promocija plošče, potem pa si želi čim prej naraščaj, kajti Kirn si želi sestrico z imenom Pia. |9 £ lligmatika februar 96 f I VESTNIK 53 v / 1 AVTO« I | HAJDINJAK I»ODU ČEBULNICA VliAVTB tU AKTU NAME1EH. tMWZA GJtAi»*O CBHE «AVW0 uvtn OANfi BGMA1D (KRATi&J Z VEZA POUTTČMH ■TRAME TW<ŽD ELt* RADicujrr IZOTOP TOKIA; TO ume NAJUOV POU1KB STAR rtov AN I 1 * _ ' IBM ♦ J J 1 OB 1 ružhsif [ • K9ALBC (JAptroii | TAČMC) 1^3 urno v purani ras IT L ■ . I nKMW | hsttu UTHJBiftOT VTAMITA v DO-UVU «A*V6KGŽB amatb« MCA 1A1KŽ. mj® K* * daj ret <*Am LUTNOfT HVIBUA TTAJORRA BmČHBOA ca onksiiA P®BD«TAV CBlUNUKl NOk ivm 1MB jiza nrrvMC IcOanazAF 0K<» FINKO FraTAKL»čl IM® * WA1D4A TZMdLI^U. lAŽHAVHff ran MRAUt oreucA KRAT MU ■ iBrtAlAB nntAifc fTDSHAMA JAFOMU »IBATBir d®. rt* MUTO V K*.KRAV. VRSTA TKaMINR PBM ocemovB KDUM PMTADtCA vvnuu TBČiaOZl baAko □KAVO »ATT n-iEVANA MK)TCM ■L SUKAJO PRAVO IMH JOŽH . “ .. ZATFAVA. RAM« O«v V «TX>Ct rz iTAlBil <™»»V kAVZMOV TOVARNA VCKJV JADBA1MI mt ocntiA MOCC. —umu. ANTON VCIMK IVO FRANCIH* VCCMk ŽIVAL (im AvntnnrA ■AAJČaAKA WJU3TK UM nrroK mm KW GRŽKABOO MB7 MKKJ HWV*tiT ODZIVANn mtiim VBZMIK ' tBAVM tmv« vomovc?. NKMMT wwr ■DUAHOV RAZ KAS tKKOCK MHUHJt PROTI T1MCM VBLKJ D« Kmvr FOTkRMa MBA ME1AN ČaNAI nSFADHK OKHTOV IOBAl ramaružič KOMAD ADkNAUM ion* ZUNAJ wvwnNA (■•MCA CMJUFnuB KUiM D«±AVA¥ IHV AMBUEI ZREUTMA RAMA MAJSROft HRVK1AD (MAOCra nsoa »AdUN ZKZA run OTOK V EVAJtMtfU ČAJTOVA urama Avmm BOKB! KLUB MKD4AM) PBXA43ZT MEKTOOk VOljfk. RUKI A LAMAH nriAi {POKAM.) fTATUA. ANTCtf KOftOtK vatmmlav ČUTA It r»A!A ZAČ wn« CAMMAD umov 1BVMMI TTALDT thZa »ZBAlAŽll j ADAM KHOMt AVt OZNAJU KUTINE m* makna *C*A namerno ™čxvakje NaRaVB Spirala, po kateri se razvrščajo karte, ki označujejo poglavja ali postaje našega branja, je natančna in neizprosna. Vsake toliko časa se znova približamo območju, ki smo ga v kartah že videli, in nedvoumno ugotovimo, da so bila naša videnja zanesljiva in točna. Tako je žal tudi tokrat. Bukovnica, ki je bila v preteklosti prizorišče enega od naših polaganj, se je tokrat znašla v središču pozornosti natanko v kontekstu, ki smo ga bili napovedali. Povsem razločno lahko že tudi razbiramo, kaj se je pravzaprav pripravljalo, ko smo s slutnjo napovedovali, da se /krajem ob Muri napovedujejo posebni časi. Toda pojdimo po vrsti in se spomnimo, kaj smo takrat zapisali. »Prekmurje je iz tega duhovnega gnezda videti predvsem kot zmešnjava drobcenih, zavajajočih in nepomembnih Papilot £ Lemur polaga karte samo za egoističnih interesov. (...) Očitno se torej dogaja, da tu in zdaj preprosto ni tistih sil, ki bi zmogle videti celoto in delovati v njenem interesu. Vedno več je na tem relativno majhnem prostoru neprehodnih žil, ki še se mašijo. Posamezne skupnosti, združene v občine, delujejo druga mimo druge ali se nemalokrat oplajajo celo v nezdravem nasprotovanju. Ob spraševanju o posledicah tega vseobsegajočega procesa pa stoji I. veliki arkan, »potujoči pevec ali bard« - nadvse ambivalentna in negotova karta. V razmerju z doslej zabeleženim jo žal vidimo kot napovednika slepomišenja in laži.« VIDENJA IZ PRETEKLOSTI SE URESNIČUJEJO O ČEM JE SPOROČAL POTUJOČI PEVEC? Te dni smo vsekakor priča številnim prerekanjem ° železnici, avtocesti in daljnovodu ter ob tem šf o Unogih drugih, doslej prikritih bivanjskih vprašanjih. Proces je mučen, poln nestrpnosti, negotovosti, slepomišenja, sprenevedanja, laži, omahovanja -skratka vsega tistega, zaradi česar so se nam zdele karte med nekaterimi polaganji v preteklosti čudne *n smo jim včasih komaj še verjeli. Tokrat se k temu nizu pomenljivo dodaja Vil. veliki arkan ali voz v nadvse razločni, a nepričakovani povezavi z dvema očitno bistvenima kartama. To sta kupa in sedem Palic. Ob dodatnih polaganjih nam bosta tokrat morda pomagali še natančneje razbrati, o čem je takrat Pravzaprav sporočal potujoči pevec. PREMAGOVANJE Lastne razdvojenosti Sedmi arkan ali voz v astrologiji vsekakor najbolj Pen Pen Je. kratko rečeno. Vestnikov* mesečna priloga in im* tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen le bil, da bi, v skladu 2 imenom In asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo] In penetrantnei (prodi ralecj ter bil poln fotografij, kakor se 2* tabloid spodobi Izdaja ga Podjetje 2* informiranje, katerega direktorica je Irma Benko, odgovorni urednik matičnega časopisa je Janko Volek. uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper {Abraham) in Štefan Smej. Oblikuje ga En dre Gonter, za fotografije skrbita Natala Johnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emrl. Računalniško ga oblikuje Robert J Kovač, Za Pen ni posebne naročnine! ustreza VII. horoskopski hiši, torej hiši družbenega življenja. Premagovanje ambivalence, ki jo napoveduje, se torej v tem primeru zagotovo nanaša na že prej povedano in je o tem škoda izgubljati besed. Položen je v razmerja, ki vsiljujejo Wirthovo razlago, torej klic simbola po razsvetlitvi. Kar mu pritiče po Francoisu, je pa nedvomno predvsem odgovornost. Kljub tem imperativom bo v odločilnih trenutkih lahko pomembno le naslednje: 1. ali v povezavi s prvo kupo ljubezen in navezanost na dom, 2. ali v povezavi s sedmimi palicami ponos. Obe karti torej napovedujeta boj predvsem v območjih lastne razdvojenosti. SEDEM KLJUČEV Povsem v skladu s prejšnjimi polaganji, ki smo jih tokrat že citirali, je več kot očitno, da je prikazovanje nevarnosti kot nečesa, kar prihaja v kraje ob Muri od zunaj, pravzaprav nenatančnost in morda res celo nehoteno zakrivanje pravih vzrokov za nastali položaj. Vseh sedem ključev, ki odpirajo sedem vrat, je v tukajšnih rokah. Naloga, ki čaka kraljeviča, je enaka zidarjevi, ki mora zgraditi trdnjavo s sedmimi stolpi. februar 96 ---------Pe" VESTNIK 54 Italijanska mega zvezda Brad Pitt Kiesbauer stilizirane kostumčke di SUEČAVC OIUEUC SO & HA£S? IZA T.RA njego vloga. oboževalcev pevec pravi, Slovita moderatorka vsakodnevnega »talk-$howa« na PRO 7 ima rada pisano oddajo in tudi svoja oblačila. Pravi, da Kljub neonacističnemu i, s katerim so jo hoteli lani. ni tip za zajnerjev Valentino (Moon-light & Valentino). In so pozornost raje preusmerjali na kulturo, šport, vendar je želodec velik, oči pa še večje. Kritiki so si ogledali njegovo igro v ljubezenski romantični drami Mesečina veliko olajšanje vseh njegovih oboževalk iFt Pravijc da je tako dober, da to ne pismu bombi V prihajajoči sezoni boste drage bralke (in bralci) najbolj modni, če se boste obdali v belino. Belo bo poudarilo vaše obline in očaralo vaše oboževalce. Toda, pazite, bela barva vas ne bo naredila vitkejše ... Za PEN ekskluzivno iz Berlina Ljubo Kralj aMAjjad romAbi 50 w! Rt hovsi IM-UMbUl -2IHI MAH ie EmlAg, 5CM?w ^acjo FRi^oJ HArueiTEnpNi Soj«? ObriE-3Au v ForriAb tcvaUi^emra Aa sFFerttjnMLKA ttAnjEAMTlZE' I ■to&eo, lepo oBuEua^iioaeo .MOSINo" KADAČ POŽAB|NO(I> _ _ WSIttO ! Dobitnik zlatega globusa za m moško epizodo v filmu | Tiveive Monkeps Najbolj seksi moškega zvezdnika Brada Pitta nagovarjajo, pregovarjajo, prosijo ..., da bi sprejel glavno vlogo v novem filmu produkcijske hiše Columbia. Menda bo naslov filma Devil"s Own. Film naj bi bil akcijska drama o posinovljencu ameriškega policista irskega rodu, ki je obdržal tesne vezi z IRO. Režiral bo - ne boste verjeli: Milče Mančevski, I makedonski režiser več kot | odličnega filma Pred dež- | jem, ki mu je letos neupra- I vičeno ušel oskar za tuji film, j če ne že izriniti s TV-zaslonov, pa vsaj prestrašiti, še naprej pogumno vodi oddajo, vabi vanjo vse od kozmetičnih kirurgov in njihovih nesrečnih ali srečnih K- pacientov, modne oblikovalce (z imeni in V breznjih), transvestite se pogovarja o * spolnosti itd. itd. Njena zaščitna znamka je torej: vpadljivo, toda ne predrago. Z oblačili, ki jih nosi, se tu in tam povalja tudi po studijskih tleh..., pssst, za Playboy pa jih je že tudi slekla. PA bo korala jauo au ha hitro titL SVOJ A TARI LObRt fALEM >*AtsmAWiP FASrtU-o/V FTObNeH bObATim, «CT ?£ 3ll?A , RIJTA AU SAL , ho fraja osu&etrcv! -SuEtLA PARVA siHSOuaiRA- ČISTOST-SfOHwfA MAS MA CHETJE , NEboj-ŽMOST IM ZREpCdr SJETL06A T& VIR. iiVLIEMTA- ( ŽAro VSAI4A METLA-' &AČVA- V ČLOIZE.1LU Sl VAH-- Post |n E OW BILO Bi SoM®Uo„ me noslo somca bi eA^een VESTNIK 55 P®" februar 96 R^TpenMURSKE 7 ^2 1996 AMBASADE XI z. Z, 1770, PENREUTER: Čeprav je mesec februar znova zaznamoval in hkrati potrdil že obrabljeno oznako Slovencev kot naroda brezmejne predanosti kulturi in njenim sadovom ter našo fatalno vpetost v L i. prešernovsko strukturo, kar nam je omogočilo dokončno zasesti ta božji vrt pod Alpami, bomo tokrat vseeno znova spregovorili o drugačnih obrazih. Namen imamo, priklicati si v zavest podobo neke drugačne kulture, tiste zimzelene kulture, ki ima nesporen domicil v naših ravnicah, logih in gajih. Od tam zdaj prihajajo ubrani glasovi, Še sveži, polni neizpranega blata in prvinskih sil. Ne, ne bomo meditirali o žabah in umetnosti petja v polnočne lune, gre nam za veliko bolj prefinjeno veščino, politiko. S tem poskušamo nekako zaokrožiti naše potepanje po srebrnih hodnikih zakonov in končno dokazati našo zrelost tudi za umetnost drsanja in drsenja proti samostojni in neodvisni penkrajini ... Zelenost, snažnost, polnost okusa, razpoznavnost vinske rožice so temeljni in zaščitni znak prebujajoče se zavesti, ki počasi stopa proti točilnim pultom Ambasade. Vse to govoričenje o evropskem modrem nebu, kjer tudi ob belem dnevu sijejo zvezde blaginje, kljub občasnim kislim padavinam in nepriljubljenim ciklonskim frontam z Vzhoda, se kaj hitro razkadi ob pogledu na naše zelene gričke, zrele pašnike in donosne farme, ki znajo nepovabljenega in skeptičnega ekofrika takoj prepričati o svoji Izjemnosti, s smradom seveda, bolje z zadahom po veliki kupčiji. Do teh valilnic novih delovnih mest in pretegnjenih želodcev bodo v prihodnje vodile le še sodobne evroceste, z višav katerih in zaobljenih viaduktov, ki se bodo vili nad nedotaknjeno močvaro, bo mogoče končno spoznati to večno penmursko fantazmo, melanholijo, V siju pesnikove avre kot zadnjega izgubljenega glasu v jelševem gozdu se bodo tja gor do bele ceste bleščali napisi A^ncole in skozi Micropenova okna bo vel oddaljeni veter ruskih step. Hm. No, bratje, zdaj dvignimo spet kupice, da nam neonske zvezde kmalu belo Cesto prineso, in naj okna škodoželjnih plavolask se kmalu spet zapro. Vilmoš Panonksi, Kalman Penovski * Od 29, februarja do 28. marca OVEN (21. III. - 20. IV.) ^TaŠemu znaku se približuje Venera. Je lahko še kakšno boljše znamenje za ljubezen? Toda razum rahlo pustite.ob strani in se predajte čustvom! Če to storite v mesecu, ki je pred vami, nimate ničesar izgubiti. Pazite na zdravje! V službi ali v šoli naredite samo najnujnejše. O sporočilu dobro razmislite, še bolje bo, če se s kom posvetujete. BIK (21. IV.-21. V.) tk je spomladanski znak. Simbolizira prebujanje narave, zato je čas, ki je pred vami, absolutno vaš. Prebujena energija vam bo omogočila, da boste zamišljene načrte tudi izpeljali. V drugi polovici meseca se bodo zadeve umirile. Ko bo šlo za denar, imejte oblečeno nekaj rumenega. Pustite, da bodo tudi drugi zadovoljni. •VOJČKA (22. V.-21. VI.) nergije vam ne bo manjkalo. Vprašanje je le, če jo boste pravilno izkoristili. V življenje vnesite malo več reda in hodite raneje spat Znali boste dobro svetovati. V ljubezni se kažejo dobre možnosti, vendar ne bodite nepremišljeni, ker se lahko opečete. Izlet ali poslovno potovanje. Eno ali drugo bo koristno. RAK ^lartner vas ne bo razumel. pojdite v akcijo. Morda bo dovolj odkrit pogovor. Pri delu večjih sprememb ne pričakujte, pazite le, da si obveznosti pravilno razporedite. Ukvarjajte se s stvarmi, ki vas zanimajo. To vam poveča koncentracijo in samozavest. Okolici dajte vedeti, da ji zaupate. Tibor in njegova tiskovna konferenca MUKE PO MARIJI V naših krajih volilci ne marajo spletkarjev, nasilnežev in zdraharjev, kar poslanki Mariji Požonec povečuje možnosti za ponovni uspeh na volitvah Madžarska narodnostna poslanka Marija Požonec je zelo očitno v napoto mnogim. Po svojih zelo številnih nasto- Ko Dobrovnik, Hodoš in Prosenjakovci niso dobili lastne občine, Kobilje, Crenšovci, Odranci pa so jo, je povzdignila glas v državnem zboru. Doma paje javno povedala, da so nekateri pomurski poslanci, zlasti Korošec, Šiftar in Džuban ter Pucko, najbolj zaslužni za take odločitve parlamenta, ki so v nasprotju z na referendumu izraženo voljo ljudi. In si je nakopala zamero tudi pri naštetih poslanskih kolegih. Potem so ji obrnili hrbet v narodnostnih funkcionarskih krogih v Lendavi, ko je niso več izvolili za predsednico Pomurske madžarske narodnostne skupnosti. Kljub razočaranju ni odnehala z vztrajnim postavljanjem vprašanj na sejah državnega zbora, na njegovih odborih, potovala je tudi na vsak sestanek, kamor so jo bili povabili v domačih krajih, in prisuhnila pobudam »volilne baze«. Ni pa prišla na »tiskovno konferenco« Tiborja Voroša iz Središča, saj je bilo že iz vabila razvidno, da jo narodnostni svetnik v občini Moravske Toplice sklicuje, da bi uprizoril javni napad na poslanko Marijo Požonec osebno. Čeprav o nevsakdanjem linču skorajda ni vredno izgubljati besed, pa se poznavalci ne morejo znebiti občutka, da so v Prosenjakovcih tiskovno konferenco, na kateri so razložili, da Požončeva zapostavlja goričke Madžare, favorizira pa lendavske, spodbuditi prav nekateri narodnostni funkcionarji in tisti, ki bi to radi postali, ki so sicer ravno iz Lendave in ki načrtujejo naskok na mesto narodnostnega poslanca na bližnjih volitvah, a jim je poslanka Marija še vedno prenevaren nasprotnik. Dobro obveščeni vedo povedati, da pobudnika »tiskovne konference* v Prosenjakovce ni bilo. Verjetno je imel opravka z bolno živino ali pa je kateri od njegovih naslednikov doživljal krivice, ker v gostilni ni plačal računov in podobno. Za te vrste politike je sploh značilno, da se le redko pokažejo in podpišejo z imenom in priimkom. Za umazane posle raje nagovarjajo druge, sami pa so pripravljeni zgolj pobirati smetano takega početja. Učinek takega njihovega naklepa pa bo. Če se kaj spoznam na politiko, ravno nasproten pričakovanjem, da se bo anju Mariška zdaj prestrašila in skrila v mišjo luknjo. Po tako močni reklami, ki so ji jo pripravili Voroš in njegovi prišepetovalci iz Lendave, bo Marija Požonec toliko lažje zmagala tudi na naslednjih volitvah, ker volilci v teh naših krajih spletkarjev, nasilnežev in zdraharjev ne marajo preveč in jih tudi volili ne bodo. Več kot pol leta do volitev pa je dovolj časa, da jih bodo volilci imeli pih v parlamentu je šla močno na živce predstavnikom vlade. Vztrajno jih je opozarjala na nevzdržne gospodarske razmere, katastrofalne ceste, zdravstveno varstvo, položaj kmetijstva, otroškega varstva in še česa tako na narodnostno mešanem območju kot tudi, bog pomagaj, drugod po pokrajini, iz katere izhaja. Potem je šla močno na živce delu Slovencev, bolj nacionalistično usmerjenih, v lendavski občini, ker se je zavzemala za dosledno uresničevanje dvojezičnosti tam, kjer je predpisana. V osebnih dokumentih, v poslovanju v občinskih organih, na sodišču, v zdravstvenem domu, drugih službah, ki prihajajo v stik z občani. priložnost razgaliti vse do spodnjih hlač! MARJAN DORA HOKOSKOP£W Pripravlja: Agencija Hogod z LEV (23. VII. - 22. VIII.) livčni boste, zmaga pa bo vseeno vaša. Napravite si urnik. Rojeni v prvi dekadi pričakujte veliko ljubezen. Če vas kaj muči, se izpovejte. Obisk ne bo dolgočasen in brez razloga kot bo sprva kazalo. Pustite, da tudi drugi naredijo kaj po svoje. Življenje prilagodite trenutnemu finančnemu stanju. DEVICA (23. VIII. - 22. IX.) nujno, da bo imel dober začetek tudi takšen konec. Kakšnih velikih dogodkov ne pričakujte, boste pa prijetno presenečeni ob neki malenkosti. Vztrajnost in vloženo znanje vam bo izboljšalo trenutni položaj. Družite se z biki, ki bodo imeli marca z vašimi muhami največ potrpljenja. Manj obremenitev, TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) M^volj dolgo ste čakali, zdaj morate povedati, čeprav ne bo prijetno. Nekdo se bo potegoval za vašo naklonjenost. Sami se morate odločiti, ali si jo zasluži. V drugi polovici meseca zanimivo srečanje, ki pa ne bo imelo dolgotrajnih posledic. Potrebno bo na pot! Tisto izpeljite v petek. (22. VI. - 22. VII.) To sprejmite kot dejstvo in SKORP1ON (23. X. - 21. XI.) aljubljeni škorpijoni bodo zadeli v polno, vendar naj v drugi polovici pazijo, da ne bodo pretiravali. Starejša oziroma zrela oseba nima slabih namenov. Ugoden čas tudi za potovanje ali druženje z novimi ljudmi. Ob koncu tedna možnost, da se pokažejo nepredvidljive težave. Pazite, kako se boste obnašali v neki družbi, ker lahko vse pokvarite. STRELEC (22.XI. -21. XII.) lede srčnih zadev bodite previdni, ker se lahko znajdete v čudnih kombinacijah. Ob četrtkih si lahko privoščite malo več kot ponavadi. V službi ali v šoli boste marsikoga prijetno presenetili. Po 18. v mesecu ne priznajte poraza. V tem času bodo možni tudi manjši psihični problemi. V marcu po možnosti ne trgajte cvetja.______ KOZOROG (22. XII. - 20.1.) o 10. marcu boste dobili moč in odločnost, kakršne že dolgo niste občutili. Ob polni luni nekoliko slabše zdravje. Ugotovili boste, da zadeve ni mogoče tako enostavno končati, kot ste jo začeli. Čudno sodelavčevo obnašanje vas mora zanimati. Poskušajte organizirati srečanje večje družbe - doma ali v gostilni. Nekaj bo prineslo. VODNAR (21.1. - 19. II.) e zanemarjate partnerja, potem je zdaj čas, da to popravite. Obrestovalo se bo. Kupite nekaj manjših daril. Čez čas se bo pokazalo, kdo jih bo dobil. Prihodnost boste videli, če se boste obrnili nazaj. Finančne probleme rešujte, ne da bi za to vedela okolica. Dvojna vloga. Kaj je z obutvijo? (20. II. - 20. III.) "ljubezen ni samo romantika! Skrajni čas je, da nekaj naredite. V neki zadevi boste imeli prav, vendar bo bolje, če boste popustili. Kritični dnevi ob ponedeljkih. S tem, kar imate, bodite zaenkrat zadovoljni. Dobra novica, ki pa sama po sebi še ne bo ničesar pomenila. Kaj je z obutvijo?! — zadnja p Ilova akcija »Vse, ki sem jih ustrelil, Veter s pridihom pomladi je zibal vrhove dreves. Snežne luže na mestnem tlaku je spreletaval drget. V zgodbo vstopajo njeni igralci. Začenja se lov na lovska srca. Edini kvalificirani lovski poganjač v pokrajini in človek (pravi potomec svojega ljudstva), ki je v svoji kleti pripravljal že vsemogočo perutnino in kosmatino, od šoj do veveric. Ime mu je Endre. V skupini je tokrat sodeloval prvič. Bojan, človek kavbojskega sonožja, s kolki, ki so narejeni za nošenje kolta. Pri preizpraševanju vesti je izjavil: »Nisem ti jaz tako nedolžen.« In nedolžen niti ni videti. Albert, največkrat preverjeni šofer in fotograf Vestnikove hiše, kominformovski zapornik na Madžarskem ter izvedenec za sodobno avdiotehniko daljno-azijske izdelave. Tudi on je v skupini prvič. Jaz, ki to pišem, nekdanji ravbšic in mladostni fračar, za katerega je kazalo, da je nepoboljšljiv: nekoč sem kot otrok s fračo sklatil divjo grlico in potem jokal, ko mi je mati rekla, kako si to mogel, v poznejših letih pa sem kljub temu, razgorel od črnolovske strasti, blodil v nočeh in streljal fazane. Dodo je manjkal. Bil je v prestolnici in sploh ni želel še enkrat srečati Alberta, ki se piše Abraham, kajti Abrahama je srečal pred dnevi. Nihče ni rad naenkrat star sto let. »Vse, ki sem jih ustrelil, sem ljubil!« • V kartonski škatli smo nosili velika srca. Medičarjeva peč se je počasi hladila. Endre pa je zelo ponosen na madžarski jezik. Kdo ne bi bil, če bi slišal Alberta, največkrat preverjenega Šoferja in fotografa! Albert in Endre imata skupno materinščino. Dan pa je bil lep. Poln dolgo pogrešanega sonca in človek bi si želel nad kom uporabiti vseh tistih sedemnajst ali koliko madžarskih izrazov za ljubezen. Bilo je na Valentinovo. Dan je bil torej sicer po svoje sladak, toda nabrekel ko voda za nasipom. Fotografa in voznika Penove trojke pa so tam pri Kalužnici, pred vhodom v Klementovo oštarijo zajebavali neki policaji! Pusti k vragu vseh sedemnajst madžarskih izrazov za ljubezen! Tudi če bi jih bilo sedeminsedemdeset! »Budos kurva anjam!« Oni bodo njemu govorili, kje se sme parkirati! Krucinal! Nekaj naslednjih minut med vožnjo po mestu so vsi avtomobili padali z neba, kajti Albert je videl vijoličasto. »Pa kaj, prej ga ni bilo, budos ...» Pravo ljubezensko odposlanstvo. Bili smo namreč poštarji med zaljubljenci. Med zaljubljenimi pticami, ki so mitološko ozadje Valentinovega, in lovci, ki gredo v svoji ljubezni do živali najdlje, od samega erosa v tanatos, od ljubezni v smrt. »In nisem vedel, smrt, da si najpopolnejša ljubezen«, ali kako že gre tista Gradnikova. Lectova srca, ki smo jih v imenu ptic in drugih živali nosili lovcem, je spekel mladi medičar in svečar Gregor sem ljubil!« Celec. Na srcih, ki zdaj na različnih krajih utripljejo skupaj s tam bijočimi lovskimi srci, je verzificiran napis s poglobljeno vsebino: »Lovec pa na peni sedi, / k njemi ptička prileti, / liibezen njemi ponidi.« T v »ptički« je malce pogreznjen v nesramnost, pen pa je izpisan kot naslov časopisa, ki ga imate v rokah. Vili Žižek, nekdanji poslanec zelenih v parlamentu, si je zaradi svojega lovstva marsikatero prislužil. Češ, zeleni pa lovec! Njemu trkati na vest, je nepotrebno in zlahka. »Dve tretjini lovcev nista dobri.« »Lov pride od loviti,« mu je nasipal soli na ranljivo rano madžarsko-slovenski etimolog in omnivora Endre. (Omnivora, latinsko, vsejedci, živali, ki jedo rastlinsko in živalsko hrano; vsi akterji akcije so omnivora.) V Vilijevi hiši ni lovske trofeje! Je pa rdeče vino ... Na sedežu Zveze lovskih družin Pomurja (ZLDP) bi se kaka trofeja našla. »Se vam kdaj sanja o živalih, ki jih streljate, vas ptice kdaj v sanjah kljuvajo?« Tokrat sem jaz, nekdanji črni lovec, Savel, kije postal Pavel, grizljal v vest. Vodja pisarne Božidar Radišič se je tenkočutno in bistro znašel. »Se kmetu, ki zastrupi celo njivo, sanja o pomorjenih rastlinah? Ali pa gozdarju, ki da posekati cel gozd?« Menda ima prav. Kdor je torej nedolžen, naj prvi vrže kamen. Naj pa pazi, da ne razbije vitrine v lovskem domu ZLDP-ja, kjer je shranjen nagačen labod, ki ni umrl od lovske puške, a so ga lovci dali preparirati. Na vitrini stojita prav tako nagačeni štorklja in čaplja in z ozirom na totemske značilnosti dežele je upati, da tudi nista padli od ostrega pogleda in ravne cevi. Za šankom spodaj v Kalužnici sta veselo ganjena sedela puškarski mojster Jani Szbke iz Sobote in lovec Ivan Petovar. »Mojster, danes je Valentinovo. Kako pa kaj prijateljstvo med vami, ki delate puške, in pticami?« Spet podlo vprašanje za tako dobrodušen obraz. »Kar se tiče prijateljstva, vam tole povem. Če »Se kmetu sanja Božidarju Radišiču se ne. V hiši Vilija Žižka ni lovske trofeje. Penovo srce pa utriplje v Vilijevi roki! ima človek šestinosemdeset let,« je pomignil proti lovcu Petovarju, »in obišče svojega puškarja, ki mu je prvič prinesel puško še, ko je bil vajenec, prav na tak dan, kot je danes, potem veste! Morala sva stopiti sem.« Bogme, da sta morala. »Vse, ki sem jih ustrelil, sem ljubil,« je s spokojnim nasmehom rekel Ivan Petovar iz Ivanjkovec. Pri koči lovske družine Velika Polana so trije lovci, dr. Arpad Koveš, Stefan Borovič in Marjan Vučko iz koruznjaka pobirali koruzo in jo nalagali v vreče. Za krmišča. Vse, ki jih bodo ustrelili, ljubijo! Vse drugo je leporečje. Ali ni bolje biti ljubljen in ubit iz čiste strasti kakor iz banalne lakote? ŠTEFAN SMEJ fotografija: ALBERT ABRAHAM P^He/opa Pred sabo vidite perspektivno manekenko. Verjetno že, saj je Urška članica modne agencije Bella Donna in je celo sodelovala na nekaj modnih revijah. Ko ni na modnih pistah, se najraje oblači v džins. Za svojo linijo, kot se za Trije »selektorji«, lovci Vučko, dr. Koveš in Borovič, in dva mlada Votka Vasilij in Vid. manekenko spodobi, redno skrbi, zato hodi na aerobiko in tudi na Srednjo upravno šolo v M. Soboti.