Št. 49 (872) L. XVII NOVO MESTO, četrtek, 15. decembra 1966 DOLENJSKI LIST ZBOR ODBORNIKOV IN DRUŽBENIH DELAVCEV V BREŽICAH Občinska skupščina - steber samouprave Ali sta v občinski skupščini še naprej potrebna dva zbora? Splošna ocena je, da zbor delovnih skupnosti ni odigral vloge, ki mu je bila namenjena — Skupščina je še vedno oreobremenjena z nekaterimi strokovnimi zadevami Za zasedanje splošnega zbora, ki je bilo 8. decembra v Brežicah, so prejeli udeleženci obširno analizo dela občinske skupščine in njenih organov. Podatki in ugotovitve v njej naj bi služili odbornikom, poslancem, predstavnikom družbenih organizacij in delovnih skupnosti kot izhodišče za vsestransko osvet litev komunalne samouprave. Za pretres družbene samouprave v brižiški občini se doslej še nikoh ni sestal tako širok krog ljudi. Namen zbora je bil, da prisotni z različnih gledišč ocenijo tisto, kar je bilo dobrega v dosedanjem delu, in obračunajo z vsem, kar je zaviralo učinkovitost samouprave. Precej tega je bilo nakazano v gradivu. V razpravi so to gradivo še dopolnili. imeli bodoči predstavniki volivcev. Analiiza, ki so jo prejeli udeleženci četrtkovega zbora v Brežicah, vsebuje podrobno razčlenitev dela skupščine in njenih organov, metodično in vsebinsko stran njenega dela, dela odbornikov in poslancev, materialni položaj občine, odnose do delovnih organizacij, (Nadaljevanje na 14. str.) Analiza dela odbornikov in poslancev ter ocena fekup-ščine kot celote je dober Uvod v predvolilno obdobje. Prav iz teh ocen se bodo izoblikovala merila za izbor bodočih predstavnikov v občinski, republiški in zvezni skupščini. Na pomlad bo potekla mandatu doba polovici odbornikov. Volivci se bodo morali zavzeti za takšen sestav obč. skupščine, ki bo najbolje ustrezal sedanji stopnji družbenega in gospodarskega razvoja. Formalna, matematična Zaradi železnice — delegacija na izvršni svet Belokranjci ne mislijo čakati da bo prišlo do napovedane ukinitve železnice, temveč so se zganili že ob prvem grozečem signalu. Pred kratkim je bil v Črnomlju posvet med predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in vseh večjih podjetij, kjer so o tem razpravljali. Sklenjeno je bilo, da bodo gospodarske organ :zacije same točno izračunale, koliko blaga prepeljejo po tej »baje« nerentabilni progi. Izvoljena je bila tudi tričlanska delegacija na čelu s predsednikom občine inž. Radom Dvorša-kom, ki bo skupno S predstavniki metliške občine obiskala izr.T.šni svet ter se sestala g predstavniki ŽTP. struktura z naprej določenim številom žena, mladine in drugih ni več spremembna, za to pa so pri izbiri kandidatov na prvem mestu sposobnost in volja do družbenega dela, strokovna in splošna razgledanost in vrsta dobrih osebnih lastnosti, ki naj bi jih Plaketa pokojnega Dušana Kvedra -izročena 9. decembra je predsednica sevniškega občinskega odbora Socialistične zveze tov. Elka Grilc v Beogradu izročila soprogi pokojnega sevniškega častnega občana Dušana Kve-dra—Tomaža njegovo spominsko plaketo, delo akademskega kiparja in me-daljerja Vladimira štovič-ka. To je darilo sevniške občine ob 25-letnici njegove drzne akcije; kot je bilo sklenjeno na slavnostni seji občinske skupščine 12. novembra. 1125 novih! »V TRETJIČ GRE RADO!« pravi že pregovor; uresničil se je tudi pri nas: v tretjem tednu ak pije smo pridobili 509 novih naročni kov! V prvem tednu 299, v drugem 317 in zdaj še 509 — to je 1125 novih naročnikov. Stanje po občinah je bilo v torek opoldne takole: BREŽICE:........ 101 CRNOxMEL.I:....... 108 KOČEVJE:........ 99 KRŠKO:......... 86 METLIKA:........ 71 NOVO MESTO:...... 152 RIBNICA:........ 94 SEVNICA:........ 216 TREBNJE:........ 81 Razne pošte:....... 106 Inozemstvo:....... 11 V zdravstvu je preveč administracije Preden pride bolnik do zdravnika, mora »skozi« številne paragrafe in papirje, kar zahteva veliko denarja in časa — Zaradi varčevanja bi trpeli bolniki Nehote se je zgodilo, da je imel občinski svet zavarovancev v Ribnici sejo prav takrat, ko je bila javnost ob- veščena o odstopu izvršnega sveta Slovenije. Ker je bil odmev na ta sklep med ljudmi zelo velik, je bilo že na BETONIRANJE CESTIŠČA. »PIONIRJEVI« delavci so izkoristili ugodno vreme "> zabetonirali cestišče na krškem mostu (druga nagrada za VI. fotografijo tedna — ORWO NP 18 5,6/30). Foto: ViK Videnič, Krško. seji občinskega sveta zavarovancev zelo živahno. V razpravi o predlogu zakona o najvišji dopustni stopnji osnovnega prispevka za zdravstvo je bilo poudarjeno, da pravice zavarovancev ne smejo biti okrnjene. Del govornikov je vztrajal pri tem, da bi morala znašati stopnja osnovnega prispevka za zdravstvo 7 odst., ker bi (Nadaljevanje na 9. str.) 55 milijonov škode okrog Trebnjega Po približnih ocenah so narasle vode povzročile v trebanjski občini v noči med petkom in soboto, 2. in 3. decembra, 55 milijonov S din škode. Zemljišča in posevki so utrpeli 30, stavbe in druge naprave pa 25 milijonov S din škode. Večer francoskih popevk v Kočevju Večer francoskih narodnih popevk bo priredilo jutri, 16. decembra, Mladinsko kultur-no-umetniško društvo kočevske gimnazije. Prireditev bo ob 20. uri v dvorani gimnazije. Vstopnine ne bol Na sliki vidite šobo, iz katere vlečejo steklo. Te šobe pa so v novomeški industriji stekla INIS postale velika ovira za proizvodnjo. Kaj več o tem in o novomeški 11SIS lahko preberete na 4. strani današnje številke. (Foto: M. J.) OBVESTILO Komisija izvršnega sveta za vprašanja bor- I cev NOV je na skupni seji z republiško koini- I sijo za ugotovitev pokojninske dobe, komisijo I po členu 195 TZPZ in posebno komisijo pri RO g ZZB NOV Slovenije ugotavljala, kako se upo- 1 rabljajo kriteriji za uveljavljanje posebne dobe I v NOV v dvojnem štetju pri komisijah in I organih, ki so za tako prizadevanje pristojni. Na skupni seji je bilo ugotovljeno, da se i kriteriji, navedeni v 61. 140 in 143 temeljnega I zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni I list SFRJ št. 51/64) in v Navodilu Zveznega I izvršnega sveta (Uradni list SFRJ št. 33/64), ! sicer dokaj enotno uporabljajo, da pa so bili 1 vendarle ponekod primeri različne uporabe. Ker je možno v smislu člena 187 TZPZ vla-1 gat i .zahtevke za priznanje posebne dobe v NOV g na podlagi izjav prič le do konca letošnjega 1 leta, so bile komisije mnenja, da je potrebno § vse, ki izpolnjujejo pogoje za enojno ali dvojno s štetje let med NOV, ponovno opozoriti na nji-§ hove pravice, kajti po tem roku bo možno uveli ljavljati te pravice le v izjemnih primerih. Iz redil nih pravnih sredstev obnove postopka, odprave 1 ali razveljavitve odločbe s privolitvijo stranke in 1 drugih, naj se posluži j o tudi vsi tisti, ki sodijo, 1 da so bili pri sedanjih odločitvah v svojih pra-§§ vicah prikrajšani. Glede na razpravo skupne seje komisij opo-I zarjajo vse zainteresirane občane da do naveli danega roka vložijo zahtevke, in sicer, če so v I delovnem razmerju, pri tisti občinski komisiji i za uveljavitev pokojninske dobe, kjer ima I sedež delovna organizacija, če pa niso v delov-I nem razmerju, pa pri tisti občinski komisiji, i kjer imajo stalno bivališče. §§ Za natančnejše informacije naj se zaintere-| sirani obračajo na občinske odbore ZZB NOV i oziroma na občinske komisije za ugotovitev B pokojninske dobe. Nov klub OZN v Kočevju Na poklicni kovinarski šoli v Kočevju so nedavno ustanovili klub Organizacije združenih narodov, katerega člani so vsi učenci šole. Izvolila so vodstvo kluba, v katerem so zastopniki iz vseh razredov. Vsakih štirinajst dni se bodo sestali in namenili dve šolski uri razgovorom o OZN. Prvi tak razgovor, na katerega bodo povabili tudi kakega tujega študenta v Ljubljani, bodo posvetili dnsivu človekovih pravic. Od 15. do 25. decembra h jj Mraz bo nastopil pro-|j ti sredini decembra, jj Prevladovalo bo oblačil no vreme s pogostnimi I snežnimi padavinami, I zlasti okrog 17. deceniji bra in od 20. ileremhra ■> dalje. t Dr. V. M. PEREČA TEMA NAŠEGA GOSPOD ARRTVA KAJ V BODOČE: standard ali investicije? Klasična ekonomska zahteva o zmanjšanju potrošnje, da bi se več investiralo, je dobila v srednjeročnem načrtu razvoja Jugoslavije (1966 do 1970) nenavaden obrat. V obrazložitvi tega dokumenta je zapisano, da je v interesu hitrejšega razvoja bolje podpirati potrošnjo in zavirati investicije. V čem je jedro te ugotovitve? Da bi to razumeli, moramo imeti pred »očmi posebnosti gospodarskega razvoja naše dežele v zadnjih dveh desetletjih, pa tudi nove okoliščine pri razvijanju njenega samoupravnega sistema. OD STO NA 550 DOLARJEV Dosedanjo pospešeno industrializacijo označuje vsestransko odrekanje v korist večjim vlogam v ključne veje (energetiko, promet, rudarstvo, metalurgijo itd.), kakor tudi v predelovalno dejavnost, ki zagotavlja veliko zaposlitev. Nekoč zaostalo agrarno deželo, ki je imela čez tri četrtine prebivalstva na kmetih, in v kateri je na prebivalca prišlo komaj 100 dolarjev narodnega dohodka, je takšna razvojna strategija privedla do tega, da že lahko govorimo o stabilnejšem razvoju brez krčevitega naprezanja. Položili smo materialne temelje sodobni proizvodnji, več kot polovica prebivalstva živi in dela v mestih, povprečni narodni dohodek na vsakega Jugoslovana pa se je dvignil na 550 dolarjev. TEMNA STRAN INVESTICIJ že več let ugotavljamo, da so glavni vzrok nestabilnosti in inflacij previsoke investicije, ki so se v zadnjih devetih letih povzpele od 10 do 20 odst. Od skupnega družbenega dohodka smo zanje odvajali povprečno eno tretjino. Tako visoko obremenjevanje gospodarstva in standarda je moralo povzročiti resne nevšečnosti, čeprav se je produktivnost dvignila za 5 odst., največ zaradi boljše tehnične opreme iz investicij. Z raznimi načrtnimi in davčnimi metodami pa smo v tem času omejevali samoupravno samostojnost podjetij tako, da smo prelivali večji del sredstev za investicije v državni sklad. S politično - upravno decentralizacijo pa je prihajala vedno do izraza želja lokalnih faktorjev, da z oblikovanjem investicij pospešujejo razvoj svoje ožje domovine. Zato se nismo mogli izogniti pretirani in tudi neracionalni ekspanziji investicij, kar je pripeljalo do tega, da so proizvodne zmogljivosti v Jugoslaviji izkoriščene komaj 7()-od-stotno. NEDOTAKLJIVOST SAMOUPRAVLJANJA Medtem pa se je čedalje bolj kazala druga značilnost našega razvoja, to je krepitev ekonomske in politične samostojnosti samoupravnih podjetij. Z novo ustavo iz 1963. leta je dokončno popolnoma vzpostavljena pravna nedotakljivost samoupravljanja v odnosu do države in njenih organov. Z gospodarsko reformo pa so ustvarjeni takšni tržni, finančni, zunanjetrgovinski in kreditno-denarni pogoji, da je samoupravljanje postalo nedotakljivo tudi v ekonomskem pogledu. POT K VEČJIM ZASLUŽKOM Svoj čas so razni zagovorniki državnobirokratskega uravnavanja gospodarstva prerokovali, da bo samoupravnost podjetij pripeljala do tega, da bodo delavci pojedli vse, kar bodo naredili, in da bodo tako ogrožene investicije. Ves dosedanji razvoj pa je pokazal ne samo, da investicij niso pojedli, marveč so jih tako povečali, da so vnesle zmedo v stabilnost tržišča in zagrozile delavskim zaslužkom. . Napoved srednjeročnega načrta razvoja Jugoslavije pa pravi, da bo teža poslovne politike podjetij do 1970 verjetno v povečanju zaslužka. To pa ne zaradi kakih socialnih nagibov, marveč iz čisto poslovnih motivov. V novih pogojih bodo namreč po gospodarski reformi podjetja prisiljena, da se Čimprej modernizirajo in preurede, da bi se usposobila za konkurenčni boj na domačem in tujem tržišču. To pa zahteva tudi določene investicije. Tu pa gre za krat- Če je kdaj veljal tisti srbski pregovor: tresla se je gora, skotila se je miš — velja prav gotovo za odnose med Veliko Britanijo in ra-sitičnim režimom lana Smitha v Južni Rodeziji. Po tajnih pogovorih na britanski bojni ladji strašnega imena »Tiger« med britanskim premierom VVilsonom in Smithom je zdaj vsa zadeva prišla pred Organizacijo združenih narodov s predlogom britanske resolucije, ki terja — sankcije proti Smithu. No, na videz so sankcije zelo hude: vse članice OZN naj preprečijo uvoz rodezijskega azbesta, kroma, železa, bakra, sladkorja, tobaka, mesa in usnja. Vrh tega naj preprečijo tudi letalski prevoz tega blaga. In drugič naj ne izvažajo v Južno Rodezijo nobenega orožja in vojaškega materiala. Vse to zveni dokaj veliko, toda zaradi tega Smith najbrž ne bo nič manj trdno spal. Naposled pa se tudi, če bi ga že na vladi zamenjale kdo drug, v Južni Rodeziji ne bi kaj bistvenega spremenilo, ker bi prišel na oblast pač kdo drug njegovega kova. V sedanjih razmerah bi namreč kljub hudemu odporu afriških držav, kljub pritisku dežel Commomvealtha ne mogli pričakovati, da bi samo zaradi gospodarskih sankcij te vrste že omogočili uresničiti zakonite pravice večine črnskega prebivalstva, da si samo vlada. Ozadje je namreč tako, da bi se takih sankcij OZN prav gotovo ne držali Južnoafriška republika in Portugalska, kar pa pomeni, da bi bila še vedno odprta vrata, prek katerih bi mednarodni kapital kupoval južno-rodezijsko blago in preprodajal svoje blago Južni Rodeziji. To se je tudi doslej dogajalo z uvozom nafte v Južno Rodezijo, pa je Smithu prav nič ne manjka, ker nafta pač teče po portugalskih in južnoafriških naftovodih v Rodezijo tako, kot je tekla prej. V čem pa je potlej pomen tega VVilsonovega koraka? Potem ko je Smith na »Tigru« odločno odbil britanske zahteve, je VVilson vendarle moral nekaj storiti, in to nekaj takega, kar Smitha ne bo pri- Tresla se je gora, skotila se je miš zadelo. Že prej smo omenili, da je britanska vlada močno izpostavljena pritisku dežel Commonvvealt-ha in afriških držav, ki terjajo odločne ukrepe Londona proti Smithu. Toda laburistični vladi tudi ni vseeno, kaj misli londonski City, se pravi središče britanskega kapitala. Od njega je odvisno, kakšen uspeh bodo doživela prizadevanja laburi stične vlade v stabilizaciji funta sterlinga. City je odločno za Smitha, ker je z njegovo vlado v Južni Rodeziji povezana tudi usoda britanskega kapitala v tej deželi. Torej se mora VVilson pokazati »močnega« in se tako oprati pred svetovnim javnim mnenjem, hkrati pa mora storiti nekaj takega, kar Smithu ne bo preveč škodovalo. Odtod torej njegov predlog, naj bi o vsej zadevi razpravljala organizacija združenih narodov, odtod tudi nje- gov predlog o gospodarskih sankcijah proti Smithovemu režimu, v katerem učinkovitost pa že vnaprej dvomi. Posebej je zanimivo, da nafte ni na seznamu tistega blaga, ki ga Južni Rodeziji ne bi smeli prodajati. Le zakaj so nanjo pozabili, ko pa so bili nekoč že sklepali o njej? Če bi se zgodilo tisto, v kar najbrž niti sam VVilson ne verjame, da bi zaprli res vse pipe, prek katerih bi tekla nafta v Južno Rodezijo, bi Smitha res hudo prizadeli, hkrati pa bi zadeli tudi Južnoafriško republiko. Malce čudno je slišati, da je tudi ta dežela v zvezi s politiko Londona do Južne Rodezije. Toda od takrat, ko so Južnoafriško republiko z veliko večino glasov vrgli iz Coomonvvealtha, se je britanska trgovina z njo močno — povečala. Samo lani je Britanija prodala tej deželi za 260 milijonov funtov blaga. Torej se London ne sme zameriti Južnoafriški republiki, ki oskrbuje Smitha z nafto in bencinom, kar bi se prav gotovo zgodilo, če bi morala na britansko zahtevo to pipico zapreti in se odreči dobičkom, ki jo z njo imajo. Izvoz Velike Britanije bi se za teh 260 milijonov zmanjšal. Laburistična vlada ima pa že sedaj hude preglavice prav zaradi tega, ker uvaža več kot pa izvaža in tako njena zunanjetrgovinska bilanca ni uravnovešena. Primanjkljaj bi bil še večji. Potemtakem VVilsonu ne more nihče očitati, da ni storil ničesar — predlagal je celo sankcije OZN — pa vendarle ni storil nič učinkovitega, saj bi se Smith oskrboval prek dežela, ki niso članice OZN. Torej res: tresla se je gora, skotila se je miš. koročna vlaganja z naglim obratom kapitala in učinkovitimi rezultati. In kar je še važnejše, take investicije imajo pravi učinek samo tedaj, če so v zvezi s stimula tivnimi zaslužki zaposlenih. NASLONITEV NA PRODUKTIVNOST Najvažnejši poudarek srednjeročnega načrta se nanaša na povečanje narodnega dohodka za 70 odst., če se bo dvignila produktivnost, medtem ko bo večja zaposlitev vplivala komaj za 30 odst. Tu ne mislimo samo na boljšo tehnično opremo, marveč predvsem na boljšo organizacijo dela, na večjo strokovno izobrazbo zaposlenih in večjo osebno prizadevnost, kakor tudi na boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti. Računamo, da se bo do 1970 narodni dohodek dvignil povprečno za 8 do 9 odst., izvoz za 13 do 15 odst., uvoz pa le za 10 do 12 odst., medtem ko bomo investicije zavirali — dvignile se bodo komaj za 6—7 odst. na leto. Temu nasproti pa bo morala osebna potrošnja naraščati hitreje kot doslej — po letni lestvici od 8 do 10 odst. Stalno vprašanje vsakega narodnega gospodarstva in poslovne politike vsakega podjetja posebej — koliko dati za investicije in koliko za osebno potrošnjo — to vprašanje bomo reševali v naslednjem obdobju, da ne bi spravili s tira nadaljnji stabilni razvoj. Vendar pa mora biti poudarek na standardu kot stimulativnem činitelju dobrega poslovanja v samoupravni službi. MILAN BAJEC Potrošniki jemljejo kredite Oglas trgovskega podjetja iz Sevnice v Dolenjskem listu, da prodaja blago (razen tekstila in prehrambenih artiklov) tudi na kredit, je bil med potro&nikd sprejet z odobravanjem. Odjemalci si tako prihranijo pot na banko, torej jim je sevniško trgovsko podjetje napravilo veliko as-lugo. V Krmelju spet zanimanje za gradnje V Krmelju Je vse več prošenj zasebnikov, ki bi radi gradi U stanovanjske hiše. Da bodo graditelji spomladi lahko zasadili lopate, bo potrebno kmalu določiti zemljišča za gradnjo in narediti zazidalni načrt. TEDENSK! NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Izvršni svet skupščine SR Slovenije je prejšnji teden odstopil. Skupščino je o tem obvestil predsednik IS Janko Smole. Ko je utemeljeval odločitev izvršnega sveta, je med drugim rekel, da odstopa — skupaj z drugimi člani IS — zato, ker je socialno-zdravst-veni zbor republiške skupščine blokiral njegovo delo. To je storil s tem, da je z 44 glasovi proti zavrnil predlog zakona o najvišji meji, do katere se sme določiti stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev. Ob tej težki dilemi, ali naj popusti zahtevam, ki so v nasprotju z duhom reforme, ali naj vztraja pri svojem predlogu, se je izvršni svet raje odločil za drugo. Drugače tudi ni mogel ravnati, zakaj prvo popuščanje bi jutri prineslo drugi in nato še več podobnih kompromisov. Tako pa reforme ne moremo uresničiti. Mnogi sprašujejo, kako je mogoče, da lahko samo en zbor (v skupščini je pet zborov) onemogoči delo izvršnega sveta. Tega niso mogli razumeti še zlasti zato, ker jim je bilo znano, da je najpomembnejši zbor — gospodarski glasoval za predlog zakona. Vendar je treba razumeti, da možnost za sprejetje zakona še ni bila izčrpana. Izvršni svet ni čakal, ker je menil, da ni časa, kajti reforma terja hitre, odločne ukrepe. Z odstopom ni hotel nikogar izsilje-vati, temveč je želel samo opozoriti na to, da nikakor ne smemo popuščati pred podobnimi težnjami, kakršne so prišle do izraza v razpravi na seji socialno-zdravstvenega zbora. Za vse, ne samo za gospodarstvo, velja zahteva reforme, da je treba dobro gospodariti in da lahko pojemo samo toliko, kolikor smo ustvarili. V čem je pravzaprav spor? Izvršni svet je pripravil predlog zakona, s katerim je ho- tel omejiti stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje na 6 odstotkov, medtem ko je sociahio-zdravstveni zbor vztrajal na 7 od stotkih. Poslanci socialno-zdravstvenega zbora so to utemeljevali s tem, da samo z zni žanjem stopnje ni mogoče zmanjšati potrošnje, ker v sistemu nekaj ni v redu. Izvršni svet je menil, da ni mogoče iti na višjo stop- Zakaj je odstopi! izvršni svet? njo, ker bi to pomenilo, da bi potem morali zvišati skupno prispevno stopnjo za socialno zavarovanje. Tega pa ni mogoče storiti. Skupna prispevna stopnja ne sme biti višja od sedanjih 20,5 odstotka, ker bi sicer morali znova spremeniti delitev narodnega dohodka — na škodo gospodarstva. Ako pa bi znotraj 20,5 odstotka prispevne stopnje zvišali stopnjo prispevka za zdravstveno zavarovanje, bi zmanjkalo sredstev za dolgoročnejše dajatve, kot so pokojnine, invalidnine itd. To se pravi, da je rešitev samo v zniža nju stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje, ker je dokazano, da je v zdravstvu še dovolj rezerv. Tako so navedli podatek, da v Sloveniji, kjer ustvarimo 556 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca, prispeva vsak zavarovanec 33 dolarjev za zdravstveno zavarovanje (oziroma 39 dolarjev, če bi bila stopnja prispevka 7 odstotkov). V Angliji, kjer je narodni dohodek na prebivalca 2,5 krat večji, prispevajo za zdravstveno zavarovanje samo 8 oziroma 2 dolarja več kot v Sloveniji. Jugoslovanski časniki so pozitivno ocenili odstop izvšnega sveta »kot potezo politič nega prepričanja, prave in odkrite odgovornosti pred družbo za uveljavljanje politike, ki jo postavlja reforma«. Tuji tisk je komentiral odstop izvršnega sveta kot dokaz čedalje večjega pomena parlamentarizma v Jugoslaviji in da je s tem Jugoslavija vnovič dokazala svojo »avantgardnost v komuni stičnem svetu«. Predsedstvo republiške skupščine je, ko je razpravljalo o možnostih za rešitev vladne krize, menilo, naj bi pristojni odbor republi škega zbora pripravil nov predlog zakona. Izvršni komite CK ZKS je poudaril, da je odstop pravica izvršnega sveta in da lahko prispeva k utrjevanju medsebojne odgovornosti med skupščino in IS. Obenem je menil, da še niso bile izčrpane vse možnosti za rešitev problema. Slovenska javnost je v glavnem pozitivno ocenila odstop kot dokaz, da izvršni svet ne želi biti samo pasivni opazovalec v času izvajanja reforme, temveč da želi biti odgovoren za politiko, ki jo postavlja reforma. Izvršni svet bi bil lahko tudi popustil pred zahtevami socialno-zdravstvenega zbora, toda to bi pomenilo, da popušča tudi pred in teresi, ki so nasprotni reformi. Zdaj bi popustil pred zahtevami v zdravstvu, jutri drugje. Tako pa reforme ni mogoče uresničiti. Izvršni svet je potemtakem s svojim odstopom povečal, zaostril odgovornost za dosledno izvajanje politike usklajanja potrošnje s sredstvi našega razpoložljivega dohodka. KRATKE Z RAZNIH STRANI ■ SPOR MED SIRIJO IN IRAKOM — Sirska vlada jc v ponedeljek zaprla naftovod, ki pelje iz severnega Iraka čez sirsko oze. mljc do pristanišča Banias ob Sredozemskem morju. Sirija zahteva namreč večjo odškodnino od iraške petrolejske družbe, na kar pa ta ni pristala. Sirska vlada je blokirala tudi skladišča, čepalke in druge naprave v Baniasu. B NESREČA GRŠKE LADJE — V viharju sc je potopila grška ladja »Heraklion«, na kateri je bilo 281 potnikov. Le 55 sc jih je rešilo. Ladja je plula s Krete v Pirej. Po nekaterih vesteh ladja ni bila usposobljena za plovbo. ■ SPOPAD NA KITAJSKEM — V spopadih med delavci in rdečimi gardisti jc bilo na Kitajskem ubitih 31 ljudi, več sto pa ranjenih. Do njih jc prišlo v pokrajinah Cunking, Vusi in šanghaj. Zunanji minister Cen Ji pa je dejal, da »zdaj še ni dozorel čas, da bi ustanovili mednarodne odrede rdeče garde«. Povedal je namreč, da se jih več obrača na kitajsko ;:una:ije ministrstvo ? tem vprašanjem. Iz Kitajske tudi poročajo, da rdeči gardisti zdaj demonstrirajo proti partijskim »n državnim voditeljem Peng Cenu. Lo Džu Cingu in Lu Ting JiJu-Po nekaterih vesteh so jih že zaprli, češ da so revizionisti. ■ SUKARNO JE BIL PRESENEČEN — V izjavi, ki jo je poslal sodišču, ki sodi bivšemu P0' veljniku letalskih sil Indonezije Daniju, je predsednik Sukarno napisal, da je bil državni udar lani oktobra zanj presenečenje. B KOSIGIN SE JE VRNIL IZ PARIZA — Sovjetski premier Ko-sigin je bil devet dni na uradnem obisku v Franciji. Ta obisk povzroča precej skrbi bonski vladi, ker ji pac zbliževanje nico Moskvo in Parizom ne gre v račun. B MARIO ALICATA UMRL — Direktor glasila italijanske komunistične partije »Unita« Mano Alicata je pretekli teden umrl. B SE VEC DOLARJEV ZA VIETNAMSKO VOJNO — Predsednik ZDA Johnson jc potrdil vesti, da bo zahteval od kongresa, naj mu prihodnje odobri za devet do deset milijard več dolarjev kot doslej za stroške vietnamske vojne. Vsega skupaj bodo znašali vojaški stroški prihodnje proračunsko leto okrog 75 milijard dolarjev. B PREPOVEDANI POLETI S STARITGHTERJI — V Zahodni Nemčiji so prepovedali P0!e*f, vojaškimi letaU tipa starfignter, ker je doslej strmoglavilo ze letal tega tipa. Vzrokov niso mogli ugotoviti. Uvedli so preisl5a.y in dokler ne bo poznan njen iziu. teh letal ne bodo uporabljali. I SIRIJA POZIVA JORDANCJ K UPORU — Šef sirske drža ve Atasi je pozval jordansko u stvo, naj se upre kralju »'^ glavi sedanjo vlado. JordansKi t žim je obtožil, da »varuje n* Izraelu«. »KVALITETA ŽE, CENA PA NE!« Letošnji zgodnji sneg je marsikoga presenetil in prazna drvarnica ga je prisilila, da se kar na cesti pogaja za kurjavo. Za ta posnetek si je Darko Pavlin iz Novega mesta ta teden prislužil prvo nagrado za VI. fotografijo tedna (ORWO NP 18 2,8/30). Koče vsko-r i bn išk i knjigovodje združeni Kmetijski nasveti Društvo knjigovodij v Kočevju šteje 270 članov, k društvu pa spadajo tudi knjigovodje iz Ribnice, čeprav jih je doslej včlanjenih bolj malo Te dni društveni tajnik iz Kočevja po Ribnici »novači« nove člane in upa, da jih bo »nabral« okrog 60. S tem bi imeli knjigovodje iz obeh občin dokaj močno organizacijo, katere pomena ne smemo omalovaževati. Namen društva je združiti vse knjigovodje in jim pomagati pri delu, študiju in izpopolnjevanju, spoznavanju novih predpisov, ki jih ni malo. V večini podjetij je računovodstvo zapostavljeno, pravijo, zato je vloga društva toliko pomembnejša. Društvo namerava v prihodnje delati v raznih sekcijah, tako da bi člani imeli od njega čim več koristi, z različnimi seminarji pa bodo poskrbeli za strokovno izpopolnjevanje. Letos so že imeli seminar za periodične obračune in seminar o revalorizaciji osnovnih sred- Jutri o prispevkih za leto 1967 Izvršni odbor skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Novem mestu bo jutri dopoldne razpravljal o predpisih za osnovni in dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje delavcev v letu 1967 ter o povračilu osebnega dohodka za prvih 30 dni bolezni. Obravnavali bodo tudi predpis o udeležbi zavarovancev pri nabavi zdravil, zatem pa se bodo pogovarjali o orientacijskem finančnem načrtu sklada za leto 1967 in določili dan in dnevni red za zasedanje skuušfine delavcev stev; če bo dovolj prijavljen-cev, pa bodo organizirah tudi seminar o osebnih dohodkih. Vsak drugi torek v mesecu se v Kočevju sestanejo ter se pogovorijo o svojem delu. če pri tem naletijo na težave ali nejasnosti, se pomenijo o njih in skušajo najti najprimernejšo rešitev. Letos so bili člani društva knjigovodij iz Kočevja že na strokovnem izletu v Celju. Ogledali so ai tovarno Emo in delovni postopek v tem podjetju ter nekatere druge objekte. Nedavno pa so se srečali v Kočevju knjigovodje iz Kočevja, Jesenic in Celja. Domačini so gostom pokazali kemično tovarno, obrat KGP v Livoldu, novo šolo, dom telesne kulture in muzej. (vec) Na brežiškem sejmu V soboto, 10. decembra, so pripeljali kmetovalci na brežiški sejem 600 pujskov, prodali pa so jih 438. Manjše so prodajali po 950 do 1.000 din kg, večje pa po 700 din kg žive teže. Na sejmišču so skoraj vse prodali Na novomeškem sejmišču je bil v ponedeljek, 12. decembra, zelo živahen promet s prodajo prašičev. Naprodaj je bilo 730 pujskov, razen 54 pa so vse prodali. Cene so se gibale za manjše pujske med 15.000 in 21.000 dinarji, večji pa so šli v denar po 22.000 do 32.000 dinarjev PRIPRAVA KRMIL V zadnjih desetletjih je proučevanje prehrane domačih živali tako silno napredovalo, da se je že težko znajti v kopici knjig, znanstvenih razprav in praktičnih nasvetov, ki obravnavajo to področje. Kjer so znanstvenim isledkom sledili, tam tudi uspehi niso izostali. Samo primer: pred 20 leti je bil dosežen za tiste čase velik uspeh, ko so v nekem pitališču piščancev porabili za kilogram prirasta 4 kilograme krmil, danes pa s tem ne bi bil zadovoljen noben rejec več, saj najboljši porabijo celo samo 2 kilograma za kilogram prirasta, ki ga piščanci dosežejo že po dveh mesecih starosti. ■ V današnjem sestavku ne bomo govorili o krmilih in njihovi krmilni vrednosti,, temveč o vplivu priprave krmil na boljše izkoriščanje krme. V bližnji preteklosti, ko mnoga vprašanja prehrane domačih živali še niso bila dovolj pojasnjena, so rejci precenjevali pomen priprave krme. Pri tem ne mislimo na sušenje ali siliranje krme, ki zelo vpliva na uspeh reje, temveč na drobljenje in druge načine priprave krme, preden jo polagamo v jasli. To je bil čas slamoreznic, ki so jih industrijci in trgovci na vse kriplje ponujali, kmetje pa kupovali. Pri tem 90 pomagale takratne hranilnice in posojilnice. ■ Teorija in praksa pa sta pokazali drugače. Na osnovi merjenj in poizkusov je bilo ugotovljeno, da rezanje in drobljenje prav nič ne poveča prebavljivosti krme; izkušnje pa so ovrgle tudi drugi razlog, češ da je moči govedu z rezanico vsiliti tudi slamo in koruznico. Kdor pa danes krmi s slamo in koruznico, ni kaj prida živinorejec. Važen je prirast, ne pa število repov v hlevu, ki jih hočejo nekateri po vsej sili obdržati ob pomanjkanju krme. Tudi drobljenje žita ne poveča prebavljivosti za toliko, kot drobljenje stane. Izjema so sam oprašiči. Tudi govedu je bolj gospodarno pokladati celo repo in peso, kot pa zrezano, saj je nevarnost, da se bo zadavilo, prav majhna. ■ Parjenje in kuhanje poveča prebavljivost samo pri prašičih, pri plemenskih svinjah pa priporočajo presno hrano. Edino krompir moramo vedno kuhati ali pariti, ker surov vsebuje strup — solanin. Drugi postopki: pra-ženje zrnja, kisanje, oslajevanje ali kvašenje nimajo pomena zaradi boljšega izkoriščanja krmil, živinsko krmo napravijo okusnejšo predvsem za bolne in mlade živali (npr. pujske), ki prvič sprejemajo hrano. Sama priprava krmil živinorejcem torej ni dala tolikšnega uspeha, kot so pričakovali. Mnogo več pa si lahko obetamo od proučevanja hranilnih sestavin in potreb živali. Tu je narejen nesluten napredek. Čeprav cenenih, domačih krmil še zlepa ne bomo mogli zamenjati z industrijskimi, slednja vse bolj stopajo v ospredje. Na podlagi znanstvenih ugotovitev smo sposobni sestaviti že take krmne mešanice, ki same zadostijo vse potrebe živali in nam hkrati omogočijo zelo povečati storilnost v živinoreji. Pri nas so te mešanice še drage in jih uporabljamo le kot dopolnilo. 1 Želite imeti I avtomobil? 1 ZASTAVA - ŠKODA - NSU-PRETIS i Podjetje I NOVOTEHNA | I NOVO MESTO, Glavni trg 11 j Vam daje po hitrem postopku I potrošniški | I kredit | I □ za dobo 30 mesecev | 1 □ z 20% udeležbo I □ s 7% obrestmi I Prav tako kot za avtomobile I kreditira tudi nakup I □ televizijskih aparatov j □ pralnih strojev I □ štedilnikov I □ šivalnih strojev I □ hladilnikov I □ mopedov ter moških ali ženskih | dvokoles I Za vse druge nakupe I v prodajalnah NOVOTEHNE I v Metliki, Krškem, Trebnjem in 1 Novem mestu* pa izkoristite I novoletni j I popust, j j ki velja 12 dni: I od torka, 20. decembra, do vključno I j sobote, 31. decembra 1966! j 5% popust velja za vse drobne nakupe (ra- | zen zgoraj omenjenih tehničnih predmetov, j I za katere vam nudi NOVOTEHNA potrošni- I ški kredit) v skupnem znesku nad 2000 § I S-dinarjev! j Ne zamudite ugodne priložnosti! I Razveselite svoje drage na Sil- ] I vestrovo s praktičnim darilom! | n - .s Solidno in po konkurenčnih cenah vam bomo postregli v trgovinah NOVOTEHNE! § * V Noveni me^tu no velja popust m trgovini AVTOMOTO g DELI iii BARVE-LAKI INES: štiri milijone kvadratnih metrov stekla v letu 1969 Industrijski velikan, novomeška industrija stekla INIS, je nerentabilna in v izgubi - Težke posledice malomarnosti poljske tvrdke CEKOP iz Varšave, ki je posredovala nesoliden projekt in dobavila slabo opremo — INIS predlaga sanacijo v treh stopnjah, potrebuje pa sanacijsko posojilo in odložitev obresti od posojil in anuitet — Nekatere vzroke za Inisove težave je treba iskati tudi doma — Suro« vinska osnova kot opravičilo za lokacijo in potrebe po ravnem steklu sta bila osovna pogoja za steklarno v Novem mestu in ta dva pogoja obstajata še vedno! Občinska skupščina Novo mesto je včeraj razpravljala o poročilu, ki ga je predložila industrija stekla INIS Novo mesto. Ko je lani skupščina (še v času izgradnje tega industrijskega velikana) poslušala poročilo, je bilo to predvsem informativno. Tokrat pa je INIS razgrnila pred odborniki: sanacijski načrt, ki obsega tri stopnje in naj napravi proizvodnjo rentabilno, zahtevo po posojilu iz republiškega rezervnega sklada, s katerim bi INIS prebrodila obdobje nerentabilnega poslovanja, zahtevo po moratoriju v letih 1967 in 1968 za investicijska posojila, dobljena od Splošne gospodarske banke v Ljubljani in Dolenjske banke in hranilnice iz Novega mesta, ter zahtevo za podaljšanje odplačilnega roka za najeta investicijska posojila od dosedanjih 10 let na daljše razdobje. Vsakomur se ob naštetem pač takoj vsili vprašanje: kako je mogoče, da je tako mlada tovarna, kot je INIS, ki je veljala družbo 3 milijarde in 900 milijonov S—din posojil in je začela s proizvodnjo komaj pred dobrim letom, nerentabilna in v izgubi? Vzrokov za Inisove težave je več. Porazdelimo jih lahko v tri skupine. Osnovni in največji vzrok je ne-solidnost poljske tvrdke CEKOP iz Varšave, ki je izdelala investicijski projekt za novomeško steklarno in dobavila vse naprave zanjo. Ob tem naj kar takoj poudarimo: prav zato, ker je krivec dobavitelj iz tuje države, ni tisk toliko časa poročal o težavah v INIS, čeprav se o tem že precej časa govori po novomeških ulicah. Kadarkoli smo doslej želeli povedati naši javnosti kaj več o tem, so nas tako v tovarni kot tudi drugod zavračali s trditvijo, da gre pri stvari za meddržavne odnose in da bi s poročanjem, dokler se zadeve ne uredijo po redni poti, prej škodovali kot pa koristili. Tudi drugih vzrokov je več! Naslednja dva vzroka težav, h katerima se bomo povrnili malo pozneje, sta manj pomembna in ju moramo iskati doma: drugi je v tem, da smo se s prevelikim zaupanjem v tujega partnerja, brez zadostne strokovne podlage in zelo na hitro odločni za tako veliko investicijo, kot je steklarna. Tretji vzrok pa je treba Iskati v kolektivu INIS. Pri tem moramo izvzeti pretežni del kolektiva in pokazati na nekatere strokovnjake v tehničnem vodstvu, ki so dali od sebe premalo, pa so si kljub temu znali odrezati precejšen kos kruha. Preden začnemo govoriti o težavah, v katerih je INIS, pa moramo odločno poudariti tole: INIS je sodoben industrijski velikan, ki ima ?red seboj veliko bodočnost, emne oblake, ki so trenutno nad njim, je treba od- praviti. Pri tem mora sodelovati širša in ožja družbena skupnost. Mlademu kolektivu naših steklarjev, ki dan in noč stoji ob pečeh in strojih ter vleče lesketajoče se steklo, moramo zažele-ti veliko sreče in mu obljubiti vso našo pomoč- Glavni krivec: nesolidni projektanti in dobavitelji iz Poljske Malo prej smo že poudarili, da je treba iskati vzroke za Inisove težave predvsem v nesolidnosti poljske tvrdke CEKOP, ki je izdelala investicijski projekt in dobavila vse strojne naprave. Kup zdrobljenega stekla na prostoru pred proizvodno dvorano se že nekaj mesecev naglo veča. Kdo je kriv tega? Vsakdo v INIS vam bo odgovoril: »Temper pač in tempanje sta kriva!« Ker nam je na voljo premalo prostora za obširno razlago, kaj je to, naj povemo kar se da na kratko: temper peč je naprava (peč), ki segreje samotne šobe na 1500 stopinj C, te pa nato ohladijo na 900 stopinj C In jih potopijo v tekoče steklo v kodni peči. Skozi šobe (odprtine), nato vlečejo ravno (ploskovno) steklo s posebnimi stroji kvišku in ga nato režejo na kose. 2e pri pregledu idejnih projektov temper peči je obstajal dvom, da bodo predlagane temper peči uspešne. Dosedanji rezultati so ta dvom potrdili. V začetku proizvodnje (do Junija letos) so se šobe pri žganju v temper pečeh lomile. Dopustnega je 10 do 15 odst. loma, ta pa je znašal več kot 46 odst. Zato je bila zmogljivost temper peči zmanjšana za 30 odst. Vse to je vplivalo na količino in kvaliteto proizvedenega stekla. Na zahtevo INIS so predstavniki tvrdke CEKOP iz Varšave v juliju in avgustu letos preuredili temper peči. Lom samotnih šob se je s tem zmanjšal, toda šobe so se začele v razbeljeni stekleni masi razplinjevaU in v steklu so se pojavili mehurčki. Zavoljo tega je od septembra letos dalje komaj tretjina stekla primerna za tretjevrstno in vrtnarsko steklo, ostali dve tretjini gresta v črepinje. Po programu pa bi moralo biti 3 odst. stekla A kvalitete, 57 odst. stekla B kva- litete in 40 odst. tete. stekla C kvali- linu. Ze takoj t začetku se je odločalo predvsem o tem, ali bo bodoči industrijski velikan stal v Novem mestu ali ne. Razumljivo je namreč, da se za takšen objekt potegujejo mnoga mesta in mnoge občine. Imeti tako veliko steklarno pomeni hkrati imeti na svojem področju objekt, ki ustvarja velik narodni dohodek. Morda je tudi to vplivalo, da smo se potegovali bolj za to, da bi steklarno dobili, kot pa se poglabljali v stvarno presojo tega, kar so obetali načrti. Ne smemo prezreti niti to, da se je velika investicija v INIS začenjala v časih, ko dinarja, rentabilnosti in drugih stvari še nismo tehtali tako, kot delamo to danes. Prave investicijske omejitve so se v našem sistemu začele šele leta 1965, takrat pa je bil INIS že skoraj dograjen. Veliko in zelo radi razpravljamo o osebni odgovornosti v naši družbi. Kaj, ko bi v tem primeru poiskali neposredne krivce napak, ki smo jih našteli (če nam ne bo zmanjkalo odločnosti seveda)? Predlog za »ozdravitev« v treh stopnjah Kakšna je pot iz težav? INIS predlaga načrt za sanacijo v treh stopnjah. V prvi bi do 28. februarja 1967 montirali novo temper peč, kupljeno v Zahodni Nemčiji. Veljala bi okoli 48 milijonov Sdin. S tem bodo odpra-rili največje nevšečnosti v proizvodnji, vendar ta še ne bo rentabilna. V tem času bodo z novo sistematizacijo ter z izboljšavo v notranjem transportu in pri nakladanju zmanjšali število zaposlenih za 37 ljudi. V drugi stopnji (od 1. marca do 0. junija 1967) bodo kupili naprave za odpravo valovitosti v steklu. S tem bodo izboljšali kva- Neustrezna oprema in pomanjkljivi računi Razumljivo je, da smo lani za občinski praznik nestrpno in strahoma pričakovali, kako bo v INIS proizvodnja stekla. Začelo se je srečno, vsaj v prvih dneh, toda kaj kmalu so se začele težave. Iz dneva v dan bolj se je kazalo, da je bila poljska tvrdka CEKOP iz Varšave kot projektant in dobavitelj opreme zelo nesolidna. Pokazalo se je, da so bile posamezne strojne naprave zelo pomanjkljive. Mnoge naprave so morali že v prvem letu po večkrat zamenjati, mnoge pa so morali stalno popravljati. V več primerih zmogljivosti naprav niso bile takšne, kot so bile prikazane v načrtih. Kaj pomenita takšna nesolidnost in neresnost poljskih dobaviteljev za INIS, si bomo laže predstavljali, če upoštevamo, da teče v INIS proizvodnja nenehno, ne oziraje se na nočni in dnevni Sas ter praznike. Steklo je treba vleči-takrat, kadar je mešanica njegovih raztopin raztopljena v kadni peči. Zaradi zastojev na posameznih strojih ni mogoče ustaviti proizvodnje in počakati, dokler ne bodo popravljeni. Napaka ali zastoj na enem samem stroju ali napravi lahko povzročita ogromno škodo, zal je bilo tako prav v našem primeru, in to zaradi nesolidnosti in ne-resnosti poljskega dobavitelja. Če si boste ogledali gornjo sliko, si boste laže predstavljali, kaj je to temper peč. Na sliki je namreč ena izmed obeh temper peči, ki sta povzročili toliko škode v novomeški INIS. V tej peči segrejejo šobe na 1500 stopinj C, nato jih pustijo v njih, da se ohladijo na 900 stopinj C, ter prenesejo nekaj metrov daleč v kadno peč, kjer jih spustijo v razbeljeno tekoče steklo. Šobe se zaradi svoje specifične teže ne potopijo v steklo, pač pa plavajo po njem, skozi podolžno odprtino v šobah pa nato vlečejo z vlečnimi stroji steklo kvišku. (Foto: Miloš Jakopec) Ko smo začeli misliti na steklarno, so bili drugačni časi... Zelo na kratko smo ugotovili krivdo tuje tvrdke. INIS bo zaradi njene nesolidnosti in zaradi povzročene škode tožil poljsko tvrdko CEKOP iz Varšave pred mednarodnim sodiščem. Zdaj pa se moramo vprašati še to: kako, da smo tako prostodušno podpisali pogodbo za tako veliko investicijo, ki ima zdaj takšne posledice? Prvi razgovori o INIS so se začeli že leta 1959 in so se nadaljevali vse do takrat, ko se je začela izgradnja tovarne v Brš- Kalkulacije o steklu, ki ga nikdar ne bo Človek je več kot presenečen, ko danes sliši, da so bile v ekonomski utemeljitvi projekta za INIS kalkulacije za razne vrste debelejšega stekla, ki ga z obstoječimi napravami ne bodo mogli nikdar delati! To steklo pa je vrhu vsega nekajkrat dražje kot tisto, ki ga INIS lahko proizvaja! Razen tega so bile tudi za steklo, ki ga INIS lahko proizvaja, v ekonomski utemeljitvi kalkulirane cene, ki so višje od veljavnih. Cene stekla pa so pod kontrolo in jih tovarne ne smejo spreminjati! Nič čudnega torej, če je proizvodnja v načrtih obetala zelo veliko, danes pa se kaže. da ne bi bila .rentabilna, četudi bi se z obstoječimi poljskimi napravami odvijala brez zastojev in težav! INIS ne bi ustvarila v prvih dveh letih normalne proizvodnje niti de-larja za obvezni remont peči v letu 1968! Če bi INIS s sedanjimi napravami izdelala na leto 4 milijone kvadratnih metrov stekla (to je največja mogoča proizvodnja), bi ustvarila pri tem za okoli 500 milijonov skladov. INIS pa potrebuje vsako leto po 864 milijonov S-din za odplačilo investicijskih posojil. To pomeni, da zmanjka na leto 364 milijonov Sdin. Posojila so bila najeta v začetku na 5 let in so jih šele pozneje podaljšali na 10 let, zdaj pa jih bo treba podaljšati na 20 let. Investicija je bila torej nepretehtana in močno brezglava! Projekt ni zagotovil rentabilne proizvodnje in je bil izdelan zelo površno. liteto in povečali dohodek za 220 milijonov Sdin (ta naprava stane okoli 45 milijonov Sdin). Z naštetim ter z avtomatično re-zalnico in sekalnico stekla bo proizvodnja ob podaljšanju odplačilnih rokov za investicijska posojila že rentabilna. V tretji stopnji (po 30. juniju 1967) namerava INIS doseči zanesljivo rentabilnost z naložbami v predelavo stekla. Izdelovali bi profilit steklo, penosteklo, barvno steklo in lepljeno okrasno steklo Če bodo odplačilni roki investicijskih posojil podaljšani na 20 let, bo že z drugo stopnjo sanacije ustvarjenih konec leta 1967 za 145 milijonov Sdin skladov; konec 1968. bi imeli za 122 milijonov Sdin izgube (glavni remont peči!); konec 1969 pa bi spet ustvarili za 278 milijonov Sdin skladov. Ce doseže INIS poleg tega še oprostitev plačila obresti in odlog anuitet do začetka 1969, do sam ustvaril potrebna sredstva za postopno zamenjavo nekvalitetnih poljskih strojnih naprav in za glavni remont kadne peči. Samo za glavni remont kadne peči potrebuje INIS 700 milijonov Sdin! Brez sanacijskega posojila nikakor ne bo šlo! Proizvodnja ni rentabilna, rentabilnost pa bo zagotovil šele sanacijski načrt z olajšavami, ki jih terja INIS od družbe. Ce proizvodnja ni rentabilna, nastaja izguba. INIS potrebuje za pokritje izgube, nastale letos, okoli 622 milijonov Sdin sanacijskega posojila, prihodnje leto pa za premo-stitev v januarju in februarju, ko bodo uresničevali prvo stopnjo sanacijskega programa, še novih 163 milijonov Sdin. ni h osebnih dohodkov nista v skladu s stanjem v proizvodnji, še zlasti pa ne s stanjem od septembra naprej! Zakaj je morala priti pobuda za sanacijo od zunaj? Nihče ne more nasprotovati osebnim dohodkom večini kolektiva in delavcem, ki stojijo ob strojih, delajo v vročini in na prepihu, v nočni izmeni in dajejo od sebe največ, kar morejo. Toda ob tolikšnih prejemkih posameznih strokovnjakov se moramo vprašati: kako to, da je sanacijski program predložen šele po letu dni zastojev v tovarni, in kako to, da so pobudo za takšno reševanje stvari morali dati skupščinski in politični organa. Kje Bo pri tem tisti strokovnjaki, ki imajo tolikšne dohodke, in kje je njihova strokovnost in odgovornost, človek nehote pomisli, da predobro plačani posamezniki smatrajo tovarno, za katero je dala družba 3 milijarde in 900 milijonov Sdin sredstev, kot ne-feaj, kar so dobili od države zato, da bodo kot uslužbenci vlekli velike plače . .. I Ob koncu naj še enkrat pou- ■ darimo: novomeška INIS ■ stoji in bo stala, v hudih ■ dneh pa smo ji dolžni p<>- ■ magati vsi. Delovnemu ko- ■ lektivu naših mladih stek- ■ larjev naj torej še enkrat ■ zaželimo kar največ sreče ■ pri premagovanju trenut- ■ ni h težav! M. JAKOPEC Plan osebnih dohodkov je prekoračen kar za 26 milijonov Sdin! Čeprav se čudno sliši, je vendar res, da je konec oktobra bil v INIS prekoračen plan osebnih dohodkov za 26 milijonov Sdin, (za okoli 5 odstotkov). Povprečni oseb- ni dohodki po pravilniku so letos 76.516 Sdin (najnižji 48.000, najvišji 216.000). Povprečni osebni dohodek skupaj z izplačili za nočno delo je 81.865 S-din, povprečni osebni dohodek z vsemi izplačili pa znaša 82.944 Sdin. Na kratko: po Novem mestu se govori, da zaslužijo posamezni strokovnjaki v INIS po 600.000 Sdin na mesec, pri tem pa tovarna »ne gre« ... Te govorice so pretirane, ker je največji osebni dohodek ožjega kroga posameznikov v tehničnem vodstvu 360.000 Sdin na mesec. Brez dvoma je delitev ustvarjenega dohodka samoupravna pravica kolektiva, toda hkrati mora biti osebni dohodek upravičen z opravljenim delom! V INIS priznajo, da tak osebni dohodek (mislimo na tistega najvišjega) in prekoračitev planira- »PUSTI ME PRI MIRU!« Na poljsko napravo za avtomatsko polnjenje kadne peči s surovinami za izdelavo stekla je neznan hudomušne/ napisal s kredo: »Pusti me pri miru!« Naprava se je tako kot mnoge druge stalno kvarila, zato res ni preostalo nič drugega, kot pustiti jo pri miru. Nazadnje so jo zaradi neuporabnosti demontirali, peč pa zdaj polnijo ročno. (Foto: Miloš Jakopec) ■nemške slike iz Vinkovcev, osiieka m Diakoua dvorišča tiščijo ena druge. Vse so pritlične, precej enake, krite z opeko, s čeli obrnjene proti cesti, pa od nje odmaknjene, kakor da bi se je bale. Dvorišča loči od ceste in širokega prostora med dvema vrstama hiš visoka lesena ali zidana ograja s prav tako visokimi vrati. Tu in tam so bila vrata odprta in na dvoriščih, na cesti in na polju smo videli več traktorjev, last kmetov. Vsak je bil drugačen in mnogi taki, kot bi jih bili lastniki sami izdelali doma po svojem okusu. Večina jih vendarle vprega v delo konje, lepe in rej ene, in pozna se jim, da živijo sredi koruznih polj. Zaradi razsežnih površin pa je dobra vozna živina potrebna. V središče Osijeka, velikega mesta na ravnini, smo se vozili več kilometrov. Mimo nas, ki smo bili v avtobusu, so hitele tovarne in skladišča poljedelskih strojev s plugi, sejalnicami, oko-palniki, trosilci za gnjila in drugim. Iz Brežic je odpeljal avtobus zjutraj, nekaj po tretji uri, v Vinkovce pa je prispel okrog devetih. Tam je sedež največjega sadjarskega obrata v Jugoslaviji, saj meri nič manj kot 617 hektarov. Velika plantaža jablan se razprostira v Borincih, 5 km od Osijeka. Leži na manjši, komaj 30 m visoki vzpetini nad veliko ravnino in je dolga 7 km. Tehnični direktor, ki nas je vodil po plantaži, je povedal, da so delali nasad postopoma, tako da je drevje staro 3 do 6 let. Prej so na zemljišču pridelovala pšenico in koruzo. Sadjarstvo v okolici Vinkovcev nima tradicije, zlasti ne gojitev jabolk. Jabolka so vedno uvažali od drugod, precej tudi iz Slovenije. Zanimivo je, da ljudje, ki vodijo proizvodnjo, niso domačini, marveč so iz vse Hrvatske, največ iz okolice Zagreba. Tehnični direktor je iz Hrvatskega Zagorja. Sadna drevesca so vzgojili pred leti na 25-hektarski začasni drevesnici blizu Samobora. Po asfaltirani cesti, ki je bila narejena nalašč za nasad, smo prispeli po blagem vzponu do vhoda. Tam se je cesta razširila. Videli smo veliko tehtnico in vratarja. Tega dne so obirali jabolka. Drevesa so bila enaka, z nizkimi debli, kot pahnete. Vrste dreves so bile kot zelene stene, odmika joče se v daljavo. Vrste so bile druga od druge' oddalje ne 4 do 5 in pol metra. Tako razporeditev so napravili zaradi bujnih sort in podlage. Letni po ganjki dosežejo namreč 60 cm do 1 metra. Z rezanjem in uravnavanjem vej so dosegli pri drevesih obliko, v kateri ta lažje nosijo plodove in rodijo. Veliko prednost so dali prometu, ki je važen za hitro delo strojev pri obdelavi, zdravstveni zaščiti dela in transportu. Investicijska doba traja tri leta, tako da vzdržuje nasad od 4. do 6. leta sam pridelek — se pravi, da stroške pokriva dohodek, po šestem letu pa je predvideno odplačevanje kredita. Veliki betonski bazeni so za škropljenje. Voda priteka po ceveh iz kanalov pod vzpetino, na kateri je nasad. Za posamezne dele nasada in za posamična dela so poverjeni strokovnjaki. Obdelovalna in oskrbovalna dela opravijo stroji dobro in hitro. Z 18 škropilnicami (atomizerji) poškropijo vso površino v 4 do 5 dnevih. Gnojijo po potrebi, največ z dušičnimi gnojili, ki jih porabijo do 2000 kg na hektar. — Prvi obrok dobi nasad že jeseni, kar je v sadjarski praksi novo. Veliki kombajn JOHN DEERE ob praznjenju rezervoarja. Potem smo našli upravo kme tijskega kombinata Osijek, ki vodi proizvodnjo na 24.000 hekta rih. To je kot 240 kv. kilometrov oziroma 2 kilometra širok pas zemljišč, ki bi jih lahko položili od Bizeljskega preko Brežic in ob avtomobilski cesti do Ljub ljane. Za strokovno vodenje in upravljanje s tako veliko površino ima kombinat svoj šolski center. Oddaljen je nekaj kilometrov od središča Osijeka. Predstavlja ga več zgradb z učilnica mi, veliko, sodobno urejeno kuhinjo, jedilnico in stanovanji za ljudi, ki prihajajo sem z namenom, da bi si pridobili strokovno znanje. V obdobjih, ko je manj dela, prirejajo v centru tečaje, zlasti za ljudi, ki delajo s stroji. Stalna oblika strokovnega izobraževanja je srednja kmetijska šola, imenovana tudi tehniška šola za praktično delo v proizvodnji. Njeni absolventiž upravljajo zahtevnejše sodobne kmetijske stroje. V kombinatu so zaposleni tudi inženirji in tehniki za načrtova- Sadna plantaža Borinci pri Vinkovcih. Pogled na skladišče in glavno cesto v nasadu, ki teče prečno na smer vrst. Kmetijska sekcija občinskega društva inženirjev in tehnikov Brežice je organizirala ob koncu septembra dvodnevno strokovno ekskurzijo na območje jugovzhodne Slovenije in Podravine. Udeležili so se je člani sekcije, nekaj prostih mest v avtobusu pa so zasedli tudi nekateri delovodje na družbenih kmetijskih posestvih pa kmetje z večjo tržno proizvodnjo. Spored je obsegal ogled družbenih kmetijskih obratov s sadjarsko, poljedelsko, živinorejsko in vinogradniško proizvodnjo. Zaradi nevarnosti širjenja parkljevke in slinavke — te sicer na omenjenem območju ni — je odpadel ogled živinorejskih obratov Med vrstami zemljo obdelujejo, plevel pa uničujejo s herbicidi. Na območju nasada je več skladišč za gnojila, embalažo in strehe za spravilo strojev. Pri graditvi so poskušali porabiti čim manj materiala in s tem znižati proizvodne stroške. Pa poglejmo, kakšni so pridelki! Lani so poslali na trg 320 vago nov jabolk, letošnji pridelek pa so ocenili na 400 vagonov. Zaradi odlične kvalitete sort jonatan, delišes, stajman, vajnsep in londonski peping je bila prodajna cena v nasadu 240 S ' din za kilogram. Šampanjska reneta nekoliko slabše kvalitete pa je imela ceno nekaj nad 200 S din za kilogram. Sadje so odpremljali z avtomobili. Zaradi dobre zdravstvene zaščite je večina pridelka prve in ekstra kvalitete. Osnovno sortiranje so opravili kar pri obiranju, tako da so slabše sadje odmetali na tla. O sadju na tleh so povedali, da ga bodo pobrali, če bodo imeli dovolj časa in kupce. Najvažnejše je, da to sadje odstranijo, da bi preprečili gnilobo. Starejše, pet do šest let staro drevje sort jonatan in šampanjska reneta je dalo 30.000 kilogramov jabolk na hektar, za naslednja leta pa računajo 50.000 kilogramov. Njihov pridelek je začel zavzemati jugoslovanski trg. Tudi Ljubljana, Maribor in nekatera druga slovenska mesta so dobila jabolka od tam, kamor smo jih še pred leti pošiljali iz Slovenije. Za še večji pridelek se ljudje, ki upravljajo nasad, naglo pri pravljajo. Da bi izboljšali transport, gradijo od bližnje železnice odcep, ki bo speljan vse do podnožja nasada. Gradijo tudi velika skladišča in hladilnico. Hudo pa jih tare pomanjkanje padavin, saj jih imajo le 650 do 700 mm, kar je za tretjino manj kot pri nas. V sušnih letih bi bil lahko pridelek še manjši, zato so se odločili za namakanje. Vo do bodo črpali po debelih ceveh. Ko smo se po ogledu vračali, smo nekateri nameravali zajeti doživetja in nasad na film in papir, vendar to skoraj ni bilo mogoče. Z razglednega stolpa je videti v daljavo le 3 do 4 km dolga zelena preproga, podobna gozdu ali grmičevju. Spoznali smo, kako majhni smo pri nas v pridelovanju sadja, zlasti jabolk, in kako pomembna je postala kvaliteta za dobro ceno. še istega dne smo se z avtobusom napotili proti Osijeku. Spremljala nas je ena sama velika ravnina. V določenih razdaljah je cesta rezala dolge vasi na dvoje, vasi, kjer se hiše ln nje in vodenje proizvodnje. Zanimanje za šolo je veliko, vpis dober, šolo pa obiskujejo mladi ljudje iz območja kombinata, kjer dobijo tudi zaposlitev. To je potrebno tudi zato, ker je v družbeni lasti — pod upravo kombinata — le nekaj manj ko polovica vseh zemljišč. Po programu uprave smo odšli na enega od obratov za poljedelsko proizvodnjo nedaleč od Osijeka. Pripravljali so zemljišča za setev. Več težkih traktorjev je hkrati obračalo zemljo. Blizu živinorejskega obrata smo videli površine, posejane z lucer no. Takrat so jo kosili in svežo odvažali kravam v ograjen prostor ob hlevih. Na velikih kosih zemlje sta bili posejani koruza in sladkorna pesa. Vse delajo s stroji razen redčenja. Tedaj so pravkar s kom bajni pospravljali pridelke. Za koruzo imajo dva kombajna. Manjšega (»new idea«) vleče traktor, za njim pa teče prikolica, opravijo domačini. Uspelo jim je zaposliti vso delovno silo, ki je bila odveč ob podružbljanju zemljišč in proizvodnje. Z ozirom na vse to je tudi cena zemljišč v prosti prodaji za naše razmere nizka — le okoli 30 S din za kv. meter. Na zasebnih površinah smo videli slabšo letino, njive v večjem plevelu in slabšo rast. V Osijeku smo obiskali veliko sladkorno tovarno, ki je pod upravo kombinata. Je starejša, transport v njej pa sodoben. Tovarna predela v enem dnevu 280 vagonov sladkorne pese, vsako uro pridobijo vagon in pol sladkorja, na dan tudi 37 vagonov. Ker porabijo veliko vode, sta v tovarni huda vlaga in vročina. Bistvo postopka za pridobivanje sladkorja je namreč v tem, da peso naribajo na rezance (kot pri nas repo) in s pomočjo vode in parjenja izlužijo sladkor, ki ga ima pesa 17 do 18 odst. Iz tekočine odstranijo ne- v katero nasipava s posebnim elevatorjem storže ali pa koruzno zrnje. Večji kombajn (»John Deere«) je samostojen. Uporabljajo ga tudi za kombajniranje žit, če mu zamenjajo nekatere dele. Ima rezervoar za okrog 1500 kg zrnja. Ko je bil poln, ga je oddal tovornjaku s prikolico, ki ga je spremljal. Koruznico, ki je ostala za obema kombajnoma, je zdrobil in enakomerno razmetal po površini silokombajn, kakršnega uporabljamo tudi ponekod pri nas za spravilo silaže. Temu sta sledila oranje in nova setev. Plevele uničujejo s herbicidi. Z uporabo mehanizacije so zmanjšali proizvodne stroške. Na nekem drugem mestu je delal kombajn za spravilo sladkorne pese. Tja smo se napotili po prašni poljski cesti. Kombajn je pesi, ko je bila še v zemlji, odrezal cimo, jo pulil in med dviganjem proti rezervoarju čistil zemljo. Spremljevalec je povedal, da ima stroj izredno zmogljivost in da izpuli ter očisti v eni minuti 1000 kg pese. Nisem gledal na minutni kazalec ure, toda na podlagi tega, kar sem videl, sem se prepričal, da zmogljivost res ni bistveno drugačna od napovedane. Pridelek pese so imeli dober. Pesa je rasla na suhem, trdem zemljišču, iz katerega je ni bilo mogoče izpuliti z roko. Stroj pa je to zlahka storil. Veliko pozornost posvečajo urejanju poljskih poti in cest. Te res niso posute z gramozom, ki ga v bližini nimajo, so pa redno oskrbovane in gladke. Ob njih so odtočni jarki za vodo, tako da lahko vozijo traktorji in tovornjaki pridelek izredno hitro v skladišča: koruzo v sušilnice in žitne rezervoarje, peso pa neposredno v tovarno sladkorja. Pred leti, ko niso imeli dobrih strojev in sredstev za zatiranje plevela, so vse to delali ljudje iz Bosne, nekaj tudi iz Prekmur-ja. Ustrezna selitev je prenehala, še vedno potrebna ročna dela pa zaželene snovi pretežno z apnom, ki povzroči sesedanje. Cisto tekočino odplavljajo, sesedeno maso, podobno drožem, ki že vsebuje sladkor, pa stiskajo v stiskalnicah. Trop iz stiskalnic mnogi poznajo, saj smo ga pred leti uporabljali za apnenje zemljišč. Imenuje se saturacijski mulj. Tekočino, v kateri ostaneta sladkor ta voda, izparevajo, da se napravijo kristali. Z vrtečimi bobni dobijo polsuhi sladkor, če sušenje nadaljujejo, pa dobijo suhi sladkor, ki ga po krajšem postopku sortiranja dajo v vreče. Na povratku smo si v Djakovu ogledali kombinat z 200 hektari kmetijskih zemljišč. Poljedelska proizvodnja je podobna tisti v Osijeku, zato smo si podrobneje ogledali le vinograde. Imajo okro * 130 hektarov vinogradov, zvečine novih, vse pa vzgojene ob žicah. Najboljše uspehe dosegajo s kor-donsko vzgojo v dveh etažah, pri čemer sadijo na eno mesto po dve trti. Nekateri vzgojijo deblo do višine 60 cm, nato usmerijo kordon v eno smer vrste, drugi trti pa zvišajo deblo na okrog 110 cm, kordon pa usmerijo v drugo smer vrste. Tako se rodni les razporedi v dveh višinah. Obdelava, oskrba in gnojenje dajo velike pridelke grozdja, ki ga pre delajo hkrati z odkupljenim groz d jem v novi vinski kleti. Ta ima popolno mehanizacijo za predelavo grozdja in mošta v vino, ki ga šolajo v betonskih cisternah. V kleti je zaposlenih 10 ljudi, me i drugim dva enologa in trije teh niki. Kleti bi prav lahko rekli aparat za predelavo grozdja v kvalitetno vino. Tamkajšnja vina dobivajo priznanja na vinskih sejmih. Tako je tramine? tudi letos dobil v Ljubljani zlato me daljo. Sledila je poskušnja vin in po menek z zastopniki kombinata Djakovo v enem od prostorov kletne stavbe. Kmalu pote-n j? začel avtobus meriti kilometre proti domu. ALOJZ PIRC Janez Trdina: UKLETI GRAD Sinu je zbolela mati. Sel ji je iskat zdravilskih zeli na Gorjance Ko izdere iz zemlje sladko kore ninico, zagleda miško. Fant pozdravi miško: Dobro ju tro, ne bodi kaj huda, da te nadlegujem. Zboleli so mi mati pa iščem jim zdravilskih zeli. Miška mu veli prijazno: Ti si dober sin in zato ti je dal Bog, da si tako dobro pogodil. Preden preteče štiriindvajset ur, bodo ti mati od te korenine ozdraveli, kakor da ne bi bili nikoli nič bolni. Fant se začudi takim besedam in vpraša miško: Kdo pa si, da mi prerokuješ tako srečo in s pravim človeškim glasom? Miška pravi: Jaz služim svoji gospe. Bog jo je kaznil, meni pa ni dalo srce, da bi jo bila zapustila. Ker pod zemljo ne bi mogla prebiti v človeškem telesu, me je Bog prestavil v miško. Fant se začudi še bolj in veli: Jaz te ne razumem. Razloži to skrivnost bolj natanko! Miška odgovori: Prav rada. Poslušaj pazljivo, kako in kaj je bilo, pa me boš, mislim, lahko razumel in z menoj vred mojo gospo omiloval. Jaz sirota sem izgubila mater že za otročjih let Usmilila se me je dobra gospa in me vzela k sebi. Ni me imela za podložno deklo, ampak kakor za svojo sestro. Moja gospa je govorila vse drugo po pameti, delala je vse po pravici, ali berače je na vso moč sovražila in jih gonila iz hiše z najgršimi besedami in pridevki. V hišo ji je prišel imeniten berač, sam Janez Kristus. Kristus prosi gospo za božji dar. Gospa se pa zadere samopašno in veli: Misliš, da te ne poznam. Kaj izkušaš uboge ljudi? Ves svet je tvoj, pa te ni sram, da prosiš za kos kruha! Dobil ga boš takrat, ko bodo prebirali sv. pismo gorjanski pastirji, kar se pa tako brž ne bo zgodilo. To, vidiš, je bilo že pred več sto leti, ko ni znal še noben brati razen škofov in se ni učil sv. pisma še noben duhoven razen edinega papeža. Zdaj lahko sam presodiš, kaj je moja gospa mislila. Hotela je Kristusu dati na pomen, da mu ne bo dala nikoli nič. Kristus je preklel predrzno gospo in rekel: Prekleta bodi ti in preklet bodi tvoj grad, dokler ne bodo začeli gorjanski pastirji prebirati in se učiti sv. pisma. Samo tak pastir bo utolažil božjo jezo in te rešil. O teh strašnih besedah se je zemlja potresla in požrla gospo in nje grad. Jaz sem to grozo oddaleč videla in moja gospa se mi je smilila. Tekla sem za Kristusom in ga lepo prosila, da bi smela pri nji ostati tudi pod zemljo. Kristus me je pohvalil za to zvestobo in mi dovolil, da smem ostati pri gospe in da ne zadahnem, prestvaril me je, kakor sam vidiš, v miško. Jaz škrtam svobodno semtertja in ne trpim nobene sile. Moja uboga gospa pa dremlje na postelji. Po glavi ji rojijo staršne sanje, da neprenehoma ječi. Prebudila pa se bo šele takrat, ko pride nje rešnik: gorjanski pastir, ki bo tako učen, da bo prebiral sveto pismo. Strah me je, da ji bo treba še dolgo čakati. čuvši take novice je začel fant od veselja vriskati in skakati in je rekel miški: Potolaži se. Sv. pismo se nahaja že v marsikateri podgorski kolibi in prebiramo ga tudi že mi pastirji. Kolikokrat sem ga bral ali sam zase na paši ali pa doma pri bolni materi. Povej mi torej, kaj mi je še storiti, da rešim tebe in tvojo dobro gospo! Miška se začudi in veli: Hvaljen bodi usmiljeni Bog, ki je nama poslal odrešenika. Ali vedi, da boš pomogel ne samo meni in nji, ampak tudi sebi. Moja gospa je samica in te bo vzela za moža in z njo dobiš tudi graščino in neizmerne zaklade, ki se v nji nahajajo. Kaj ti je še storiti, da prekletstvo od naju odstraniš, mi ni natanko znano. Pojdi z mano v grad, na mizi leže bukve, v teh bukvah boš našel — vsako skrivnost in tudi to, kako naju boš rešil. Miška mahne z repom po kiju ču, ki je tičal v skali, in skala se odpre na steza j, kakor velika cerkvena vrata. Fant gre za miško, ki ga pelje skozi tako krasne izbe in dvorane, da po njegovi misli ni leoših niti v nebe- Bilo je pozno zvečer in namenjen sem bil proti domu. Rosilo je in visoko sem si zavihal ovratnik plašča. Ko sta me ločili od doma le še dve cesti in majhen trg, se je nenadoma ulila ploha. Stopil sem pod obokan vhod neke hiše. Komaj sem se umaknil dežju, ko je pod isti obok prisopihal precej obilen mož srednjih let. Bilo je, kot bi mu bil nekdo tesno za petami. »Bežite?« sem vprašal šaljivo. »Da,« je sopihal. Hiast-no si je brisal čelo. »Kaj narobe s policijo?« sem vprašal v istem tonu. »Ne,« je rekel, »z mojo gospodinjo.« »Kaj pa?« bi bil rad izvedel. »Hotela me je oskubi-ti,« je mrko odgovoril. »Kako?« sem vprašal. »Previsoka stanarina, slaba hrana in premalo?« Zmajal je. »Nič tega. Če bd bilo kaj takega, je ne bi pobrisal kar tako na vrat na nos. Ne, hotela me je oskubiti, tako kot sem rekel.« Prižgal sem si cigareto in se umaknil globlje pod obok, kajti zelo radodarno je bilo. Pogledal sem obilnega moža in zamajal z glavo, šaljivec, pa še kakšen, sem si mislil. »Ne, prav nič se ne šalim,« je uganil moje misli. »Nekaj vam bom povedal. Imate nemara cigareto zame?« Dal sem mu cigareto. Prižgal si jo je in vidsl sem, da se mu trese roka. »Mesec dni pred božičem,« je začel, »mi je Ferdinand Langen: Rdeče % belimi ertieami brat, ki živi na deželi, poslal racmana.« »Lepo od njega,« sem si drznil pripomniti. odgovoril. »Brat mi je poslal zavitek. Ko sem snel pokrov, je iz zavitka pri-racal racman, živ.« Kar On pa je odločno zmajal z glavo. »Prvič ve, da sploh ne maram rac,« je rekel, »in drugič,« — nekajkrat je pogoltnil slino — »je bil še živ.« »Kdo?« sem vprašal. »Racman, kajpada,« je REKLI SO... Ne bi znal popraviti svojega avtomobila, če bi doživel na cesti okvaro. HENRY FORD II., ameriški »kralj avtomobilov« Zaradi mene je šlo več ljudi v kino kot zaradi vseh seks bomb skupaj. BETTE DAVIŠ, ameriška igralka Tudi bedak dobi včasih kakšno pametno mesel, le da tega ne opazi. DANNY KAYE, ameriški konik streslo ga je. »Kaj naj bi storil?« Skomizgnil sem z rameni »No,« je nadaljeval,« dal sem ga svoji gospodinji. To je še najbolje, kar človek lahko stori v takšnem primeru. Gospođino a je dala racmana v kletko in mu redno dajala pičo, ker ga je hotela spitati do božiča. Klicala ga je Jakob. To je moje ime, razumete.« Pokimal sem. »Toda gospodinja se je v vseh dolgih tednih, ko ?a je pitala, privadila nanj. Klicala ga je: ,Moja mali Jakobček.' Dolge ure je grulila pred njegovo kletko. Ni si ga upala zaklati.« »In ste ga Baklali vi,« sem domneval. Toda to je bil napačen sklep. Zgrožen je stopil za korak nazaj. »Saj ne morem ubiti nitd muhe, kaj šele raco . . .« je rekel z gnusom v glasu. »Torej še živi?« sem vprašal. Zaskrbljeno me je pogledal in zmajal z glavo. »Moja gospodinja ima še enega podnajemnika, študenta,« je nadaljeval, »ki študira medicino. Ta je vedel, kako živali brez bolečin pomagati na oni svet. Za eno noč je vtaknil racmana v posodo z etrom. In zjutraj je bil racman tog in trd.« Znova me je zaskrbljeno pogledal, jaz pa sem pokimal, češ saj čutim z vami. »Potem je gospodinja racmana oskubila,« je nadaljeval, »in ko je to opravila, ga je položila na okensko polico, da bi se zatopila v kuharsko knjigo. Medtem ko je proučevala recepte, je v kuhinji za seboj zaslišala tap, tap, tap . . . Razumete, kaj se je zgodilo?!« »Ne,« sem rekel. »No,« je rekel, »racman je bil od etra le omamljen. In pred odprtim oknom se je spet zdramil. In se je tap, tap, tap, tap, tap, tap, sprehajal po kuhinji. Oskuben in najboljše volje. Ni bilo moč gledati!« »In kaj je storila gospodinja?« sem vprašal. »Saj sem že rekel,« je nadaljeval, »da ni bilo moč gledati, kako se osku-beni, goli racman prehaja po kuhinji. Zato mu je moja gospodinja spletla pulover. Lep pulover. Rdeč z belimi črticami. In potem je še dolgo živel.« Odvrgel je ogorek. Videl sem, da je že malone pojenjalo deževati, in sem se hotel odpraviti. Toda mož me je zadržal. »Ko sem drevi prišel po stopnicah navzdol, sem videl, da moja gospodinja spet plete pulover,« je rekel hlastno. »In,« sem vprašal. »Zame,« je rekel še bolj hlastno, »rekla je, da je zame.« »»In bil je spet takšen rdeč,« je rekel in se stresel, »rdeč, z belimi črticami.« Vprašujoče sem ga pogledal. Za hip je molčal. Dež r čisto pojenjal. Tedaj pa je iz moža, ki je stal poleg mene, planilo. »Zdaj veste. In jaz nočem, da bi me oskubili. Razumete! Obdržati hočem svoja kri la!« In preden sem splon mogel pomisliti na to, je iztegnil roke in okorno in štorasto odvihral okoli vogla. (PREVOD: Alenka Bole-Vrabec) sih. Od zlata in srebra se je vse lesketalo in bleščalo, da mu je kar vid jemalo. Nikjer ni zapazil nič lesa, nič železa: vse pohištvo in orodje je bilo ulito iz najžlahtnejših rud in izdelano po vseh pravilih najvišje umetnosti. Fant je strmel in zijal; ves osupel in omamljen po tolikih dragocenostih ni mogel nič govoriti in skoro še dihati ne. Ko ga pa dovede miška v spalnico in zagleda na postelji spečo gospo, ga nje čudovita lepota tako prevzame, da je obstal, kakor da bi okamenel in se zamaknil, kakor da se nahaja v nebesih in zamika v božje obličje. S silo ga miška potegne v drugo izbo, kjer so ležale na mizi skrivnostne bukve. Fant začne brati, ali komaj prebere pol strani, se zruši na tla in zajoka tako bridko, da si začne tudi miška solze brisati in ga vpraša, kaj ga je tako strašno zabolelo. Fant pove miški, da ne more rešiti uklete gospe. Bukve govore, da mora biti odrešenik nedolžen, on pa je svojo nedolžnost zapravil na paši že v dvanajstem letu. Miški se je milo storilo, ko je videla, da bosta morali z gospo še nadalje ostati pod zemljo, vendar jo je tolažilo upanje, da utegne priti v kratkem kak drug podgorski pastir, ki ne bo samo prebiral sv. pisma, ampak nosil še tudi angelsko oblačilo nedolžnosti. Fantu je rekla: Prav rada bi te dobro obdarila, ali zlato in srebro, ki ga povsod vidiš, ni moje, sama ti pa ne morem veliko dati. Razglejva smeti, ki jih je vrgla na dvorišče še moja gospa. Kar se najde v njih, se sme pobrati in odnesti brez greha. To pravico sem pri gospe imela zmerom. Miška in fant sta prebrskala smeti in našla v njih biserov in drugih kamenčkov za več tisoč goldinarjev vrednosti. Vse kar sta našla, je vzel fant s seboj domov. S sladko koreninico je ozdravil še tisti dan bolno mater, bisere in drage kamenčke je pa prodal in si kupil gosposko pristavo in veliko kmetijo. Oženiti se ni hotel nikoli, ker ni mogel pozabiti svoje uklete, zanj za vekomaj izgubljene ljubice. Iz rimske zgodovine Po neuspelem poskusu Katiline je začela groziti republiki nevarnost s strani Cezarja, razumnega in spretnega politika, ki je s Krasom in Pompejem sklenil triumvirat, da bi se polastil oblasti. To mu je tudi uspelo. Nato se je lotil osvajanja Galije, Balkana in Egipta. Medtem si je tudi zagotovil oblast v Rimu, potem ko je z znanimi besedami »Kocka je padla« prekoračil rečico Riibikon, zadnjo oviro na svoji poti. V Mali Aziji je Mitrida-tovega sina Farnaka potolkel tako hitro, da je sporočil o tem v Rim samo tri besede: »Prišel, videl, zmagal.« Po tej zmagi se je napotil proti Afriki. Baje se je takrat, ko je stopil z ladje na afriška tla, spotaknil in se zavalil v pesek. Ker bi si njegova vojska ta padec lahko razlagala kot slabo znamenje, je bistri državnik brž vzkliknil: »Te že držim, te že imam v svojih rokah, Afrika!« Zmagi na celini je dodal še zmago v Španiji, se nato vrnil v Rim in tam počasi in neomejeno zagospodoval. Nekoč je prišel s prija' telji v majhno mestece, kjer so ga spremljevalci vprašali, če tudi tu šivi spor za oblast in vlado. Cezar pa se je zamislil in dejal: »Raje bi bil tu prvi, kot v Rimu drugi.« AFORIZMI Kolikor je stvar večja, toliko laže jo iščeš. Toda ko iščeš idejo, je ravno narobe. So ljudje, ki lahko plavajo proti toku celo v popolnoma mirni vodi. Ključnih problemov ne boš rešil s ključem *a konzerve. Ilustracija: BOGDAN BORČIČ Tudi v kočevski občini naj bi bila kultura - naše vsakdanje življenje Vsakdo se zapira v svoj mali krog! Iz vsega tega sledi, da vprašanje kulturnega dviga prebivalstva ne more biti samo vprašanje majhnega kroga ljudi, še manj pa moremo imeti kulturno dejavnost za konjiček nekaj posameznikov. Ta dejavnost zadeva vse nas, razlika je samo v tem, da so tisti, ki imajo več smisla za te dobrine, oziroma se poklicno ukvarjajo z mladino, še precej bolj odgovorni pred družbo in generacijo, ki raste pred našimi očmi. *___cvje in kočevska občina sta nekaj posebnega. Imata samosvoje poteze, ki narekujejo samosvojo kulturno politiko. Kočevje je mlado, saj je po vojni skoraj popolnoma menjalo svoje prebivalstvo. Zraslo je na ruševinah v novo, lepo, mlado mesto! Njegovo prebivalstvo še ni kolektiv, še ni celota, kot so stara mesta z bogato kulturno tradicijo. Mladi prebivalci so si tu ustvarili družine, prihajajo do novih komfortnih stanovanj, pri tem pa ostajajo izolirani drug od drugega. Vsak je zakovan v svoj ozki krog in v pehanje za čim višjim standardom. Zbližala nas bo samo kultura, samo ob uživanju kulturnih dobrin bomo začutili, da so poleg nas še drugi ljudje in da smo pravzaprav samo delček celote, ki se ji pravi mesto Kočevje. Mladina - predvsem ta čaka! Lahko trdimo, da se obračajo stvari v Kočevju na bolje. Vrsta znakov je, da naše prizadevanje ni zaman, samo vztrajati moramo in ne odnehati na pol poti. če bomo zlasti mladino vzgajali v srčni kulturi in pravilnem vrednotenju umetnosti, se bo čez čas gotovo poznalo. Mislim, da se vsi, ki delamo na tem področju, ne čutimo več tako osamljene in prepuščene sami sebi. Svet kulturno-prosvet-nih organizacij je po mojem organ, ki naj registrira vse potrebe in začuti vsak vzgib in premik na tem polju ter poskuša usmerjati vse kulturno življenje mesta in okolice. Vsakdo, ki hoče resno in iskreno pomagati, bo dobrodošel. Ponavljam, da se moramo predvsem ukvarjati z mladino. Verjemimo, da je ta še zelo sprejemljiva za pozitivne vrednote, da kar čaka, da ji kdo iskreno in dobrohotno odpre vrata v svet lepote in umetnosti, da želi sodelovati — samo nikogar ni, ki bi jo vodil, oziroma ki bi ji pokazal pot. Pred šole so postavljene velike in odgovorne naloge. Imamo mladinsko in pionirsko organizacijo, DPM, šolska kulturna društva — pa se naposled odkrito vprašajmo, kaj so vse te organizacije naredile za vzgojo, srčno kulturo in estetsko izobrazbo mladine, kaj smo dali mladini zunaj šole, kako smo jo zaposlili v prostem času! Razčlenimo tudi to, kako so izrabljene šolske knjižnice in še, kaj in koliko si mladina izposoja v javni knjižnici, koliko kulturnih prireditev smo ji dali, vsem mladim od predšolcev do gimnazijcev. Polje dela je prostrano in mu ni videti konca, mladina pa je hvaležna za vsako pobudo, čaka, a žal prevečkrat zaman. Podeželje ni izobčeno Kako pa je na podeželju? — Kočevska občina je ena najbolj redko naseljenih v Sloveniji — s silno majhnim odstotkov mladine. To je dognanje, ki postavlja pred nas spet posebne naloge. Mislim, da trenutno ne moremo napraviti drugega, kot ohraniti to, kar je že vpeljano. Vsaj skromna gostovanja društev pa bi dala prebivalcem občutek, da niso sami in da nanje nismo pozabili. Kočevsko društvo Svoboda bi s svojimi sekcijami lahko dalo na gostovanjih lepe prireditve. Pomagati bi morali odročnim vasem, da bi bili vsaj prostori, kjer se ljudje zbirajo ob televizijskih oddajah ali filmskih predstavah, lepo, okusno, domače opremljeni, da bi se ljudje v njih kar najbolje počutili. Zlasti pozimi bi ne smela biti nobena večja vas brez potujoče knjižnice, občasnih zanimivih predavanj, rednih filmov potujočega kina in podob- nega. Vprašanje donosnosti tu sploh ne pride v poštev, saj je znano, da se vsa ta dejavnost na takem terenu ne more vzdrževati sama. Kulturne »storitve« naj bodo za vsak žep! Enako velja za vso kulturno dejavnost, ne samo pri nas, marveč po vsem svetu. Kulturne dobrine so tako drage, da ne moremo pričakovati in zahtevati, da jih bo potrošnik plačal v celoti. Imamo opraviti z dejavnostjo, ki je nujno navezana na denarno pomoč družbe. Ob tem pa je znano, da bosta delavec in vsak prebivalec toliko več žrtvovala za kulturo, kolikor večjo potrebo bosta čutila po njej. Predvsem na začetku, ko navajamo ljudi na uživanje kulturnih dobrin, ne bd smeli preveč zahtevati od žepov posameznikov. Navedel sem nekaj vprašanj, ki tarejo slovensko ljudstvo, Kočevje pa še prav posebno. Slika ni rožnata, povoda pa tudi ni za obup. Marsikaj smo že zamudili, marsikaj pa lahko še napravimo, samo odlašati ne bi smeli več. Opažamo, da se je ustvarilo toplo kulturno ozračje povsod, kjer je prodgrlo v zavest vsakega občana spoznanje, da je kulturno življenje potrebno. Občine, ki so ekonomsko šibkejše, kot je naša, so mogle napraviti prave čudeže na področju kulture, če so le imele za seboj razumevanje vseh ljudi — od delavca v tovarni do najvišjega funkcionarja. Če se nam bo (v Kočevju) posrečilo ustvariti močan sklad za kulturno dejavnost in če bomo našli podporo pri vsakem delavcu, ki upravlja podjetje in odloča o sredstvih za kulturo, če bomo našli tudi dovolj požrtvovalnih ljudi, ki so pripravljeni delati na tem področju, bomo že veliko dosegli. Znova poudarjam, da računamo pri tem res na vsakega občana, skratka na vse, ki jim je kulturna podoba našega prebivalca, zlasti še mladega človeka, pri srcu in se čutijo zanjo odgovorne. MILOŠ HUMEK NA KNJIŽNEM TRGU V PRIHODNJEM LETU „Guliverjeva potovanja" in ostalo Pisan program Državne založbe Slovenije vzbuja pozornost že pred izidom prvih knjig V zbirki Svetovni klasiki bodo v letu 1967 med prvimi knjigami izšla '3wiftova »Guliverjeva potovanja«. Kakor se spominjamo, govori roman o brodolomcu Guliver-ju, ki ga morje vrže na otok malih Liliputancev, nato pa ga usoda zanese v Brobding-nag in v druge čudne dežele. Delo bo izšlo v skrajšani obliki. V isti zbirki je napovedan obsežni roman »Princ in dvor. na dama« japonske pisateljice Shikibu. Prikazuje klobčič zgodb in epizod življenja na cesarskem dvoru, razen tega pa reahstično popisuje družbene razmere. »Pisma iz mojega mlina« so zgodbe francoskega pisatelja Daudeta. Povedana je družbena drama 19. stoletja: razkroj obrtniškega dela zaradi razvijajoče ae tebmčne civilizacije v provansalskem okolju. Nič manj obsežno ni delo Henrvja Jamesa »Golobičja krila«, ki bo izšlo v isti zbirki. James je ameriški pisatelj, psihološki realist, kot Pravijo, v njegov zgodbi o lepi Londončanki in. mladem Časnikarju pa se zvrstijo nešteta prizori, ki bodo bralce Vznemirili in pritegnili. Za zbirko »Kultura in zgodovina« je pripravljena »Zgodovina češkoslovaške« češkega avtorja Vaolava Husa. V delu je Hus obdelal zgodovino svoje dežele od začetkov do srede 20. stoletja. »Azija in zahodno gospostvo« je delo indijskega pisatelja Pandkkarja, v katerem je drugače obravnavano obdobje kolonialnih časov v Aziji, kot ga znajo prikazati mnogi zahodni avtorji. Panik-kar obravnava neštete revo del antične literarne in kulturne zgodovine. Zelo zanimiva knjiga iz te zbirke bo izšla z naslovom »Zgodovinske oblike spolnega življenja«, ki sta ju napisala Smiljanič in Mijuškovič. Ze naslov pove, kakšno delo bomo brali. Knjiga pa je v bistvu študija o spolnem življenju skozi čas. Za zbirko »Biografije« so pripravljena dela: Trovat — »Puškinovo življenje« v diveh delih, Anthonv — »Elizabeta I. Angleška«, ki opisuje življenje Sheakaspearove sodob-nice — vladarice, in Bokay — »Demoni in metulji« — roman o italijanskem opernem skladatelju Pucclniju. Literarni večer v Trebnjem 13. decembra je občinski odbor Prešernove družbe priredil v avli osnovne šole v Trebnjem literarni večer, na katerem so brali svoja dela književniki Miško Kranjec, Smiljan Rozman in Branko Žužek. ■ SLAVNI ESCORAL, starinski dvorec 45 km severno od Madrida, bi bil skoraj uničil požar, ki je pred nekaj dnevi izbruhnil na lesenem podstrešju. Dragocene slike El Greca, Tiziana, Boscha in Velasqueze so komaj rešili. SLOVENJ GRADEC POD ŽAROMETI miru, humanosti in prijateljstva Božidarju Jakcu in še petim domačin in tujim likovnim umetnikom so podelili častno občanstvo 10. decembra zvečer so v razstavišču novega Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu odprli mednarodno likovno razstavo »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi«. Slavnosti so se udeležili nekateri državni in republiški voditelji in predstavniki družbeno-političnih organizacij, domači m tuji likovni umetniki, tuji gostje s predsednico mednarodne žirije Agdo Rbssel na čelu in Cankarjeva »Gospa Judit« Te dni je prišla med bralce »Gospa Judit«, ena najboljših povesti in drobnih umetnin slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Mladinska knjiga jo je izdala (zbirka Zenit) z namenom, da bi knjižico dobilo čimveč ljubiteljev umetniške besede, se seznanilo s pisateljevimi pogledi na umetnost in družbo njegovega časa ter z življenjem gospe Judit, oziroma z neumrljivim hrepenenjem njene duše. Shakespeare: »Julij Cezar« V knjižnici Kondor (Mladinska knjiga) je izšla Shakespearova tragedija »Julij Cezar«, kot jo je prevedel še Oton Zupančič. Spremno besedo in razlage je knjigi napisal Vladimir Kralj. ostalo občinstvo, ki je zasedlo dvorano do zadnjega kotička. V umetniškem programu sta sodelovala orkester Slovenske filharmonije in Slovenski oktet. Razglasili so tudi častno občanstvo, ki ga je slovenjgraška občinska skupščina podelila likovnim umetnikom Božidarju Jakcu, Krstu Hegedušiču, Petru Lu-bardi, "VVernerju Bergu, Ossi-pu Zadkinu in Henrvju Mo-oru. Umetnostni paviljon je svetel sad dolgoletnih kulturnih prizadevanj v mestu pod Urs-Ijo goro. V tej miru, humanosti in prijateljstvu med narodi, predvsem pa kulturi posvečeni hiši, ki so ji postavili temelje brigadirji, sezidali pa so jo velenjski zidarji, so v soboto proslavljali same velike stvari: dan člove-čanskih pravic, otvoritev svetovne razstave z rojstnim dnem razstavišča ter 800-let-nico Slovenj Gradca. Proslava je izžarela v enkratno deklaracijo človečanskih pravic, prelito v jezik umetnosti in kot spev mestu, ki ni postalo samo simbol za veliko kulturno rast iz kulturne tradicije, marveč nekaj več, kot je rekel Aly Khalil, odposlanec generalnega sekretarja OZN U Tanta: »Slovenj Gradec šteje samo 3000 prebivalcev, toda ti trije tisoči so verni in predani ljubitelji svobode.« GLEDALIŠKIM GOSTOVANJEM NA ROB Zavrnjena ponudba? Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu je to gledališko sezono uvedel popoldanske predstave, ki so namenjene mladini. To prijetno novost je marsikdo toplo pozdravil, saj pomeni mlademu človeku obisk gledališke predstave poklicne družine kulturno doživetje. Tu lahko prisluhne izbomi gledališki izreki in spozna delo, ki pred njim prvič zaživi tudi na odru, morda dokaj drugače, kot si ga je predstavljal, ko ga je bral. Na Zavodu za kulturno dejavnost sem izvedel, da bodo popoldanske predstave u-k i n j e n e , Če bo na njih še v naprej tako malo obiskovalcev. Donedavna so morali dijaki novomeških šol obiskovati ljubljanske gledališke predstave v Ljubljani. Izgubili so ves dan, ki je sicer namenjen po- uku (če izvzamemo dve uri v gledališču in morda še obisk kake razstave). Gledališka predstava v No vem mestu stane dijaka 200 starih din, v Ljubljani morda 3000 di«, če vračunamo dokaj dražje vstopnice, potne stroške in ostalo. Na predstavi v Novem mesta dijak ne izguba celega dneva. Nerazumljivo se zdi, da novomeška mladina ni z obema rokama zgrabila ponujene usluge Zavoda za kulturno dejavnost. Veljalo bi, da se r dijaki pogovore predavatelji slovenskega jezika in starši. Prav dobro bi bilo, ko bi predavatelji slovenskega jezika stopili v tesnejši stik z Zavodom in se dogovorili za tako programsko politiko, ki bi bila usklajena s potrebami šol. P. BRESČAK Sto let šole na Preloki Dokler so bile šole odvisne od cerkve, je župnik kot predstojnik šole nadzoroval vse učiteljevo delo. Vrh tega je učitelja nadzoroval tudi okrajni šolski nadzornik, ki je bil dekan, ter še višji škofijski šolski nadzornik. Sicer pa je cerkev tudi po popolnem podržavljanju šole z državnim zakonom o ljudskih šolah z dne 14. maja 1889 še dalje obdržala v svojih rokah moralno vzgojo in verski pouk — verouk je bil prvi predmet v spričevalih — vse do izvedbe ločitve šole od cerkve po osvoboditvi. Ker do leta 1869 vzdrževanje učiteljev še ni bilo urejeno z redno plačo, so morali starši šolarjev plačevati šolnino kot prispevek k uči- teljskim dohodkom. Učiteljevi dohodki za delo v šoli so bili tako pičli, da je moral vezati svojo pedagoško službo z organistovsko in cerkovni-ško. Zato so bili ob razpisu učiteljskega mesta javljeni tudi letni prejemki vseh treh služb skupaj. Tako vezane službe je učiteljem Gdrejal škofijski konzistorij v spoia-zumu z državo, šolskim občinam je bilo to prav, ker jim ni bilo treba vzdrževati za vsako od teh služb posebnega uslužbenca. Letna plača je obstajala iz dena.'ja in bere, ki je bila lahko samo prostovoljna. Preloškemu učitelju so bili z napovedjo njegovih prejemkov določeni letni dohodki samo za opravljanje učiteljske in cerkjvni- ške službe, za organistovsko pa ni dobil nič. Za učiteljsko službo mu je moralo 110 hiš izplačati letno po 1 gld, t.j. skupaj 140 gld., za ^erkovni-ško službo pa so mu iste hiše dale v denarju le 35 gld ter v beri 27 mernikov in 6 meric prosa, kar je preračunano v denar znašalo 12 gld in 20 krajcarjev. Vrh tega je dobil za cerkovniško službo še 4 goldinarje kot štolnino od porok. Od vseh naštetih prejemkov v znesku 131 gld in 20 krajcarjev je moral odšteti 30 gld za svojega cerkov-niškega pomočnika, 10 gld za čiščenje šole ter 1 g d in 14 krajcarjev za pobiranje bere. Tako je imel 150 gld in 6 krajcarjev čistih lokalnih letnih dohodkov, h katerim je prispeval kranjski drielni šolski fond 50 gld dodatka. Za kurjavo je dobil lutno 6 klafter drv. Učiteljsko delo se je bolj sprostilo po letu 1869, ko je vzdržavanje učiteljev prevzela država. Vendar so na mnogih vaških šolah učitelji še dalje opravljah tudi cip.ani-stovsko službo, da so si pomagali ob nizki učiteljski plači. Prvi učitelj Pavel Borštnik je ostal na Preloki do konca šolskega leta 1878, Ki se je v tisti dobi zaključevalo konec avgusta z izpitom. Za Borštnikom se je zvrstilo na Preloki do danes kar 51 učiteljev in učiteljic. Dalj časa kot on sta učitelje vali na Preloki le Roza Bolka (od 17. nov. 1923 do jul. 1938) in Friderika Zupan (od ?3. oktobra 1934 do jul. 1937), po- lovica učiteljev pa je odšla drugam že pred prete-com enega leta. En učitelj je že drugi dan po svojem prihodu zapustil to službeno mesto. Od učiteljev v šolski kroniki ni omenjen Janez Strehovec, ker ni vanjo nihče zapisal podatkov za čas od 19. II. 1898 do 22. IX. 1900. Po Ročnem zapisniku za slovenske učitelje je na Preloki učiteljeval v šol. letu 1898/99. šola je bila petkrat po več mesecev vakantna, dvakrat pa je delovala kot ekskurendna, in sicer od 1. maja 1888 do 15. julija istega leta, ko je hodil poučevat na Prcloko po dvakrat na teden učitelj Josip Reich z Vinice, ter od 14. X. 1920 do 5. IV. 1921, ko je dvakrat na teden učil znani folklorist Božo Račič prihajajoč iz Adlešič. (Konec prihodnjič) Z ZADNJE SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE Krepko prerešetana zdravstvena služb Zdravstvena služba se je Izboljšala, a ima še vedno pomanjkljivosti — Zdravstveni dom še nima statuta in pravilnikov, kar tudi vpliva, da notranji odnosi niso v redu — Zdravstvo naj se razvija v okviru materialnih možnosti — Občina naj zagotovi denar za okrevanje otrok — V Osilnici potrebujejo vsaj za nekaj mesecev zobozdravnika Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 22. novembra, so razpravljali največ o zdravstveni službi, in sicer o preselitvi vseh služb zdravstvenega zavoda v novo moderno stavbo, o združitvi obratnih ambulant pod enotno upravo zdravstvenega doma in o zdravstvu v gospodarski reformi. Poročilo je ugotavljalo, da je družba glede na svoje materialne možnosti storila vse, da bi bila zdravstvena služba v občini dobra, čeprav se je zdravstvena služba po preselitvi v novi zdravstveni dom občutno- izboljšala, ima še vedno več pomanjkljivosti. Tako je splošna ambulanta preobremenjena z delom, medtem ko je v obratnih ambulantah običajno manjši obisk na zaposlenega zdravnika. Zdravstveni dom še nima statuta in ostalih pravilnikov, kar tudi vpliva, da odnosi v kolektivu niso zadovoljivi. Pogosto pride tudi do raznih zapetljajev pri nagrajevanju dežurstva, nadurah, hišnih obiskih, kilometrini itd. Večkrat so zdravstveni delavci plačani za delo, ki so ga opravili v rednem delovnem času, kot da so ga opravili v nadurah. Združitev obeh obratnih ambulant ni prinesla pričakovanega izboljšanja, saj zdravniki teh ambulant ne pomagajo splošnim zdravnikom, ki imajo običajno več dela. Na področju preventive delata obratni ambulanti odločno premalo, za kar pa so tudi opravičljivi razlogi, kot: pomanjkanje ustreznih zdravnikov, nerešeno financiranje in nerazumevanje samoupravnih organov podjetij za zahteve ter odločitve obratnih zdravnikov. Gospodarska reforma je pokazala, da se bo zdravstvena služba lahko razvijala le v okviru materialnih možnosti. V zdravstvenem domu so zato že sprejeli nekatere ukrepe. Odpovedali so več štipendij, nekoliko pocenili dežurstvo, ukinili eno delov- Sodelovanje SZDL in KS V Moztju so na konferenc krajevne organizacije SZDI zahtevali, naj bri se v bodoč« odbor SZDL pogosteje šesta jal in še naprej tesno sodelo val s krajevno skupnostjo Ugotovili so, da je zavest čla nov SZDL zadovoljiva, njiho vo delo pa prešibko. Razer tega so sklenili poživiti dek mladine, razpravljali pa so tu di o priihodnjih volitvah. no mesto in delno odpovedali plačevanje telefonov za zdravnike. Verjetno bi bilo treba storiti še nekatere druge ukrepe, ki jih je bilo nekaj navedenih tudi v poročilu in v razpravi. V razpravi je najprej sodeloval dr. Miran Cilenšek, direktor zdravstvenega doma, ki je menil, da je poročilo enostransko. Po njegovem naj bi uspešnost zdravstvene službe merili tako, da bi primerjali današnje zdravstveno stanje občanov s kakim prejšnjim obdobjem. Kritiziral je še preslabo sodelovanje občinske uprave in zdravstvenega doma ter pojasnil nekatere dele poročila oziroma dal pripombe nanj. Inž. Franc Goršič je najprej dal nekaj primerjav za našo republiko za zadnjih deset let (1956—1965). V tem obdobju je narodni dohodek porastel za 371 odstotkov, otroški dodatki za 110 odstotkov, stroški zdravstvenega varstva brez nadomestil pa kar za 620 odstotkov. Ti podatki kažejo, da smo prav pri izdatkih za zdravstveno varstvo krepko prekoračili svoje možnosti. Zdravstveni delavci bi morali o tem več razmišljati, posebno zdaj, ko uveljavljamo gospodarsko reformo. Zdravstvene organizacije morajo enako resno reše- vati svoje probleme, kot jih ostale delovne organizacije, posebno gospodarske. Prav zato, ker sta družbena in proračunska potrošnja presegli rast narodnega dohodka, smo uvedli gospodarsko reformo. Gospodarstvo je res dolžno prispevati za družbeno potrošnjo, vmdar v skladu z možnostmi, se pravi z rastjo narodnega dohodka, v nasprotnem primeru bomo zašli v podobne težave kot pred reformo. Hedvika Pintar je opozorila, da je s predpisi ukinjeno okrevanje otrok na račun skladov socialnega zavarovanja, zdravje otrok v občini pa ni rožnato. Debeli rtič je zdaj rezerviral glavni odbor Rdečega križa za potrebe občin, ki pa morajo otroške ko lonije tudi plačati. Prav zato je potrebno zagotoviti v občinskem proračunu denar za zdravljenje otrok ob morju, razen tega pa tudi za zdravljenje v višinskih okrevališčih. Anton Štimec, odbornik iz Osilnice, je predlagal, naj bi se zobozdravstvena ambulanta iz Vasi-Fare preselila za nekaj mesecev v Osilnico, kjer občani nujno potrebujejo zobozdravnika. V razpravi so sodelovali še Jože Bencina, Tone Šercer in dr. Andrej Žagar. Reforma sprožila ®r^a^evanje KGP Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, ki ima obrate (Cvišlarji, Koprivndk, Mlaka, Livold, Stari log, Draga, Mozelj, Grčarice, Podpreska, Velike Lašče, Ribnica, Stara cerkev in Kočevje) na območju treh občin, je doseglo v prvih devetih mesecih pri zaračunanem iztržku (fakturirana realizacija) 82 odstotkov letnega načrta, pri celotnem dohodku pa 74 odstotkov, kar j/3 v prvem primeru za 21 odstotkov več kot lani, v drugem pa za 16 odstotkov več. Kmetijski obrati so v tem času iztrži 22,039.862 Ndin, gozdarski pa 23,786.112 Ndin. Ne glede na težave, ki jih imajo obrati, pa ne gre prezreti tega, da so ukrepi gospodarske reforme v kolektivu le sprožili prizadevanje za boljšo organizacijo dela, povečanjem delovne storilnosti, za boljše gospodarjenje in seveda večje osebne dohodke. -v Za dan JLA v Kočevju 18. decembra ob 10. uri v Šeškovem domu oddaja »Pokaži, kaj znaš o NOB, JLA in razvoju oblasti v NOB«. Sodelujejo: osnovna in glasbena šola, gimnazija in JLA iz Ribnice. 20. decembra ob 16. uri film »Kozara« za odrasle. Brezplačno. 21. decembra ob 9. uri film »Kozara« za šolarje. — Brezplačno. 21. decembra ob 19. uri slavnostna akademija v Šeškovem domu. 22. decembra ob 9. uri JLA priredi sprejem pionirjev, mladincev in zastopnikov delovnih organizacij v dvorani občinske skupščine 22. decembra ob 18. uri srečanje borcev, svojcev padlih in predstavnikov delovnih, družbenih in političnih organizacij s predstavniki JLA v hotelu Pugled. Razen tega bodo v teh. dneh še razgovori predstavnikov JLA in ZROP z učenci v šolah, po šolah bodo prikazovali razne filme itd. Letošnje praznovanje dneva JLA in hkrati 25-letnice ustanovitve naše armade bo v kočevski občini posebno svečano. Pri organizaciji prireditev sodelujejo: občinski odbor ZZB, JLA, delovne, družbene in politične organizacije in šole. Za kritje stroškov prireditev so prispevale vse delovne organizacije v občini skupaj okoli 600.000 Sdin. Rožni studenec rekreacijsko središče mmln Dela bo še precej — Nekaj denarja je že zagotovljenega — Kočevju je potreben rekreacijski center V Kočevju že več let razpravljajo o ureditvi Rožnega studenca v rekreacijsko središče za mesto Kočevje. Zadeva zaradi pomanjkanja denarja počasi napreduje, vendar pa je bilo v zadnjem času spet začutiti večjo delavnost na tem področju. Tako je o ureditvi Rožnega studenca v rekreacijsko središče razpravljala na eni zadnjih sej občinska skupščina, hotel Pugled se pripravlja na postavitev manjšega gostinskega lokala v Rožnem studencu, urbanisti pa resneje pripravljajo urbanistično obdelavo tega območja. Za ureditev Rožnega studenca bo potrebno še precej dela. Predvsem bo treba izbrati središče tega rekreacijskega ozemlja, prestaviti kanal, ki priteka v Rinžo z Mlake, urediti peš poti in cesto do Rožnega studenca, proučiti Rinžo (predvsem zaradi predvidenih novih jezov), urediti parkirne prostore, igrišča, sanitarije, dostope do Rinže, elektrifikacijo in drugo. Dela je precej. Denarja je že nekaj, vendar ne dovolj. Prav zato še ne moremo predvidevati, kdaj bo Rožni studenec res postal rekreacijsko središče Kočevja. Dedek Mraz se še ni opomogel Kot smo zvedeli pri Zvezi prijateljev mladine, se kočevski dedek Mraz kljub zgodnji zimi in snegu še ni opomogel od gospodarske reforme. Tako letos že drugo leto ne bo raznih večjih praznovanj, kot so: sprevod dedka Mraza, razne prireditve za otroke, ki se jih je v preteklih letih udeležil tudi dedek Mraz, in pod. Tudi letos bo, kot že lani, obiskal dedek Mraz le otroke v nekaterih delovnih kolektivih, šolah m drugod, medtem ko ostalih prireditev v mest«, ki bi bile namenjene vsem otrokom, ne bo. Nujno je elektrificirati tudi vas Seč Krajevna organizacija SZDL Polom rešuje tudi komunalne zadeve, ker tu nimajo skupnosti — Za predsednika krajevnega odbora SZDL izvoljen Tone Fabijan Prva konferenca krajevne organizacije SZDL v kočevski občini je bila 21. novembra v Polomu. Na njej so izvolili tudi nov odbor in nadzorni odbor. Nadalje so izvolili za predsednika KO ZSDL Toneta Fabijana, za člana občinske konference pa Toneta Hočevarja. Ker na območju Poloma nimajo krajevne skupnosti, rešuje komunalne zadeve KO SZDL. Prav zato so na konferenci razpravljali predvsem o komunalnih vprašanjih. Ugotovili so, da je potrebno elektrificirati vas Seč. Vašča-ni bodo s prostovoljnim delom izkopali jame in vozili drogove, ostala dela pa bo opravil obrat Elektro. Ostali komunalni problemi so: ureditev pokopališča, popravilo poti do Prevalj, napeljava telefonske zveze do Poloma in pozimi boljše pluženje ceste. Na konferenci so kritizirali tudi občinsko skupščino, ker krajevne skupnosti dobe dotacijo, krajevni odbori SZDL, ki opravljajo tudi posle KS na območjih, kjer KS niso bile ustanovljene, pa ne. Sklenili so, da bodo tudi pri njih ustanovili krajevno skupnost, če bo občinska skupščina nadaljevala sedanjo prakso dodeljevanja dotacij. Pri reševanju nekaterih komunalnih zadev pa bi na območju Poloma lahko • pomagalo tudi KGP, saj so občani tega območja zaposleni pri tem kolektivu. Seveda bo moral krajevni odbor SZDL (ali krajevna skupnost, če jo bodo usta- Draga: resneje reševati komunalne zadeve Na konferenci krajevne organizacije SZDL v Dragi so ugotovili, da bo potrebno v bodoče komunalne probleme na njihovem območju reševati resneje. Med temi so: ureditev gasilskega doma, mrtvašnice, razsvetljave v smeri Lazca in dokončna ureditev vodovoda. Pozimi so še težave z dovozom kruha, pluženjem cest in elektriko. Ko so razpravljali o kulturi, so menili, da bi morali biti na tem področju prosvetni delavci bolj delavni. Razen tega si žele potujoče knjižnice. Pred vrati so konference ZK Na zadnji seji občinskega komiteja ZK so se pogovorih o pripravah na letne konference osnovnih organizacij, ki bodo v decembru in januarju, medtem ko bo občinska konferenca februarja. Kritično so ocenili tudi teze za sedmo sejo CK ZKS. DROBNE IZ KOČEVJA B VREME Z MRAZOM je pri- kozarcu, ki ima duh po pelinkov- sililo ptice, da so priletele bliže cu. Očitno je, da še ne znajo po- naselij in celo v mesto po hrano, vsod pomivati posode. Kozarec bi Ptičjih krmilnic pa je manj kot moral biti pomit s ščetko, in ne lani, celo okrog šole jih ni videti, površno z roko, kar gost dobro Pticam Je treba pomagati, saj so opazi. Tudi okrušenih kozarcev ne okras naših gozdov in koristne, bi smeli prinašati gostom. Strež- Krmilnice bi naj obesili, kjerkoli no osebje bi moralo biti enotno je mogoče, in vanje nasuli ptičje oblečeno. Nenavadno je tudi, če hrane. ti kdo postreže v visokih škor- H KADAR ULICE POKRIJE nJih in z velikimi prstani na rosnog, ga orjemo in odmetavamo ka*l- . ,„ „„ _ ,. , - eni sem, drugi tja, kanalizacije , B LETOS JE BILO polhovo lepa se nihče ne spomni. Sneg za- t0- v ®olSi vasi pod Livoldskim maši kanale in vodi onemogoči vrnh°m ,so,. J'h „ ulovih več kot odtok, zato je v mestu luž in 3X00, okoli Kočevske Reke pa je brozge več kot dovolj. Tisti, ki Ml lov še boljši in so ujeli vec so za to odgovorni, imajo avto- kot 10.000 polhov. Odkupovalci ki mobile hodijo po vaseh, plačujejo polšje kože dražje kot KOTEKS. Zanimi- 9 NEPRIJETNO JE, če dobiš vo je, da imamo v Kočevju sta- v tem ali onem, sicer urejenem rega upokojenca, ki sam stroji gostinskem obratu brizganec v kože in dela polhovke. novili) napraviti program potrebnih komunalnih del, ker dobe dotacijo le kraji, ki imajo izdelane programe. 206 milijonov škode zaradi poplav Največ škode na stanovanjskih zgradbah in v gospodarskih organizacijah — Komisije še vedno ocenjujejo škodo Po prvih ocenah je nedavna poplava v kočevski občini (mesto Kočevje, Struge in Obkolpje) povzročila za preko 206 milijonov Sdin škode. Po teh ocenah je bilo na stanovanjskih zgradbah za 71,2 milijona Sdin škode, v gospodarskih organizacijah za 70,2 milijona Sdin, na javnih objektih (šole, Dom telesne kulture, kegljišče, športni objekti itd.) za 28 milijonov Sdin, na mestnih površinah (parki itd.) za 10 milijonov Sdin in na komunalnih objektih (ceste, kanalizacija, telefon itd.) za 27 milijonov Sdin. škodo, ki jo je povzročila poplava, še vedno ocenjujejo. V gospodarskih organizacijah so ustanovljene za to posebne komisije, razen tega pa sta na delu še posebna občinska komisija in DOZ. šele ko bodo vse te komisije končale z delom, bo znano, koliko škode je v občini povzročila nedavna poplava, ki je bila največja v zadnjih 33 letih. Ko je potok, ki se pri Dolu izliva v Kolpo, najbolj narastel, je voda skoraj do stropa zalila kleti v Majerletovi hiši v Dolu. Na hiši se lepo vidi, do kod Je segala voda (spodnji temni del). (Foto: Prime) V zdravstvu je preveč administracije (Nadaljevanje s 1. str.) bili po njihovem z znižanjem prispevka prizadeti samo zavarovanci. Razprava o višini prispevka za zdravstvo je bila le okvirna tema pri obravnavanju težav socialnega zavarovanja in zdravstva, ki so se pojavile z reformo. Javno so na seji vprašali, kje so notranje rezerve v zdravstvu. Te brez dvoma obstajajo, čeprav ne bi mogli trditi, da to velja za ribniški zdravstveni dom. Ugotovimo lahko, da so tam varčevali in da je bil stalež bolnikov zelo majhen. Toda z varčevanjem bo treba začeti povsod! Zanimivo je, da so bili v ribniškem zdravstvenem domu zaradi varčevanja celo prizadeti. Medobčinski zdravstveni center je ribniški zdravstveni dom prikrajšal pri delitvi sredstev. Zato je razumljivo, da zdravstveni dom zahteva v bodoče svojega predstavnika v centru. V zdravstvu je preveč administracije. Preden pride bolnik do zdravnika, mora skozi številne paragrafe in izpolniti vrsto različnih obrazcev. Vse to bi lahko poenostavili. Tudi pri sklepanju pogodb med socialnim zavarovanjem in zdravstvom ni enotnih meril, zato se te pogodbe zelo razlikujejo med seboj. Na seji so se udeleženci seznanili s programom dejavnosti komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ljubljana v prihodnjem letu in dah k temu nekatere pripombe. Dalj časa so se zadržali pri predlogu za razširjeno zavarovanje in zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Poudarjali so, naj bi bila to res zdravilišča, in ne zabavišča, saj je bolan človek potreben zdravljenja, ne zabave. Zdravilišča naj bi dobila status bolnišnice. Ker je bilo več predlogov za razširjeno zavarovanje — zdravljenje v zdraviliščih, so se člani sveta v Ribnici odločili za tako razširjeno zavarovanje, pri čemer bi moral zavarovanec plačevati 1,12 Ndin na mesec. Udeleženci so . se tudi strinjali s prispevkom 0,14 Ndin na mesec za raz- Škode je za 408 milijonov! V zadnji številki našega lista smo poročali o škodi, ki jo je povzročila poplava v Ribniški dolini. Ko je komisija za ocenjevanje svoje delo dokončala, je bilo ugotovljeno, da je škoda precej večja, saj znaša skupno 408 milijonov starih dinarjev. Samo v središču Ribnice je škode za 35 milijonov starih dinarjev, na cestah IV. in V. reda ter na raznih krajevnih objektih pa so ocenili škodo na 79 milijonov starih dinarjev. Narasla voda je povzročila na posevkih, ozimnicah, krmi in poginuli živini za 67 milijonov starili dinarjev škode. Za 165 milijonov starih dinarjev pa so bile oškodovane stanovanjske stavbe, oprema, pročelja hiš in napeljave. Poškodovanih je bilo 100 stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lastnini, podjetja pa so utrpela za 62 milijonov starih dinarjev škode. Del škode bo povrnila zavarovalnica, največji del pa bo bremenil posameznike. Prav bi bilo, da hi občinski organi to upoštevali pri davščinah. 21 let odbornik! Med mnogimi rekorderji je Lojze Zbašnik iz Dolenje vasi prav gotovo svojevrsten rekorder, saj je že 21 let odbornik! Takoj ko je prišel iz vojske, je postal član KLO Dolenja vas, nato je bil odbornik občine Dolenja vas, po združitvi pa odbornik občine Ribnica. Rad ali nerad je bil Lojze ob vsakih volitvah na kandidatni listi in vsakič izvoljen. Ljudje ga imajo radi, ker vedo, da je delaven. Razen odborniške ima še celo kopico raznih dolžnosti. Mnogo ur je presedel v teh 21 letih na raznih sejah! Na bližnjih volitvah se bo Lojze, kot pravi sam, končno le ločil od svojega odborniškega »poklica« . .. Gotovo si bo nato po steno oddahnil. Najbrž bi bilo prav ko bi ob tej priložnosti njemu in dragim dolgoletnim odhor-kom izrekli na primeren način javno priznanje! Denar za pluženje ceste že porabljen Prezgodnji sneg je povzročil tudi nepredvidene stroške za pluženje snega. V ribniški občimi je za to odgovorno Stanovanjsko komunalno podjetje. Občina da vsako leto določeno vsoto denarja za komunalno dejavnost, med to pa je vključeno tudi pluženje snega. Kot pravijo pri Stanovanjskem podjetju, so zaradi omejenih sredstev za komu-munalno dejavnost denar za pluženje že porabili. Ljudje iz nekaterih krajev, na primer z Gore in iz Loškega potoka, pa negodujejo, da letos ceste, ki vodijo v njihove vasi, niso bile plužene. Pomagati so si morah kar sami. Da bi stvari uredili, bi bilo prav, da bi pluženje snega, posebno v odročnih krajih, - urejevali skupno s krajevnimi sredstvi. širjeno zavarovanje otrok — za njihovo zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Za vse to bo potreben tudi pristanek zavarovancev v delovnih kolektivih. K. ORAŽEM Cesta brez gospodarja Ceste navadno delimo na asfaltirane in makadamske, na državne, občinske in vaške. Predvsem od premožnosti lastnika je odvisna kakovost cestišča, pa tudi od tega, koliko ga uporabljajo. V Ribnici imajo cesto, ki ni ne asfaltirana ne makadamska niti državna, še najbolj podobna je vaškemu kolovozu. To je cesta od Inlesa proti Kovinskemu podjetju, vendar naziva »cesta« sploh ne zasluži, številna vozila so jo tako zmlela, da se celo pešec težko prebije čez številne velike jame in po številnih rebrih, poskus z avtomobilom pa že meji na samomor — za vozilo in voznika . . . Po razporeditvi cest spada ta kolovoz pod občinsko upravo, vendar je občina na drugem koncu Ribnice, precej daleč proč. Čigava je torej cesta in kdo (če sploh kdo) skrbi za to pot? Konference so se začele V ribniški občini se bodo konference krajevnih organizacij SZDL začele danes, zaključene pa bodo 22. decembra. Doslej so znani dnevi za tele krajevne organizacije: 17. decembra v Grčaricah ob 17., v Sušjah ob 18.. v Jurjevici pa ob 19. uri. 18. decembra bodo imeli ob 10. uri konferenco na Gori, ob 14. pa v Loškem potoku in v Velikih Poljanah. Več resnosti! Sneg prinaša nevšečnosti, ki se jim ne moremo izogniti, pa tudi take, ki bi jih z malo dobre volje lahko premagali. V mislih imam cesto Ribnica—Trava. Že prvi sneg pred 14 dnevi je prekinil avtobusni promet za tri dni. Toda tega ni bil kriv sneg, temveč prikolica (menda podjetje Avto Kočevje), ki je nekje na Lazih pri Loškem potoku obtičala v snegu. Cele tri dni je bilo torej treba, da so prikolico spravili s ceste in na redili prosto pot. Tudi sneg, ki .je zapadel za 29. november, je zavrl promet, ki še 2. decembra ni mogel steči na odseku med Sodražico in Travo Treba bi bilo malo več resnosti med pristojnimi, da ljudje, ki se vozijo v službo z avtobusi, ne bi bili ob zaslužek! »TRGOVINE NE DAMO!« Na Gori nad Sodražico imajo vaščani trgovino, ki sicer ne posluje s polnim delovnim časom, vendar za kraj zadostuje. Zato je ljudi zelo razburila vest, da bo trgovina po novem letu ukinjena, njene prostore pa bi uporabila kmetijska zadruga iz Ribnice za prodajo potrebščin za kmetijstvo. Kmetovalci pravijo, da jim je bolj potrebna trgovina, češ da umetna gnojila in drugo lahko dobe iz bližnje So-dražice. Sporna trgovina je v zadružnem domu, kjer ima prostor tudi šola in gasilci. Dom je bil zgrajen s prispevkom prebivalcev Gore, občine in zadruge. Krajevna skupnost Gora, ki se bori za obstoj trgovine, je celo pripravljena prevzeti celotno zgradbo v svoje upravljanje. Podrobno se bomo o tem pogovorili na bližnji letni konferenčni SZDL, —r Doklej še samo o križih in težavah? Ali lahko krajevna skupnost na;redi kaj brez denarja, ali sploh lahko gospodari, da občanom tisto, kar od nje pričakujejo, in si naposled pridobi njihovo zaupanje? Tako se je spraševal svet krajevne skupnosti Velike Poljane na nedavni seji, sklicani zato, da bi se pred zborom volivcev pomenili o načinu gospodarjenja in sploh o vsem, kar je oviralo krajevno skupnost, da ni krenila naprej, marveč se je stalno povraćala k enim in istim vprašanjem: kaj napraviti s tem majhnim številom tisočakov, ki jih dobi od prodanega lesa in ki jih da občinski skupščina kot dotacijo? Na seji so člani sveta menili, da,bi morali brezpogojno upoštevati vse, kar je zapisano v statutu (o dejavnosti, sredstvih itd.) in da bi morali občinski odborniki za krajevno skupnost češče zastavljati odločne besede. Na vse to bodo mislili, ko se bodo na bližnjem zboru volivcev, ki bo 18. decembra ob 14. uri na Velikih Poljanah, pogovarjali med drugim tudi o kandidatih za nove občinske odbornike. -lj- Seja občinske skupščine Ribnica Seja občinske skupščine Ribnica bo 23. decembra ob 8. uri. Na dnevnem redu bo predvidoma predlog poročila o izpolnjevanju proizvodnih programov r gospodarskih organizacijah, poročilo o dotoku prispevkov in davščin v občinski proračun in še nekatere druge zadeve. Seja bo javna. Tudi doslej je bila velika večina sej javnih, vendar se jih razen vabljenih ostali občani niso udeležili. »Pomagajte, poplava mi je vse uničila!" Vsaka naravna nesreča pusti za seboj nepopisno razdejanje in škodo, ki jo je potem včasih dokaj težko nadomestiti. Ljudje smo pač taki, da radi pomagamo drugemu v nesreči. Pa tudi taki, ki radi izkoriščamo pripravljenost drugih za pomoč. škodo, ki jo je napravilo nedavno divjanje vode v Ribnici, znaša nekaj sto milijonov. Mnogim je voda pridrla v spalnice, se vrtinei-la okrog postelj in pohištva, uničila jim je skoraj vse. Mnogo živali je poginilo: zajcev, kokoši, prašičev. Preko 300 milijonov bo vse škode, menijo. Milijonov . . . Marsikaj je šlo po vodi. Zelje in načrti. Poznam nekoga, ki mu je voda poplavila stanovanje. Nov pod je imel v njem, pa se je zmočil in ga bo moral odstraniti. Odšel je na občino in zahteval potrdilo, da mu je voda vse uničila in da med občani lahko zbira prostovoljne prispevke. Zase. Dobil je zvezek z občinskim žigom, v katerega naij se darovalci podpišejo in vpišejo višino prispevka. In odpravil se je od vasi do vasi, od hiše do hiše. »Pomagajte mi, voda mi je vse uničila . . .« Ljudje so pomagali in še pomagajo. V denarju, lesu, kakor pač kdo more. Nihče ne odreče pomo- či, čeprav je bil morda tudi sam prizadet. . . Saj ima dovoljenje, da lahko nabira prispevke . . . Toda — ali je to edina rešitev? Občani so pripravljeni pomagati poplavljencem. To pomoč pa bi bilo treba pravilno usmeriti, zbirati vse prispevke vseh občanov in potem pomagati tistim, ki so pomoči res potrebni. Poznam namreč tudi ljudi, ki jim je voda resnično vse ali skoraj vse uničila. Poznam ljudi, ki jih je voda resnično prizadela, pa vseeno nimajo z občinskim žigom opremljenega zvezka, v katerega občani vpisujejo prostovoljne prispevke . .. F. GRIVEC Spominsko obeležje telovadcem in športnikom, ki so padli v NOV ali umrli kot žrtve fašističnega terorja, so odkrili novembra v avli Doma Partizana v Ribnici. Obeležje je delo akademskega kiparja Staneta Jarma iz Kočevja, odkrito pa je bilo v okviru proslav 60- letnice telesne vzgoje v Ribniški dolini. Slovesnosti se je udeležil tudi Janez Zemljarič, predsednik Zveze za telesno kulturo SRS, obeležje pa je odkrila Ela Kržanova, znana borka in telesnovzgojna delavka (Foto: Mlakar) DROBNE IZ DOLENJE VASI ■ OB NEDAVNIH POPLAVAH JE UDI DOLENJO VAS MOČNO PRIZADELO. Vode, ki so od so-draškega konca pridrvele nad Ribnico, so se potem zlile proti Dolenji vasi in Prigorici in hitro je bilo veliko hiš poplavljenih. Predvsem je voda gospodarila po Prigorici, kjer se je razlivala celo preko glavne ceste, pa tudi v Dojenji vasi je potok Ribnica prestopil bregove kot le malokdaj. Seveda bi bila škoda še večja, če bi se ljudje ne postavili pravočasno v bran. Kljub vsemu pa, je v Prigorici in Dolenji vasi škode za preko 33 milijonov starih dinarjev — na stavbah, strojih in ozimnicah. Zanimivo je, da voda in Rakitnice skoro ni poplavljala, vsaj ne bolj kot ob navadnem deževju. Ob tem so ljudje opozorili na glavni vzrok poplave — regulacijo Bistrice. Po poglobljeni strugi voda iz gornjega konca občine hitro odteče, v spodnjem, na dole-njevaškem polju in poljih južno od Ribnice, pa se ustavi, tako da najboljša polja v dolini vedno bolj ogroža voda. Nujna je torej nadaljnja regulacija in ureditev voda v Ribniški dolini, tudi na območju Dolenje vasi. Ce drugega ne, bi morali očistiti vsaj nekaj večjih požiralnikov, ki niso bili očiščeni že okrog 25 let. ■ KAKOR MNOGE DRUGE JE TUDI KRAJEVNA SKUPNOST V DOLENJI VASI ZAŽIVELA. Ne si cer tako, kot bi morala, vendar prvi načrti so že tu. Na pomlad nameravajo dokončno urediti središče vasi — zelenice, okrasno drevje, popraviti pa nameravajo nekaj vaških poti, ki že dalj časa niso bile urejene. Krajevna skupnost pomaga novoustanovljenemu nogometnemu klubu Lončar pri urejanju igrišča. Krajevna skupnost je tudi dobila lastne prostore, nekdanji krajevni urad, kjer imajo pisarno in občasne sestanke. ■ V DOLENJI VASI SPOMLADANSKIH VOLITEV NE BO. Zveznemu in republiškemu poslancu bo trajal mandat še dve leti, prav tako tudi obema odbomi-koma v občinski skupščini. ■ PREJŠNJI MESEC JE KO MUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE IZ RIBNICE za silo po-pravilo most v Dolenji vasi. Popravila je bil že hudo potreben, saj so ga kvarile velike luknje. Nekoč je skozi eno takih lukenj padel otrok v vodo. Most je zdaj uporaben za osebni promet, prihodnje leto pa, kakor obljubljajo na komunalnem podjetju, in če bo denar, bodo napravili primernejšega. ■ NA AVTOBUSNEM POSTAJALIŠČU V DOLENJI VASI bi bilo nujno postaviti manjšo čakalnico. Vsak dan čaka na križišču avtobuse proti Kočevju in Ljubljani nekaj deset potnikov, vendar ni prijetno stati pod milim nebom v mrazu, snegu in dežju. Morda bi krajevna skupnost skupaj z vaščani razmislila o tern? (vec) Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje proda po sklepu delavskega sveta na JAVNI DRAŽBI odvečna osnovna sredstva kmetijske in gozdarske stroke, med drugim VEČ MOTORNIH ŽAG TIPA JO-BU IN DROBNE MEHANIZACIJE Licitacija bo 19. 12. 1966 ob 9. uri na obratih: Centralno skladišče v Kočevju GO Podpreska GO Velike Lašče GO Grčarice GO Mozelj Naslednja licitacija bo 9. I. 1967 ob 9. uri iz-ključno v Centralnem skladišču v Kočevju. Pred licitacijo je treba položiti 10-odstotno kavcijo od izklicne cene na blagajni podjetja oziroma obrata. REŠETO Št. 49 (872) DOLENJSKI LIST 9 Samo en trd oreh je še ostal - živinoreja! Minilo je tri četrt leta, v katerem si je kmetijska zadruga Črnomelj zastavila nalogo: doseči poslovanje brez izgube — Ali bo namera uspela? Pred kratkim je o tem razpravljal zadružni svet — Kaj so ugotovili, kakšen je trenutno položaj zadruge in kako sodelujejo s kmetovalci, smo zvedeli v razgovoru z direktorjem inž. Radom Dvoršakom — Naš sanacijski program v glavnem poteka po planu, zaostajamo le v posameznih točkah, ki zadevajo živinorejo. Po pravici povem; naše poslovanje kljub vsem prizadevanjem še ni tako, kot smo računah, vendar pa ob koncu leta ne bomo več prosili za sanacijske kredite iz republiškega rezervenega sklada. Medtem ko so pretekla leta izkazovale izgubo prav vse panoge: celo trgovina, strojni park, rastlinska in živinorejska proizvodnja, smo v letošnjih 9 mesecih že povsod uvedb rentabilno poslovanje, razen pri živinoreji. V lastni proizvodnji smo dosegli pri reji živine sicer boljši uspeh kot v preteklem letu, toda celokupnih možnih krmnih dni smo jih izkoristili le 8 odst namesto 35 odst. To je tudi glavna napaka v izvajanju našega sanacijskega programa. — Lahko navedete nekaj številk, ki pa vendarle govorijo o napredku in prizadevanju kolektiva v letošnjem letu? — Lam je bilo v zadrugi 230 zaposlenih, letos nas je V Vranovičih so ustanovili svojo organizacijo Na podlagi odbora podružnice se je na minuli konferenci SZDL članstvo izreklo za samostojno krajevno organizacijo, v kateri bodo vključeni tudi občani iz vasi Paviči-či in Zastava. Občani so se na konferenci največ zanimali za povračilo škode, ki jo je napravilo Cestno podjetje ob gradnji asfaltne ceste Metlika —Črnomelj, razen tega pa še za gradnjo vodovoda. Pogovorili so se o dograditvi gasilskega doma in o prihodnjem delu organizacije. Vabljeni vsi Črnomaljčani! člane Socialistične zveze in druge občane s področja mesta Črnomelj, Loke, Kočevja, Svibnika in Vojne vasi vabimo na konferenco SZDL, ki bo v ponedeljek, 19. decembra ob 19. uri v Domu ljudske prosvete. Razpravljali bomo o delu Socialistične zveze ter o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo občane. Navzoči bodo tudi republiški poslanci. 176. Kljub tolikšnemu zmanjšanju števila zaposlenih pa smo dosegli v 9 mesecih 6,8 milijona din celotnega dohodka, lani v tem času pa samo 3,8 milijona dinarjev. To pomeni za 79 odst. več! Napredek izkazujemo še v doseženem netoproduktu na zaposlenega: lani 442.000 din, letos 1,165.000 din ali 2,6-krat več. Prav tako je narasla tudi rentabilnost: na 100 din vloženih sredstev smo v letu 1965 dobili 9,2 din, letos že 16,5 din. Razen teh je še več drugih pokazovalcev napredka, toda vseh ne moremo našteti. 130 milijonov din samo za mleko Na vprašanje, kako so napredovah odnosi z zasebnimi kmetovalci, je inž. Dvoršak odgovoril: — Na področju odkupa in kooperacijskih poslov smo precej naredili, največji uspeh pa smo dosegli pri odkupu mleka. Do konca septembra smo lani odkupili 760.000 litrov mleka, letos pa v istem času 1,030.000 litrov. Računamo, da bomo do konca leta izplačali ljudem samo za oddano mleko okoli 130 milijonov dinarjev, če upoštevamo, da je v vsej občini predpisanih okoli 54 mihjonov davkov od kmetijskega dohodka, zraven tega še obveznosti do zdravstvenega zavarovanja, ugotovimo, da lahko kmetje 75 odst. vseh obveznosti krijejo samo s prodajo mleka. — Kolikor vem, se večkrat sliši, da bo odkup mleka ukinjen, zato se zdi kmetovalcem oddaja mleka kaj negotov zaslužek. — Take govorice res večkrat nastajajo, so pa popolnoma neosnovane. Mleko bomo vedno odkupovali, le merila za kvaliteto bodo vedno ostrejša. Ni vsako belo mleko dobro! Odkup mleka ima na našem področju še veliko bodočnost. S popisom smo ugotovili, da imajo kmetje v hlevih okoli 3500 krav. če bi vsaka od teh dala na leto 1000 litrov mleka (rentabilna reja pa je pri 2000 litrih) in da še del tega obdržijo za domačo uporabo, bi to pomenilo okoli 3 milijone litrov mleka na leto. Računajmo še dlje: če bi samo 70 odst. teh krav imelo teleta, bi imeli kmetje na leto 2450 telet. Če bi jih prodali, bi dobili zanje 184 milijonov dinarjev. — Ali so kmetje seznanjeni s temi možnostmi in ali vedo, kako morajo ravnati, da bi dosegli boljšo kvaliteto mleka? ČRNOMALJSKI DROBIR ■ V NOVI PRODAJALNI VELE-TKKSTLLA so v ponedeljek zaceli prodajati s precejšnjim popustom žensko perilo (predvsem kvalitetne izdelke tovarne BETI), razne pletenine in metrsko blago. Pri posameznih artiklih dosega popust tudi 40 odst., zato ni čudno, če je te dni v trgovini tolikšen promet. Pred dnevi je aranžer iz Ljubljane tudi že lepo uredil novoletne izložbo. ■ ČETUDI POPLAVE mesta Cr-nomelj niso prizadele, bi prebivalcem posameznih ulic skoroda prav prišli čolni. Nekatere ceste so polne jam, jame pa polne luž. Ena najslabše vzdrževanih je Ulica heroja Starine. Prav prod stanovanjskim blokom so jame in luže tolikšne, da je stanovalcem močno otežkočen dostop iz hiše. ■ PRETEKLI TEDEN so veliki lepaki vabili občane na tradicionalni lovski ples, ki ga je v soboto priredila lovska družina Loka v prostorih gostišča Grad. Za to prireditev je vsako leto precej zanimanja. ■ DOBRO BELOKRANJSKO VINO je začela pred kratkim točiti tudi v drobni prodaji kmetijska zadruga Črnomelj. V prostorih zadruge strežejo kupcem vsak delavnik od 11. do 12. ure ter popoldne od 16. do 10. ure. ■ PREKO PODRUŽNICE zavoda za zaposlovanje išče službo več žensk, med njimi tudi dosti mlajših deklet iz okolice. Vsaka bi šla rada v tovarno in raje doma čaka na zaposlitev, kot da bi šla za gospodinjsko pomočnico. To je danes zelo iskan poklic! Na črnomaljski zavod za zaposlovanje se obračajo posamezni uradi za zaposlitev iz raznih krajev Slovenije, pa tudi posamezniki, toda vsi dobijo enak odgovor: »Ne moremo vam ustreči. Delovne sile je sicer dovolj, a za gospodinjsko pomočnico noče iti nobena.« — Že dalj časa jim vse to dopovedujemo na raznih sestankih, a ugotavljamo, da ni dosti zaleglo. Prihodnje leto nameravamo prav na tem področju s kmetovalci sistematično strokovno delati. Varčevanje pri semenih prinaša škodo — Ko govorimo o odnosih s kmetovalci, moram priznati, da je zadruga zelo slabo odigrala svojo vlogo pri prodaji semen. Semena so res draga, vseeno pa nismo kmetov prepričali o tem, kako škodujejo sami sebi, ko pri nakupu semen varčujejo. Prodali smo okoli 12 ton semen, morali pa bi jih od 60 do 80 ton, če štejemo zraven še krompir. Prav tako smo prodali dosti manj umetnih gnojil, kot smo predvidevali in kot so znašale potrebe. Kmetje so pokupili le 16.000 ton gnojil, glede na razpoložljive površine pa bi morali prodati vsaj 40 tisoč ton umetnih gnojil. Na koncu še beseda o kuvertah z OD — Splošno znano je, da so osebni dohodki v vašem ko- lektivu zelo majhni, hkrati pa ljudje vedo, da vsi trdo delate. Lahko o tem poveste kaj več? — V zadrugi zasluži 53 odst. vseh zaposlenih 41.000 do 60.000 din na mesec, 20 odst. naših ljudi prejema 61.000 do 70.000 dinarjev, 15 odst. jih zasluži manj kot 40.000 din, preostalih 12 odst. pa dobi več kot 70.000 din. Zaenkrat imamo res najnižje dohodke, koliko pa vsak posameznik dela, lahko vsi vidijo. — Jaz se ne bi potegovala za službo pri vas .. . — Zdaj ne, morda pa kdaj kasneje. Ne bo pri tem ostalo, o tem sem prepričan! R. B. Pridite na konferer.ee SZDL! Te dni se bodo na področju črnomaljske občine zvrstile poslednje letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. 17. decembra bo ob 18. uri konferenca SZDL v Butoraju pri Mariji Požek; 17. decembra bo ob 19. uri v črmošnjicah v osnovni šoli; 18. decembra ob 14. uri na Talčjem vrhu v gasilskem domu; 18. decembra ob 14. uri na Sinjem vrhu v osnovni šoli; 18. decembra ob 14. uri v Stranski vasi v gasilskem domu; 19. decembra ob 19. uri v Črnomlju v domu ljudske prosvete. Vabljeni vsi občani! Črnomelj je v znanju premagal Ravne V soboto zvečer je bila velika dvorana črnomaljskega Prosvetnega doma povsem zasedena s poslušalci in gledalci tekmovanja, v katerem sta se v znanju o NOB in vietnamski vojni pomerili mesti Črnomelj in Ravne. Oddajo so z zanimanjem spremljali tudi številni občani pri radijskih sprejemnikih. Trije dijaki črnomaljske gimnazije: Janez Stariha, Andrej Sever m Marjan Tkalčič so imeli ob prvem javnem nastopu precej treme, ker so tekmovali z izkušeno ravensko ekipo. Vseeno pa jih na- sprotniki niso premagali. S pravilnimi odgovori s področ- Lovci naj pazijo na posevke Medvedje so letos napravili precej škode na obgozdnih parcelah, zato je lovska družina v Loki zaprosila za odstrel dveh medvedov. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Črnomelj je prošnjo odobril, hkrati pa priporočil lovcem, naj malo bolj pazijo na kmetijske posevke in travnike, ko gredo na lov. Ni dovolj, če so le trije delavni! 4. decembra je bila v Dra-gatušu krajevna konferenca SZDL, kjer so ugotovili, da je bila letos delovna le peščica članov odbora: predsednik, tajnica in blagajnik, medtem ko drugi niso upravičili zaupanja, ki so jim ga z izvolitvijo izkazali člani. Vse delo je slonelo v glavnem na predsedniku organizacije Vladu žepiču in tajnici Faniki To-man. Nekateri člani odbora pa niso opravili niti svoje osnovne dolžnosti. Tako odbornika iz Knežine in Sel nista pobrala članarine. Precej so razpravljali o mladini, ker so glede početja nekaterih ljudje vedno bolj zaskrbljeni. Sklenili so, naj novi odbor pritegne v član- stvo čimveč mladih ljudi, ker se je izkazalo, da jih doslej sploh ni v organizaciji. Občani so se zanimali še za delo krajevne skupnosti ter za razna vprašanja s področja kmetijstva in gozdarstva. Kmetje so nezadovoljna z letošnjim odkupom krompirja, saj je mnogim ta pridelek ostal v kleti. Napovedana ukinitev železniške proge je razburila občane tudi na tej konferenci, zlasti še zato, ker so že tako prikrajšani za obljubljeno gradnjo ceste Črnomelj—Vinica. Ker so ljudje iz teh krajev med vojno toliko pretrpeli in žrtvovali za NOB, bi ukinitev železnice poleg gospodar- ske škode nedvomno povzročila tudi politični problem. MARA BRODARIČ Razpisane so IV. delavske športne igre V začetku decembra je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Črnomelj razpisala organizacijo IV. delavskih športnih iger v občini, ki bodo ".rajale od začetka januarja 1967 do dneva mladosti — 25. maja. Tekmovanja se lahko udeleže člani 18 smdikalnih podružnic, pomerili pa se bodo v streljanju, kegljanju, odboj ki, malem nogometu, šahu in kolesarjenju. Tekmovalne ekipe morajo prijaviti udeležbo najkasneje do 24. decembra; želijo pa, naj se prijavijo le tisti, ki bodo v resnici tekmovali. ja glasbe in književnosti so se odrezali tudi gledalci v dvorani, po nekaj točk pa so doprinesli še jazz ansambel in izvajalci godbe na glavnike. Vsem, ki so prispe vali k zmagi Črnomlja (rezultat 24:23), iskreno čestitamo! Črnomaljska ekipa se bo 11. marca v četrtfinalni tekmi srečala s tekmovalci iz Murske Sobote. Samo štirje delavci navzoči Nič čudnega, če so na krajevni konferenci SZDL v Ka-nižarici kritizirali slab odnos zaposlenih v rudniku do dela v Socialistični zvezi. Ugotovljeno je, da se rudniški delavci in uslužbenci ne udeležujejo niti sestankov, kar se je tudi tokrat zgodilo, ko so na konferenco prišli le štirje delavci. Razpravljali so največ o napovedani ukinitvi železniške proge ter poudarjala, da rudnik brez te proge ne bo mogel obratovati, ker je poslovanje že zdaj na meji rentabilnosti. V Stari Lipi so kritizirali odkup Na letni konferenci Socialistične zveze v Stari Lipi so kritično razpravljali o jesenskem odkupu kmetijskih pridelkov, zlasti živine in krompirja. Kmetje sd želijo tesnejšega sodelovanja s kmetijskimi strokovnjaka, od katerih pričakujejo vsaj pomoč z nasveti. Na konferenci so se dogovorili za popravilo vaških poti in napeljavo industrijskega toka, razen tega pa sprejeli obširen delovni načrt za prihodnje leto. Za predsednika krajevne organizacije so ponovno izvolili Matijo Kobetiča iz Drežnika. Ob vsakem dežju, posebno pa, kadar se topi sneg, nastajajo pred bencinsko črpalko v Črnomlju jezerca, zaradi katerih se že leto dni pritožujejo vozniki motornih vozil in pešci, a nič ne zaleže. Pravijo, da bi nevšečnost lahko odpravili z majhnimi stroški, toda z malo več dobre volje. (Foto: Ria Bačer) Bogat spored ob dnevu JLA Družbeno-politične organizacije v Črnomlju so skupno z garnizonom pripravile v počastitev letošnjega 22. decembra, dneva JLA, bogat spored prireditev. Od 12. do 16. decembra bodo predstavniki garnizona in bivši borci obiskali vse osnovne šole. Učencem bodo predvajali filme o JLA ter se z njimi pogovarjali o NOB in razvoju naše armade. Od 15. do 20. decembra bodo po osnovnih šolah in v gimnaziji pisali naloge o JLA, tri najboljše pa bo garnizon nagradil. 17. decembra bo v Črnomlju tovariško srečanje prvo-borcev. 19. decembra bo v Domu kulture ob 16. uri za pripadnike JLA predavanje o NOB v Beli krajini. Predvajali jim bodo tudi film Bela krajina. Od 20. do 24. decembra bo črnomaljski garnizon v mladinski sobi priredil razstavo o razvoju JLA. Odprta bo od 7. do 19. ure. Od 15. do 21. decembra se bodo zvrstila športna srečanja v šahu, namiznem tenisu in streljanju med ekipami Črnomlja, garnizona in Metlike. 21. decembra bo v garnizonu zbor enot, ki jih bodo obiskali predstavniki javnosti in mladine. Zanje so pripravili tudi razstavo orožja. Ob 18. uri bo v Domu ljudske prosvete svečana akademija, ob 19. uri pa bodo po vseh belokranjskih gričih zagoreli kresovi. Ob 20. uri je napovedano tovariško srečanje oficirjev garnizona s predstavniki javnosti. 22. decembra bodo svečanosti zaključene na sprejemu, ki ga priredi komandant garnizona v domu JLA. KOVICE €li Heffpšani- so za ponoven samoprispevek 9. decembra je bil v Metliki zbor volivcev, na katerem sta predsednik občinske skupščine Franc Vrviščar in načelnik oddelka za gospodarstvo Silvo Prevaljšek, razložila osnutek srednjeročnega družbenega plana občine. Občani so bili zadovoljni, da so v družbenem slanu predvideli potrebno gradnjo prosvetnega in kulturnega doma ter gasilskega doma, želeli pa so, naj bi v prihodnjih petih letih popravili tudi grad in uredili okolico Obrha. Glede drugih postavk družbenega plana niso imeli pripomb. Ko so razpravljali o bodo- 22 odbornikom poteče mandat Spomladi 1967 poteče mandat 12 odbornikom občinskega zbora in 10 odbornikom zbora delovnih skupnosti Občinske skupščine Metlika. Da bi volilci vedeli, kje bodo morali predlagati nove kadidate za občinske odbornike, navajamo imena tistih, ki se jim izteče 4-letna mandatna doba. V občinskem zboru poteče mandat Francu Jakljeviču in Francu Vrviščarju iz Metlike, Ivanu županiču iz Primostka, Martinu Plutu iz Drašič, Iva- V soboto pridejo spet Fontanotovci V soboto, 17. decembra, bo Metliko spet obiskala delegacija italijanske partizanske brigade FONTANOT, ki je bila ustanovljena 19. decembra 1944 na Suhorju. Delegaciji italijanskih partizanov bodo v soboto v prostorih občinske skupščine priredili sprejem, v nedeljo pa bodo skupno z občinskim odborom ZZB organizirali slovesnost s polaganjem vencev na Suhorju in v Rosalnicah, kjer so pokopani borci brigade FONTA NOT. Delegacija te italijanske brigade že nekaj let prihaja v Belo krajino, zato je z domačin: navezala že prisrčne stike. nu Radošu iz Bojanje vasi, Antonu Tomcu iz Lokvice, Stanetu Rozmanu iz Radovi-ce, Jožetu Nemaniču s Su-horja, Niku Belopavloviču, izvoljenemu v Hrastu, Janku iPečariču iz Curil, Matiji Fi-laku iz Gradca ter Ivanu Pez-dircu iz Podzemlja.. Iz zbora delovnih skupnosti pa poteče mandat Petru Vuj-čiču, izvoljenemu v BETI, Andreju Smuku iz Novoteksa, Zvonetu Jermanu iz Lepisa, Antonu Grašiču in Rudiju Dimu iz Komunalnega podjetja, Martinu črnuglju, izvoljenemu med zasebnimi obrtniki, Francu Kobetu za delovne skupnosti Mercator, Tobak, Elek-tro, Peko, Pekarija, Borovo, Vinska klet, Silosi, PTT in 2TP ter inž. Janezu Gačniku, Stanetu Rajerju in Stanku Bajuku iz kmetijske zadruge. Prav tako poteče spomladi mandat republiškima poslancema Leopoldu Kresetu in prof. Janezu Kambiču, ki so ju metliški volilci izvolili skupno z občani črnomaljske občine. čem razvoju mesta, so bili vsi, razen nekaj redkih izjem, za sprejetje ponovnega samoprispevka, namenjenega načrtom in drugim pripravam za gradnjo kulturne in gasilske stavbe, ter za razširitev črpalnih naprav in vodovoda. Pri obravnavi razvoja trgovine so volivci želeli, naj bi občina dosegla sporazum s tremi zasebniki glede odprodaje prostorov, kjer bi lahko takoj uredili sodobno mesnico, ki jo Metličani zelo pogrešajo. Čakanje v vrstah se je v Metliki ohranilo vse do danes, toda le v mesnicah, zato ni čudno, če so potrošniki tega naveličani. Z delom krajevne skupnosti niso zadovoljni V Slamni vasi se je razprava na zboru volivcev in na krajevni konferenci SZDL sukala največ okoli dela domače krajevne skupnosti, s katerim občana niso zadovoljni. Menili so, da bi lahko precej težav, ki jih imajo z vaško hišo in popravili slabih poti, odpravili, ko bi bila krajevna skupnost bolj delavna. Tako pa niso izkoristili niti denarja, ki so ga dobili iz občinskega proračuna. Vaščani so se pritoževali še glede slabega električnega toka, ki jim onemogoča uporabo strojev, in zaradi tega, ker bi radi oddajali mleko, a odkup ni organiziran. Takole so pretekli petek pod štampoharjevim kozolcem v Gradcu otvorili letošnjo sezono kolin. Podoben prizor pa lahko pred novoletnimi prazniki vidimo še pod marsikaterim belokranjskim kozolcem (Foto: Ria Bačer) Konferenca brez predsednika 10. decembra so se na Gra-bovcu sestali volivci in člani SZDL ter obravnavali družbeni plan razvoja občine do leta 1970 in krajevne težave. Čudno pa je bilo, da se konference SZDL ni udeležil predsednik organizacije. Zvedeli so, da je tedaj doma kuhal žganje. Posebne razprave o srednjeročnem planu razvoja ni bilo, pač pa so več govorili o kmetijstvu in pomanjkanju električnega toka. Vaščani iz Grabovca in nekaterih drugih vasi dobivajo električni tok iz Ozlja, zato se večkrat zgodi, da ob najmanjši okvari ostanejo tudi več dni brez luči, ker hrvaški monter ne more takoj popraviti okvare. Želeli so, naj bi v bodoče za popravila poskrbel metliški monter. Pri volitvah novega odbora ni prišlo do sprememb. Odbor je v glavnem ostal še naprej, le na mesto blagajnika, ki je odstopil, so izvolili Antona Stojnica. Za delegata na občinski konferenca SZDL pa so izbrali Antona Urbasa. Podzemelj: že 10 let ni bilo take udeležbe V Podzemlju se je na nedavnem zboru volivcev, združenem s krajevno konferenco SZDL, zbralo toliko občanov, kot že 10 let ne. Odkar ljudje vidijo napredek, ki ga Še en nov MERCAT0RJEV lokal v Metliki 26. novembra je bila v Metliki odprta prva prodaj ter mlečnih izdelkov — Podjetje MERCATOR je ze alna sadja in zelenjave o ustreglo potrošnikom 2e več let so si Metličani želeli prodajalne sadja in zelenjave, vendar so morali nanjo čakati vse do letošnjega praznika . republike . Tedaj pa jim je podjetje Mercator lahko ustreglo. Čeprav je to podjetje v novembru odprlo v Metliki že novo špecerijsko trgovino, blagovnico pri Makarju in trgovino v tovarni BETI, je investiralo še okoli 2 milijona denarjev za potrebno opremo in hladilno napravo v novi zelenjavni trgovini poleg peka-rije. Razno zelenjavno blago je Mercator prodajal že prej v stari šturmovi trgovini, toda tam stranke zaradi slabo opremljenega lokala in tesnih prostorov blaga dostikrat niso videle. V novi prodajalni pa lahko potrošnike vse drugače postrežejo in tudi izbira je mnogo večja. Prodajajo pomaranče, limone, jabolka, hruške, solato, čebulo, korenje, zelje, mleko, smetano, sir ter konzervirano sadje in zelenjavo Razveseljivo je tudi to, da so delovni čas prilagodili. potrebam potrošnikov: trgovina je odprta vsak dan od 6. do 11. ure ter od 14. do 16. ure popoldne, tedaj, ko gospodinje nakupujejo. Lokacija je vsem všeč, ker je trgovina tik pekarije. Tako lahko potrošniki v eni stavbi kupi- sprejema in oddaja vaše želje Iščemo fotografijo tedna Fotografije, ki nam jih pošiljate v konkurenci za foto-grafijo tedna, so tedna do tedna boljše. Dogodki zadnjih dni in domači ljudje so vse bolj osrednji motivi vaših posnetkov. To pa je bil tudi naš namen in veseli smo takega uspeha! Seveda se nekateri motivi večkrat ponavljajo, zato izberemo za fotografijo tedna tisto, ki je najbolj originalna. Tokrat je to priznanje in prvo nagrado-100 N din dobil Darko Pavlin iz Novega mesta za posnetek »KVALITETA 2E. ..«. Drugo nagrado (zavitek papirja 13x13 cm) je dobil Vili Videnič iz Krškega za »BETONIRANJE CESTIŠČA«, tretjo (prav tako) Stane Iskra iz Krškega za »BARAKO JE ODNESLO«, četrto pa spet Darko Pavlin za »TRUD JE POPLAČAN«. — Posnetke Mihe Briškega iz Kočevja o poplavi sta tehnično slabša in pozna, zimski motiv pa bomo ob prvi priložnosti objavili. Tudi dve zimski razglednici Poldeta Mikliča bomo objavili še ta mesec, njegova trgovina z igračami za dedka Mraza pa je le za las izpadla iz konkurence najboljših. Franc Modic iz Ljubljane je svoje posnetke prepozno poslal, da bi jih še lahko upoštevali za šesto fotografijo tedna, bomo pa vsaj enega objavili. — Sesti teden srno prejeli 15 fotografij od šestih avtorjev. Rok za šesto »Fotografijo tedna« je ponedeljek, 19. decembra, do opoldne! Nagrada za fotografijo tedna je 10.000 Sdin, druga, tretja in četrta nagrada pa so zavitki fotografskega papirja 13 x 18 cm! ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dcienjski Ust na svoj naslov! jo kruh, mleko in sadje. Trgovina je sicer majhna, toda lepo urejena. Manjka ji le napisna tabla na vhodnih vratih. V naslednjih petih letih 230 novih stanovanj Osnutek programa razvoja občine Metlika do leta 1970 predvideva, da bo gradnja stanovanj postopoma naraščala. Računajo, da bo v tem obdobju zgrajenih 230 novih stanovanj , kar pomeni letno povprečno 7 stanovanj na 1000 prebivalcev. V osnutku je nadalje rečeno, naj delovne organizacije v bodoče s kreditiranjem podpirajo zasebno gradnjo stanovanjskih hiš, z združenimi sredstvi pa naj bi zgradili skupen samski dom za zaposlene. je dosegla vas v zadnjih dveh letih s pomočjo krajevne skupnosti in Socialistične zveze, prihaja na sestanke vedno več občanov. S številom članov v organizaciji pa niso zadovoljni, zato bodo skušali pridobiti še novih. Predsednik občinske skupščine je pojasnjeval družbeni plan razvoja občine ter odgovarjal na vprašanja volivcev, razen tega so podrobneje obravnavah pet poglavitnih vaških vprašanj: postavitev zasilnega objekta za avtobusno čakalnico, nujno prestavitev pokopališča, gradnjo gasilskega in kulturnega doma, gradnjo vodovoda ter napeljavo industrijskega toka. Občani so se pritoževali, ker so na občim že večkrat prosili za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo ga-silsko-kulturnega doma, a so jim prošnjo vselej zavrnili. Zdaj so na zboru volivcev zahtevah, naj čimprej pride v vas občinska komisija, ki bo skupno z občani našla primeren prostor za gradnjo doma, prav tako pa za preselitev pokopališča, s katero ni mogoče več odlašati. Ob cerkvi za nove grobove ni več prostora, niže pa zaradi meHiškiti^fednik talne vode ni mogoče pokopavati. V Podzemlju so se tudi letos odločili za samoprispevk, in sicer za gradnjo vodovoda. Sklenili so, da bodo denar zbirali pri krajevni skupnosti, uporabili pa ga bodo takrat, ko bodo točno znane možnosti za gradnjo. Glede napeljave industrijskega toka, ki ga želijo v več vaseh, pa so se dogovorih, da bo krajevna skupnost izdelala prioritetno listo potreb ter zbrala podatke, koliko so občani sami pripravljeni prispevati, nakar bodo tok postopoma napeljevali. SVET OSNOVNE ŠOLE V METLIKI razpisuje razprodajo starega pohištva Razprodaja bo za zasebnike in delovne organizacije v torek, 20. 12. 1966, od 10. do 13. ure v prostorih gradu v Metliki (možnost j ogleda od 9. ure dalje). I Naprodaj bodo stoli, mize, ! omare in drugo. Iščemo fotografijo tedna Fotografije za »Fotografijo tedna« morajo biti narejene na formatu vsaj 18x18 cm, lahko pa so tudi večje. S fotografijo je treba poslati tudi opis dogodka, ki ga prikazuje, predvsem pa podatke, kdaj in kje je bila posneta, kdo in kaj je na sliki in podatke o filmu, osve-litvenem času in zaslonki. UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA Bile so le obljube... Ko se je poleti začelo govoriti o ukinitvi šole na Selih pri Jugorju, nismo bili starši otrok nič kaj veseli, a so nas prepričali. V začetku septembra je odbornik Peter Badovi-nac sklical zbor volivcev, na katerega so prišli tudi referent za šolstvo iz Metlike Ivan žele, ravnateljica šole Suhor, Vladka Škof in bivša učiteljica s Sel. Povedali so nam, da bo šola samo začasno ukinjena, ker je v njej premalo otrok za normalni pouk in da so otroci hudo prikrajšani pri kombiniranem pouku, kakršnega bi morali imeti, če bi šola še iui-prej obstajala. Rekli so, da se bodo otroci vozili na Suhor z rednimi avtobusi in da bo tako zanje bolje. Ko pa smo občani vprašali, kdo bo za otroke odgovarjal, nam niso odgovorili, pač pa nam je tov. škofova dejala: »Otrokom se nima kaj zgodili! Poskrbeli borno, da bodo lahko čakali na avtobus v Badovinčevi gostilni (proti primerni nagradi), na podoben način pa bomo uredili tudi s sprevodni kom avtobusa, da bo med vožnjo popazil na otroke« Zdaj vidimo, da so bile to le prazne besede. V praksi je tako, da morajo iti otroci z Jugorja od doma že ob 11. uri, pouk pa imajo šele ob 13. uri. Ko gredo iz šole domov, morajo že pol ure pred koncem pouka na avtobus, tako da je zadnja ura zanje praktično izgubljena. Vse to pa so starši še prenesli, dokler se ni zgodilo tole: Anica Ivanšek iz Malin, ki hodi v drugi razred osnovne šole Suhor, je 26. oktobra zamudila avtobus, ker je učiteljica ni pustila pravočasno od pouka. De klica je jokala pred gostilno Jelenič, zato so šli drugi v šolo povedat. Učiteljica je dala Anici 50 din za drugi avtobus, ki bi moral priti okoli 18. ure, toda dekletce ni bilo zadovoljno, ker se je pripravljalo k nevihti. Otroka je bilo strati! Potem se je učiteljica odločila za avtostop Ustavila je neki avtomobil, izročila punčko v varstvo vozniku in ga prosila, naj jo odpelje do Jugorja. Voznik je storil, kar je obljubil, toda deklica je jokala spet, ko je ostala sama na 2,5 km dolgi poti do donm- Bila je že tema, nevihta je že divjala, zato je vso pot na glas jokala tri klicala mamo. Ta je doma zaslutila, da se je z otrokom Jiekaj zgodilo, zato je šla Anici naproti. Ze od daleč je slišala njen jok, končno pa sta se obe mokri od dežja, vendarle našli. Otroka je začelo tresti od mraza in čeprav ga je mati doma takoj položila v toplo posteljo, ni bilo dovolj. Anica je dobila pljučnico, nato še ošpice. Morala je od zdravnika do zdravnika. Ker je zima že tu, otroci pa še vedno čakajo na avtobus pod kapom in ne na toplem, kakor so nam obljubili, se starši upravičeno bojimo, da ne bo zaradi prešolanja še kdo od otrok zbolel. Sprašujemo se, kje so vse lepe besede in obljube, izrečene tedaj, ko smo govorili o ukinitvi šole. JOŽE PAŠIC. predsednik KO SZDL Jugorje Morda želite da bi vaši prijatelji, znanci, sorodniki doma in na tujem ali pa vaši sosedje prejemali odslej $ Do konca decembra 1966 ga lahko - če nam takoj sporočite njihov točen naslov! Potem se bodo na naš list prav gotovo sami naročili za stalno, saj ne bodo mogli živeti brez novic in vesti iz znanih domačih krajev. Tokrat 509 novih! Sest lepih in uspešnih dni je za nami: samo v ponedeljek dopoldne smo dobili 202 nova naročnika, v torek zjutraj pa še 127! Iz vseh strani, iz vseh občin so vsak dan prihajale naročilnice: Marija Jakovina iz »Torbice« v Sodražicd jih je poslala 6, Ivan Rober Iz Ribnice 8, Andrej Pogačar iz kočevskega ITASA 7, Rudi Ameršek iz Sevnice še 36, Ivan Merhar Iz kočevskega LIKA 12, Edo Marušič iz Kočevja 6, Kati Vrtovšek iz sevniške Kopitarne 6, Tone Flajs iz Mizarskega zadruge v Sevnici 5, Peter Jančan, dijak črnomaljske gimna-KTje (s sodelavci-dijaki) kar 47, izmed pošt pa moramo posebej pohvaliti: Anton Omerza, pošta Dolenja vas —- 5 novih, Marica Topolovšek, Koprivnica — 6, Milka Smuko-vič, pošta Podbočje — 5, Alojz šute j z Vinice — 21, Pavel Kastelic z Vinice — 10, Anton škrajnar z Mir ne — 11, Franc Sršen z B lance — 6, Roman Gorenc iz šentruperta — 11, Viktor Uhan iz šentruperta — 8, Jakob Šafer iz Stopič — 6, pismonoše iz novomeške pošte — skupaj 16 novih naročnikov; pošta Brežice — 5 naročnikov, Cerklje ob Krki — 12 naročnikov, Globoko — 9, Črnomelj — 8, Kostanjevica oit Krki — 5, Krško — 12, Leskovec — 5, Metlika — 8, Straža — 8, Šentjernej — 7, škocjan — 6, Dolenja vas — 5, Sodražica — 5, Blanca — 6, Sevnica — 6, Tržišče — 5, Mokronog — 8, Kočevje — 2, Ribnica — 3 itd. POSNEMAJTE JIH — S SKUPNIMI MOČMI BOMO PREJ ALI SLEJ URESNIČILI GESLO: V' VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST! Knjižne nagrade Iz vrst novdh naročnikov smo v torek opoldne izžrebali še 5 novih rednih bralcev našega tednika: Dragica Mušič, Tanča gora 10, p. Dragatuš; Marija Bartolj, Vrh 5, p. Šentrupert; Janez Juršinič, Hrast 14, p. Vinica pri Črnomlju; Helena Močivnik, Poljska pot 10, Sevnica; Alojz Ješelnik, Kidričeva 1, Kočevje. Knjige smo izžrebancem poslali danes po pošti. v vsako hišo Jugoslovanske številke ¥ ogledalu statistike Kako živimo — Koliko zaslužimo —■ Koliko porabimo za hrano — Koliko je predmetov višjega standarda? V Jugoslaviji, ki ima 255.804 kvadratne kilometre, živi danes okoli 19,756.000 prebivalcev. Po uradnih napovedih pa nas bo 1968 čez 20 milijonov. Po površini in številu prebivalstva štejemo Jugoslavijo med prvih 10 držav Evrope. Kar zadeva ekonomsko razvitost, pa sodi med srednje razvite države s 550 dolarji narodnega dohodka na prebivalca. Kadar se vprašamo, kako živimo, tedaj postanejo pojma »osebni dohodki, zaslužek, cene, standard« in podobno glavni predmet naših pogovorov. KAKRŠEN JE KOC? Za naš življenjski standard se lahko uporabi star pregovor: »Računaj s svojim kocem«. V povojnih letih močnega gospodarskega »booma« in družbenih sprememb, ki smo jih doživljali, so vplivale različne okoliščine, da smo ta narodni koc včasih raztegnili, včasih pa spodvili. Pri nas človek naleti na vse zna- čilnosti standarda take dežele, ki se na vso moč prizadeva, da bi se otresla zaostalosti in se uvrstila med bolj razvite dežele. In vendar se stalno dvigajo nominalni in realni zaslužki Jugoslovanov. Med leti 1958 in 1963 so se povprečni zaslužki iz delovnih razmerij povečali na leto za 14 odst. V letu 1964 in v prvi polovici 1965 pa smo zapisali, da so se zaslužki dvignili za približno eno četrtino v primerjavi z letom 1963. Ta skok pa je bil naglo zavrt z julijem 1965, ko smo pričeli izvajati gospodarsko reformo. Njen namen je, da spravi v sklad proizvodnjo s potrošnjo, da gospodarstvo prestavi z ekstenzivnega na rentabilnejši tir, da učvrsti domače tržišče, utrdi dinar, proizvajalce pa vključi v tekmovanje na svetovnem tržišču. Jugoslavija je že v prvem letu izvajanja gospodarske reforme odstranila kroničen primanjkljaj v plačilni bilanci, dinar pa je na najboljši poti, da bo postal konvertibilen še pred predvidenim rokom 1970. REALNI ZASLUŽKI NARAŠČAJO Temeljni namen reforme je v stalnem dvigu standarda prebivalstva, vendar v skladu s povečanjem delovne storilnosti. Realni zaslužki zaposlenih Jugoslovanov, ki so se po reformi znižali, so se v začetku tega leta ustalili. Od tedaj pa se neprestano dvigajo. V prvih letošnjih mesecih so se zaslužki povečali za 9 odstotkov. RAZNE VRSTE POTROŠNJE Da se standard stalno dviga, govore tudi podatki o gibanju potrošnje. Jugoslovan poje in popije povprečrio~~na leto 163 kg žitaric, 136 kg zelenjave, 63 kg sadja, 24 kg mesa, 13,4 kg maščob, 20 kg sladkorja, 67 litrov mleka, 75 jajc itd. V prehrani Jugoslovanov je delež mesa in dru- Tokrat smo dobili kar 1695 rešitev! Prizadevni reševalci nagradne križanke so nas prijetno razveselili, saj so poslali kar 1605 rešitev! Iz posameznih občin jih je bilo takole: iz brežiške 103, iz črnomaljske 133, kočevske 156, krške 154, metliške 45, novomeške 481, ribniške 90, sevniške 120 in iz trebanjske 92, drugo pa odpade na razne kraje v Sloveniji in Jugoslaviji. Nekaj rešitev so nam poslali tudi posamezni zvesti bralci iz inozemstva. V ponedeljek popoldne je komisija našega uredništva in uprave, v kateri so bili inž. Marjan Legan, Danica Frlan in Tilka Divjak, izžrebala obljubljenih 30 nagrad. Žreb jih je razdelil takole: £ 20.000 Sdin dobi Alenka Povh. Paderšičevo naselje na Grmu, Novo mesto; 9 10.000 Sdin dobi Pavel Molan iz Trebeža 22, p Ar-tiče pri Brežicah; O 8.000 Sdin dobi Jožko Požun, Cesta heroja Maroka 11, Sevnica; O 6.000 Sdin dobi Fani Novak iz Kočevja, Roška cesta štev. 6; O 5.000 Stihi bo dobil Jože Žlogar, 3. b razred Eko- nomske šole v Novem mestu. ® 25 knjižnih daril pa smo danes odposlali naslednjim izžrebancem: Danilo Pavlin, Črnomelj, Partizanska pot 12; Marija Rangus, Šentjernej 105; Neža Pire, p. Le-skovec 130 pri Krškem; Janez Verderber, Dragatuš 21; Danica Henigman, Rakitnica 61, p. Dolenja vas; Andrej Mrvič, V. P. 4519/9, Bitola; Valentina Novak, Savska cesta 27 v Sevnici; Rudi Božič, Zabukovje 69 pri Sevnici; Terezija Kostevc, Trnje 36 pri Brežicah; Minca Zakonj-šek, Brestanica 115/a; Franc Vrečic, Novo mesto, Pader-šičeva 10; Zdenka Blatnik, Ar-tiče 58; Franc Zakrajšek, Dolnji Podboršt 11 pri Trebnjem; Cvetko Arko, Kolodvorska 18 v Kočevju; Sonja Krejačič, Globoko 5 pri Brežicah; Elko Obrekar, Mirna peč 58. Frančiška Gabrijan, Livold 41 pri Kočevju; Marija Nghishekvva, Stranska vas 44, p. Novo mesto; Jože Šimec, Griblje 66, p. Gradac v Beli krajini; Franček Vovk, Dol. Toplice 25; Umbert Marušič, Koblarje 2, p. Stara cerkev; Olga Fabjančič, Senovo 49; Slavi ca Justinek, Šentjanž 11 na Dol.; Ivan Veselic, Vrhov-ci 11, p. Adlešiči, in Alojz Ramuta, V. P. 2000 — VE 1, Niš, Srbija. Izžrebanim reševalcem čestitamo, hkrati pa sporočamo vsem ljubiteljem križank, da jim bomo za Novo leto spet pripravili prijetno presenečenje in še več nagrad kakor tokrat! REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Jugoslavija, 11. Dolenjska, 19. PV, 21. akoiav-no, 22. opravek, 24. univerza, 26. nad, 27. potnik, 29 enakost, 31. Stran, 32. et, 33. revija, 34. okel, 35. Nero, 36. oblak, 28. zidar, 40. Senovo, 42. šminka, 43. ob, 44. Nama, 45. sloji, 46. robot, 50. kita, 51. EB, 52. car, 54. dreta, 55. kroji, 57. ovirati, 59. igra, 60. prstan, 66 reva, 67. obala, 68. EC, 69. Na, 70. teritoriji, 73. epi, 74. Šentjernejski zdravnik dr. Jože Podobnik ni samo dober zdravnik, ampak tudi velik ljubitelj domačih živali. Vsako prosto urico posveti svojim nekaj sto golobom, kokošim, racam in goskam. Njegov najljubši hoby pa je sedemmesečna psica Tarza, ki kar pridno uboga. Na sliki: Tarza z lahkoto preskoči tudi več kot 2 metra visoko ograjo, seveda samo na ukaz strogega drctšerja. (Foto: P. Miklič) ena, 75. antilopa, 77. Avala, 80. era, 82. prt, 83. II, 84. sto, 85. srakoper, 87. slinav, 90. NS, 91. kis, 93. omelo, 94. vrat, 95. ujeti, 96. otvoritev, 100. orni, 101. bas, 102. vigvami, 103. red, 104. Anton, 106. Na, 107. osat, 109. nič, 111. do, 112. pi, 113. mrena, 116. op., 117. vime, 118. astat, 120. esteti-čen, 123. KE, 124. Oran, 128. kartati, 129. acetilen, 131. nasipati, 134. ti, 135. tat, 137. NI, 138. emisija, 140. Edo, 141. Sirija, 144. olive, 145. osolek, 146. tolažba, 147. očak. NAVPIČNO: 1. Janez Trdina, 2. ukati, 3. god, 4. or., 5. saper, 6. Lvov, 7. anti, 8. vonj, 9. jok, 10. AP, 11. danes, 12. ovalen, 13. lek, 14. ekonomija, 15. jutro, 16. SN, 17. kis, 18. avtomobili, 19. pralnica, 20. vznak, 23. rek, 25. erbij, 28. IA, 30. sevati, 33. rabotati, 37. kaprica, 39. dober, 41. nakovalo, 42. šleva, 47. organisti, 48. ta, 49. skrivališče, 53. atentat, 56. Re, 57. Obir, 58. Ra, 60. pro, 61. rips, 62. statve, 63. to, 64. ara, 65. NI, 67. opera, 71. Elvira, 72. jarem, 74. Ernest, 76. ti, 78. ako, 79. APV, 81. as, 82. pijanost, 85. smodnik, 86. Er, 88. lubadarji, 89. vikniti, 90. Novo mesto, 91. kovanec 92. Simo, 97. vgnetati, 98. tisoči, 99. vrt, 105. Opatija, 108. Apeles, 110. imenik, 114. RS, 115. Atene, 119. tatic, 121. iti, 122. Nemo, 124. osat, 125. RI, 126. Apel, 127. nada, 128. ki, 130. Nil, 132. AJ, 133. tož., 136. Al, 139. se, 141. SA, 142. RO, 143. ak. Računski stroj pomaga kmetovalcem V čehoslovaškem poljedelstvu čedalje več uporabljajo računsko tehniko. S pomočjo računskega stroja so na stolici za ekonomiko na poljedelskem inštitutu v Koši-cah naredili načrt proizvodnje do leta 1970 za »Senjo«, eno največjih kmetijskih gospodarstev na Slovaškem. Pametni stroj na primer priporoča, da se podvoji površina sadovnjakov in početverijo vinogradi. Problem živinoreje pa je računski stroj rešil na tale način: kar največ povečati število krav, ki dajejo nad 3.300 litrov mleka na leto. gih živinskih izdelkov manjši v primerjavi z bolj razvitimi deželami. V letu 1965 je znesla poraba električne energije na enega prebivalca 815 kilovat-nih ur, premoga 1.641 kg, surove nafte 155 litrov, jekla 92 kg, mila 2,2 kg, tkanin 20 kvadratnih metrov, obutve čez dva para. Zaznamovan je nagel porast nakupovanja industrijskih proizvodov trajne vrednosti (električni aparati v gospodinjstvu, televizorji, motocikli, avtomobili itd). Pri vsem tem pa še nismo dosegli bolj razvitih dežel. Danes pride en radijski aparat na 7 prebivalcev, televizor na 34, avtomobil pa na 103 prebivalce. Domača industrija električnih aparatov, radijskih sprejemnikov, televizorjev, krije domače potrebe, medtem ko domača avtomobilska industrija z zmogljivostjo 35.000 vozil ne more zadovoljevati čedalje večje porabe. Zato smo kljub omejitvam in visokim carinam uvozili v prvih osmih mesecih tega leta 11.500 avtomobilov. Glede na današnji kurz in nivo gospodarskega razvoja dežele in standarda prebivalstva smemo realno pričakovati, da bodo Jugoslovani v letu 1970 dosegli s predvidenimi 800 dolarji osebnega dohodka na prebivalca življenjsko raven srednje razvitih dežel. Ž. LAZARE VIC pB •JIcni svet. v dolenjkini trgovini v Šentjerneju je vse živo malih prijateljev, ki komaj čakajo, da jih bo dedek Mraz odnesel pridnim otrokom. (Foto: Polde Miklič). DOMOV BREZ » Vsaj 200 novih '»moped! Rudi Ameršek je star komaj 20 let. Njegovo ime lahko v času, odkar poteka naša akcija za pridobivanje novih naročnikov, zasledite vsak teden v naših poročilih. Najvažnejše pa je to, da so ob Amerško-vem imenu v naših poročilih vedno največje številke. Gotovo ste se tudi vi že vprašali: »Le kdo je ta Ameršek, ki ima tolikšen uspeh?« Naj vam torej predstavimo našega rekorderja: « ^'Naročnike sem za-&\ V ^bivati 22. novem-b^'.>j pred dobrimi tr^feflni V KOPITARJI 3 jih dobil 96, vse os^.ki drugod. Vsako-g9*i°^am, ustavim in vp^' če je naročnik petega usta in če bi W vsi poznajo in le ri^T? okleva. Marsikdo P° se je že namerami rj*iti, pa ni vedel, tt^.Hje. Nekaterim je tr^ tovora malo vec, Rudi Ameršek je kurir v KOPITARNI Sevnica. Je poročen, ima enega otroka, vojaščine še ni odslužil, pravkar pa si zida hišo. V kratkem pomenku je o sebi in o akciji povedal tole: »Priznati moram, da sem postal naročnik .Dolenjca' šele v tej akciji. To je bila prva naročilnica, ki sem jo izpolnil. Doma smo imeli ,Dolenjca', ki ga je naročil brat že pred leti-Brat pa se je poročil &1 je pred dvema mesecema odšel od hiše. Bilo je Pu' sto in zato sem prvo n&' ročilnico izpolnil zase. rnur^£?t manJ- Vsako-le#?C!?m, da je Do-vjSt, S h.,dornač list, naš je P\%lSe ° nas ^ da ^j stane samo rtl^d,?^' Pa še to se p V^H obrokih, v« ^pridobivajo no-p»,X v Podjetjih, or^ Vf Povedal tole: ro^V^ne deske na-moči dobiti! d^t^i ^ ODesiš 113 oo; 1 in naročilnici'11 to iu med Mudi, o* i Cf0voriti! Upam, 2°°> & hL pridobil vsaj SfSflA i^' če bo šlo po ped ' ''j!*°hcu akcije mo- Kam je izginil medved Marko? Nekateri trdijo, da je ušel in plaši šolarje; drugi pa, da je medved Marko že predelan v salame Iz bolj ali manj zanesljivih virov — namreč od lovcev — smo zvedeli, da je pred kratkim izginil neznano kam medved Marko, katerega tako rekoč krušni oče je bil lovec Janez Pogačnik z Brega pri Ribnici. Medved Marko je bil ena izmed večjih ribniških znamenitosti, saj je o njem pisalo precej domačih časopisov, razen tega pa je bil prava turistična znamenitost Ribniške doline. Inozemci so si ga ogledovali, ga slikali in celo filmali. Pred kakimi tremi tedni pa je že udomačeni medved izginil. Kam je šel, ni vedel ali hotel povedati niti lovec Janez Pogačnik, pri katerem je Marko že od svoje nežne mladosti stanoval. Lovci pripovedujejo o skrivnostnem izginotju različne zgodbe. Nekateri trdijo, da je ušel in da se potepa okoli Lazov ter plaši otroke, ko hodijo v šolo ali domov. Pravijo, da se je Marko rad igral z odraslimi in otroki ter da to poskuša tudi sedaj, otroci pa ne vedo, da je tisti medved prav Marko, in be-že. Drugi lovci pravijo, da je Marko že dvakrat prenočil pod nekim kozolcem, ker se je navadil na udobje. Dodajajo tudi, da je na nekem dvorišču v Zlebiču požrl kuram oblodo (hrano). Spet tretji trdijo, da je šel ilegalno v Italijo. Lahko tudi, da ga je ustrelil neki inozemski lovec, ko je bil Marko privezan z verigami. Četrti namigujejo, da so ga pojedli jagri ali ga predelali v salame. Pri tem se opirajo na pisanje v časopisih, češ da so neki lovci iz ribniške občine pojedli tudi Jajčaste glave Glave Evropejcev dobivajo vedno bolj jajčasto obliko. To so s proučevanji ugotovili znanstevniki po vsej Evropi, predvsem v Franciji in Švici- Od 100 družin v francoski pokrajini Poitou se pri 84 jasno kažejo vedno bolj ovalno izoblikovane lobanje. Ta pojav, ki je nedavnega izvora, zadeva skoraj izključno generacijo zadnjih dvajsetih let. Ugledni francoski strokovnjaki menijo, da g—1 za pravo genetsko evolucijo. precejšen del konja, ki je bil na mrhovišču pripravljen za medvede. Namigujejo pa še, da se je zgodilo podobno kot s konjem tudi z neko telico. Večina lovcev, s katerimi smo govorili, je prepričana, da kraljevski kosmatinec Marko ne bo več hodil po snežno belih odejah Ribniške doline in njenih zelenih gajih, ker je verjetno odšel za vedno v večna lovišča. Ko bomo zvedeli resnico, kam je izginil priljubljeni kosmatinec Marko, vas bomo o tem obvestili, če ne bo to storila že prej kakšna lovska organizacija. Tale medved ni Marko, ampak medvedka Meta, ki je odšla podobno, kot odhajajo občani s podeželja v mesto. Odjavila je stalno prebivališče v kočevskih gozdovih in se za stalno naselila v živalskem vrtu v Ljubljani. V civihzaciji se je navadila na boljšo nastanitev, je bonbone, čika tobak in podobno. Toda kaj bo, kaj bo z medvedi in z ljudmi, če bodo morah (nekateri pravijo zaradi reforme) iz mestnega udobja spet domov na podeželje! (Foto: Prime) 4. nadaljevanje Naša obkoljena armada je bila ogorčene boje in odbijala neprestane sovražnikov u u. ..•auu. Kakor je razvidno iz nemških dokumentov, iz poročila poveljnika armade M. F. Lukina in iz poročil iz tega razdobja, je aktivno delovanje naših sil, ki so bile obkoljene, vezalo pomembne sovražnikove sile, ki so prodirale proti Moskvi. Devetega oktobra so enote desnega krila zahodnega bojišča (22., 29. in 31. armada) v ogorčenih bojih prišle na črto Seližarevo-Jeljci Olenino Sičevka. Tu pa se je pričelo bolj organizirano umikanje. Ponoči od 5. na 6. oktober sem skupaj s članom vojnega sveta N. A. Bulganinom prišel na področje Gžatska. Sklenila sva, da se najprej sestaneva z maršalom S. M. Budjomijem, poveljnikom rezervnega bojišča. Štab je bil v podzemnih jamah v gozdu vzhodno od Gžatska. Budjomij pa je bil medtem v vasici blizu Gžatska, v kočuri, ki jo je varoval tank. Rada bi zvedela, kaj bo ukrenilo poveljstvo rezervnega bojišča v zvezi s to težko situacijo, v kate- Iz velike domovinske vojne 1941—1945: ostanek nekega dela razbite hitlerjevske armade pred Moskvo predaja orožje (Foto: TANJUG) ri so se znašli deli 43. armade. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili iz generalnega štaba, bi morala biti 49. armada rezervnega bojišča na meji področja Sičevka-Gžatsk. Iz pogovora z Budjonnijem se je pokazalo, da je bila 49. armada medtem že poslana proti jugovzhodu. Iz tega sledi, da na odseku Gžatsk-Sičevka ni bilo nobenih enot. S privoljenjem STAVKE je bil štab zahodnega bojišča premeščen na področje Krasnovidova, zahodno od Možaj-ska. NI BILO DOVOLJ OROŽJA Zgodovinarji, ki preučujejo gradivo o bitki za Moskvo, nujno prihajajo do vprašanja: kakšni so bili vzroki, da je naša vojska prišla v tako težaven položaj pred Moskvo v začetku oktobra 1941. Rad bi na kratko razložil svoje mnenje o tem. Prvič. Pripominjam, da se je strateška iniciativa na vsem sovjetsko-nemškem bojišču v tistem času zahajala v sovražnikovih rokah. Premoč v moštvu in orožju, posebno v tankih in letalih, je bila tudi na zahodnem bojišču na sovražnikovi strani. Nismo imeli dovolj orožja, streliva in vojne tehnike. Gostost topov in tankov na en kilometer je bila nepomembna: tankov — 1,6, topov — 7, protitankovskih topov — 1,5. Rezervnega streliva je bilo pred začetkom sovražnikovih napadov v nekaterih enotah od polovice do dveh borbenih kompletov. RAKA NA TEM MESTU bomo čez 14 dni začeli objavljati zanimiv in poučen sestavek: ČLOVEK BO ZMAGAL TUDI NAD RAKOM Kaj pravijo svetovni učenjaki o »bolezni stoletja«, ki je samo letos terjala nad 2 milijona žrtev? — Kje je »šibka točka« rakovih obolenj? — Dosedanje izkušnje s kemično terapijo — Prirodna odpornost — Opomin kadilcem — Slavni izumitelj cepiva proti otroški ohromelosti dr. Albert Sabin v boju proti povzročiteljem raka. Ne zamudite začetka nadvse poučnega podlistka, ki bo opremljen tudi z izvirnimi fotografijami: UČENJAKI Z VSEGA SVETA VAM GOVORIJO O RAKU! (Nadaljevanje s 1. str.) naloge za pomladanske volitve in vzporedno s tem vlogo družbenopolitičnih organizacij pri predvolilnih pripravah. Skupščina je imela v minulih dveh letih povprečno po eno sejo na 31 dni. Na vseh sejah sta oba zbora zasedala skupaj. Samostojno se je zbor delovnih skupnosti sestal le enkrat, ko je obravnaval in priporočil delovnim organizacijam združevanje sredstev za financiranje investicij v šolstvu. Analiza ugotavlja, da zbor delovnih skupnosti ne odigrava vloge, ki mu je namenjena, in podpredsednik skupščine Franc Bukovinskv je celo sprožil vprašanje, če je potemtakem obstoj dveh zborov še naprej potreben. Menil je, da bi skupščina kot enoten zbor z ustreznim sestavom lahko uspešno urejala vse skupne probleme občanov. Sicer pa je tudi sedanja struktura odbornikov zelo slična. Vprašanja, ki so splošnega pomena za vso občino, skupščina po statutu lahko obravnava na splošnih zborih skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij. V minulih dveh letih se je splošni zbor sestal trikrat. Izkušnje kažejo, da je ta samoupravna obhka dela skupščine zelo dobra, saj so na ta način sprejeti sklepi izraz volje in hotenja vseh činiteljev v občini, to pa je pomembno zlasti za izvrševanje sklepov v praksi. Odborniki glede tega niso enakih misli. Da bi bila ocena dela skupščine temeljitejša, so dobili vsi odborniki vprašalnik, na katerega pa je, žal, odgovorilo komaj 31 anketirancev, to je polovica. Tude delovne skupnosti so dobile vprašalnike, odzvalo pa se jih je le 44 ali 63 odst. Na 20 sejah so bila na dnevnem redu vprašanja in predlogi odbornikov. Odborniki so postavili vsega skupaj 34 vprašanj in predlogov. V anketi jih je večina odgovorila, da so bili z odgovori zadovoljni. Nekateri menijo, da predstavniki uprave ali skupščine v odgovorih vse preveč branijo lastna stališča. S prakso vprašanj in odgovorov bi kazalo nadaljevati, saj BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franca Kr/.m.i. inv. upokojenca z Malega vrha, je nekdo pri lovu obstrelil; Pranja Stiperski, kmeta iz Lukovca, je nekdo napadel in mu prizadel poškodbe po glavi; Frančiška Oblak, osebna upokojenka iz Brezovega, je padla po stopnicah in si poškodovala glavo. Občinska skupščina steber samouprave je to uspešna obhka povezave med volivci, odborniki in skupščino v obeh smereh. Vprašanja so razen tega neke vrste nadzor nad delom skupščine organov in njene upra. ve. Pregled zadev, o katerih je pristojna odločata skupščina, kaže, da je ta še vedno po nepotrebnem obremenjena s številnimi vprašanji in zadevami strokovnega značaja, ki bi jih lahko reševali drugi organi, zavodi, delovne organizacije ah samoupravne skupnosti. Tako bi v prihodnje laže zmanjšali obseg dnevnih redov in skladno s tem izboljšali ustvarjalno odločanje skupščine. IPreob remen je-nost skupščine nujno povzroča naveličanost odbornikov, zato bo še naprej treba prenašati določene zadeve v pristojnost svetov in drugih organov. Obravnava statutov in potrjevanje elaboratov za prehod na skrajšan delovni teden sodita že med take zadeve, o katerih odloča skupščina le formalno, ker nima niti časa niti ni strokovno usposobljena za tehtnejšo razpravo o teh predpisih. Kot tvorec in oblikovalec družbenopohtičnih, gospodarskih in samoupravnih odnosov v občini je skupščina v zadnjih dveh letih precej napredovala. Pred dvema letoma je bila pobuda državnih organov za delo skupščine udeležena z 61 odst., občani, delovne in druge organizacije v vseh oblikah samouprave pa s 30 odst. Razmerje 3:2 v korist državnim organom se je zdaj obrnilo v korist samoupravi občanov. MNOGA PRIPOROČILA ROMAJO V PREDALE V minulih dveh letih je skupščina sprejela kar 27 priporočil in eno resolucijo, ki niso pravne narave in temelje na samoupravnih interesih delovnih organizacij in občanov. Priporočila so zajemala skoraj vsa področja družbenega življenja od gospodarstva do šolstva in socialnega varstva. To se vse lepo sliši, toda delovne skupnosti mnogokrat ne obravnavajo priporočil niti ne obveščajo občinske skupščine o svojih stališčih do teh smernic. Organom skupščine tako največkrat uspeh priporočil ni znan. Vse to vzbuja prepričanje, da delovne organizacije vidijo v skupščini vse prepogosto le razširjen vpliv občinske uprave, ne pa osrednjega stebra samouprave v občini. To pojmovanje bi se bistveno spremenilo, če bd zbor delovnih skupnosti odigral odločilnej-šo vlogo in bolj kot doslej NOVO V BREŽICAH ■ V NEDELJO SO V DOMU JLA zborovali taborniki partizanskega odreda MATIJE GUBCA. To je bilo njihovo redno letno srečanje, na katerem so poročali o delovnih uspehih med dvema občnima zboroma, seznanili člane s finančnim poslovanjem in spregovorili o načrtih za prihodnje obdobje. Izvolili so novo upravo odreda in nadzorni odbor. Najbolj požrvo-valnim in delovnim tabornikom so podelili priTnnnia, nagrade in pohvale. 9 DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE V BREŽICAH obvešča starše, naj pripeljejo 25. decembra ob 15. uri v gasilski dom v Sentle-nartu predšolske otroke iz Gornjega Lenarta, Lenarta, Brezine, bližnjega dela Crnca in Cundrovca k sprejemu dedka Mraza. Malčke iz Bukoška bo obdaril dedek Mraz v gasilskem domu v Bu košku isti dan ob 1C. ure. Predšolske otroke iz Trnja, Zakola, in dela črnca pa bo dedek Mraz pozdravil v sredo, 28. decembra, skupa) z brežiškimi otroki v prosvetnem domu in jim izročil skromna darila. ■ TRGOVSKO PODJETJE KRKA je spet pripravilo bogato razpro- dajo tekstilnega blaga. V poslovalnici z neprekinjenim delovnim časom se vsak dan ustavlja veliko kupcev in sleherni izmed njih si rad izbere kos blaga po znižanih cenah. Mnogo pokupijo ljudje tudi za novoletno obdaritev v družini. Znatno so znižane cene pletenin iz umetnih vlaken in moške srajce. ■ PAPIRNICA SE JE PRAVOČASNO ZALOŽILA s čestitkami za novoletne praznike. Ljudje jih prid-no kupujejo, dokler v trgovini še ni prevelike gneče. Tudi okraskov za novoletno jelko imajo v PAPIRNICI veliko naprodaj. Z njimi so se založile še poslovalnica LJUDSKE POTROŠNJE in nekatere druge trgovine. H KLJUB NEUGODNEMU VRE MEN U lepo napredujejo dela na tržnici. V bližini je pred kratkim odprlo bife Gostinsko podjetje, s čimer so zelo ustregli kupcem in prodajalcem na tržnici. ■ NOVI NADVOZ NA Cesti 21. maja je dobil novo ograjo, okolico pa bodo zaradi nasipa asfaltirali šele spomladi, če bo letos še kaj ugodnega vremena, bodo vseeno začeli z asfatltiranjem, in sicer od križišča Ceste 21. maja do konca BREŽIŠKE VESTI povezoval interese delovnih organizacij z delom skupščine. SPODBUDNE MISLI IZ RAZPRAVE Za besedo je med razpravo najprej prosil predsednik kraj. odb. SZDL na Jesenicah tov. žokalj. Med drugim je dejal, da se Socialistična zveza z ustanovitvijo krajevnih skupnosti ni ostresla številnih komunalnih problemov. Te skupnosti dobe premajhno materialno podporo, da bi lahko izpolnjevale najnujnejše želje občanov, in tako se mnoge zadeve spet prenašajo na politične organizacije. Odbornik Lesinšek iz Globokega je poudaril, da so dnevni redi za skupščinske seje preobširni in da bi kazalo dati več zadev v obravnavo svetom. Predlagal je, naj bi pri vprašanjih, kd zadevajo podjetja, sodelovali v skupščini zastopniki delovnih organizacij in njihovih samoupravnih organov in se vključili v razpravo ter tako pomagali zboroma do tehtnej-še obravnave. O zborih volivcev je dejal, da so ljudje na deželi še vedno zainteresirani zanje, da pa so občani razočarani nad krajevnimi skupnostmi, ki ob tako skromnih sredstvih nimajo možnosti za uveljavljanje in gospodarjenje. O delu poslancev sta govorila poslanec gospodarskega zbora Ivan Živič in poslanec republiškega zbora Mirko Kambič. Tovariš Živič je med drugim poudaril, da so poslanci dosegli zadnje čase precej boljši odnos do poslanskih vprašanj v skupščini in da proces uveljavljanja poslancev razveseljivo napreduje. Tov. Kambič je dejal, da morajo volivci pojmovanje poslanca korenito spremeniti, saj še vedno pričakujejo od njega obljube in denar. Poslanec denarja ne more deliti in zadnji plenum obč. odbora SZDL je jasno poudaril, da je odločanje kolektivna zadeva samoupravnih organov in ne domena posameznikov. Nadalje je tov. Kambič še dejal, da je od volivcev odvisno, kako bodo za svoje probleme zainteresirali poslance. Volivci morajo povedati, kaj ne velja, in tako bo poslanec lahko prenesel njihova stališča naprej. Odbornik zbora delovnih skupnosti tov. Harapin je kritiziral odnos delovnih organizacij do izvoljenih predstavnikov v obč. skupščini. Dobre stike ima samo z volivci v matičnem podjetju, medtem ko ga v drugem podjetju vsa štiri leta niti enkrat niso povabili na sejo. Takih primerov je verjetno več in odborniki niso vzdrževali potrebnih stikov med delovnimi organizacijami In skupščino. Vinko Jurkas je razpravljal o vprašanju enega ali dveh zborov občinske skupščine. Menil je. da sta dva zbora še vedno potrebna in da bi bilo delo skupščine lahko te-meljitejše, če bi nekatere zadeve obravnavala zbora ločeno. Pri obranavanju pomembnih gospodarskih zadev pa bi lahko prisostvoval sejam tudi svet za gospodarstvo. Svoje delo bo v prihodnje moral izboljšati predvsem zbor delovnih skupnosti. Janez Pirnat je v svoji razpravi obravnaval vlogo družbenopolitičnih organizacij, predvsem Socialistične zveze v volilnem sistemu. Dejal je, da izbire bodočih odbornikov in poslancev ni mogoče prepustiti stihiji in da morajo prav družbenopolitične organizacije pripraviti ljudi na to, da bodo premišljeno odločali, kdo naj jih zastopa v predstavniških organih. Ni torej vseeno, kdo izmed evidenti-fi>T\*\\ ov*~„~.. 1^1.n nastopa kot kandidat, saj zahteva od-borniška ah poslanska funkcija poleg široke razgledanosti, delavnosti, strokovne usposobljenosti in osebnih vrlin tudi veliko duševnih naporov. Razpravi o delu skupščine je sledilo poročilo sodnika Gaberščka, predsednika komisije za pregled statutov delovnih organizacij, o zapoznelem in površnem urejanju teh predpisov v kolektivih. Razprave kljub kritičnemu položaju ni bilo, čeprav bo rok za sprejetje teh aktov potekel že konec decembra. J. TEPPEY Ocenjevanje gasi?,#Jh eml Na drugi seji operativnega štaba občinske gasilske zveze Brežice so obravnavali potek in ocenjevanje dela gasilskih društev. Komisije so obiskale že vseh 31 enot ter ugotavljale njihovo aktivnost. Na seji štaba pa so analizirali tudi vzroke za nedelavnost nekaterih centrov in gasilskih enot. Ugotovili so, da več kot polovica gasilskih enot nima potrebne tehnične opreme, čeprav so letos gasilci v občini dobili 3 nove gasilske avtomobile in precej druge opreme. Primanjkuje tudi operativnega kadra, kljub temu da je letos končalo tečaj 24 mlajših gasilskih podčastnikov. Na seji so grajali še nedelavnost obeh brežiških društev (mestnega in gasilce v tovarni pohištva), sicer pa so komisije ocenile delo 4 najboljših društev takole: Na prvem mestu so Skopi-ce s 693 točkami, sledijo Spodnja Pohanca 635, Obrežje 626 in Mostec s 621 točkami. Za končno oceno bodo zbrali še druge potrebne podatke. štab je razpravljal tudi o delu v zimski sezoni ter sklenil, naj društva prijavijo občne zbore vsaj do 25. decembra. Dedek Mraz šest dni med otroki Občinska Zveza prijateljev mladine organizira odhod dedka Mraza po vseh šolah v občini — Skromna darila bodo dobili vsi malčki in vsi šolarji — Sprejemi dedka Mraza bodo združeni s kulturnimi programi ■ Novoletno veselje je že na pragu! Občinska Zveza prijateljev mladine v Brežicah pripravlja obhod dedka Mraza po vsej občini in vabi starše in mladino, naj se pol-noštevilno zberejo na sprejemih. Vsak otrok bo prejel iz rok dedka Mraza skromno darilce, zato vabijo prijatelji mladine zlasti starše predšolskih malčkov, naj pripeljejo svoje otroke na prireditve. Razpored preberite v naslednjih vrsticah: ■ 25. decembra ob 14. uri bo dedek Mraz obdaril predšolske otroke iz Krške vasi v gasilskem domu v Krški vasi. Isto popoldne ob 15. uri se bo s spremstvom ustavil v gasilskem domu v šentlenartu, kjer naj ga prav tako pričakajo predšolski otroci s starši. Uro kasneje je napovedan obisk v Bukošku prav tako za najmlajše. ■V ponedeljek, 26. decembra ob 8. uri dopoldne, bo obdaritev predšolskih otrok v otroškem vrtcu v Cerkljah, ob deveti uri obisk med šolarji v Cerkljah, ob H. uri pa naj ga pričakajo šolski in predšolski otroci v šoli v Bu-šeči vasi. ■ 26. decembra popoldne ob 15. uri bo sprejem dedka Mraza za predšolske obroke v prosvetnem domu v Dobo-vi, ob 17. uri pa prireditev za vse otroke v Kapelah. ■ Osnovno šolo v Artfčah bo obiskal dedek Mraz 27. decembra ob 8. uri zjutraj, kjer bo skupna obdaritev za šolarje in predšolske otroke. Ob 10. uri isto dopoldne bo prišel dedek Mraz v Globoko, kjer bo prav tako prireditev za vse otroke. Ob 12. uri naj ga pričakajo otroci v Pišecah v prostorih osnovne šole. Od tam se bo dedek Mraz napotili v Dobovo, kjer bo ob 14. uri obdaril šolarje. Zatem se bo ustavil še v otroškem vrtcu v Brežicah. Tam je napovedan njegov prihod ob 17.. uri. ■ V sredo, 28. decembra, bo sprejem v osnovni šoli na Bizeljskem. Prireditev bo skupaj za šolske in predšolske otroke. Ob 11. uri se bo dedek Mraz ustavil v osnovni šoli v Stari vasi, kjer ga bodo razen šolarjev pričakali tudi najmlajši. Popoldne istega dne je v Brežicah v prosvetnem domu napovedan obisk vsem predšolskim otrokom. B Naslednji dan. 29. decembra, bo obiskal dedek Mraz ob 9. uri osnovno šolo na Veliki Dolini in obdaril šolske ter predšolske otroke. Nato se bo odpeljal proti Čatežu, kjer ga bodo v osnovni šoli pričakovali prav tako šolarji in malčki skupaj. Za učence brežiške osnovne šole bo novoletna prireditev popoldne ob 14. uri v prosvetnem domu. Isti dan ob 17. uri bo dedek Mraz obiskal še vse male bolnike na otroškem oddelku brežiške bolnišnice in tako zaključil svoj krožni obhod med otroki v občini. DELOVNE ORGANIZACIJE SE PREVEČ OBOTAVLJAJO V statutih je še marsikaj narobe V brežiški občini je skupščina potrdila doslej le 13 statutov, vseh delovnih organizacij pa je 44 — Odlaganje na zadnji rok ima slabe posledice — Komisija je zaradi časovne stiske prisiljena pregledovati statute na hitro — Statuti in drugi predpisi ne bi smeli biti prilagojeni trenutnim razmeram — Nadzor nad zakonitostjo pri izvajanju predpisov še vedno ni urejen Konec leta bo pretekel podaljšani rok za sprejem statutov v delovnih organizacijah. Do tega časa pa morajo kolektivi sprejeti tudi splošne predpise, ki začasno urejajo odnose med zaposlenimi. Komisija, imenovana pri občinski skupščini za pregled statutov in pomoč delovnim organizacijam pri njihovem sestavljanju, ugotavlja, da gre delovnim organizacijam to delo počasi od rok. Skupščina je do sedaj sprejela le 13 statutov, vseh delovnih organizacij pa je 44. Do prvega marca je predložilo statute 31 del. organizacij. Marsikje so morali statut napraviti na novo, tako neurejeni so bili. Naslednji rok za predložitev je bil 31. oktober. Tudi tega roka se niso držali povsod. Komisiji povzroča odlaganje na zadnje dneve precej preglavic. Preobremenjujejo jo z delom, časovna stiska MALI OGLAS, ki ga objavite v Dolenjskem listu — zanesljiv uspeh! Prebere ga 100 tisoč gospodinj, vdovcev, kmetovalcev, dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu! — Poskusite! pa tudi ne omogoča dovolj temeljitega pregleda. Pri pretresanju statutov imajo člani komisije vtis, da kolektivi z vsebino statutov niso seznanjeni, da pri sestavljanju ni sodeloval širši krog ljudi, ampak le po en član. Taki statuti so slabi. Mnogi statuti so bih pripravljeni na hitro, pogostokrat s prepisovanjem raznih vzorcev, kar je deloma razumljivo. Tudi laičnost, to je neprecizno določanje pravic in dolžnosti, sodi med velike hibe teh samoupravnih aktov, često je vsebina dobra, je pa tako nejasno izražena, da pri praktični uporabi nastanejo negotovosti ah celo spori. Manjšim delovnim organizacijam je komisija predložila, naj združijo s statutom tudi pravilnik o delovnih odnosih, vendar mnoge delovne organizacije temu nasvetu niso sledile. Takšni razbiti splošni akti pa povzročajo težave komisiji pri pregledovanju, sodišču pri iskanju pravilne uporabe predpisov, predvsem pa organizacijam samim, ker se kaj lahko vrinejo vmes neskladnosti. Delovne organizacije posvečajo nadalje zelo malo pozornosti jeziku in statuti so pogosto napisani v zelo slabi slovenščini. Iz splošnih pred- pisov in statutov izhaja marsikdaj težnja po prilagoditvi trenutnim razmeram. Zlasti je to opaziti pri določanju odpovednih rokov, pri določanju razlogov za izključitev iz kolektiva in pri določanju pogojev za direktorja in druge vodilne delavce. Komisija meni, da je to izigravanje zakonskih predpisov, katerih namen je zaščititi delavca in izključiti vse osebne odnose. V zvezi s tem ugotavlja, da nadzor nad zakonitostjo pri izvrševanju predpisov o delovnih razmerjih ni urejen in bo prej ali slej treba poskrbeti tudi za to. Pomoč še ni vmešavanje! Tik pred zaključkom številke smo dobili daljši prispevek občinskega sindikalnega sveta iz Brežic, Id odgovarja na sestavke, prebrane v radiu Brežice dne 13., 20. in 27. novembra, o razmerah v Čate-ških Toplicah. Ker je ilanek predolg za današnjo številko, ga bomo objavili prihodnji četrtek. UREDNIŠTVO 38 otrok iz Krškega v posebnih šolah Načrti za ustanovitev posebne šole za Spodnje Posavje v Krškem se zaradi pomanjkanja prostorov niso posrečili — Počakali bodo na izgradnjo nove osnovne šole na Vidmu in nato staro preuredili v posebno šolo šolanje duševno motenih otrok povzroča skrbi vsem občinam v Spodnjem Posav-ju. V Krškem je bilo do sedaj prijavljenih za posebno šolo 194 otrok. Od tega jih je 116 že psihološko in zdrav- V ponedeljek na seji skupščine Občinska skupščina v Krškem se bo sestala 19. decembra. Odborniki bodo skle-pali o rebalansu proračuna. Odlok o občinskem proračunu bodo uskladili z dosedanjim dotokom dohodkov in s spremenjenimi potrebami po izdatkih. Sledila bo razprava o devetmesečnem gospodarjenju v delovnih organizacijah. Poro-čilr je pripravil oddelek za gospodarstvo. Zatem bo skupščina razpravljala o financi-vetmesečnem gospodarjenju v prvem tromesečju prihodnjega leta in sprejela ustrezen odlok. Na vrsti bo še razprava o pogodbi med ObS in Zavodom za komunalno dejavnost za gospodarjenje s tistimi stanovanjskimi hišami, ki jih je zavodu dodelila v upravljanje obč. skupščina. Rudarji obiskali bolne tovariše Upravni odbor sindakalne podružnice rudnika na Senovem je sprejel sklep, da bodo pred novim letom rudarji obiskali bolne tovariše, ki se zdravijo doma, v bolnišnicah aM v zdraviliščih. Bolnikom bodo izročili darila in novoletne čestitke. ruško pregledanih. Komisija jih je izločila 26, ker je menila, da ti lahko napredujejo v rednih šolah. Nekaj otrok bo komisija pregledala še letos. Iz občine Krško je trenutno vpisanih v posebnih šoiah 38 otrok. Največ jih obiskuje posebno šolo v Krškem, in sicer kar 24. V šmihelu se jih šola pet, v Celju šest in v Vipavi trije. Za 15 prizadetih otrok na omenjenih šolah ni prostora in občinska skupščina nima niti dovolj denarja, da bi zanje plačevala šolnino. Predstavniki skupščine so sklicali že več sestankov s šolniki in predstavniki brežiške in sevniške občine z namenom, da bi to vprašanje rešili enotno za vse Spodnje Posavje. Akcijo je zavrlo pomanjkanje prostorov. Skupščina je najprej predvidela odkup zgradbe komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Krškem, vendar se ta načrt ni posrečil. Komisija, ki je zgradbo pregledala, je ugotovila, da stoji le-ta na neprimernem kraju in da tudi razporeditev prostorov ne ustreza za take namene. Po vsem tem menijo v Krškem, da bo najbolje, če počakajo na izgradnjo nove osnovne šole na Vidmu, nakar bi sedanjo osnovno šolo preuredili v posebno šolo in-ternatskega tipa. V občini so za silo rešili šolanje duševno in telesno prizadetih otrok z ustanovitvijo oddelkov pri redni šoli v Kršem, vendar ta nima ustreznih prostorov ne dovolj učnih pripomočkov. Opažajo tudi, da imajo nekateri starši odpor do te šole in da niso dovolj poučeni o učnih in vzgojnih smotrih teh ustanov. Na roditeljskih sestankih bodo zaradi tega poskušali star-šem pojasniti, da je za motene otroke taka šola edino primerna. Vsakdo bi moral biti vesel, če so za otroka našli prosto mesto, kajti šol te vrste je pri nas še veliko premalo. Odgovor na vprašanje rudarjev Kadrovsko-socialni oddelek rudnika daje odgovor na javno vprašanje rudarjev: Preteklo leto je bilo od 6145 aktivnih zavarovancev in 16730 zavarovanih oseb s področja krške zavarovalne skupnosti v zdraviliščih 519 ljudi. Na zdravljenju je bilo 36 rudarjev in 28 svojcev, kar znaša le 12,35 odstotkov. Če upoštevamo škodljivost jamskega dela za zdravje in poklicne boleznij ki so temu posledica, je to malo. Zavedati pa se je treba, da je skoraj vsak četrti rudar še brez diagnoze. Republiška razstava v Krškem V ponedeljek, 12. decembra ob 18. uri, so v Krškem odprli 10. republiško razstavo umetniške fotografije. V sodelovanju s Foto-kino zvezo Slovenije je razstavo pripravil fotoklub Krško. Otvoritvi so prisostvovali številni kulturni delavci, predstavniki organizacij iz Krškega in gostje iz Ljubljane ter Maribora. Organizatorji so prejeli od 89 avtorjev iz 18 slovenskih klubov 619 fotografij. Strokovna žirija je izbrala za razstavo 163 fotografij 56 avtorjev. Največ slik je iz mariborskega fotokluba. Žirija je podelila naslednje nagrade: za posamezno fotografijo je dobil zlato medaljo Ivo čerle iz Maribora za fotografijo »Misli«. Srebrni medalji sta dobila Zmago Jeraj iz Maribora in Jelka Simon-čič iz Ljubljane. Bronasto medaljo pa je dobil poleg še dveh razstavljavcev tudi Miloš Medved iz Krškega. Za kolekcijo štirih fotografij je dobil zlato medaljo Peter Lešnik iz Maribora. »Puharjev pokal« je prejel foto klub iz Maribora v trajno last. Plaketo fotokluba Krško pa je dobil Stojan Kerbler iz Maribora, Id je razstavil največ fotografij. Razstava bo odprta do 22. decembra 1966. M. VESEL V GOSTIŠČA SAMO LJUDI S PRIMERNO IZOBRAZBO Lani so Krcani stočili 3466 hI vina Napredek korakoma prodira tudi med gostince — V občini Krško so šele lani naložili večje vsote za prenovitev lokalov — Zasebniki premalo urejajo svoja gostišča na lastno pobudo Vzporedno z načrti za napredek turizma so začeli v občini Krško dajati večji pomen tudi razvoju gostinstva. Dolga leta v tej panogi niso zabeležili pomembnejših in- vesticij. Gostišča so kazala precejšnjo neurejenost in nizko kulturno raven, zato je bilo nujno, da jim je družba pustila več materialnih možnosti za razvoj. Večje vsote za ureditev družbenih gostišč so bile naložene šele lani. Tedaj so prenovili restavracijo POD GORJANCI, uredili kuhinjo in druge prostore v hotelu SREMIČ, dopolnili opremo v gostiščih POD LIPO v Brestanici in v restavraciji SENOVO, AGROKOMBINAT pa je odprl gostišče na Sremiču. Tudi zasebniki so izboljševali svoje obrate, toda manj na lastno pobudo kot na zahtevo sanitarne inšpekcije. Iztržek v gostinstvu se povečuje vsako leto in tudi prodaja pijač narašča. Lani so v krški občini stočili gostinci 3.466 hektolitrov vina, kar je za 52 odst. več kot leta 1964. Zganja so v gostiščih popili 386 hektolitrov ali za 3,5 odst. manj kot leto dni prej. Zelo hitro narašča poraba brezalkoholnih pijač, vendar še vedno menijo, da je preskromna. Gospodarstveniki in turistični delavci poudarjajo, da za razvoj gostinstva urejanje lokalov še ne zadostuje. Promet bo odvisen vse bolj od strokovne usposobljenosti zaposlenih, od kulturne postrežbe in prijetnega počutja gostov. Sedanji sestav delavcev v gostinstvu pa še ne zagotavlja dovolj hitrega napredka, zato občina že zaostruje pogoje pri izdajanju dovoljenj za nova gostišča, delodajalcem pa priporoča, naj sprejemajo na prazna delovna mesta le delavca s primerno gostinsko izobrazbo. Težave senovske šoie Senovsko šolo obiskuje nad 600 otrok s Senovega in okolice. Na šoli zadevajo vedno na vrsto težav, ki jih zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo reševati. Nimajo dovolj učilnic, oprema je stara, klopi pa so tako stare, da bi jih lahko dali v muzej, saj morajo učenci podlagati pod zvezke knjige, da lahko pišejo. Prevoz v šolo je že leta nerešljivo vprašanje, ker ni sredstev. S pomočjo staršev so rešili vprašanje malice: v nabiralni akciji so zbrali za mlečno kuhinjo 1600 kg krompirja, 450 kg zelja in 250 kg fižola v skupni vrednosti 2000 N din. DROBNE S SENOVEGA ■ UPRAVNI ODBOR RUDNIKA je senovski in koprivniški Dsnovnl šol: za praznovanje novoletne jelke prispeval 800 oziroma 200 Ndin. ■ SENOVSKI KRAJEVNI SKU PNOSTI je upravni odbor rudnika prispeval 1000 Ndin za popravilo cestne razsvetljave. ■ RUDARJI Z BRESTANIŠKEGA OBMOČJA se bodo med zimskim časom vozili na delo po industrijski železnici. Strojni obrat rudnika bo usposobil vagonček za osebni prevoz. ■ REZERVNI OFICIRJI IN PODOFICIRJI bodo zborovali 18. decembra. Pred zborom bodo morali pregledati, koliko članov šteje njihova organizacija, ker jih je precej odšlo s Senovsga, ne da bi s3 odjavili. ■ NAJNEVARNEJŠE CESTNO KRIŽIŠČE za zgornjem Senovem je dobilo ogledalo. Odslej bo križišče pregledno in ne bo več pomenilo nevarnosti za voznike motornih vozil. ■ ZA DAN JLA na Senovem ne bo proslave, ki so jo doslej vsako leto organizirali rezervni oficirji, ker so v finančni stiski. V počastitev tega dne so organizirali le film Partizanski dokumenti in kratek govor. ■ 51 KMETOV — BORCEV, ki imajo priznan status borca, in 169 družinskih članov prebiva na se-novskem območju. 19 članov prejema redne preživnine 1830 din mesečno, 17 članov je prejelo enkratno podporo 300 din na leto. ■ SINDIKALNI AKTIVI IN PODODBORI v rudniku bodo do srede januarja imeli Občne zbore, do 20. febr. pa bodo imele letno konferenco sindikalne podružnice. Prej bodo evidentirali kandidate za zbore, na zborih pa bodo izvolili kandidate za občinsko skupščino. Med posameznimi fotografijami na 10. republiški razstavi umetniške fotografije v Krškem je zmagala ! Cerletova »Misli«. Zanjo je dobil zlato medaljo. ] ] RAZPRAVA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO Še 304.715 N dinarjev v šolski sklad Svet za finance in družbeni plan predlaga spremembe v občinskem proračunu — Povečani bodo predvsem izdatki za razne podpore, oskrbnine v domovih, rejnine, priznavalnine ipd. — Nekateri proračunski porabniki bodo morali omejiti predvidene izdatke — Bistveno se je povečal predvsem šolski sklad Svet za finance in družbeni plan občinske skupščine v Krškem je minuli teden znova pretresel dosedanje izdatke in dohodke občinskega proračuna in pripravil predlog za spremembo. Dokončno bo o rebalansu odločala občinska skupščina na prvi prihodnji seji. Izdatki letošnjega proračuna se bodo predvidoma morali omejiti sa 162.190 Ndin. Nekateri proračunski porabniki bodo dobili več, nekateri manj, nekateri pa bodo zadržali za svoje potrebe enake vsote, kot je bilo predviđeno po planu za 1966. Povečane so predvsem podpore, oskrbnine v domovih, rejnine za odrasle in otroke, priznavalnine borcem, prispevki za zdravstveno zavarovanje in podobno. Izdatki za vzdrževanje komunalnih objektov so znižani na mini- Prepir zaradi vodovoda na Šutni Pred leti je Anton Kodrič s šutne dal pobudo za vodovod in za gradnjo tudi veliko prispeval. Dokončali so ga z družbenimi sredstvi, ker je bil vodovod namenjen petim hišam iz bližnje okolice. Letos pa je prišlo do prepirov, v katere je morala poseči občinska skupščina. Vodovod bo prograsila za skupno last občanov in tako preprečila, da bi si posameznik lastil pravico do njega. Pri izgradnji so pomagali vsi občani, vsak po svojih močeh, pomagala pa je tudi družba, zato so do vode upravičena vsa sosednja gospodinjstva. ČE ŽELITE odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali mam k o za SO din. UPRAVA LISTA mum. Predlog navaja razliko 11.000 Ndin. Tudi krajevne skupnosti bodo prikrajšane. Do sedaj so prejele 27.000 Ndin, po planu pa bi morale dobiti še 3000 Ndin. Kaže, da se bodo morale zadovoljiti z dosedanjo vsoto. Nekoliko bo zmanjšan tudi regres za mleko in regres za dijaške vozne karte. Za bližajoče se praznovanje novoletne jelke Je svet predlagal 1000 Ndin več, kot je bilo predvideno. Brez dodatnega prispevka bi občinska Zveza prijateljev mladine le težko pripravila obiske dedka Mraza med otroki. Vseh sprememb tu nismo našteli, bralce bomo podrobneje obvestili o njih potem, ko bo izrekla o njih svojo odločitev skupščina. Z rebalansom bo pridobil dodatna sredstva predvsem šolski sklad. Po predlogu sveta za finance naj bi ga povečali za 304.715 Ndin. To je precejšnja vsota, ki bo omogočila, da se bodo izboljšali osebni dohodki delavcev v prosveti. Z njihove strani je bilo zadnje čase izredno veliko protestov, zlasti še, ker so prejemki prosvetnih delavcev v sosednji občini precej večji. Povprečje se bo najbrž tudi v prihodnje razlikovalo, pomembno pa je predvsem to, da razlika ne bo čezmerna. Odborniki bodo verjetno razpravljali o dodatku šolskemu skladu z velikim razumevanjem, kakršno so pokazali že tudi člani sveta pri oblikovanju predlogov za spremembe. Upravni odbor in razpisna komisija za razpis delovnih mest pri SPLOŠNEM KLEPARSTVU KOSTANJEVICA NA KRKI razpisuje naslednja delovna mesta: 1. DIREKTORJA 2. TEHNIČNEGA VODJO 3. RAČUNOVODJO Pogoji za zasedbo: pod točko 1. strojni inženir z 1-letno prakso, strojni tehnik ali visokokvalificiran delavec s 6 leti prakse na vodilnih delovnih mestih v kovinski stroki; 2. strojni tehnik ali visokokvalificiran delavec s 5 leti prakse na vodilnih mestih v kovinski stroki; 3. popolna srednja šola ah njej enaka in 5 let prakse v računovodstvu. Poskusna doba je tri mesece. Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene prijave sprejema 10 dni po razpisu Splošno kleparstvo, Kostanjevica na Krki. BARAKO JE ODNESLO. Pri gradnji novega mostu v Krškem je narasla Sava napravila na gradbišču precej škode. Reševati so pomagali vsi delavci, saj je voda odnašala le6 in rušila barake (tretja nagrada za VI. fotografijo tedna — EFKE 20 5,6/60). Foto: Stane Iskra, Krško. Kljub kvalitetnemu delu - majhen dohodek Že spomladi smo pisali o težavah, ki jih ima in ki še čakajo krmeljsko Metalno — Kot kažejo podatki o tričetrtletnem gospodarjenju, so se neobe-tajoča predvidevanja tudi uresničila — Ko podjetje proda svoje izdelke in poravna račune za material, mu preostane premalo dohodka, da bi se hitreje moderniziralo Zaradi višjih cen, ki jih je gospodarska reforma priznala naši temeljni industriji, se je občutno poslabšalo stanje v nekaterih vejah predelovalne industrije, posebno tam, kjer izdelujejo investicijsko opremo, po kateri je po reformi povpraševanje precej pojenjalo. Krmeljska Metalna je znana po kvalitetnih izdelkih investicijske opreme. Stara nemška tvrdka Krupp, s katero sodeluje pri gradnji rafinerije Bakar in železarne Skopje, ni še nobenkrat ugovarjala zaradi kvalitete dela, kar potrjuje gornja trditev. Toda kljub dobremu delu je Metalna v precejšnji stiski in ne kaže, da se bo iz nje kaj kmalu izkopala. čeprav je imel krmeljski obrat letos prav tolikšno realizacijo kot lani, se je dohodek v tem času zmanjšal za dobro tretjino. Obrat se je moral preusmeriti v izdelavo težjih konstrukcij, za kar pa nima dovolj sodobne težke opreme in jo le s težavo po malem sproti dokupu je. Skoraj nemogoče pa je predlagati delavcem znižanje zaslužkov na račun skladov, saj so njihovi osebni dohodki nižji, kot so v povprečju v gospodarstvu sevniške občine, čeprav opravljajo najtežje delo. Obrat je torej v resnih škripcih. Ker se izboljšanje ne ponuja samo po sebi, bo treba temeljito premisliti, kaj bi bilo najbolje narediti. Nekateri vidijo izhod v tem, da bi proizvodnjo delno pre- Enkratna napaka — trajne posledice V sevniškem kmetijskem kombinatu proučujejo, kaj je treba ukreniti, da bodo boštanjski hlevi v bodoče dajali namesto izgube - dohodek Ni dolgo tega, kar so banke, ki so posojale denar za naložbe v kmetijstvo, v podrobnosti določale tehnologijo, naj je šlo za katerokoli kmetijsko panogo. S tem je bila vzeta spodbuda in veljava tistim odgovornim strokovnim ljudem, ki so naložbe prevzeli v gospodarjenje, s tem pa tudi vse tveganje in posledice narejenih napak. Na kratko rečeno: ni bilo pravih poslovnih odnosov, postopkom pa je botrovala še birokracija, ki je prošnje za kredit valjala po pisarnah tudi po pol leta. Kmetijske gospodarske organizacije so predračune investicij prilagajale bančnim zahtevam in jih večkrat sploh niso mogli uporabiti za praktično delo. V Sloveniji je v tistem času zraslo precej kmetijskih obratov, za katere bi bilo zdaj bolje, da jih sploh ne bi bilo, saj kmetijskim delovnim organizacijam skoraj ne prinašajo dohodka, pač pa celo izgubo. Čeprav si na primer ekonomične reje goveda brez dovolj travnatega sveta ne moremo misliti, so kljub tem pomislekom strokovnjakov nastajali hlevi brez travnikov in pašnikov v primerni bližini. Eden izmed takih hlevov na Dolenjskem je boštanjski, ki ima za približno 100 molznic in za čez 200 pitancev komaj nekaj desetin hektarjev zemlje v primerni bližini za pridelovanje osnovne krme. Dokler so bile zaradi izjemno ugodnega izvoza cene visoke, je krmljenje z močnimi krmili nekako šlo, brž ko pa je cena padla, se je obrat znašel v težavah. Da ne bi izgube še povečevali, so poleti iz hleva prodah precejšen del pitancev, stojišča pa so ostala prazna. Tako seveda ni moglo dolgo iti. V kombinatu so začeli vse bolj razmišljati, kaj narediti z na nepravo mesto postavljenimi hlevi, ki v primerni Cesto Loka-Breg je treba posipati Odsek medobčinske ceste Radeče—Sevnica med Loko in Bregom je poln jam, ki so široke tudi po pol metra. Taka cesta je vse prej kot varna za vozila, pa tudi pešci se pritožujejo, ker jih vozila po-šfcropdjo od nog do glave, če je cesta blatna. Gramoza pa ni od nikoder, čeprav ga je ob savski strugi in v loški gramoznici dovolj. Je to malomarno-i ali kaj? SAMSKI J^STNIK V samostanih pa se je razvijala sholastična medicina, ki je črpala (1886-1889), Janez Leveč (1887-1889), svojo modrost in učenost iz gr.ških in rimskih virov. Nasploh je zdravstvo le počasi napredovalo. Še daleč v srednji vek so na podeželju, tako tudi v Mokronogu, zdravili ljudi padarji in ra-narniki, ki so bili hkrati tudi brivci. Med njimi je bilo mnogo vračev in mazačev, medtem ko so v mestih v 17. stoletju že delali pravi zdravniki, katerih ugled je hitro naraščal. Ti aprobirani in diplomirani doktorji, ki so se podpisovali z dr. med in dr. phil., pa niso opravljali nobenih kirurških del in operacij. Te so prepuščali nižjim kolegom — ranarni-kom, kamnorezcem in drugim. Sami pa so postavljali diagnoze in pisali recepte. Večina njih je bila v službi mest ali deželnih stanov in so se imenovali »fiziki«, medtem ko so drugi nosili naslov »medici«. V 18. stoletju sem zasledil v Mokronogu padarja Franca Hostnika in Mihaela Subiea (seznam trških prebivalcev Mokronoga iz leta 1770). Okoli 1796 je bil v Mokronogu »izkušeni kirurg« Janez Schusters (zapisnik trškega sodišča), ki je postal kasneje šolski preglednik v Mokronogu. Leta 1797 je divjala v Mokronogu huda epidemska bolezen (najbrž griža). Tisti čas je živel v trgu okrožni zdravnik Schleiffer, ki je napisal zdravniško spričevalo kaplanu Jožefu Koprivi. V 19. stoletju se je v Mokronogu naselil dr. Poher, prvi promovirani doktor medicine (spričevalo za pljučno bolnega kaplana Podbor-ška leta 1817). Istega leta najdemo v Mokronogu še dr. Franka, ki je tudi zdravil tega kaplana. Leta 1829 naletimo v Mokronogu na zdravnika dr. Eržena (spričevalo o duševni bolezni župnika Verčiča). V letu 1838 je bil krajevni zdravnik v Mokronogu dr. Franc Papež (spričevalo kaplanu Janezu Klopčiču o njegovi jetrni bolezni, ki naj bi bila posledica v Kostanjevici prebolele »kolere« ali izmenične mrzlice). Leta 1849 so v Mokronogu prvič cepili otroke proti kozam. O mokronoških kasnejših zdravnikih ne vemo dosti. Okoli 1880 se omenja okrožni zdravnik dr. Saurau, dopisnik »Tagblatta«. Kasneje je živel v trgu distriktni padar Ignac Mahorčič, ki je bil tudi ranarnik. Ljudje so mu rekli »kruhopapavec«, ker je menda rad kruh jedel ali pa zato, ker verjetno ni dosti koristil. Umrl je leta 1902. Nasledil ga je dr. B. MaleriČ (1902—1903). Za njim je prišel dr. Matija Hočevar (ribniški rojak), energičen in sposoben zdravnik, sicer pa bolj robatega značaja. Ko je 1913. odšel v Domžale, ga je nasledil ribniški rojak dr. Albin češarek, dobra duša in sposoben zdravnik, vnet narodnjak in Sokol. Z uspehom je deloval kot igralec pri Bralnem društvu. Leta 1924 je odšel v Trebnje, kasneje pa na Bled. Za nj*"1 je prišel v Mokronog dr. Leopold Mejač in leta 1928 dr. Stane škulj. ki je bil zelo sposoben zdravnik-Ostal je v trgu do 1934, ko je odšel usmerili na izdelavo serijskih proizvodov. To možnost bi veljalo dobro proučiti. M. L. VELIKI CIRNIK: bodo otroci morali gaziti v celo? Vaščani Velikega Cirnika in nekaterih okoliških vasd že sedaj opozarjajo cestno službo, da se naj dobro pripravi za letošnjo zimo. To pravijo predvsem zaradi učencev višjih razredov, ki se morajo prebijati po celem snegu v dolino v šolo, ki je oddaljena za poldrugo uro hoje odraslega človeka. Vsi premočeni in premrzli potem ne morejo slediti pouku in lani se je večkrat zgodilo, da so jih zaradi tega pred koncem pouka poslali domov Bo Log dobil svoj klubski prostor? V Logu je čez 30 mladincev, ki še niso povezani v mladinski aktiv. Da bi ta lahko zaživel, bi nujno potrebovali svoj prostor. Prav tako je brez njega tudi tamkajšnja krajevna organizacija SZDL. Pred kratkim pa se je ponudila priložnost: iz prostorov nekdanje gostilne se je stranka izselila, mladinci pa so 18. novembra vložili prošnjo na Stanovanjsko podjetje v Sevnico, da bi tam dobili klubski prostor, čeprav je hiša v zasebni lasti, razpolaga s prostorom Stanovanjsko podjetje, ker je prispevalo del denarja za pre. novitev. bližini nimajo dovolj zemljišč. Prodajna cena mleka ali mesa ne more prenesti dragih prevozov osnovne krme na razdalji čez deset kilometrov. Da bodo uspešno redili krave, jih bodo morali v prihodnje čez poletje pasti na Trati in v okolici Šentjanža, kjer bo potrebno urediti čredinske pašnike, staje z izmolzišči in napeljati vodo. V pitališču bodo pitali predvsem mlajše živali, pri katerih pokažejo računi, da se še izplača pitanje z močnimi krmili. Tudi hleve bo potrebno izpopolniti, saj samo streha, ki je brez toplotne izolacije, zaradi velikega nihanja toplote v hlevu slabo vpliva na molznost. Skratka: dobro se bo treba potruditi, da bo takratna napaka za kombinat in njegov kolektiv čim manj boleča. M. LEGAN Z ZBOROV VOLIVCEV NA OBMOČJU TRŽIŠČA Mnogo skupnih križev in težav Prvo decembrsko nedeljo so bili zbori volivcev tudi na območju KU Tržišče. Dober obisk v Tržišču, na Telčah in v Gabrijelah je pokazal, da imajo vaščani mnogo skupnih zadev £ TRŽIŠČE. V poročilu predsednika krajevne skupnosti in odbornika Ivana Murna je bilo rečeno, da dobi krajevna skupnost premalo denarja, da bi lahko izdatneje pomagala vaščanom mnogih vasi, ki so pokazali precej volje do dela. Izrazit tak primer je bil pri napeljavi vode v Mostecu. Da bi se povečali dohodki krajevne skupnosti, so na zboru zahtevali, naj ji odstopi KPD Dob ves dohodek od peskokopa v Kaplji vasi. S pol milijona dinarji, kolikor jih je letos imela krajevna skupnost, je težko vzdrževati 34 km vaških cest in poti, pa čeprav prebivalci pomagajo s prostovoljnim delom. Za prihodnje leto predvidevajo celo 21.500 prostovoljnih delovnih ur, pripravljeni pa so tudi prispevati les za opremo dvorane v novozgrajenem bloku. Tržiški vodovod je star že čez 65 let in je v tako nezavidljivem stanju, da zahteva hitro ukrepanje. Ker tudi vo-darina neredno priteka, so na zboru sklenili, da je treba takoj vgraditi vodomere, zapreti javne pipe, ker imajo tekočo vodo vse hiše, ter redno pobirati vodarino. 9 TELČE. Običajno v tem kraju ni javnega shoda, da Turistično društvo v novih prostorih Sevniško turistično društvo si je uredilo prostore v zgradbi občinske skupščine, kjer lahko turisti dobe informacije vsak petek od 7. do 17. ure. na njem ne-bi govorih o potrebi gradnje nove šole. Tako je bilo tudi tokrat. Ljudje so obljubili, da bodo prispevali les in s tem zmanjšali stroške. Na zboru so tudi povedali, da bi potrebovali boljšo zvezo s kraji v novomeški občini in da je treba misliti na gradnjo ceste Telče—škocjan, za že zgrajeno cesto Telče—Laze pa so zahtevali oskrbnika. Vaščani Jeprjeka so prosili, naj bi jim sanitarna inšpekcija pregledala izvirek pod vasjo, da bi ga potem uporabljali za pitno vodo, če bodo ugotovitve to dopuščale. 6 GABRIJELE. Tudi Ga-brijelčani bi imeli radi tekočo pitno vodo, kot so povedali na zboru v hiši Draga Berka. Mnogo so negodovah zaradi visokih prispevkov za socialno zavarovanje, kritizirali pa so tudi dimnikarje in še sedaj neurejeno stanje nekaterih zemljišč, ki so bila arondirana. Kam se lahko uvrstite? V družbenem sektorju gospodarstva sevniške občine je trenutno zaposlenih 2530 ljudi, kar je za spoznanje manj kot jih je bilo lani. Če bi jih razvrstili po višini zaslužkov v letošnjem letu, bi ugotovili "naslednje; do 40 tisočakov je na mesec zaslužilo 60 ljudi, 278 jih je prejemalo od 40.000 do 50.000, 400 jih je imelo prejemke od 50.000 do 60.000, 443 zaposlenih je ob prvem dobiio v kuverti 60.000 do 70.000, od 70.000 do 80.000 je zaslužilo 347 ljudi, od 80.000 do 100.000 jih je dobilo 301, od 100.000 do 120.000 — 130, od 120.000 do 140.000 — 72, medtem ko jih je imelo 79 prejemke nad 140.000 S-din. V negospodarstvu je trenutno zaposlenih 360 ljudi. V septembru so bili njihovi prejemki naslednji: do 40.000 — 22 ljudi, od 40.000 do 50.000 — 45, od 50.000 do 60.000 — 33, od 60.000 do 70.000 — 50, od 70.000 do 80.000 — 61, od 80.000 do 100.000 — 55, od 100.000 do 120.000 — 32, od 120.000 do 140.000 — 13 in nad 140.000 — 22 zaposlenih. Aktivi - dobra oblika dela Na sevniškem občinskem komiteju ZK pripravljajo letne konference, ki bodo v posameznih osnovnih organizacijah v decembru in januarju. Kot so se dogovorili na nedavnem sestanku s sekretarji, bodo osrednje točke dnevnega reda med drugim: reorganizacija in razprava o PODVRH: kaj bo z nekdanjo šolo? Stavba nekdanje osnovne šole na Podvrhu že dalj časa sameva in vse bolj se bliža čas, ko bo začela vidneje razpadati. Tamkajšnjim organizacijam stavbe ne kaže obnavljati, ker bi bila v skupne namene premalo izkoriščena in bi bilo škoda denarja za popravilo. Javni shodi tamkajšnjih vaščanov so kar pri Ivanu Jazljecu. Da stavbe ne bi popravljali, so mnenja tudi na sevniški občinski upravi, kjer pravijo, da bi jo bilo najbolje prodati kakemu zasebniku. konkretnih ukrepih, ki jih zahteva družbena in gospodarska reforma. Kot uspešno obliko dela gojijo v sevniški občini shode aktivov — komunistov iz vrst prosvetnih delavcev, borcev, kulturnikov ali drugih skupin delovnih ljudi, kjer lahko temeljiteje razpravljajo o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo te ljudi. 13. decembra se je spet zbral aktiv prosvetnih delavcev in se posvetoval o vsebinskih vprašanjih izobraževanja in vzgoje. Savsko šolo so obnovili Nekdanja savska šola v Sevnici je bila do nedavnega v zelo slabem stanju. Poafep-je, kjer ima prostore šola lesne stroke, so obnovili: prenovili so fasado, že prej pa tudi notranje prostore. Matični urad Tržišče V zadnjih treh mesecih je bil doma rojen en deček. Umrli so: Jožko Novak, otrok iz Telčic.8, 6 let; Jožefa Mrgole, gospodinja iz Tek' 25, 74 let in Marjeta Bovhan, soc. podpiranka iz Telč 24, 77 le*. NOVA RAZPRAVA O STAREM SPORU Dajte nam puške, pa bomo naredili red! Stanetu Mahu v snomm Sprave, kot kaže, ne bodo dali ne zakoni ne predpisi, dosegli pa bi jo, če bi lovci zmanjšali število divjih prašičev in razmnožili manj škodljive divje živali — Družine bi se morale tudi bolj potruditi, da bi divjad s krmišči bolj zadrževale v gozdovih »Lovci naj nam docela povrnejo škodo, ki jo naredi divjad na naših njivah. Mi je zanje ne bomo redili,« so izjavili odborniki Novak, F. Pekolj in F. Trlep, ki zastopajo volivce s področja lovskih družin Dobrniča in Vel. Gabra, kjer naredijo divji prašiči in jeleni na posevkih največ škode. Lovec Ribič s Trebelnega se je postavil za lovce in vprašal: »Koga bi kmetje zaradi tega napadli, če lovcev in lovske organizacije sploh ne bi bilo, prašiči pa bi vseeno rili po njivah.« »Lovci nimamo od divjadi nobene materialne koristi, čeprav zanjo porabimo marsikatero uro prostega časa in precej denarja iz svojega žepa. Mi nismo pridobitna gospodarska organizacija, smo le društvo, ki si prizadeva ohraniti v gozdovih divje živali, ki so v okras pokrajini,« ga je podprl Vladimir Silvester, ravnatelj miren-ske šole. Vselej, kadar je bilo lovstvo na dnevnem redu, je bila razprava burna in zanimiva, včasih je neprizadete silila celo k smehu. Tako je bilo tudi na zadnji seji občinske skupščine 1. decembra. Spor, ki se med kmetovalci in lovci vleče že leta in leta, je še vedno živ. Predvsem na območju lovske družine Dobrnič in Vel. Gaber se obe strani kar ne moreta sporazumeti. Vsaka dokazuje svoj prav. Tudi lovski zakon, ki je bil sprejet v letošnjem juliju, ne daje osnove, da bi se lovci in kmetovalci pomirili. Po zakonu bi namreč morali kmetje, ki zahtevajo odškodnino, zavarovati njive na krajevno običajen način. Lovci zatrjujejo, da je pri nas to predvsem dobro ograjevanje njiv, kmetje pa zatrjujejo, da so s tem zelo veliki stroški in da divjačine ne pozna, kdor trdi, da bi ograja lahko zadržala lačno divjad. »Dovolite nam spustiti tok v žice ali pa nam dajte v roke puške, pa bomo sami naredili red,« so pribili svoje zahteve. Verjetno je tukaj rešitev, in sicer ne v električnem toku, pač pa v puški v rokah lovcev, ki lahko zmanjšajo število divjadi, ki dela na njivah najbolj občutno škodo. Na območju lovske družine Vel. Gaber so res največje možnosti za inozemski turistični lov, kot zatrjuje poročilo, toda ta lov in divjad ne smeta tako prizadeti prebivalcev že tako in tako najbolj revnih predelov. Prete- htati je treba, če tako številna velika divjad res prinaša večjo korist, kot pa je škoda, ki jo povzroči. Nič ne pomaga, predstavniki lovskih družin bodo morali na bazenskem odboru prerešetati marsikaj, od odnosov do kmetijstva in gozdarstva pa do svojih organizacijskih zadev. Družine bodo morale uvesti enotnejše lovsko gospodarjenje, z občinsko skupščino skleniti pogodbo o gospodarjenju z lovišči, na podlagi bonitiranja lovišč narediti lovski kataster, ki bo omogočil smotrnejše gospodarjenje. Povečati bo treba stalež manj škodljive divjadi na račun tiste, ki kmetom povzroča veliko škode, kar bo vsaj delno zagladilo spor med kmetovalci, gozdarji in lovci, ki so lahko vsi hkrati družbeno koristni. M. LEGAN kpunalim vprašanjem prvo nesle Na krajevni konferenci Socialistične zveze v Trebnjem, ki je bila v četrtek, 8. decembra, so govorili predvsem o nalogah krajevne skupnosti. Trebnje naj bi prihodnje leto dobile mrliško vežico, tržnico, še eno prodajalno čevljev in prodajalno konfekcije, so k programu organizacije predlagali udeleženci. Znova naj se ustanovi turistično društvo. Za novega predsednika krajevnega odbora Socialistične zveze je bil izbran inž. Jurij Zi-danšek. Kot je pokazala razprava problemi, kar je delalo vtis, o obširnem poročilu dose- da smo na seji krajevne danjega predsednika Ivana skupnosti. Programu te mla-Mrazka, prebivalce Trebnjega de samoupravne tvorbe so in bližnjih vasi najbolj žulijo na konferenci naložili še no-mnogi neurejeni komunalni ve naloge, da se ji v bodoče GRADITELJI, POZOR! GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE MIRNA NA DOLENJSKEM OPEKARNA PRELESJE nudi vsem potrošnikom izredno priložnost za nakup OPEKE PO ZNIŽANI CENI v času od 15. decembra 1966 do 15. januarja 1967 opeka NF marke 150 po 40 S-din za I. razred in po 38 S-din za II. razred opeka NF marke 110 po 38 S-din za I. razred in po 36 S-din za II. razred opeka NF vseh mark, delno okmšena po 32 S-din za 1 kos opeka NF v kosih nad y.: opeke po 15 S-din za 1 kos opeka NF v kosih y2 opeke po 15 S-din za 1 kos V ceni je že vračunan tudi prometni davek. — Naštete cene veljajo franko vozila kupca, razen pri vagonski pošiljki, kjer zaračunavamo za nakladanje še po 2 S-din. Hkrati obveščamo kupce, da po želji dostavljamo opeko tudi z našimi kamioni, po zelo ugodnih cenah! obeta obilo dela. Odobravah so spodbudo krajevne skupnosti, da je prihodnje leto potrebno zgraditi mrliško vežico na trebanjskem pokopališču, predlagali pa so tudi, naj bi kraj dobil tržnico, kjer bi kmetje lahko prodajali kmetijske pridelke. Veliko besed je bilo o trgovinah, ker kot kaže, kljub izboljšavam še vedno ne zadovoljujejo kupcev. Kraj naj bi v prihodnje dobil še eno prodajalno čevljev in trgovino konfekcije, za kar je treba zainteresirati matična podjetja. Bilo je tudi rečeno, naj si krajevna skupnost poišče druge možne vire dohodka, da bo lahko izpolnila naloge, več delavnosti pa bo moral pokazati tudi njen svet. Tov. Janez Gartnar in tov. Petrovič sta obširno govorila o potrebi ponovne oživitve turističnega društva, saj si z letom mednarodnega turizma lahko obetamo mnogo večji obisk tujih gostov, ki bi se tudi v Trebnjem pogosteje in dalj zadrževali, če bi bil kraj lepo urejen, snažen in ljudje prijazni. Na konferenci so komunalna vprašanja zavzela tolikšen obseg, da skoraj ni bilo časa temeljiteje spregovoriti o prav tako oziroma še važnejših vprašanjih: o političnem delu organizacije, o kulturni dejavnosti, o vzgoji in izobraževanju, o mladini, o telesni kulturi, čeprav bi bilo o tem marsikaj povedati. v Kranj. Padel je leta 1942 blizu Kranja, ko je hitel na pomoč ranjenim partizanom nad Besnico. Od 1934 do 1945 je bil krajevni zdravnik v Mokronogu dr. Drago Mušič, za njim pa do 1954 dr. Raj-ko Fenc. V zobarstvu je deloval v trgu do 1954 Stane Grm, kasneje pa je prihajal kot dentist v trg (en ali dva dni v tednu) Ivan Pavšič iz Novega mesta. ŠOLSTVO V MOKRONOGU Že cesarica Marija Terezija (1740--1780) je izdala zakon o obveznem šolanju vseh državljanov. Vendar je ta zakon veljal le za nižje, to je ljudske šole, medtem ko so ostale višje šole domena plemenitašev. Le prav izjemoma so mogli biti sprejeti na višje šole tudi nadarjeni sinovi podložnikov. Kljub zakonu pa so ljudske šole le počasi ustanavljali. Največ je bilo takrat zasilnih šol, v katerih je še vedno učila duhovščina ali pa organisti, povečini samo ob nedeljah. Cesar Jožef II. je 1787 izdal zakon o splošnem šolanju vseh državljanov in o zidanju šolskih poslopij. Toda tudi ta zakon ni pospešil ljudskega šolanja. Kdaj je bila v Mokronogu ustanovljena šola, ne vemo točno. Glede na to, da je v farnem zvoniku bil poseben šolski zvon (z letnico 1800), pa lahko sklepam, da so ta- krat najbrž že imeli šolski pouk. Prejšnje čase so namreč pred poukom zvonili. Na kraju, kjer je do 1945 stala tako imenovana »stara šola«, to je enonadstropno poslopje pod gradom, je še mnogo prej stala majhna pritlična hišica z dvema sobama. Prva je bila šolska soba, v kateri je bilo prostora komaj za 20 otrok, v drugi sobi pa je bilo učiteljevo stanovanje. Vemo, da je med leti 1808 do 1814 (torej za časa Francozov) tukaj učiteljeval Matija Tomšič. Za njim so služili kot učitelji: Preveč, šerko, Zadražnik, Palčič, Matija Jurman, Drijani in Jožef šerek, ki je učiteljeval do konca šolskega leta 1837. Za njim je prišel učitelj Jože Potokar, ki je leta 1839 še poučeval v omenjenem šolskem poslopju. Tisto leto pa so prvotno šolo podrli in na istem kraju sezidali novo enonadstropno šolsko poslopje, ki je veljalo okoli 700 goldinarjev. V njem se je začel pouk naslednje leto. Leta 1875 so enorazredno osnovno šolo razširili v trirazredno, učitelj Potokar pa je bil imenovan za nad-učitelja. Svojo službo je opravljal zelo vestno in izredno marljivo do upokojitve 1879. V letu 1873 je bil za drugega učitelja imenovan Dra-gotin Kaliger, tretje mesto pa je dobila učiteljica Amalija Regnarde. Po upokojitvi Potokarja, ki je bil za svoje velike zasluge 1877 odlikovan s srebrnim križcem s krono, je bil 20. oktobra 1879 imenovan za nad-učitelja v Mokronogu Anton Grčar, ki je bil do tedaj nadučitelj v Sent-rupertu. V Mokronogu je poučeval do 1. septembra 1892, ko se je preselil na novo službeno mesto v Radovljico na Gorenjskem. Na njegovo mesto pa je 22. decembra 1892 prišel dotedanji litijski nadučitelj J. Ravnikar. V tistih časih so v Mokronogu službovali še naslednji učitelji in učiteljice: Ana Bauer (1877-1887), Ernestina Clarici (1879-1883), Marija Mihel (1883-1885), Dragotin Trost Edvard Vohinc (1898), od 1889 Lu-dovika Košenini in od 1890 Amalija Donati. Leta 1890 je bila trirazrednica razširjena v štirirazrednico. Vsi štirje razredi so bili urejeni v zgoraj imenovanem šolskem poslopju, ki je bilo prvotno namenjeno za eno-razrednico, za učiteljevo in cerkovnik ovo stanovanje. Naj omenimo še, da je 13. maja 1888 šola dobila novo bandero. J. Ravnikar je 1903 odšel v pokoj. Za njim je bil imenovan za nadučitelj a v Mokronogu Ludvik Fet-tich-Frankheim, dotedanji nadučitelj v Postojni. Nekaj časa pred nastopom novega nadučitelja je vodila šolo Ludovika Košenini. 5. avgusta 1908 je umrl nadučitelj Fettich-Frankheim, ki je bil pokopan v Mokronogu. Neizprosna smrt je spet razredčila vrste nekdanjih borcev za svobodo. Vedno nasmejan, družaben in nesebičen tovariš, kakršnega sta vzgojili partija in revolucija, je moral v prerani grob, star komaj 42 let — Stane Mah. Pokojni Stane je bil sin malega kmeta iz Martinje vasi pri Šentlovrencu. Z bratom Jožetom, ki ga že dolgo pokriva gomila cankarjevcev na Javorici, se je vključil v vrste borcev za svobodo. Komaj 18 let star se je leta 1943 priključil cankarjevcem in z njimi delil dobro in slabo do končne zmage. Pod zastavo S KO J je Stane kot njen pripadnik branil čast naroda, ki mu je pripadal Maščevati je hotel svojega brata in tovari.se. l» ,„ pogumen in ponosen vojaK ter dober starešina. Red za hrabrost, red zasluge za narod tretje stopnje, medalja za hrabrost in druga odlikovanja to potrjujejo. Postal je kapetan zmagovite jugoslovanske armade. Bolezen mu je preprečila, da bi bil še naprej v vojaški službi, zato je bil upokojen. Toda čeprav je bil bolan, je delal med nami kot priljubljen politični delavec. Več let je bil sekretar osnovne organizacije ZKJ, dolgoletni predsednik krajevnega odbora ZB šentlovrenc, okrajni in občinski odbornik, predsednik krajevnega odbora SZDL itd. Ko smo zvedeli za njegovo smrt, kar nismo mogli verjeti, da je to resnica. Odšel je tiho. kakor je živel. Radi smo ga imeli ne ?amo sosedje in ožji tovariši, temveč vsi, ki smo ga poznali. Za vsakogar je imel prijazno besedo. Dokaz za to je bilo številno cvetje in obiski, ko je ležal na mrtvaškem odru ter zadnji sprevod, ki se ga je udeležilo čez 2000 ljudi. Na pogreb so prišli ljudje iz vse Temeniške doline, na zadnji poti pa so ga spremili tudi njegovo vojni tovariši iz mnogih krajev naše ožje domovine ter mu tako izkazali poslednjo čast. TONE Ž.IBERT Priznavalnine - na rešetu Na Predlog komisije za zadeve borcev naj bi se v trebanjski občini zmanjšalo število priznavalnin za polovico — Povprečna priznavalnina, ki jo je doslej prejemalo 68 ljudi, pa naj bi se povečala od 12.500 na 14.700 starih dinarjev Priznavalnine so bile uvedene z namenom, da družba pomaga socialno ogroženim borcem in aktivistom. Ker pa so nezadostna merila preveč ohlapno določala, kdo jo je upravičen prejemati, so bili primeri, da so jo dobivali tudi tisti, ki je niso bili najbolj potrebni. To je izzvalo ponekod celo negodovanje davkoplačevalcev. Da bi občinska skupščina uredila priznavalnine, je pred kratkim dopolnila že prej sprejeti odlok in podrobneje določila, kakšnim ljudem naj družba v bodoče še daje to družbeno pomoč. S pomočjo komisije za zadeve borcev NOV in krajevnih organizacij ZB so na občinski upravi naredili pregled življenjskih razmer uživalcev priznavalnin, da bi dobili čimbolj verno podobo. Na osnovi teh podatkov je bil narejen predlog o dopolnitvah odloka o priznavalninah, ki vsebuje merila, kdo je do pomoči upravičen. Med temi merili so najbolj odločujoče premoženjske razmere prosilcev, zatem starost, zdravje in število nepreskrbljenih otrok v družini. Podrobnosti so določene v odloku, ki je objavljen v Uradnem vestniku Dolenjske. MERCATORJEVO presenečenje za Trebnje Trgovsko podjetje Mercator je pred kratkim zagotovilo, da bo prihodnje leto uredilo v prostorih velike trgovine s prehrambenimi proizvodi v Trebnjem prvo samopostrežno trgovino v kraju. Sedanjo opremo za klasično trgovino bodo v tem primeru preselili v preurejeno trgovino v Dol. Nemško vas. Skoraj na vseh konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze v trebanjski občini kmetje vprašujejo o letošnjih cenah krompirja in o težavah pri prodaji. Na odpremno postajo sicer pride vagon ali dva, kar pa hitro napolnijo, vrste naloženih voz pa čakajo, kot kaže prizor s trebanjske postaje. (Foto: M. Legan) TBEBANJSKEpOVlI NA LETNIH KONFERENCAH SZDL KRITIČNO O DELU Komunalna vprašanja, samoprispevki, kandidati Občani in člani SZDL v novomeški občini so se v minulih dneh sestali na konferencah v devetih krajih GABRJE: cesta in družbeni prostor Govorili so predvsem o ureditvi ceste Brusnice—Ga-brje in usposobitvi družbenega prostora. Ko so sprejeli samoprispevek in obljubili prostovoljno delati, so jamči-li, da bodo prvo nalogo rešili s prizadeto delovno organizacijo, drugo pa z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom. Druga naloga je bolj zahtevna zato, ker se zavedajo, da ne bo napredka v vasi, če ne bodo imeli prostora, kjer bi se zbirali mladina in drugi občani. Na konferenci so evidentirali kandidate: Jožeta Gazvodo, Nove kandidate že predlagajo Evidentiranje možnih kandidatov za odbornike občinske skupščine in republiške poslance v novomeški občini živahno potekajo. Na letnih konferencah Socialistične zveze so doslej evidentirali že okoli 30 kandidatov. Ko bodo začeli dostavljati predloge tudi občni zbori sindikalnih podružnic, bo zbrana vrsta predlogov za zbor občinske skupščine in štiri zbore republiške skupščine. Tako bomo evidentirali kandidata za novega poslanca v republiški zbor namesto Viktorja Avblja in Staneta Dolenca; v gospodarski zbor namesto Dragice Rome; v socialno-zdravstveni zbor namesto Ludvika Simoniča; v kulturno-prosvetni zbor namesto prof. Veljka Trohe in v organiza-cijsko-politični zbor namesto Kristine Plut. sd Včeraj o sanacijskem programu za »INIS« Za sejo občinske skupščine, sklicano za včeraj dopoldne v Novem mest u, so dobili odborniki zajeten sveženj gradiva Dnevni red je predvidel razpravo o urbanističnem programu Novega mesta in Dolenjskih Toplic ter o lokacijskih dovoljenjih. Osrednjo pozornost je dobila problematika v INIS (sanacijski program). Zatem je prišla na vrsto razprava o prenosu stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. Razen tega je bil za včeraj napovedan sprejem odloka o ustanovitvi sklada za borce in sklepa o razpisu referenduma o zidanju nove osnovnie šole v Novem mestu. Rada Božiča in Lojzeta Jakliča. Občinski odbor SZDL je zastopal predsednik Slavko Doki. OTOČEC: velika udeležba Sestanek občanov v okviru krajevne skupnosti je opozoril na nekatera nerešena vprašanja, ki se jih nameravajo zdaj lotiti. Dobro bi bilo, ko bi bili večjo pozornost posvetili turističnemu razvoju kraja, ki ima za to vse možnosti. Kaže, kot bi na to panogo vse preveč radi pozabili. Za kandidate so bili evidentirani: Tine Tomšič, Zam* Vidrih, Jože Florjančič in Tone Kraševec. Občinsko organizacijo je zastopal prof. Jože škufoa. ČADRAŽE: stari - mladi! Na konferenci so kritično spregovorili o delu njihovega KO SZDL. Oglasih so se zlasti mlajši, ki so se čutili preveč zapostavljene. Dobronamerne pripombe so vselej dobrodošle, ne gre pa postavljati v ospredje vprašanja, ali stari ali mladi, saj je važno le to, ali je občan pripravljen delati v organizaciji ali ne. Sodbe in ocene je lahko dati le na podlagi dela in v nobeni drugi zvezi. Konference se je udeležil tudi Janez Potočar iz Novega mesta. STOPIČE: rojstvo nove organizacije Žalostno, toda resnično je, da do zdaj v Stopičah ni bilo mogoče govoriti o organizaciji SZDL. Zaradi slabe kadrovske sestave dejavnosti sploh ni bilo. Na letni konferenci, ki je bila skupaj s krajevno skupnostjo 11. decembra, so izvolili novo vodstvo organizacije, ki ji je začel predse- Beležka s seje Občinski svet Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij je na seji 6. decembra razpravljal o delu v prihodnjem letu in sklenil med drugim obiskati večja dolenjska središča, da bi kulturne delavce in vodje prosvetnih društev in gledaliških skupin pridobili za dolenjsko pionirsko zborovsko in gledališko revijo, ki bi jo priredili v Novem mestu. Govorili so tudi o programski politiki Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu in sklenili, da se glede popoldanskih gledaliških predstav za šolsko in ostalo mladino pogovore s predstavniki šol oziroma predavatelji materinščine in mladinci v podjetjih in ustanovah. Ob razstavi Jožeta Tisnikarja Današnji čas je naklonjen abstraktnemu, nefigu-ralnamu, avtomatskemu slikanju, ker je to simbol naše tehnizirane družbe, odsev sveta, ki ga današnji človek vidi. Toliko je dogajanja in problemov okoli nasj da le stežka dojamemo celotno podobo. Lažje je in navajeni smo gledati in ocenjevati nekaj, kar je le ozek del tega sveta. Tako so tudi likovniki rešeni spon. Domišljija, konstrukcija, presenetljivi posegi imajo prosto pot. Seveda )e tu še težje ugotoviti ribarjenje v kalnem, oziroma porušeno je sakralno gledanje na umetnost. Njihovi izdelki nas mnogokrat navdušujejo z domiselnostjo, likovno, estetsko, nekje pa nas puščajo neprizadete. Cisto drugačen pa je svet slikarja - samouka iz Slove-njega Gradca. To je svet re- snice. Zastor odgrnjen, da vidimo človeka, ne kot bi ga radi, ker smo pri tem priza deti, temveč človeka, kot je. Nočemo gledati otroka — kiklopa na secirni mizi, čeprav nam je opomin za neodgovorno početje, nočemo gledati svojega dragega v odprto telo, svojih staršev, prijateljev. Nočemo videti ljudi na sedmini, ki se ljubijo in jemljejo smrti pomembnost. Odvratno, pravimo. Nočemo. Tiščimo oči. A vemo le. ■ On ne tišči oči. Odpira jih drugim. Nelagodnost, mračnost, vizija uničenja: karneval, ljubezen, radost. To so sestavine slikarja, ki vidi in živi življenje. Zato ga nam lahko tako prizadeto in odkrito prikazuje. Slikar Jože Tisnikar razstavlja v Dolenjski galeriii od 16. 12. do 30. 12. 1966. A. FLORJANČIČ dovati Mirko Lovko. Novo vodstvo obeta polno delo. Občani so večkrat spraševali po reorganizaciji, vendar sami v njej niso bili pripravljeni delati. Razpravi občanov je prisostvoval Ivan Hro-vatič. ŠKOCJAN: čestitke krajevni skupnosti! Številni občani, ki so se udeležili nedeljske konference, so obravnavali vprašanja, ki jih je svet krajevne skupnosti z njihovo pomočjo dobro rešil. Na sestanku občani niso varčevali s priznanji za organizacijo. Zahtevali so, da bi tudi nadalje tako uspešno delala. Odprta vprašanja bodo še lahko rešili, če bodo složni in še tako vneti. Morda bi bilo prav, da bi nekoliko bolj zaživela SZDL, da se ne bi utopila v delu krajevne skupnosti. Za kandidate so bili evidentirani: Pavel Zu-pet, Slavka Janežič in Roman Celesnik. Občinski odbor SZDL je zastopal Slavko Vute. VRHPOUE: največ o komunalnih vprašanjih Na letni konferenci so obravnavali predvsem komunalna vprašanja, ki jih nameravajo reševati pod okriljem krajevne skupnosti. Odločili so se tudi, da bodo sprejeli samoprispevek. Franc škof je zastopal občinski odbor SZDL. DOL. STRAŽA: sklep o samoprispevku Veliko so govorili o spomladanskih volitvah in evidentirali Jožeta Turka za kandidata. Sprejeli so tudi sklep o uvedbi samoprispevka. Nobene besede pa niso rekli o novem gasilskem domu, ki so ga letos zgradili. Na konferenci je bil v imenu občinske delegacije SZDL Uroš Dular. STRAŽA: samoprispevek sprejet! Razprava je bila živahna, saj je potrebno v Straži kot industrijskem središču vprašanja drugače reševati, kot so bili vajeni do nedavnega. Kot kaže, se zavedajo naloge, korak z bolj razvitimi kraji pa poskušajo ujeti ob izvajanju delovnega programa, ki ga ima krajevna skupnost. Na konferenci, kjer so govorili o delu drugih druž-beno-političnih organizacij, je bilo premalo mladine. Nemara so takšni shodi namenjeni vsem, tudi mladim. Evidentirali so dva kandidata: Milana Ženico in Staneta šobra. Občinski odbor je zastopal Uroš Dular. sd Sporočilo dedka Mraza Dedek Mraz nam je poslal brzojavko z obvestilom, da bo letos obdaroval otroke v dvorani Doma kulture v Novem mestu v dneh od 26. do 30. decembra. Rad pa se bo oglasil tudi v kaki šoli ali podjetju, kjer bi to želeli. Zato vabimo starše, podjetja, šole in zavode, da pravočasno sporočijo svoje želje Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu. Vsakokrat bo dedek Mraz tudi nastopil pri zimski pravljični igrici Sneženi mož, ki jo bomo uprizorili 26., 27., 28. in 29. decembra, vsakokrat ob 15. uri v novomeškem Domu kulture. Za prireditve zbira dedek Mraz darila v Zavodu za kulturno dejavnost od 24. decembra naprej vsak dan od 8. do 12. ure. Vstopnina je za otroke 1 Ndin, za odrasle oa 1.5 Ndin. Vse informacije dobite v pisarni Zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu osebno ali pa po telefonu št. 21-210. Se bo vrtiljak pouka res ustavil? Po Novem mestu se je razvedelo, da namerava osnovna šola Katja Rupena uvesti novost: samo popoldanski pouk za učence nižjih razredov in samo dopoldanski pouk za šolarje od 5. razreda dalje — V imenu staršev, ki ugibajo, zakaj tako (mnogi so tudi proti!), smo prosili za razgovor tov. Majdo Jereb, pomočnico ravnateljice: — Ali ste na nedavni konferenci res sklenili uvesti spremenjen način pouka? — O tem smo razpravljali, vendar do odločitve še ni prišlo, ker še delamo potrebne analize in zbiramo podatke, da bi ugotovili, ali je taka odločitev utemeljena. — Zakaj je sprememba urnika sploh potrebna? — Starši otrok, ki hodijo v višje razrede, že nekaj let zahtevajo dopoldanski pouk. Na vseh redovalnih konferencah ugotavljamo tudi, da je učni uspeh v višjih razredih osemletke slabši kakor v nižjih. Ob dejstvu, da je šolska stavba kljub nekaj učilnicam, ki jih dobimo zaradi izselitve ekonomske šole, premajhna, skušamo najti ustrezno rešitev. Upoštevati moramo, da imajo otroci v višjih razredih po predmetniku določenih 32 do 34 ur pouka na teden, medtem ko je za nižje razrede predvidenih na teden le 22 do 27 učnih ur. Letos imamo tudi 89 prešo-lanih učencev več iz podruž- Oder s 100 sedeži V Novem mestu ni primerne dvoranice za manjše prireditve, literarne in bralne večere ter manjše nastope. Pogostokrat so take manjše oziroma intimnejše pri editv^1 v avli študijske knjižnice, v Dolenjski galeriji aH v Domu kulture. Kot jc avla tehnično zahtevnejši prostor, saj velik del prostora zavzema stopnišče i ograjo, pa se drugod zopet besede zaradi razsežnosti ali pa neodgovarjajočega ambienta razgube oziroma ne učinkujejo tako, kot bi sicer. Potreba po majhnem prostoru za take občasne priredi-tve, kot so npr. literarni in bralni večeri prominentnih slovenskih ustvarjalcev, manjše razstave in ostale občasne prireditve, je prav velika. Nenavadno je, da takega prostora v Novem mestu nimamo. Zvedeli smo, da se prav te dni s tem problemom ukvar-jajo na krajevni skupnosti v Novem mestu, o tem govore v študijski knjižnici in na občinskem svetu zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij. Študijska knjižnica je dala v ta namen prostor, kjer je bila nekoč tiskarna. Prostor je prav primeren za oder. saj bi bilo v njem lahko okoli sto sedežev, je v središču mesta in do sedaj pravzaprav neizkoriščen. Pravijo, da bi bilo pr-trebno okoli dva milijona dinarjev, pa bi bil uporaben. Oder mladih, ki se je s svojim delom uveljavil, bi tako bilko dobil svoj prostor, kjer Sedaj s pro- bi vadili in nastopali, morajo zaradi stiske stori oziroma zato, ker sploh nimajo svojega prostora, vaditi v garderobi med kino predstavami. Potrebnost take dvoranice, kot bo pod študijsko knjižnico, se jc pokazala tudi pri zadnji prireditvi Odra mladih, večeru kitajske lirike. Ta je bil v čitalnici študijske knjižnice in pokazalo se je, da je bila čitalnica premajhna, saj je moralo večje število poslušalcev stati. Z adaptacijo prostora pod študijsko knjižnico bi Novo mesto lahko dobilo tudi lutkovno gledališče, tukaj bi bile lahko tudi razstave. Morda je v današnjem položaja res preuranjeno govoriti o gradnji kake večje dvorane v Novem mestu, menim pa, da je ponujeni prostor še kaka priložnost, da si mesto z majhno vsoto pridobi dvoranico, komorni oder, kot ga imajo vsa večja slovenska mesta. Upravnik študijske knjižnice tov. Bogo Komelj meni, da bi v enem izmed prostorov, kjer so še stranke, lahko imeli novomeški mladinski klub. Znano je, da mlad'na nima prostora, kjer bi se shajala. Skratka: v najkrajšem času je potrebno dobiti denar za adaptacijo spodnjih prosto-rov v zgradbi študijske knjižnice in tako ustvariti pogoje za globjo vsebino javne-ra kulturnega življenja v Novem mcvstu. P. BRESCAK ničnih šol. Razen tega bi radi omogočili dopoldanski pouk predvsem otrokom iz okoli 4 km oddaljenih krajev, kot so: Ragovo, Brod, Muhaber, Dolenje in Gorenje Kamence, Mala in Velika Bučna vas, Cegelnica, Potočna vas, Hudo, Gotna vas, Groblje, Daljni vrh in 2ab-jak. Otroci iz navedenih vasi prihajajo od popoldanskega pouka domov v trdi temi, okoli 21. ure. To res ne gre in njihovi starši se upravičeno potegujejo za spremenjeni urnik. — Ali ste upoštevati tudi, da bodo šolarčki nižjih razredov, katerih starši so zaposleni, pri tem prikrajšani? S starši bodo lahko skupaj le v večernem času. — Vse to vemo in upoštevamo. Vprašanje je le, kdo je bolj prizadet: manjši ali večji otroci. Iščemo rešitve, kakor sem že povedala. Imamo namreč 30 učilnic in 48 oddelkov. Dopoldanski pouk za učence višjih razredov je potreben. Imajo ga povsod, na vseh osemletkah v območju novomeškega zavoda za prosvetno-pedagoško službo, razen pri nas. Ce torej uvedemo zanje dopoldanski pouk ter še po en dopoldanski razred za nižješolce iz Turnir četrtokategornikov 7. decembra se je pričel eefcrtfi-nalni turnir za prvenstvo Novega mesta. Na turnirju sodeluje 12 igralcev, prvi štirje pa bodo dobili in. kategorijo in pravico nastopiti na polfinalnem turniriu. Po 3. kolu vodita s po 3 točkami Marko Picek in Kitanovič pred Scapom 2 in pol, Šepetavcem 2 (1), Skandalijem 2 itd. Turnirske partije igrajo vsako sredo in petek od 18. do 22. ure v šahovski sobi (v prvem nadstropju stare pošte). F. A. oddaljenih krajev, zmanjka učilnic že za učence vseh petih razredov. Ne vidim druge možnosti, kot mestne otroke iz nižjih razredov učiti samo popoldne. — Ali se člani vašega učiteljskega zbora strinjajo z novim predlogom? — Predmetni učitelji so vsi zanj, razredni pa proti. — Lahko poveste še, kdaj bo prišlo do končne odločitve? — Preden se bomo odločili za tako pomembno spremembo, ob kateri bo del otrok in staršev prizadet, bomo pripravili vse potrebno gradivo, s katerim bomo dokazali upravičenost novega urnika. Vsekakor pa so govorice, da bomo pouk po novem uvedli že zdaj, neosnovane. Na spremembe ne računamo prej kot ob zaključku I. polletja ali celo šele ob koncu šolskega leta. — V ozadju vsega tega je najbrž potreba po gradnji nove šole? — Nova šola je potrebna. To vsi vemo. Potrebovali pa bi šolo z 20 učilnicami, če bi hoteli uvesti v vseh razredih samo dopoldanski pouk. Naraščajoče število prešolanih učencev iz podružničnih šol in pa številni prvi razredi vprašanje gradnje nove šole vedno bolj zaostrujejo. 0 O vsem tem imajo starši % priložnost spregovoriti na ® bližnjih sestankih SZDL © in na zborih volivcev ter 6 nakazati tudi rešitve. Men-0 da pa je jasno, da ne mo-£ remo postavljati zahteve 9 po novi šoli, če nismo % pripravljeni zanjo prispeti vali tudi iz svojega žepa 9 — v obliki krajevnega sa-9 moprispeka. RIA BACER Povečana dejavnost RK pozimi Ob začetku zimske sezone, ki je navadno najplodnejša v delu organizacij, so se nedavno tega v Novem mestu se-šli predstavniki vseh krajevnih organizacij Rdečega križa s področja novomeške občine ter razpravljali o potrebnem delu v bodočem obdobju. Sklenili so povečati obseg zdravstvenega prosvetljevanja, oživeti aktivnost pri zbiranju krvodajalcev ter izboljšati odnose dela med krajevnimi organizacijami RK, šolami in podmladki. Kmalu zatem je bila v Novem mestu tudi širša konferenca z mentorji podmladkov na šolah v novomeški, trebanjski, metliški in črnomaljski občini. Udeleženci so pripravili več zanimivih refe- ratov o delu podmladkov na šolah ter izmenjali mnogo koristnih izkušenj. Ob tej priložnosti je dr. Pečaver širše razložil nujno potrebno tesnejše sodelovanje med zdravstveno službo, šolami in vzgojitelji. Razpravljali so tudi o začeti podmladkarski akciji za zbiranje zdravilnih zelišč, ki se bo nadaljevala tudi v novem šolskem letu. Računajo namreč na materialni uspeh te akcije, ker bodo morala podjetja, ki zbirajo zelišča od otrok, del svojega zaslužka le odstopiti šolam oziroma podmladkom RK. Tako upajo tudi podmladkarji in pionirski odredi ustvariti nekaj lastnih sredstev. M. TRATAR OBRAČUN KS NOVO M&STO PRIPRAVLJEN Za letos veliko kljub veliki „izgubi" Samo za komunalno dejavnost je šlo letos več kot 135 milijonov S dinarjev Čeprav je novomška krajevna skupnost v prvi polovici letošnjega leta umaknila sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka m tako praktično »izgubila« več deset milijonov Sdin. ni malo napravila. Poročilo, ki ga je svet skupnosti že obravnaval, kleno govori o delu in uspehih na vseli področjih, ki jih je letos krajevna skupnost še zlasti razvijala: Ta so: komunala, prosve-ta in kultura, zdravstvo in socialno varstvo. Komunalna dejavnost je zaznamovala vrsto novih pridobitev, načrtov in pobud. Novo mesu, je dobilo pri Industriji obutve postajališče za lokalne avtobuse, asfalt na Koštialovi ulici, medtem ko Trdinovo cesto še urejajo. Asfaltni pas, sodobno razsvetljavo in kanalizacijo je pred nedavnim dobila tudi bršlinska cesta. Letos bi asfaltirali še Dalmatinovo ulico. Pri vseh večjih delih so s sredstvi pomagale in pomagajo delovne organizacije in občinska skupščina. Sama krajevna skupnost je obnovila ograjo v šolski ulici in postavila železno ograjo na mostu v Šmihelu. V Novem mestu je rešila tudi vprašanje čolnarne, gostišča na Loki in drugo. Pobuda vaščanov in krajevne skupnosti, da bi v Gotni vasi podaljšali kanalizacijo, ni obrodila, ker ni bilo denarja. Kaže, da bodo bolj srečni Cegelničani, ki so se odločili urediti vodovod, saj so že dobili načrte, delovne organizacije in drugi pa so jim obljubili denarno pomoč. Pod okriljem krajevne skupnosti so posamezni kraji v novomeški okolici letos uredili več kilometrov poti. Na vaško cesto Jedinščica — Re-gerča vas — Gotna vas so pripeljali 40 mJ gramoza. Vaščani so prostovoljno očistili jarke, pripeljali in razgrnili gramoz ter porabili za to 60 ur. 60 m5 gramoza so nasuli tudi na Volčičevo ulico v Novem mestu in vaško cesto Irca vas — Brod. Pri tem so občani opravili 80 prostovoljnih ur. Za komunalna dela je bilo porabljeno 135 milijonov 450 tisoč S-din. Krajevna skupnost pri tem ni imela zgolj posredniške vloge, da bi samo pristavljala svoj »lonček«, marveč je marsikaj uredila s svojimi sredstvi. O tem govori tudi izdatek — 1,600.000 S din, kar pri njenih sredstvih ni malo. Eni zadovoljni % dobrim studencem, drugi pa . . . Komisiji, ki sta ju na podeželje poslala svet krajevne Vojaki bodo obiskali občane Pred dnevom JLA — 22. decembrom bo večja skupina vojakov obiskala občane na terenu in proizvajalce v delovnih organizacijah. V soboto, 17. decembra, bo prvo srečanje v šentjernejski ISKRI, kjer si bodo gostje ogledali proizvodnjo, nato pa bodo kolektivu priredili kulturni program. V nedeljo, 18. decembra, bodo podoben program izvajali v šmarjeti, in sicer ob 15. uri, prav tako v škocjanu, kjer je prireditev napovedana ob 18. uri. V. ponedeljek, 19. decembra, bo ista skupina obiskala No-voles v Straži ter tamkajš- njim občanom predvajala kvaliteten spored. Predvidevajo, da bodo večje skupine vojakov obiskale tudi tovarno Novoteks in Industrijo motornih vozil. Ob tej priložnosti si bodo pripadniki JLA ogledali proizvodni proces, hkrati pa bodo navezali stike s proizvajalci. sd skupnosti in občinski odbor RK, sta dognali, da bi bilo treba urediti studence predvsem v Irci vasi, na Brodu in škerjančah. Tamkajšnje prebivalstvo namreč uživa nezdravo vodo. Vsi vaščani pa niso navdušeni za obnovo studencev, ampak bi raje vodovod. Zanj se zlasti potegujeta Brod in del Irce vasi ter želita, da bi tja podaljšali vodovod. Pri obravnavi 35 prošenj Sociainozdravstvena komisija krajevne skupnosti je sodelovala pri obravnavi 35 prošenj, ki so jih na Center za socialno delo ali druge zavode in ustanove naslavljali občani. To so bile predvsem prošnje za socialno pomoč, odpis bolniških stroškov, pomoč otroškemu varstvu in rejnine. Komisija je pomagala s svojimi predlogi tudi upravi za dohodke, kateri so davčni zavezanci pošiljali prošnje za zmanjšanje prispevkov od kmetijskih dejavnosti. Pobudnica za odpravo problemov v kulturi Na pobudo krajevne skupnosti je svet za kulturo in prosveto sklenil predlagati občinski skupščini, naj pomaga domu kvlture in študijski knjižnici Mirana Jarca, da se bodo iz doma izselili stanovalci in da bo knjižnica lahko uredila pionirsko sobo ter prostor za godbo na pihala. Svet za kulturo je hkrati priporočil delovnim organizacijam, naj pomagajo knjižnici, ki potrebuje okoli 2 milijona S-din, da bo v prihodnjem letu lahko uresničila svoje načrte. Krajevna skupnost se je tudi zavdela, da je občinska skupščina z odločbo dodelila družbenim , organizacijam v šmihelu stavbo, ki jo je imela IMV. Trije trnji v mladinskem delu Še marsikje bi mladina rada delala po nareku od »zgoraj« Konference SZDL v prihodnjem tednu 15. 12. ob 19. uri v Kandiji I; 16. 12. ob 16. uri v Orehovici; 17. 12. ob 19. uri v Gotni vasi; 18. 12. ob 9. uri na Uršnih se-Idh; ob 7. uri v šmarjeti, ob 14. uri v Maharoveu. Vabljeni! Občinski komite ZMS v Novem mestu je nedavno na seji obravnaval končane konference mladinskih aktivov v podjetjih, šolah in na podeželju. Sklenil je, da bo za občinsko mladinsko konferenco, ki bo drugo nedeljo v januarju, pripravil gradivo, v katerem bodo obdelana predvsem vprašanja prostorov, kadrov in denarja. V delovnih organizacijah je mla dina na konferencah ugotavljala, da v samoupravnih organih mladi se vedno niso zastopani tako, kot bi bilo primerno in nujno. Pa LEKARNA NOVO MESTO obvešča zdravstvene zavode in prebivalstvo, da bo letni popis blaga po naslednjem razporedu: LEKARNA NOVO MESTO: 27. decembra 1966 popoldne ter 28. in 29. decembra 1966 ves dan. 28. in 29. decembra 1966 bo lekarna zaprta. LEKARNIŠKA POSTAJA ŠENTJERNEJ: 22. decembra 1966. Postaja bo ta dan zaprta. LEKARNIŠKA POSTAJA DOL. TOPLICE: 22. decembra 1966. Postaja bo ta dan zaprta. LEKARNIŠKI DEPO V ŽUŽEMBERKU IN ŠKOCJANU: 30. decembra 1966. V navedenem-času bomo izdajali zdravila samo na NUJNE RECEPTE! tudi ZMS kot njihova prg inizaci-ja >»• ni to, kar bi morala biti — je še vse preveč samo organizatorica proslav in prireditev, kar tpa-da tudi na njeno delovno območje, ni pa glavno. Tolikanj teže prodro mladi tam, kjer imajo samoupravljanje bolj za formalno nujnost, kot življenjsko potrebo. Posledice takega stanja so seveda očitne in prinašajo skrbi. Med drugim mladi nuradi postanejo člani ZK; kot pove evidenca, jc bilo letos bore malo mladih sprejeto v to organizacijo. Domala povsod so sklenili, da se bodo potegovali za boljšo obveščenost o dogajanjih v svojih delovnih organizacijah, hkrati pa še, da bodo iskali stike z drugimi organizacijami in samoupravnimi organi. Šolska mladina je na konferencah, ki so bile na koncu prejšnjega in na začetku tega šolskega leta, zastavljala pogovor o idejnosti pouka, potrebni novi vsebini mladinskih ur in drugem. Drobni problemi (socialno stanje posameznikov, štipendije) so šli, žal, mimo. Čutiti je, da šolajoča se mladina, vključena v ZMS, še vedno čaka recepte za to, kaj naj dela, čeprav je narekov od »zgoraj« ?e davno konec. Značilno za podeželsko mladino je — to se je izkazalo tudi na njenih konferencah — da Se ni povsod našla ustreznega dela v družbenem okolju. Seveda io tudi svetle izjeme, ob katerih velja z veseljem podčrtati, da ;e ni povsod tako brezdušno. — F)no najboljših konferenc so im*li v Straži. Straška mladina je med drugim zahtevala kar najtemnejše stike s krajevno skupnostjo in je glasno povedala, da je temu samoupravnemu združenju občanov Straže in okoliških kr-ajev pripravljena kar najizdatneje pomagati. TRUD JE POPLAČAN. Vse leto se kmet trudi, da bo njegov prašič kar najbolj debel, in zdaj je prišel čas, ko je treba pogledati, koliko sala se je nabralo pod kožo. Vse kaže, da sta mesarja zadovoljna in da bo »domači praznik« veselje vseh v hiši (tretja nagrada za VI. fotografijo tedna — ORWO NP 18 2,8/30). Foto: Darko Pavlin, Novo mesto. Povsod: za novo šolo! Za nami je večina konferenc krajevnih organizacij SZDL v Novem mestu, ki so bile združene z zbori občanov novomeške krajevne skupnosti. Povsod so po pregledu dosedanje dejavnosti izvolili nova vodstva krajevnih organizacij in predlagali tudi kandidate za nove odbornike ObS in nove ljudske poslance. Med krajevnimi vprašanji pa je bila povsod v ospredju gradnja nove osnovne šole v Novem mestu. Z veseljem poročamo, da so na vseh konferencah člani SZDL in občani novomeške krajevne skupnosti pozdravili zamisel o gradnji nujno potrebne nove osnovne šole, saj vsi vedo, da se sedanja duši v prenatrpanih prostorih s približno 1600 šolarji! Na vseh konferencah so občani z navdušenjem sprejeli predlog vodstva krajevne skupnosti, da naj občinska skupščina za rešitev tega pomembnega vprašanja razpiše referendum. Tako so tudi na I. terenu v ponedeljek zvečer potrdili predlog krajevne skupnosti, da naj bi bil krajevni samoprispevek 1 odstotek, dohodka zaposlenih, medtem ko so za upokojence in zaposlene delavce z nižjimi dohodki predlagali, naj bi bih prvi kot drugi do 60.000 S din dohodka oproščeni samoprispevka. Nihče ni bil proti referendumu, predlagali pa so hkrati, da naj ObS organizira tudi še dodatne prispevke iz delovnih organizacij. Mnogi občani bodo verjetno rade volje podarili za gradnjo nove šole tudi svoje obveznice skopskega posojila. Pripravljenost občanov, da zagotovijo svojim otrokom šolanje v dostojnih razmerah, je zelo velika. Krajevna skupnost Novo mesto prosi delovne organizacije in posameznike, da že zdaj razmišljajo o dodatnih oblikah pomoči za gradnjo nove šole. Prispevke nakazujte na žiro račun: 521-3-98, Krajevna skupnost Novo mesto (za novo šolo). PREDLOG IZ K ANDI JE: Več naj da, kdor ima več! Novomeščani z levega in desnega brega Krke in Brš-linčani so se na konferencah Socialistične zveze v preteklem tednu in začetku tega tedna zedinili v mišljenju, da je Novemu mestu res potrebna še ena osnovna šola, rekli pa so, da se bodo za gradnjo in ustrezen samoprispevek Najprej: komu peskokopi? V Žužemberku so na konferenci Socialistične zveze 10. decembra predvsem obravnavali samoprispevek za leto 1967, s katerim bi zgradili šolsko dvorišče. To nalogo naj bi dobila krajevna skupnost. Občani in predstavniki krajevne skupnosti so menili, da krajevnega samoprispevka ne bodo mogli uvesti prej, dokler ne bo odločeno, kdo naj dejansko gospodari s peskokopi. Zdaj dajejo peskokopi dohodek kmetijski zadrugi, ta pa menda ne gospodari tako, kot bi morala. Na konferenci so menili, da bd bilo prav, da bi peskokope čimprej dobila v gospodarjenje krajevna skupnost, ker bi potem lahko vedeli, kolikšen bi bil njen lastni dohodek in koliko bi naj za šolsko igrišče prispevali občani s sa-mop r i spevkom. demokratičneje odločali na predvidenem referendumu. Niso se strinjali s tem, da bi obveljala predlagana enotna stopnja za samoprispevek (1 odst.), marveč so menih, naj bi več plačal tisti, kdor ima večje osebne dohodke. Obveljala bi naj torej progresivna lestvica. Na vseh konferencah so občani odobrili poročilo krajevne skupnosti o njenem delu in so poudarili, da bi morala dobiti krajevna skupnoset v prihodnjem letu več sredstev in imeli tesnejše stike z delovnimi organizacijami zdravstvenega, kulturno-pro-svetnega in drugih področij, za katera je prebivalstvo najbolj zainteresirano. Šentjernejčani so gledali »Charlvjevo teto«« V nedeljo, 10. decembra popoldne, je na šentjernejskem odru gostovala dramska skupina KUD France Prešeren iz Trnovegp. s komedijo »Charlvjeva teta«. Dvorana je bila natrpana. Ljubljanskim gostom so obiskovalca hvaležni za prijetno popoldne. Prav bi bilo, ko bi tudi Šentjernej ska mladina pripravila kakšno igro in razvedrila prireditev željno prebivalstvo. P. MIKLIČ Novomeška kronika ■ STUDIJSKA KNJIŽNICA »MIRANA JARCA« je pred kratkim uvedla novost: dijaki in drugi obiskovalci imajo vstop v čitalnico le v copatah. Ta sklep so sporočili šolam in dijaki ga že upoštevajo. Dobro bi bilo, če bi poskrbeli še za mir v čitalnici, ker nekateri na glas govorijo in se celo smejejo. ■ V SPODNJI SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI so pred kratkim prodajali žvečilne gumi je — podobne italijanskim. Ker so bili v obliki cigaret, so jih otroci pokupili v enem dopoldnevu. ■ MOST ZA PEŠCE OB ŽELEZNIŠKEM MOSTU je zadnje čase brez luči. Neonske razsvetljave ni več, ker so ponekod cevi razbite, drugod jih sploh ni več. Napako bi bilo treba popraviti ter poskre-ti za pregon zlikavcev. ■ NA OPUŠČENEM OTROŠKEM IGRIŠČU za poslopjem FTT bi lahko pozimi namestili nekaj krmilnic za ptice. S tem bi Upokojenci sporočajo ■ V prostorih kluba novomeških upokojencev bo 20. decembra ob 19. uri Bogomil Lilija predaval »O Varšavi«. Vabljeni! Vstopnine ne bo. ■ 19. decembra začne vaditi pevski zbor Društva upokojencev. Vaje bodo vsak ponedeljek ob 19. url v prostorih vajenske šole. lačnim pticam pomagali, hkrati pa poskrbeli za lepše okolje igrišča. ■ 19. DECEMBRA SE BO ZAČEL na Partizanski cesti 5 v Kandiji ob 16. uri popoldne krojno-ši-valni tečaj. Interesenti dobijo vsa podrobnejša navodila v trgovini Sneguljčica. ■ VLOGA ZK V SISTEMU samoupravljanja in reorganizacija ZK — je naslov predavanja Vlada Lenardiča z visoke šole za politične vede v Ljubljani, ki ga bo imel 16. decembra ob 18.30 v Domu JLA. Vabimo k čim večji udeležbi! Vstopnine ne bo. B PRI ZADNJEM GOSTOVANJU celjskega gledališča, ki je v Prosvetnem domu nastopilo s »Tremi mušketirji«, so gledalci v avli pogrešali garderobo. Med predstavo so morali plašče držati v rokah, zato je bil marsikdo nejevoljen. Naj bi se ta pomanjkljivost ne ponovila! ■ PRI OBRTNIKU na Glavnem trgu so pretekli »eden začeli prodajati moške in ženske plašče z 20 do 40-odstotnim popustom. Prodaja po znižanih cenah bo trajala vse do novega leta, če ... ne bodo prej zaloge pošle. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodile so: Fani Blatnik 1e Slakove 2 — Tomaža, Marija Kravs z Zagrebške ceste, blok B — Alenko, Alojzija Blatnik iz Adamičeve 8 — Zdenko in Tilka Zoran s Trdinove 2 — Boruta. Št. 49 (872) DOLENJSKI LIST 1» Kočevje: prva tekmovanja v počastitev dneva JLA V Kočevju so se pričele prve prireditve v počastitev dneva JLA. 11. decembra so se pomerili športniki — pripadniki JLA in člani ZROP iz Ribnice in Kočevja. Tekmovanja je organizarala enota kočevske vojne pošte. H Streljanje (moštva s po 5 strelci z 20 streli): 1. ZROP Kočevje 692 krogov, 2. JLA Ribnica 653, 3. ZROP Ribnica 532. Posamezniki: 1. Vučimirovič (JLA Ribnica) 162 krogov, 2.—3. 2vat in Granda (oba ZROP Kočevje) po 153, 4. Gorše (ZROP Ribnica) 151. ■ šah (ekipe po 6 igralcev): 1. ZROP Kočevje 9 točk, 2. JLA Ribnica 7 in pol, 3. ZROP Ribnica 1 in pol. — Najbolj razburljiva je bila igra Mohar—Djurič pri stanju 3:2 za Kočevje. Zmagal je izkušeni Mohar, ZROP Kočevje pa je premagalo JLA Ribnica s 4:2. ■ Kegljanje (6x100 lučajev): 1. ZROP 1 Kočevje 2246 kegljev, 2. ZROP II Kočevje 2123, 3. ZROP Ribnica 1793, 4. JLA Ribnica 1740. Posamezniki: 1. Kočevar (Kočevje) 412 kegljev, 2. Henigman (Koč.) 406, 3. Sajovec (Koč.) 405. Kegljišče je bilo zavoljo poplave slabše kot navadno. Priznanja je v imenu občinskega odbora ZZB Kočevje izročil Peter Sobar. A. ARKO Na obletnico smrti znanega športnika in strokovnjaka za gradnje športnih objektov inž. Stanka Bloudka podeljuje slovenska republiška zveza za telesno kulturo že dve leti Bloudkovo nagrado oziroma Bloudkovo plaketo za največje športne dosežke na Slovenskem. Takšno priznanje je dobil letos tudi profesor Jože Glonar, znani telesnovzgojni delavec, pedagog in organizator v Novem mestu. Pred vojno aktivni tekmovalec in atlet Jože Glonar, ki je žel uspehe na tujih in domačih tekmovanjih, je po osvoboditvi — s prihodom v Novo mesto — končal svoje boogato tekmovalno obdobje, ni pa se odrekel športnemu življenju. Na tekmovališčih je preživel še dobršen del mladosti. Predal se je delu na področju vzgoje kadrov in se vztrajno zavzemal za zgraditev športnih objektov. Pri tem je imel precej srečno roko. saj je dobilo Novo mesto ob izdatni pomoči družbene skupnosti vrsto lepih objektov, ki so danes mestu ne v okras, mavec tudi v ponos. Ko je bilo to dobljeno, se jc Jože Glonar temeljiteje posvetil vzgoji kadrov in mnoge neznane tekmovalce po-vedel v vrste republiških in zveznih reprezentantov. Svojih naporov ni varčeval pri nikomer, za katerega se je zavzel. Njegove športne in splošne kvalitete niso ostale skrite tistim, Jci cenijo njegovo delo. Odločitev, da je za vse to prejel Bloudkovo plaketo, je vsakdo pozdravil. Profesorju Glonarju pa je Bloudkova plaketa le bolj skromno priznanje za vse, kar je naredil. Hkrati lahko upamo, da bomo Jožeta še vedno srečavali na atletskih stezah in zasneženih poljanah, kjer KOSTANJEVIŠKI JAMARJI NAPREDUJEJO: Kostanjeviški jamarji bi radi uredili kostanjeviško jamo, tako da bi si jo lahko ogledali tudi turisti. Nekaj sredstev jim je obljubila občinska skupščina, vendar to ne bo dovolj. Klub tudi nima dovolj opreme, da bi člani lahko obiskovali globlje jame. — 29. novembra so se kostanjeviški jamarji odpraviU v jamo pod Javorovico pri Pleterjah. 2al pa ji niso mogli priti do dna, ker niso imeli dovolj lestev, čeprav je jama globoka le okrog 20 metrov (Foto: Jože Zagore, Prekopa) Črmošnjice - dolenjski zimskošportni center Prihodnje leto bo vlečnica dolga že 700 metrov — Na letošnjem koledarju ObZTK Novo mesto je vrsta pomembnih tekmovanj — Skrbeti je treba tudi za dobre smučarje Novomeška občinska zveza za telesno kulturo je za letošnjo zimo pripravila pester koledar smučarskih in sankaških prireditev. Večina prireditev — razen ene — bo v Crmošnjicah, ki so 23,5 km oddaljene od Novega mesta. V ponedeljek so bila zaključena zadnja dela pri vlečnici, ki so jo od prejšnjih 600 m podaljšali na 645 m. Dvignili so namreč gornji eestop, ki je bil zelo neprikladen, in napravili nov plato. Po načrtu bi morala biti dela končana že prej, vendar je delavce presenetil eneg. Vlečnica je dobila tudi novo sidro, tako da so zdaj štiri. Kot je povedal Robert Romih, bo ObZTK Novo mesto prihodnje leto vlečnico podaljšala tudi v spodnjem delu, tako da bo dolžina potem znašala nad 700 metrov. Veleslalomska progra nad Cr-mošnjicami bo prve smučarje sprejela sredi decembra. ObZTK Novo mesto je že pripravila koledar najvažnejših tekmovanj, ki se bodo začela v drugi polovici januarja. 15. januarja bodo v Crmošnjicah tekmovali dolenjski gozdarji za tradicionalni Fricov pokal v veleslalomu. Edino večje tekmovanje v Novem mestu bo 22. januarja, ko se bodo na Recljevem hribu za medobčinske naslove borili pionirji, pionirke, mladinci in mladinke. 29. januarja bo v Crmošnjicah medobčinsko prvenstvo za pokal Vinka Paderšiča, na katerem bodo sodelovali smučarji jz Dolenjskega in iz Zasavja. Prehodni pokal branijo smučarji Trbovelj Iz leta 1965, medtem ko letos tekmovanja zaradi pomanjkanja snega ni bilo. Istočasno bo medobčinsko prvenstvo občin Trebnje, Črnomelj, Metlika in Novo mesto za posameznike in ekipe. Od 29. januarja do 4. februarja bo v Crmošnjicah nadaljevalni tečaj perspektivnih mladih smučarjev. Na njem bo sodelovalo okrog 35 smučarjev, vse stroške pa bo krila novomeška občinska Zveza za telesno kulturo. 5. februarja bodo Crmošnioe Slabo vreme zavrlo program Slabo vreme, predvsem pa nedavna velika poplava, je vplivalo tudi na potek programa slavja 60-let-nlce telesne vzgoje v Ribniški dolini. Tako ao preložena za nedoločen čas skakalna in smučarska tekmovanja. Vse pa kaže, da bodo ta tekmovanja med zimskimi šolskimi počitnicami, ko bo v Laškem potoku ah na Gori tudi smučarski tečaj za mladino. Tekmovanje v smučarskih skokih bo v Sodražici, smučarski tek, združen s strelskim tekmovanjem, pa v Loškem potoku. Za nedoločen čas je preložen tudi sprejem telesno-vzgojnih in športnih delavcev pri predsedniku občinske skupščine, šolska športna igrišča v Dolenji vasi, Sodražici in Loškem \ potoku bodo odprli spomladi. sprejele najboljše pionirke in pionirje na conskem smučarskem prvenstvu. To je prvo smučarsko prvenstvo, ki ga je novomeški ObZTK zaupala republiška smučarska zveza. Na njem bodo sodelovali mladi smučarji Dolenjske, Notranjske in Ljubljane — skupaj več kot sto. Pomerili se bodo v veleslalomu, najboljši pa se bodo uvrstili v republiški finale. 12. februarja bodo letos prvič na sporedu sindikalne zimskošportne igre. člani delovnih organizacij se bodo pomerili v veleslalomu in sankiinju. 19. februarja pa bo nad Ormošnjicami zadnje večje tekmovanje: medobčinsko prvenstvo za mladince in mladinke. S tem pa program ObZTK Novo mesto za letošnjo zimo še ni izčrpan. Novomeščani bodo poslali vsaj na dvoje republiških tekmovanj, verjetno na Gorenjsko, mlade smučarje, predvsem mladince in mladinke ali starejše pionirje. Vse torej kaže, da bodo črmošnjice kmalu postale pravi zimskošportni center, čemu govori v prid tudi neposredna bižina Dolenjskih Toplic SLAVKO SPLIHAL PO končanem jesenskem delu tekmovanja v ljubljanski nogometni ligi je prvo mesto nepričakovano osvojilo moštvo Bele krajine iz Črnomlja, pri tem pa ima še ne-odigrano tekmo. NK Bela krajina bo prihodnje leto praznoval 35-letnico obstoja. Uspeh v tekmovanju je najlepše darilo ob jubileju. NK Bela krajina je ? jesenskem delu lige dosegel 9 zmag, en neodločen rezultat in en poraz. Najboljšo igro je pokazalo moštvo t tekmah z Novim mestom (7:0), z Induplati (3:0) in s Savo v Tacnu (5:1), se pravi: prav z neposrednimi konkurenti za prvo mesto. Igralce je zlasti treba pohvaliti zaradi trdne discipline na treningih in na tekmah, saj ni bil nihče izključen. je preživel že toliko svojega življenja. V imenu številnih prijateljev in športnih delavcev čestitamo projesorju Jožetu Glonarju za odličje m mu želimo še veliko uspehov pri nadaljnjem delu! sd Najboljše odbojkarje ima prosveta Čeprav je zima, se delavske športne igre v Kočevju nadaljujejo. Za. odbojko se je prijavilo osem moštev. Prva skupina je igrala takole: LIP — KEMIČNA 0:2. ITAS — PROSVETA 0:2, KEMIČNA — PROSVETA 1:2, LIK — ITAS 2:0, ITAL — KEMIČNA 1:2 in PROSVETA — LIK 2:0. Razvrstitev: 1. PROSVETA, 2. KEMIČNA, 3. LIK, 4. ITAS. Tekme druge skupine bodo 18. decembra. Zmagovalka prve skupine PROSVETA se bo 25. decembra pomerila z zmagovalcem druge skupine v finalni tekmi. Do zdaj sta navdušili tekmi, v katerih so se pomerili PROSVETA in KEMIČNA ter KEMIČNA in ITAS. čutiti je, da so pozimi igralci bolj sproščeni, čas do tekmovanja so izrabili za igre v namiznem tenisu, telovadili na orodjih itd. Tekmovanju je prisostvovalo številno občinstvo, zvečine iz sindikalnih podružnic, katerih ekipe so tekmovale. A. ARJCO Obračun rokometašev V sredo so se na zadnji letošnji seji zbrali člani in vodstvo rokometne sekcije, kjer so razčlenili uspehe in delo v letošnji sezoni. Izvolili so tudi nov, 11-član-ski odbor, v katerem so pretežno mladi ljudje, za predsednika pa so izbrali Viktorja Kolar-ja. Ob tej priložnosti so določili trenerje, ki bodo že v zimskem času pripravili ekipe na novo tekmovalno sezono. Pionirski vrsti bo vodil Polde Rovan, mladince Niko Paulič, člane in članice pa Darko Šetinc. 20 Mladinsko prvenstvo v kegljanju Mladinskega prvenstva v kegljanju v disciplini 2 x 100 lučajev, ki ga je priredil kegljaški klub Pionir, se je udeležilo 10 tekmovalcev, čeprav so prvič nastopili v tej disciplini, so bili rezultati dokaj dobri in prepričani smo, da bodo z redno vadbo pod strokovnim vodstvom še bolj napredovali. Rezultati: 1. Zvone Kalčič 731; 2. Zlatko Romih 718; 3. Franc Dre-nlk 689 podrtih kegljev itd. Opazili smo, da so tekmovalci v drugem nastopu že vidno napredovali in kaže, da bomo imeli v bodoče v tej športni panogi dobre tekmovalce. Želimo, da bi tudi klubi začeli z vzgojo mladih tekmovalcev v tem športu, ki nd več gostilniški, kot je bil nekdaj, hkrati pa zbližuje vso mladinno, predvsem pa delavsko, ki si drugega razvedrila ne more privoščiti. R. R. Državnega reprezentanta v metu kopja Marjana špilarja smo zmotili v telovadnici, kjer je treniral skupaj z mladimi novomeškimi atleti. Prvo vprašanje je seveda bilo, na kakšne rezultate računa v prihodnji sezoni. »Nerad bi napovedoval rezultate. Dve sezoni sem bil poškodovan: poškodovano sem imel desno ramo, ki še zdaj ni taks, kot bi morala biti, in meniskus na desnd nogi. Treniral sem zelo malo, za- Lestvica po končanem jesenskem df1UB. krajina 11 9 1 1 52:13 19 2. Induplati (J) 12 9 1 2 43:19 19 3. Sava (T) 12 8 2 2 40:20 18 4. Novo mesto 11 8 0 3 35:23 16 5. Usnjar (V) 11 G 2 3 31:15 14 6. Rog (K) 11 7 0 4 30:22 14 7. Rakek U 5 1 5 19:19 H 8. Medvode 12 4 1 7 31:46 9 9. Dob 12 4 1 7 22:37 9 10. Domžale 12 4 1 7 19:35 9 11 Ihan 12 3 2 7 18:25 8 12. Enotnost U 1 1 9 24:54 3 13. Svit (K) 12 0 3 9 11:46 3 Izven konkurence: Rudar B (Tr) 13 G 3 4 36:28 15 Tri tekm? — Enotnost : Novo mesto, Rog : Usnjar in Rakek : Bela krajina še niso bile odigran.v Pogovor z zdravnikom KRATKOVIDNOST M DALJNOVIDNOST Oči so precej kompliciran aparat za gledanje; najlažje ga primerjamo s fotografskim aparatom. Sistem lečja in mišičja v očesu povzroča, da pade slika predmeta, ki ga gledamo, na očesno ozadje, na mrežnico, ki je sestavljena tako, da zazna sliko. Preko vidnega živca prenašamo vtise, ki jih zazna mrežnica, v vidni center v možganih, ki sliko spozna in tolmači. Ker imamo dvoje oči, vidimo zato prostorno, globinsko, plastično. Praviloma zaznamo tudi barve. • če pa iz kakšnega vzroka slika predmeta na mrežnici ni ostra, je spoznavanje predmetov, ki jih gledamo, oteženo. Takrat moramo k očesnemu zdravniku, da nam predpiše ustrezna očala, ki napako naših oči popravijo. Kadar gre za kratkovidno oko, bolnik sam opazi, da so predmeti, ki so bolj oddaljeni, nekako zamegleni, zrna-zani ali pa jih sploh ne ločimo. Nasprotno pa zelo dobro vidi bližje predmete, oelo osbreje od pravovidnih ljudi. Bere »z nosom«, kot pravimo. Knjigo si prinese zelo blizu oči. će pa gloda v daljavo in nekaj opazuje, pripre oči s trepalnicami, da je očesna reža ožja, in zaradi tega nekoliko bolje vidi. Kratkovidnost je lahko stalna (stacionarna); pojavi se v času šolanja in raste počasi, kakor organizem. Ustavi se s končanim telesnim razvojem in je ponavadi nizka, to je do —3 dioptrije, le včasih srednja, to je do —6 dioptrije. Tudi napredujoča kratkovidnost (progresivna) se pojavi navadno v šolski dobi in napreduje kar naprej ter se ustavi šele pri —20 do —30 dioptrijah. Ta oblika lahko vid popolnoma uniči. Pri daLjnovidnih očeh gre pa za nasproten pojav: bolnik v daljavo zelo dobro vidi, nikakor pa ne vidi dobro v bližini. Pri branju se mu zamegle črke in začne ga boleti glava. Večinoma daljnovidni nimajo visoke stopnje daljovidnosti, ki je že nad +3 dioptrije, pač pa nizko, pod +3 dioptrije. V starosti izgublja oko zmožnost prilagajanja na bližino in na daljavo. Leča namreč izgubi prožnost. Ker prožnost pojenja počasi, z leti, tudi stopnja starovidnosti počasi raste. Bolnik opazi, da se mu pri branju zamegli, in si pomaga tako, da drži knjigo ali časopis nekoliko dalj od sebe. Sčasoma mu »roka postane prekratka«, potrebna so očala za delo v bližini. Stnrovidnost nastopi med 45. in 50. letom starosti. Včasih se pojavlja še neka napaka pri gledanju: bolnik opazi, da predmeti, ki jih gleda, nimajo pravilnih oblik, čeprav ve, da so pravilno oblikovani. Tako vidi npr. točko kot črto, črto kot precej debelejšo, pa zmaknjeno črto. V tem primeru gre za astigmat;zem, ki je spet lahko zelo različen, pač glede na os. Vsem tem napakam je potrebno posvečati dovolj pozornosti, posebno velja to za mlade ljudi v predšolski in šolski dobi. Napake se odpravijo le z ustreznimi očali, ki jih predpiše očesni zdravnik. Naj dodam za lažje ra27iimevanje še to, da potreba po očalih ne trpi odlašanja in da je kratkovidnost ali daljnovidnost na vsakem očesu navadno različna, lahko tudi kombinirana z astigmatizmom te ali druge vrste, poleg tega pa eno ali drugo oko še škili navzven ali navznoter. Dr.BOŽO OBLAK V ŠMIHELU NOVA TABORNIŠKA ENOTA 70 navdušenih medvedkov 8. decembra so na osnovni šoli v Smihelu pri Novem mestu ustanovili taborniško enoto. Več kot 70 otrok se je zbralo v razredu kjer smo jim člani odredove uprave Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta predstavili svojo organizacijo. Starešina OGT Tone Gošnik jim je pripovedoval o življenju pri tabornikih, pomočnik starešine prof. Marjan Dobovšek pa je pripravil za mlade novince dobro uro pestrega programa, šmihelski medvedki in čebelice so že kar pni dan spoznali, kako vesela in hkrati koristna je njihova nova druščina, katere člani so pravkar postali, četa medvedkov in čebelic na šmihelski šoli je razdeljena na sedem vodov. to tudi rezultati niso bili taki, kakršne bi sicer lahko dosegel. Zdaj treniram z mladimi, med katerimi imata največ perspektiv Penca in Slak, ob pomoči Tinela Zaletclja, nekdanjega državnega reprezentanta v teku na 200 metrov. Največ pozornosti posvečamo vajam za moč in hitrost. Močno pogrešam trenerja, ki bi mi lahko veliko pomagal tako pri treningu kot na tekmovanjih, če bi ga imel, prav gotovo ne bi imel vsako leto novih poškodb. Ne zdi se mi prav, da mi oziroma nam Atletska zveza Jugoslavije posveča tako malo pozornosti.« — In kakšne so želje za prihodnjo sezono? »Zelja je seveda veliko, možnosti pa precej manj. Najbolj bi mi koristila velika tekmovanja. Upam, da bom lahko sodeloval na atletskem dvoboju Jugoslavija — ČSSR, ki bo na češkoslovaškem, na balkanskem prvenstvu v Istambulu in na tekmovanju državnih atletskih reprezentanc za pokal Evrope v Zahodni Nemčiji. Zlasti za pokal Evrope, kjer bo v vsaki disciplini nastopil le en atlet za vsako državo, bom imel hudega konkurenta v Galicu.« — Na Meksiko ne upate? »Ne, ker bo zveza zaradi pomanjkanja finančnih sredstev postavila Z/olo visoke norme.« — Bo Miletičev državni rekord 76,74 m padel v prihodnji sezoni? »Leta 1964 sem v Rimu dosegel Vodnike m njihove pomočnike so otroci izvolili na prvem sestanku, četo bo vodila tov. Ivanka Petrič, pomagale pa ji bodo in-struktorice iz novomeške pedagoške gimnazije, Odredova uprava OGT Je pred kratkim obiskala tudi četo na novomeški osnovni šoli, 9. decembra pa četo na gimnaziji. Vodstvo odreda si prizadeva obnoviti nekdanjo aktivnost organizacije v Novem mestu in taki neposredni stiki s članstvom so dobra pobuda za boljše delo. četa na gimnaziji bo pripravila decembra večjo terensko akcijo, prihodnje leto januarja zimski tabor na Gorjancih, februarja pa taborniško zabavno prireditev. svojo najboljšo mamko 73,01 m, potem pa sem bil dve loti nosko-dovan. Oktobra letos sem* spet prišel v formo, ko sem na mitingu v Novem mestu vrgel kopje 72,31 metrov daleč, vendar Je bila sezona že pri kraju, če so mi prihodnje loto poškodbe ne bodo ponovile, si seveda želim, da bi dosegel znamko 77 metrov.« Tine Zaletelj je ob tem pripomnil: »Marjan ima povsem realne možnosti, da doseže nov državni rekord. Pri tem je treba upoštevati, da so pogoji, v katerih treni' ra, vse prej kot primerni, da o ugodnostih nekaterih drugih reprezentantov ne govorimo, če Marjanu ne bi metanje kopja pomenilo tudi osebnega zadovoljstva in razvedrila, bi že zdavnaj odnehal — in marsikdo na njegovem mestu bi. če bi imel boljše pogoje, si upam trditi, da bi kopje vrgel tudi 80 metrov daleč.« SLAVKO SPLIHAL llaš zmagovalec Dijaki dijaškega doma v BrsIJ! nu so nedavno končali šahovski turnir, na katerem je zmagal Ilas (učiteljišče) z 10,5 točke. Slede. Krošelj 8,5, Petkovšek 8. Polovic 8, Gasior 7,5, Znideršič T itd. V .šahovskem dvoboju med učiteljiščem in srednjo kmetijsko solo tokTat ni bilo zmagovalca: dvoboj se je končal z rezultatom *•*• •PrsiIde &MM dobil Bloudkovo disketo Marjan Špilar: »Kup želja - brez možnosti« BELA KRAJINA v vodstvu PISMA UREDNIŠTVU Neredna dostava pošte v Loko Tovariš urednik! Generalni načrt o razvoju poštnega prometa narekuje drugačen način prevoza poštnih pošiljk, kot je bil do nedavnega, ki pa je za večino pošt, telegrafov in telefonov ugodnejši in cenejši. S tem v zvezi je bil v PTT podjetjih uveden sistem zbirnih centrov. To pomeni, da se vse pošiljke naslovnikov določenega področja stekajo v najbližji zbirni center, od tam pa se prevažajo poštam, ki so vključene v posamezne centre. Generalni načrt določa, da mora vsako PTT podjetje na svojem področju razen drugega dela organizirati tudi prevoz poštnih pošiljk. Potujoča pošta, ki je vozila z vlakom iz Maribora do Zagreba in nazaj, in je bila z njo pošta Loka pri Zidanem mostu veliko let v kartiralni zvezi, je bila z uvedbo novega voznega reda ukinjena kot nepotrebna Če bi jo hoteli zadržati za potrebe nekaj pošt našega področja, med katerimi je tudi pošta Loka pri Zidanem mostu, bi jo morali sami financirati. Letno bi morali po izračunu za julij 1965 plačati zanjo 53,169.432 S dinarjev ( v tem znesku so upoštevani stroški za vleko, vzdrževanje vagonov, osebni dohodki in dnevnice delavcev, amortizacija, obresti in zavarovanje vagonov). Te rešitve nismo izbrali, ker smo lahko organizirali prevoz sklepov z lastnim furgonom iz Brežic preko Sevnice v Šentjanž in obratno. Na relaciji Sevnica— Loka pri Zidanem mostu obratuje avtobus, ki odhaja iz Sevnice po prihodu našega furgona. S tem avtobusom je pošta Loka pri Zidanem mostu do nedavnega prejemala poštne pošiljke. Ker pa je zaradi slabe ceste prihajalo do zamud našega tur gona. smo z 20. 11. 1966 odredili prevoz pošte za pošto Loka pri Zidanem mostu z avtobusom iz Brežic. Ta organizacija prevoza pošte na področju obravnavane pošte je pod sedanjimi pogoji edina možna rešitev. Vse potujoče pošte, ki so priključene vlakom, ki vozijo skozi Loko pri Zidanem mostu, prevažajo poštne pošiljke praviloma samo med tranzitnimi centri. Da bi odpravili očitne pomanjkljivosti, bomo tudi v bodoče izkoristili vsako izved- ljivo možnost glede novih voznih redov, ugodnejših avtobusnih zvez, boljših cest itd., da bi čimprej ugodili upravičenim potrebam uporabnikov PTT storitev. JOŽE KUKEC PTT upokojenci smo hvaležni! Veliko upokojenih PTT delavcev, mnogi z družinskimi člani, se je udeležilo zbora delavcev novomeškega Podjetja za PTT promet 28. avgusta letos na Vinomeru pri Metliki. Srečanje upokojenih poštnih delavcev je bilo tovariško in iskreno. Minilo je več mesecev in prišel je dan rejmblike, upokojenci pa spet nismo bili pozabljeni. Novomeške je nekaj dni pred praznikom obiskal predstavnik podjetja, jim čestital in jim želel tudi v novem letu vso srečo. Vsi obiskani smo dobili tudi pismeno čestitko kolektiva s priloženim darilom. Vse to kaže, da upokojenci nismo pozabljeni. Hvaležni smo za pozornost vsem delavcem Podjetja za PTT promet, v novem letu pa jim tudi mi želimo obilo delovnih uspehov. Novomeški PTT upokojenci Moji umrli starši nimajo pokoja Tov. urednik! Iz sodišča v Trebnjem sem dobil zavrnjeno prošnjo, češ da sem zamudil rok prijave. Grob mojih staršev bo še naprej skrunjen. Po zemlji, ki prekriva moje rajnke, bodo še naprej teptali in metali ovenele rože. Pred tremi leti se je začelo. Upravnik pokopališča v šentlovrencu F. G. je samo-voijno prestavil spomenika in okvira tako, da sta sedaj krsti mojih staršev delno pod zunanjo stranjo okvira, delno pa segata v sosednji grob, kjer počivajo sorodniki Ane Ostanek. Ker je ona hodila po tistem mestu, pod katerim sta krsti mojih rajnkih, je prišlo do spora. Sodnijsko sem zahteval, da so pri delnem izkopu v lanskem februarju ugotovili, da je med krstami mojih staršev in Ivana Ostanka le 28 centimetrov prostora. Predlagal sem. naj bi na tem mestu uredili stezo, toda moja prošnja je ostala brez uspeha. Veliko zdaj razmišljam o tem. Ali je moj oče, ki je med narodnoosvobodilno borbo izgubil sina in bil zaprt zaradi tega, ker je podpiral partizane, to zaslužil? Ali je prav, da mu še zdaj ne privoščijo miru tisti, ki so v tistih hudih časih kaj malo naredili za našo stvar? KAREL SLAK. Sentlovrenc na Dol. Zapihal je osvežujoč veter nad Krko Ribiči novomeške ribiške družine zahtevajo popolno zaščito Krke Dobro obiskan občni zbor novomeške ribiške družine 4. decembra je naredil vtis, da so se odnosi med članstvom končno le uredili. Slabi odnosi med družinskimi odborniki so bili v zadnjih letih večkrat krivi za slabe uspehe. Kaže, da je neprijetnih trenutkov konec. Za to gre priznanje dosedanjemu odboru, želeli pa bi, da bi tudi novi 17-članski odbor ne dovolil posameznikom, da bi ribarili v kalnem. Epidemija ošpic v Dragašu Epidemija ošpic na Kosme-tu je zajela 36 vasi občine Dragaš in nekaj vasi sosednjih občin ob albansko-jugo-slovanski meji. Doslej je umrlo že 88 otrok. V ogrožene vasi so prispele zdravstvene ekipe iz Prištine in Beograda. Njihova pomoč je nujna, kajti obiskovati je treba obolele otroke po domovih, ker jih starši nočejo pripeljati v bolnišnico. To so namreč precej zaostale vasi, kjer je še dosti nezaupanja v sodobno zdravljenje. Ljudje povedo, da imajo v hiši bolnika šele takrat, ko je pogosto že prepozno. Letos je prišlo k nam neprimerno več tujih ribičev, ki jih je romantična Krka povabila prek nekoliko bolj urejene turistične propagande. V družinsko blagajno so tujci prinesli okoli 5 milijonov S din, obljubili pa so, da bodo prihodnjič še več pustili pri nas, če bo Krka še bolj bogata z ribami. Tuji ribiči so za 1 kg mlovljenih rib plačevali po več tisočakov, domači pa le po nekaj sto takov. Ribiči so na družinskem občnem zboru menili, da je treba ribiški turizem pri nas še bolj utrjevati, tujcem pa pomagati, da bodo stalni obiskovalci Krke. Nadalje so ribiči ugotovili, da je naravni prirastek rib manjši od odlova. Zato so razen 10 milijonov, ki so jih za povečanje ribjega prirastka porabili letos, namenili za naraščaj v prihodnjem letu kar 12 milijonov S din. Krko je treba zaščititi! Ne bi smeli dovoliti, da bi njeno vodo kvarile razne odpadne vode, okolico pa naselja vikendov. S posebno resolucijo bodo ribiči predlagali, da bi mladinski krivolov v zgornjem toku Krke označili s krajo, na prste pa je treba stopiti vsem, ki si bodo nedovoljeno prilaščali družbeno lastnino (ribe). Ribolovni režim se bistveno ne bo menjal, saj so na občnem zboru zagotovili, da bodo nadaljevali sedanjo politiko. Za dober zgled je treba dosedanjemu odboru, ki je odklonil ponujeno nagrado 500 Aktivna mladina v novomeški Tovarni zdravil Mladi v Krki so na letni konferenci razpravljali o uspehih in neuspehih v letu 1966. Mladina je delovala predvsem na dveh področjih: poživili so športno dejavnost in stopili v tesnejše stike z mladino zagrebške tovarne »Jugodijetetika« in beograjsko Galeniko. Ti stiki naj bi v bodoče postali stalni. Na konferenci so se predstavniki uprave ter delavskega sveta pohvalno izrazili o aktivnosti mladine v tovarni, široka diskusija, ki se je razvila po poročilih, je dokaz, da se mladina zanima za samoupravljanje, delitev osebnega dohodka in druge Matični urad Artiče V oktobru in novembru ni bilo rojstev izven porodnišnice. Poročili so se: Stanislav Novak, kmetovalec iz Blatnega, in Jožefa Omerzel, poljedelka iz Križ; Jože Levak, zidar iz Artič, in Antonija Kostevc. trgovska pomočnica z Malega vrha; Rupert Lapuh, mizarski pomočnik iz Starega grada, in Kristina Meserko, krojačica iz Spodnje Pohance; Alojz Glas. kmetovalec iz Stolovnika, in Marija Cirjak, poljedelka iz Dečnih sel; Božidar Bogolin, učitelj glasbene šole iz šentlenarta, in Štefanija Novak, poljedelka iz Arnovih sel. Umrla je: Ana Krošelj, preuž::ka-rica iz Arnovih sel, 95 let. probleme v svoji delovni organizaciji. MLADINA GLAVNI POBUDNIK SODELOVANJA Z OSNOVNO ORGANIZACIJO ZK Na konferenci so kritično ocenili sodelovanje mladih z osnovno organizacijo ZK, ki je v Krki slabo organizirana. Sprejeli so sklep, naj bo v bodoče mladina glavni pobudnik za sodelovanje z osnovno organizacijo ZK, ki bi se kazalo v skupnih sestankih in enotnih stališčih. Izredno zanimanje je pokazala mladina za šport in je s tretjim mestom na delavskih športnih igrah dosegla svoj največji uspeh na tem področju, športniki so sodelovali tudi z Jugodijete-tiko, medtem ko bo prihodnje leto sodelovala v teh srečanjih še Galenika. Mnogo so na letni konferenci govorili o vlogi počitniške zveze in o kulturni dejavnosti, tako da bi kar največ mladine res lahko aktivno delalo. Mladinska organizacija bo prihodnje leto zaradi vse večjega zanimanja ustanovila foto krožek. Letošnja mladinska konferenca je uspela v vseh pogledih. Pester in obširen program so mladi že začeli izvajati, saj se je po konferenci 15-članski sekretariat s tov. Repincem na čelu že večkrat sestal. Konference so se poleg ostalih gostov udeležili tudi predstavniki mladinske organizacije Jugodijetetike in Galenike ter novomeške osnovne šole in člani občinskega komiteja ZMS. MARJAN GREGORČIČ tisoč S dan, češ naj se porabi ta denar za ribji prirastek, izreči javno pohvalo. Na prvi seji novoizvoljenega odbora ribiške družine v Novem mestu so za predsednika ponovno izvolili dr. Toneta šavlja. Podpredsednik družine je dr. Ivo Podrgajs, tajnik pa Brane Suhy. Uresničitev posameznih nalog so poverili še drugim odbornikom, tako da v prihodnje lahko pričakujemo uspešno delo ribiške družine. S. D. Kuželj zanimiv za turiste Kuželj v Kolpski dolini postaja zaradi izrednih naravnih lepot vedno bolj zanimiv za turiste. Poleti obiskujejo kraje pod velikimi hribi, pokritimi z gozdovi, najraje ribiči, pa tudi taborniki. Vaščani so se pred kratkim začeli pripravljati na popravilo mostu, ki je bil poškodovan še med vojno. Z močnimi traverzami bodo most okrepili, da ne bo prišlo do nesreče. To je nujno potrebno za domačine in za razvijajoči se turizem. JOŽE KRI2 Program ZROP za prihodnje leto Pred kratikm je imela komisija za rezervne oficirje in podoficirje pri občinskem odboru ZZB NOV Ribnica sejo, na kateri so se pogovorih o programu za sezono 1966/67. Razpravljali so tudi o strokovnem izobraževanju članov združenja ZROP ter o pripravah na proslavo 22. decembra, praznika JLA. WWMIUillii!llll!MIIIIIM j KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE j Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski j H iostaji: Anton Furlan, Anton Čopič, Marjan Bukovec, Ivan I g Draginc, Jože Muhič, Franc Kostrevc, Anton Hrovat, Stanko I H Vire, Alojz Aš in Milan Marn, člani kolektiva Pionir, Novo I g nesto; Stane Hočevar in Mirko Ferbežar, člana kolektiva I g Iskra, Novo mesto; Alojz Bojč, član kolektiva Koteks, Ljub- g g Ijana; Alojz Kovačič, Ivan Pavlenč, inž. Jože Kure, Stane I g Cesar, Jože Mohar, Martin Petretič, Jože Brulc, Franc Povše, I g lože Ovniček in Branko Puljak, člani kolektiva GG Novo me- g 1 ito; Francka Bolite, gospodinja iz Vinje vasi; Nežka Drčar, n g Marjeta Kastelic in Anica Boljka, članice kolektiva SDK No- g g m mesto; Ivanka Struna, članica kolektiva Dolenjska banka, g g Novo mesto; Bogdan Vidoš, Lea Močan, Marjana Maver, Cedo g g lakovljevič, Andrej Počrvina, Franček Smcrdu, Boris Petan- g g čič, Apolonija Kren, Marija štubljar, Peter Sterk. Radivoj I g Trelc, Jože Udovič, Janja Zapet in Barica Videčnik, dijaki ■ m novomeške gimnazije. Vsaka žena bi morala vsaj dvakrat na leto h ginekologu! Med boleznimi, ki tarejo današnjo ženo, so pogostne novotvorbe na genitalijah. O teh stvareh pa žene premalo vedo ali imajo napačne predstave, zato nam je ginekolog dr. Ljubo Kretič napisal poučen sestavek: Pri novotvorbah na ženskem spolovilu moramo v prvi vrsti ugotoviti, ali gre za zločeste (maligne, rakaste) ali za nezlo-česte (benigne) novotvorbe. V obeh primerih govore žene o »bulah« na spolovilu, vendar je pri tem bistvena razlika. Pri zločestih gre za neomejeno razraščanje spremenjenih celic in za uničevanje organa, v katerem se razraščajo; celice se širijo v bližnjo in daljno okoli- Piše: dr. Ljubo Kretič co ter postopno uničujejo vse telo. Pri nezloče-stih pa se celice razraščajo le omejeno v obliko bule, ki povzroča ženi neprijetnosti bodisi zaradi velikosti, bodisi zaradi mesta, kjer bula nastaja, ali pa zaradi sprememb, ki v buli nastajajo. Ker vzrok za nastanek novotvorb še ni znan, jih seveda ne moremo preprečiti, ostaja pa možnost, da jih čimprej odkrijemo in na ustrezen način zdravimo. Zdravljenje je v tem, da novotvorbo (vseeno, ah je zločesta ah nezločesta) uničimo oz. odstranimo. žene često vprašujejo, ah je bulo mogoče ozdraviti z injekcijami. Odgovoriti moram tole: res že poznamo kemična sredstva, zdravila (citostatika), ki uničujejo ali zavirajo rast hitro množečih se celic, vendar ta sredstva še niso toliko zanesljiva, da bi zdravljenje lahko zaupali le njim; za enkrat jih uporabljamo kot pomožna zdravila. Na prvem mestu namreč ostaja še vedno zdravljenje z operacijo ali obsevanjem. Kako odkrijemo novotvorbe? Omenil sem, da nam bodi pri zdravljenju novotvorb prva skrb ta, da jih pravočasno odkrijemo. Kako? Kakšni so znaki, po katerih bi žena lahko ugotovila, da gre za novotvorbo? Izognil se bom odgovoru s tole trditvijo: edino pravilno bi bilo, ko bi novotvorbe odkrivali na rednih pregledih zdravniki, še preden žena sama opazi znake, ki opozarjajo na prisotnost novotvorbe v njenem telesu. Prepričanje, da so predvsem starejše žene tiste, pri katerih se razvijejo novotvorbe (ene ali druge vrste, je zmotno, zato naj se nobena ne zanaša nanj! Omenjam le nekatere, morda najpogostejše oblike nezloče-stih novotvorb na ženskem spolovilu. Izrastki in bule na maternici Med ženami, pri katerih je zdravnik ugotovil izrastek, na začetnem delu maternice, je razširjen naziv »gobe na maternici«. To je nezločesta novotvorba, izrastek, polip na začetnem delu maternice, ki običajno ne presega velikosti boba, vendar pa vedno zahteva odstranitev in laboratorijski pregled, da se ugotovi, če je odstranjena novotvorba res nezločesta. Običajno ne povzroča težav, lahko pa žena s takim polipom opaža občasne krvavitve izven menstruacij in po- višano množino iztoka iz nožnice. Odstranitev za laboratorijsko preiskavo je obenem tudi zdravljenje. Nezločeste bule na inaterni-ci (miome) sestavljata mišično in vezivno tkivo. Dosegajo različno velikost, lahko se pojavljajo posamič, ali pa jih je istočasno več. Razvijajo se v kateremkoli delu maternice. Te bule lahko rastejo povsem neopazno in jih odkrije šele slučajen pregled, lahko pa povzročajo znatne težave, ki ženo pripeljejo k zdravniku. Včasih so vzrok težavam v zvezi z zanositvijo, po vrsti nastopajočim nenamernim splavom prav te, čeprav majhne, nezločeste novotvorbe na maternici. Njihova operativna odstranitev omogoči ženi, da doseže svoj cilj — porod. Pogosto prihajajo žene na pregled in povedo, da se je mesečno perilo spremenilo: postalo je dosti močnejše, traja dlje časa (lahko tudi oboje skupaj). Pregled dostikrat odkrije, da je temu vzrok taka bula na maternici. Običajno izgubo krvi ob menstruaciji žene dobro prenašajo, tako o-bilne oz. dolgotrajne krvavitve pa s časoma vodijo v rastočo slabokrvnost. Škodljive posledice zaradi ponavljanih izgub krvi je možno preprečiti prav tako le z odstranitvijo bule, mioma. Omenil sem že, da postane bula na maternici različno velika: doseže tudi velikost glave, izjemoma celo znatno več. Taka, do nekaj kilogramov težka bula povzroča ženi občutek teže, nelagodnosti v spodnjem delu trebuha. Tudi v takem primeru lahko prihranimo ženi neprijeten občutek samo z odstranitvijo bule. Bula na maternici le redko boli. Bolečina opozarja na to, da je v njej prišlo do sprememb na račun spremenjenega, motnega krvnega obtoka ali pa, reedkeje, do infekcije, zagnojitve. Spremembe nezločeste bule na maternici v zločesto novotvorbo so redke. V prejšnjih odstavkih smo govorih o odstranitvi bule na maternici. Žene skoraj vedno mislijo, da je to istovetno z odstranitvijo maternice. Pa ni tako! Nezločeste bule na maternici, tudi če jih je več, odstranimo pri ženah do 40. leta starosti z izluščenjem tako, da ženi zdravi del maternice ostane v telesu. Razumljivo je, da imajo take žene še vedno mesečno perilo in lahko tudi zanosijo. (Nadaljevanje prihodnjič) Občanom Krškega in okolice! TRGOVSKO, UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE ELEKTROTEHNA LJUBLJANA BO ODPRLO V SOBOTO 17. DECEMBRA 1966 NOVO TRGOVINO Z ELEKTROTEHNIČNIM MATERIALOM V velikem, novem trgovskem lokalu sreda mesta Vam nudimo VELIKO IZBIRO elektrotehniškega blaga po KONKURECNIH CENAH! Posebej vas vabimo, da si ogledate: izredno izbiro lestencev vseh vrst in drugih svetlobnih teles; gospodinjske stroje: hladilnike, pralne stroje, mešalnike, sesalce za prah, loščilce, kavne mlinčke, likalnike ter štedilnike (na elektriko in plin), peči na olje, druga grelna telesa in pod.; akustične aparate: radioaparate, televizijske sprejemnike, transistorske sprejemnike, magnetofone, gramofone, posebej pa še veliko izbiro gramofonskih plošč domače in tuje glasbe; električne brivske aparate telefonske aparate raznovrstni INSTALACIJSKI MATERIAL elektromotorje in druge naprave za kmetijska gospodarstva ter za druge kupce. ■ V trgovini boste lahko kupovah tudi za tuja plačilna sredstva z 10-odstotnim popustom! ■ Potrošniki lahko kupujejo tudi s potrošniškim posojilom! ■ SERVIS za prodane aparate je zagotovljen! V KRŠKEM NA CESTI KRŠKIH ŽRTEV - ŠTEVILKA 42 Delovna organizacija ELEKTROTEHNA — Ljubljana, vabi vse potrošnike — občane, ustanove, podjetja ter druge delovne organizacije, da si čimprej ogledajo bogato izbiro blaga. Predsednik OBČINSKE SKUPŠČINE BREŽICE razpisuje po 93. členu temeljnega zakona o podjetjih prosto delovno mesto DIREKTORJA mestne pekarne BREŽICE Pogoji: — srednja šolska izobrazba ekonomske oziroma komercialne smeri ali visokokvalificiran delavec pekarske stroke — ustrezna petletna praksa. Razpis velja do 31. decembra 1966. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in praksi je treba poslati na občinsko skupščino Brežice. > v o c/vi Upravni odbor VELETRGOVINE MERCATOR - LJUBLJANA Poslovna enota METLIKA razglaša prosta delovna mesta za POSLOVODJE za prodajalno »RADOVICA« na Radovici in za prodajalno »MANUFAKTURA — galanterija« v Metliki Pogoj: kvalificiran delavec v trgovski stroki s prakso v stroki do 3 let. Nastop delovnega mesta 1. januarja 1967. Razpis velja do 25. decembra 1966. \ RAČUNOVODSTVOM! j Uprava Dolenjskega [ lista prosi računovod-| stva delovnih organizacij, ki še niso poravnala računov za objavljene razpise, objave in reklamne □glase, da nemudoma nakažejo svoj dolg. Zaradi dolžnikov, ki nam dolgujejo trenutno nekaj nad 10 milijonov starih dinarjev, ne moremo v redu izvrševati naših obveznosti do tiskarne v Ljubljani in do drugih dobaviteljev. Ker tako neredno poslovanje ovira redno izhajanje tednika, pozivamo vse dolžnike, da poravnajo dolgove vsaj do 20. decembra 1966. Uprava Dol. lista Slovenija OBRAT SERVISOV LJUBLJANA, TRŽAŠKA 133 razglaša sledeča prosta delovna mesta V SERVISU SLOVENIJA AVTO - KRŠKO: KV AVTOMEHANIKE z daljšo prakso, po možnosti na vozilih Zastava — Fiat KV AVTOELEKTRIČARJE z daljšo prakso KV AVTOLIČARJE z daljšo prakso KV AVTOKLEPARJE z daljšo prakso ter DVA SKLADIŠČNIKA avto stroke s srednjo strokovno izobrazbo. Prošnje pošljite v roku 10 dni na SLOVENIJA AVTO -OBRAT SERVISOV LJUBLJANA, Tržaška 133. NOVOi VAM NUDI AVTOMOBILE NSU - tip 110 5-sedežni 53 KM 1100 cem zračno hlajenje gume 550 X 13 brez zračnic cena 20.060 N-din fco tovarna dobava: april, maj, junij 1967 NSU-PRINZ - tip 10001 5-sedežm 43 KM 996 cem zračno hlajenje gume 520 X 12 cena 18.670 N-din fco tovarna dobava: januar, februar, marec 1967 POHITITE S PREDPLAČILOM! Na zalogi tudi ŠKODA 1000 MB — novi tip, cena 20.700.— N-din, fco Celje. Informacije: telefon 24-74, Celje. POTROŠNIKI i OBČUTNO ZNIŽANJE CEN STREŠNE OPEKE Vam je pripravilo KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE SEVNICA V mrtvi sezoni smo znižali ceno cementne strešne opeke za 12 S^DIN PRI KOSU! Dobava takojšnja! Cena fco naše skladišče! AGROKOMBINAT EMONA, Ljubljana, obrat Mesna industrija, Zalog razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. več KV mesarjev 2. mesarja -prekajevalca 3. več delavcev za priučitev v mesarski stroki Pogoj pod 3: odslužen vojaški rok in zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki. Podjetje nima na razpolago stanovanj, možno pa jih je dobiti pri zasebnikih. Pismene ponudbe sprejema splošni oddelek obrata" v Zalogu do zasedbe prostih delovnih mest. , Obsojen za zlorabo uradnega položaja Zbiral je zase les na način, ki v kraju ni bil v navadi, in izdajal sebi odločbe za sečnjo — Predsednik komisije za izdajanje sečnih dovoljenj podpisal dva nahrbtnika odločb, potem pa mu je bilo tega dovolj IZ VCEKAJttiNJiKJA »PAVLlJtiK« Pred kočevskim občinskim sodiščetm je bil 7. decembra obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja, da bi sebi in drugim pridobil protipravno premoženjsko korist, inženir Prane Malnar, referent za gozdarstvo pri občinski skupščini Ribnica. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora, pogojno za 2 leti, in na odvzem pridobljene premoženjske koristi v znesku 1701,84 Ndin. Prd izreku sodbe je sodišče upoštevalo med drugim, da je sebi izdal odločbe za sečnjo in odločbo o oprostitvi plačila prispevka v gozdni sklad; da je organiziral zbiranje lesa za sebe z logarji, se pravi na način, ki ni bil v kraju običajen, in še nekatere okolnosti. Kot olajševalne okolnosti pa je sodišče upoštevalo, da je še mlad, da ima družino in da še ni bil kaznovan. Med razpravo se je Mal-ner zagovarjal, da ni vedel, da ne sme podpisovati uradnih dokumentov, ki se nanašajo nanj, njegove sorodnike, prijatelje ali sovražnike. Razen tega je dokazal, da mu je predsednik komisije za izdajanje sečnih dovoljenj in za oprostitev plačeva- nja gozdnih taks dal pismeno pooblastilo, da lahko on sam, se pravi Malnar, podpisuje odločbe za sečnjo. Predsednik komisije je ta svoj postopek utemeljil s tem, da je moral na primer samo enkrat podpisati okoli 3000 odločb za sečnjo, ki .mu jih je prinesel Malnar na dom kar v dveh nahrbtnikih, podpisovanje pa je menda trajalo skoro 2 dni. Sodišče pa zagovoru Malnar j a ni verjelo, ker je on že leta 1961 v neki vlogi na višje organe podpisal dva so-uslužbenca. To je bil tudi glavni dokaz, da je Malnar vedel, da se mora v primerih, kjer on ali njegovi sorodniki nastopajo kot stranke, iz uradnega postopka izločiti. Kot smo že omenili, je Malnar izdal sebi tri sečna dovoljenja, kar je v nasprotju s predpisi; zbiral je zase pri lastnikih gozdov les na način, ki v kraju ni bil običajen, razen tega pa oprostil očeta plačila prispevka v gozdni sklad, kar tudi ni v skladu s predpisi. S temi dejanji si je pridobil po ugotovitvah sodišča 170.484 Sdin protipravne premoženjske koristi. Razprava pa je pokazala v LJUBLJANSKE OPEKARNE vam nudijo VS£ VRSTE OPEČNIH IZDELKOV Posebno priporočamo: modularni blok zidni blok BH6/1 Vse informacije dobite v prodajnem oddelku Ljubljanske opekarne, Ljubijana, Cesta na Vrhovce 2, telefon 20-965. Postreženi boste s kvalitetnimi izdelki po konkurenčnih cenah! Proizvodnja in prodaja zagotovljena preko cele zime. slabi luči tudi delo nekaterih drugih uslužbencev občinske uprave, saj nekateri tudi iz nevednosti ali nepoznavanja predpisov niso delali vedno vse prav. Sodba še ni pravnomočna. Milijon škode pri Kočevju 10. decembra ob 8.45 se je zgodila na glavni cesti pri Kočevju, kjer je odcep za Novo mesto, hujša prometna nesreča. Franc škulj iz KGP je vozil z osebnim avtom proti Stari cerkvi. Ko je prehiteval tricikel, je zašel preveč na levo stran ceste in pri tem zadel v nasproti vozeči osebni avto Franca Krausa iz Stare cerkve, človeških žrtev ni bilo, na avtomobilih pa je za okoli milijon S-din škode. Lokomotiva podrla moškega 8. decembra popoldne se je z Odrge v Trebnje vračal 83-letni Jože Rezek iz Ljubljane. Na železniškem prehodu se je ob tiru ustavil in počival. Nenadoma je pripeljal vlak in lokomotiva je Rezka zbila na tla, da sd je zlomil roko. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico . — Ali bo šlo? — Brez skrbi, saj sem doslej delal v najbolj renomiranih vinskih zadrugah. Za zaveso ugleda je stal goljuf Alojz Motore, bivši načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Sevnica, obsojen na 2 leti strogega zapora in 4-letno prepoved opravljanja poklica, v katerem bi samostojno razpolagal z družbenim premoženjem Okrožno sodišče v Novem mestu je 6. decembra obravnavalo primer Alojza Motore-ta iz Sevnice, ki je užival med ljudmi precejšen ugled, vendar se je izkazalo, da je splošno zaupanje izkoristil Komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja GLASBENE ŠOLE razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima končano akademijo za glasbo, pedagoško akademijo — oddelek za glasbo ali srednjo glasbeno šolo z najmanj 10-letno prakso, na ustrezni šoli in opravljenim strokovnim izpitom; 2. da je splošno družbeno in politično razgledan ter da ima organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije. Kandidati morajo vlogi priložiti kratek življenjepis, dokazila o strokovni izobrazbi in dokazila o dosedanjih zaposlitvah. Ponudbe dostavite na naslov: Razpisna komisija za delovno mesto ravnatelja, Glasbena šola, Novo mesto, do 30. decembra 1966. I TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA nudi potrošnikom v svojih prodajalnah vse vrste prehrambenega in industrijskega blaga po zmernih cenah. Vsem cenjenim potrošnikom želimo srečno in uspehov polno novo leto 1967! Lahko ga vam zgrizejo miši, uniči ogenj ali voda, ukrade tat - ali pa ga morda celo strga vaš nadobudni sinko! DENAR nalagajte v hranilno knjižico DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO, ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituro v TREBNJEM ter v METLIKI Ugodne obresti - posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj! ter si kot blagajnik PGD Sevnica od leta 1960 dalje postopoma prilaščal blago in gotovino. Prav zaradi zaupanja, ki ga je užival kot načelnik oddelka za gospodarstvo, se tudi nadzorni organi društva niso poglabljali v njegovo poslovanje. Z gasilskim denarjem hladilnik in še kaj Ugotovljeno je, da je Motore 5 let nabavljal pri Splošnem trgovskem podjet-, ju Sevnica razno blago, račune pa knjižil pri gasilskem društvu. Tako si je prilastil na račun gasilcev blago v vrednosti 1,183.760 din. Poleg tega je vzel iz blagajne 1,600.000 din gotovine na ta način, da je opuščal vknjižbe nekaterih dohodkov, ponekod dohodke knjižil kot izdatke, knjižil fiktivna posojila itd. Da pa bi zadevo prikril, je v uradne knjige in listine vpisoval lažne podatke. Kaj si je Motore vse drznil kupiti z gasilskim denarjem? Leta 1960 je kupil šivalni stroj, kopalno kad, umivalnik, linolej; leta 1961 pralni stroj, infra peč, uro, peč za kopalnico; leta 1962 hladilnik, električni štedilnik in elektromaterial; leta 1963 spet štedilnik, obložne ploščice in še drug material; leta 1964 pomivalno omaro, žensko in moško kolo, peč Lutz in drobnjarije; leta 1965 peč na plinsko olje, še eno lutzovko, elektromotor, podolit itd. Avtomobil namesto turistične sobe Ob ugotavljanju Motoreto-vega poslovanja je prišla na dan še zadeva z Jožetom Dre-nekom, direktorjem Splošnega trgovskega podjetja, kateremu je Motore vnovčil ček, ki ga je dobil kot posojilo za gradnjo turistične sobe, potreboval pa ga je za nakup osebnega avtomobila opel record. Po dogovoru sta sestavila lažne listine, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je gasilsko društvo plačalo trgovskemu podjetju 350.000 din in 400.000 din gotovine na račun nabav (prejemek je STP potrdilo s podpisom in štampiljko), v resnici pa denar ni bil nakazan. Tako sta hotela prikriti le manipulacijo pri vnovčenju čeka. Najprej priznal, potem zanikal V preiskavi je obtoženi Motore vsa kazniva dejanja v celoti priznal, medtem ko je na razpravi zanikal namen prilastitve. Dejal je, da je hotel le sprostiti gotovino gasilskega društva za neoviran promet društva. Toda ob tako zamotanem poslovanju, za katerega je vedel le on sam, izgovora niso mogli upoštevati. Zaslišanih je bila cela vrsta prič, zbranega je na kupe dokaznega gradiva, tako da je bil obtoženec v celoti spoznan za krivega. Obsojen je bil na 2 leti strogega zapora in na 4-leino prepoved opravljanja poklica, s katerim bi lahko samostojno razpolagal z družbenim premoženjem. Pri izreku kazni so upoštevali, da doslej še ni imel opravka s sodiščem in da je že med postopkom povrnil celotno škodo. Jožetu Dreneku pa j« sodišče za sestavljeno krivo listino prisodilo 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. SKRAJNO NESLANA ŠALA! Vse prijatelje in znance priljubljenega šefa Ribje restavracije na Glavnem trgu v Novem mestu, za katerega so vedeli, da se zdravi na internem oddelku novomeške bolnišnice, je pretekli četrtek presu-nila vest, da je tovariš Franjo umrl. Ob pol devetih zjutraj je namreč nekdo telefoniral kolektivu: »Tukaj bolnišnica. Sporočamo vam, da je Franjo Milavič, vaš direktor, danes ob 8. uri in 15 minut umrl . . « Ne da bi pomislil na družino in kolektiv, je ta človek, za katerega bi bilo samo po glasu iz slušalke težko zanesljivo trditi, da je duševno bolan, prizadel 2 pol mesta, saj se je vest 1 bliskovito razširila po vseh lokalih in uradih. Šele ko I je prvi nejeverni Tomaž j poklical bolnišnico, se je okrog 10. ure izvedelo, da je tovariš Franjo živ in da se je celo pogovarjal po telefonu s prijateljem! i Bila je samo šala — f vendar skrajno neslana in podla! Tak norec zasluži ostro kazen, saj bi njegovo sporočilo lahko imelo za Fran je ve svojce usodne posledice! Št. 49 (872) DOLENJSKI LIS 1 *ar' VTEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 16. decembra — Albin Sobota, 17 decembra — Lazar Nedelja, 18. decembra — Radko Ponedeljek, 19. decembra — Urban Torek, 30, decembra — Julij Sreda, 21. decembra — Tomaž Četrtek, 22. decembra — Dan JLA mm®- Ljubemu sinu in bratu Frenku Zupanu iz Toronta želijo vse najboljše v novem letu 1967, predvsem pa zdravja mama, sestra z olroki ter vsi Crtaličcvi in Seler-jevi. Enako želijo tudi Allanu Thonipsoim. Janezu Sajetu iz Kanade iskrene čestitke za njegov god družina Gazvoda in Andrejčič iz Novega mesta Dragemu Jožetu siadiču iz Otta-we v Kanadi želimo srečno in veselo novo leto ter se zahvaljujemo za obisk. Da bi se spet kmalu vrnil, želijo vsi njegovi iz domovine, posebno mama, ata, sestrica in brat /. družino. Profesorici Slavki Keglovič in profesorju Anionu Kotar ju za uspnošno končan študij na visoki defektološki šoli in defektologu Darku Opari za diplomo na višji pedagoški šoli iskreno čestita kolektiv Posebne osnovne šole, Smihel. Kolegoma inž. Marijanu Leganu in Ivanu Zoranu prisrčne čestitke ob rojstvu hčerke in sina — kolegi iz uredništva in uslužbenke iz uprave Dolenjskega lista.' mmmm Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki sto ob prerani in bridki izgubi naše hčerke in sestre VIKICE MOHORIČ b nami sočustvovali, ji poklonili toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala kolektivu posestva SNEŽNIK za vso pozornost in pomoč, govornicama tov. Erženovi in Stimčevi za ganljive besede, mladinski organizaciji ter zdravnikom in strežnemu osebju na interni kliniki v Ljubljani. Žalujoča družina Moborič Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za vence, cvetje in veliko sočutje ob izgubi ljubeče mame URŠULE JAKŠA, roj. Simonič in vsem, ki so nam na kakršenkoli način izrazili sožalje. Enako lesnemu obratu ZORA, Semič, SZDL Stranska vas, Tončki Stubler za požrtvovalno delo, dr. Kvasiču za večletno zdravljenje, č. gospodoma duhovnikoma in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala! Otroci: Tone, Martin, Jože z družinami. Pepca in Francka Ob boleči izgubi sinčka TOMAŽA TRUNKLJA, ki je umrl v 4. letu starosti in ki smo ga pokopali v ožjem družinskem krogu na novomeškem pokopališču, se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni družinama Markelj in Drobnič. Prisrčna zalivala tudi kolektivu otroškega oddelka novomeške bolnišnice za ves trud in prizadevanje, zlasti v zadnjih dneh otrokovega življenja. Hvala vsem, ki so darovali vence in cvetje, zlasti pa tov. vzgojiteljicama Božače-vi in Penkovi, ki sta pripeljali vrstnike na prerani grob. Spominjali se bomo vseh, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam izrazili sožalje. Vsem prisrčna hvala! Očka Tone, mamica Katica, sestrica Marija in druiri sorodniki Novo mesto, 12. decembra 1966 Ob izgubi našega strica FRANCA MURNA z Vinjega vrha se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, gasilskemu društvu iz Stranske vasi, g. župniku za spremstvo na njegovi zadnji poti. Obenem se zahvaljujemo osebju splošne bolnice Novo mesto (kirurgiji) za postrežbo med pokojnikovo boleznijo. Sestra Francka in sorodniki Ob bridki izgubi naše ljube žene in mame MARIJE RADEŠČEK iz Dol. Grčevja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti ter ji darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma SGP PIONIR ter ŽITO in tov. Romanu Jevšku za poslovilne besede. Najlepša hvala vsem sorodnikom, sosedom in vsem drugim. Žalujoči mož Tone, sinova .'oze in Tone ter hčerke Miri. V.nzi in Fani z družinami Vse priznanje novomeški kirurgiji, predvsem prof. dr. Bajcu, in vsemu zdravstvenemu ter strežnemu osebju za uspelo operacijo in nadaljnje zdravljenje ob moji težki nesreči ter oddeiku za rehabilitacijo. Iz srca hvaležni pacient Avgust Cvelbar iz Čadraž. Ob bridki izgubi našega dragega moža in dobrega očeta, sina in brata VINKA VARLECA iz Novega mesta se lepo zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili do njegovega prerane-ga groba, mu darovali vence in cvetje, nam pomagali ob najtežjem trenutku in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu ISKRA za podarjene vence in poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi uslužbencem in bolnikom pljučnega oddelku novomeške bolnice za podarjene vence. Žalujoča žena Anica, hčerki Mari in Slavi ter drugo sorodstvo Ob bridki in nenadomestljivi izgubi nepozabne mame, sestre, tašče in bete AMALIJE VRANČIĆ, roj. Dorotea se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in ki so drago pokojnico spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Bogu Komelju, predstavniku občinskega odbora ZB Novo mesto, predsedniku KO ZB Višnja gora, Ljubici Fabijan in Francu Prijatelju, tajniku ZVVI Višnja gora za poslovilne besede. Žalujoči: sin Bogdan z ženo Marijo, sestri Angelca in Homilija ter drugo sorodstvo VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00. 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od $.30 do 8.00. PETEK, 16. DECEMBRA: 8.05 Operna matineja. 9.40 Poje bolgarski mladinski zbor »Bodra Smja-na«. 10.35 Naš podlistek — A. Du-mas st.: Moji spomini — II. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vlado Jonko: Rezultati plantažiranja pri KG Brežice. 12.40 Igrajo domače pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste, 15.40 »Interna 469«. 17.05 Potkov simfonični koncert. 18.15 Vaši priljubljeni orkestri. 19.00 lahko noč, otroci! 20.20 Zborovske skladbe iz nemške in avstrijske renesanse. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 17. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Tone Av-sec igra harmoniko. 10.15 Ivan Zaje: Nikola Subić-Zrinjski. 10.40 Novost na knjižni polici. 11.00 Poročila in Turistični napotiti za tuje goste. 12.10 Pravkar prispelo! 12.30 Kmetijski nasveti — Bogdan Zengar: Gospodarstvo v luči turizma. 13.30 Priporočajo vam. 14.05 Koncert po željah poslušalcev. 1550 Zabavni intermezzo. 17.05 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci. 20.00 PRODAM KUHINJSKO POHIŠTVO in emajliran štedilnik s pokrovom. Stopar, Volčičeva 31 (nad kandijsko postajot, Novo mesto. L GOD NO PRODAM valilnik, zmogljivost 2 x 400 jajc. Naslov v upravi lista (1213/66). PRODAM VZIDIJIV ŠTEDILNIK, desni in levi, z dvema in pol plošče. Naslov v upravi lista (1207/66). PRODAM DOBRO OHRANJENO kuhinjsko kredenco. Ivanka Adam, Novo mesto, Valantičevo 16. TELEVIZOR — nemški, ekran 53, poceni prodam. Ogled od 17. ure dalje. Jereb, Novo mesto, Majde Sile 13. PRODAM KLAVIRSKO HARMONIKO skoraj novo, znamke UU-meister Marija Novšak, Gor. Pnaproče 5, Vel. Loka. PRODAM KUHINJSKO MIZO, pralni stroj EKA in peč na žaganje Bršlin 49, Novo mesto. PRODAM VEC KMETIJSKIH PARCEL, dve sta primerni za stavbni parceli v najbližji okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (1199/66). PRODAM NOV vzidljiv levi štedilnik in dva prašiča. Naslov v upravi lista (1198/66) PRODAM NOV ŠTEDILNIK na drva znamke Gorenje. Košak, Ločna 13, Novo mesto. TAKOJ VSELJIVO enostanovanj-sko hišo. primemo za obrtnika, prodam v Novem mestu. Naslov v uprava lista (1183/66). PRODAMO ŠTEDILNIK Goran-Ka-binent in kuhinjsko stensko omarico. Kosova 1. Novo mesto. UGODNO PRODAM dva vinograda na Vinjem vrhu Gnv. Gradišče 17. Šentjernej. PRODAM MOTORNO SLAMOREZ. NICO. Vprašajte: gostilna Vidrin, P- Otočec pri Novem mestu. PRODAM DIESEL MOTOR n KS, vnrežno kosHriicp. Aloj/. Pepel, Šmarješke Toplice 16. UGODNO PRODAM dobro ohrani -no Primo. O? I cd vsrk dan po 15. Uri. Bračko. Dol, Kr novb 6, Bela cerkev. UGODNO PRODAM nov pletilni stroj — primeren za modne ar- V svetu operetne glasbe. 20.30 »Pokaži, kaj znaš«. 22.00 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 18. DECEMBRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — James Kruss: Srajca srečnega človeka. 9.05 Na ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — Ti 10.(X) Se pomnite, tovariši: a) Franta Komel: Spopad na Libergi, b) Jože Boldan-Silni: S Tomšičevo skozi Suho krajino. 10.45 Nedeljski koncert lahke glasbe. 11.00—11.15 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 14.00—17.00 Športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Fri-edrich Durrenmatt: St.ranitzkv in narodni junak. 19.00 lahko noč, otroci! 20.00 » Potujoča glasbena skrinja«. PONEDELJEK, 19. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 »Cicibanov svet«. 10.35 Naš podlistek — N. Fedorenko: Japonski zapisnik — I. 11.00 Poročila in Turistični napotki za tuje goste. 12 10 Slovenski pevci zabavnih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Mihael Leonardi: Se o pomenu dušika za vinsko trto. 1? 40 Koncert ameriških pihalnih orkestrov. 14.05 Iz jugoslovanske solistične glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Operni koncert. 19.00 Lahko noč, otroci. 20.00 Skupni program JRT — studio Zagrob. SUPER AVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk IZREDEN POPUST! MONTAŽA — NAVODILA — GARANCIJA — TEHNIČNI SERVIS VSE INFORMACIJE DOBITE PRI BRAČKO, NOVO MESTO Ragovska 7: št. telefona 068-21-659 vsako soimto od 15. do 17. ure. PEROTTI-EKPORT S. FRANCESCO 41, TRST tikle. Naslov v upravi lista »1186/Go) ENOFAZNI ELEKTROMOTOR 2 KM - nov, popolnoma zaprt, garancija eno leto — prodam za 80.000 Sdin. Babnik, Ljubljana, Vodnikova 34. MOšKI l$CE SOBO v Novem mestu, tudi kot sostanovalec. Naslov v upravi lista (1189/66). NUJNO POTREBUJEM sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1210/66). MOŠKI SKEDNJIH LET išče sobo v Novem mestu ali okolici za dobo 3--4 mesecev. Naslov v u-pravi Usta (1211/66). IšCEM gospodinjsko pomočnico — pomot: v gostinstvu. Naslov v upravi lista (1187/66). GARAŽO ODDAM V NAJEM. Ivan Kos, Trdinova 32, Novo mesto. POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). SPREJMEM brivsko-frizersko pomočnico. Stanovanje preskrbljeno. Zabkar, Kostanjevica na Krki. PRODA.M HIŠO s poslopjem na B regali. Ana Zupančič, Drenov ec 8, p. Leskovec. HISO ZA GOSTILNO ali bife na prometni točki vzamem v najem ali kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Gostilna« IZGUBILA SE JE PSICA Inki, Dalmatinka, bela, s črnimi pikami. Značka švicarska: KT. Zurich. Proti nagradi sporočite: Jakovijevič, Novo mesto, Nad mlini, tel. 31-602. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158. Brežice: 16. in 17. 12. ameriški barvni film »Tolpa angelov«. 18. in 19. 12. ameriški barvni film »spari ak«. 20. in 21. 12. ameriški film »Ladja norcev«. Črnomelj: 16. in 18. 12. nemSko-jugoslovanski barvni film »Wine-tou« — III. del. 20. in 21. 12. angleški film »Hudičevski«. Kočevje — »Jadran«: 16. do 18. 12. nemški film »Čarovnikov obračun«. 19. do 20. 12. francoski film »Zakonsko življenje Žan — Mark«. 21. in 22. 12. francoski film »Zakonsko življenje Frangoisa«. KOSTANJEVICA: 18. 12. angleški barvni film »Pod okriljem noči«. Metlika: 17. in 18. 12. jugoslo-vansko-italijanski barvni film »Su-lejman veličastni«, in ameriški barvni film »Oboroženi rop«. 21. in 22. 12. ameriški film »Krik strahu«. Novo mesto — »Krka«: 16. do 19. 12. jugoslovansko nemški barvni film »labirint smrti«. 20. in 22. 12. bolgarski film »Volkulja«. Novo mesto — »Dom JIanzer-ja Novo mesto na Zdravstveni postaji Šentjernej. Ordinacija bo vsak torek od 11. do 13. ure. Na gornje posebej opozarjamo vse tuberkulozne bolnike in njihove svojce, da bodo pregledani v omenjenih dneh v Šentjerneju. IZ NOVOMEŠKE«^ P0R0DNiSN!CE» Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Simon-čič iz Cerovega loga — Stanko, Marija Štih iz Jedinščice —- Matjaža, Alojzija Glavan iz Rožemp-lja — Alojzijo, Milka Potočar iz Dolnjih Kamene — Nikolaja, Danica Kline s Križnega vrha — Andrej ko, Ana šepec iz Muhabrana — Mirana, Anica Maček iz Zalovič — Martino, Ana Korasa iz Gabr-ja — Stanislava, Ivanka B!ažič iz Drušč — Janeza, Ana šurla z Jame — Iztoka, Mihaela Pire z Mirne — Janeza, Frančiška Puc iz Orehovi ce — Jožeta, Marija Rifelj z Malega Slatnika — Matjaža, Angelca Legan iz Trebnjega — Ma-tejko, Vladimira Petrečič iz Zabne vasi — Mojco, Danica Segina iz Črnomlja — Alenko, Amalija Pavlin z Rateža — Jožka, Marija Mir-tič z Dvora — Darjo, Frančiška Glivar iz Korita — Darka, Antonija Medle z Jugorja —Martina, Marija Kapler z Griča — dečka. IZ BREŽIŠKE^ PORODNIŠNICE*8*' Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Frida Lazič iz Brežic — Roberto in Romano, Marija Kolar z Bizeljskega — Miroslava, Sonja Ajster iz Krške vasi — Jasmino, Marija Kostanjšek iz Vel. Kamna — Metko, Frančiška Junkar iz Dolenje vasi — Martina, Frančiška Zakraj.šek ia Mrtvic — Darinko, Jožefa Zupančič iz Gaberja — Jožeta. Barica Frkanec iz Pologov — dečka, Marija Žičkar iz Vel. Kamna — dečka, Zdenka Zmc iz Cemehovca — Zeljka, Terezija Marjetic iz Brestanice — Renato, Matilda Mirt iz Krškega — Antona, Sla vica Mišic iz Slanega dola —- deklico, Terezija Marinič iz Čateža — Tatjano. DOLENJSKI UST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Bre žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Jože Prime, Jožica Teppev in Ivan Zoran. Tehnični urednik-Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih din) — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih din), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih din); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani.