Naročnino mesečno 15 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/llf
Telefoni uredništva: dnevna služba 2099 — nočna 2996, 2994 in 2090
Izhaja vsak dan ijutraj, razen ponedeljka !■ dneva po praznik«
ček. račun: LJubljana št 10.650 in 10.349 za inaerate; Sarajevo št v. 7563. Zagreb štv. 39.011, Ргара-Оппај 24.797
U prava: Kopitarjev« K teiofun 2999
Dolžnosti države
V včerajšnjem uvodniku smo kolikor moči jasno in preprosto poudarili ona načela krščanske morale, ki se nanašajo na državo. Pri tem smo imeli priliko ugotoviti, kako po krivici nasprotniki krščanstvu klevetajo odnos krščanskega človeka do države, kakor da ne bi bil lojalen in v najglobljem smislu državotvoren. Saj katoličani priznavamo državo kot tvorbo, ki je v socialnem o/i rti nujno potrebna in ima svoje mesto tudi v božjem svetovnem redu. Razmerje med državo in državljani nam je zadeva vesti in odgovornosti. Iz tega stališča pa imn katoliški državljan tudi pravico, zahtevati od države, da je do njega pravična in da pospešuje njegovo bluginjo.
Ena prvih nalog pravne države je gojiti pravo in pravičnost. Pravičnost, temelj vsake države, veže državljanu, do da državi, kar je njeno in sodržuvljanu, kar mu po pravici gre. Pravičnost nuluga pa tudi oblastem dolžnost, da oddajajo državne službe po najboljši vesti in znanju, nalože socialna bremena v iz-ravnajoči pravičnosti na vsa ramena, ki so /možna nositi to breme, da kaznujejo onega, ki je prestopil zakon, ne oziraje se na njegovo osebo, po neodvisnem sodniku. Nikdar in nikomur na yvetu se ne bo posrečilo vzpostaviti med ljudmi veličastva absolutne pravičnosti. Posrečiti pa se mora vsaj to, da preprečimo krivice, ki vpijejo v nebo. Krivično bi bilo, ko bi se zemeljsko premoženje nakopičilo v rokah nekaterih, med tem ko milijoni soljudi trne glad. Krivično bi bilo, ko bi se odkrite katolike smatralo za narodno nezanesljive državljane drugega razreda in bi se ti pri oddaji uradniških mest zaradi svojega odkritega verskega prepričanja zapostavljali. Gorje državi, ki bi iinelu tehtnico z dvojnimi uteži!
Kulturna država ima nalogo skrbeti za nravnost Kakor država nastopi proti vsakomur, ki ponareja njen denar, bi morala krščanska država z enako ostro čuječim očesom paziti na to, da se nravne vrednote v narodu ne po-tvarjajo, ne širijo med narodom napačni pojmi o zakonu in materinstvu. Državo z vsemi sredstvi preprečuje širjenje nalezljivih bolezni; enako skrbno bi morala nastopiti tudi proti vsaki nravni okužitvi ljudstva. Vsaka kulturna država pod kaznijo prepoveduje javno razprodajo strupov. Z isto strogostjo bi morala krščanska država prepovedovati zastrupijevnn je studencev, kot n. pr. javno razprodajo nenravnih knjig in podob.
Državo, ki naj skrbi za blaginjo naroda, ima tudi nalogo gojiti javno skrbstvo. Vseh teh nalog nam tukaj ni mogoče navesti. Gotovo je njeno skrb, da prepoveduje oderuške obresti, izdela delavsko pravo, izvede delavsko zavarovanje, in sicer preskrbi za gospodarsko šibkejše sloje, če pa noče država postati razredna država, polem se mora njeno socialno skrbstvo nanašati v pravičnem razmerju na vse potrebne stanove. Sodoben razvoj daje vedno večjo moč državi, zato po tudi kriza v prvi vrsti kliče po držovi, ki nuj bi zopet prineslo nekdanje blagostanje in v zvezi s prostovoljnim knri-totlvniin delom vedno bolj dvigala socialno skrbstvo.
Kulturna država bo spoštovalo tudi pravice Cerkve. Dvem oblastem je po božji volji izročena skrb za človeštvo, državni in cerkveni. Država naj bi skrbela za zemsko blagostanje, Cerkev pa za dobrine večnega življenja. Zemskim oblastem vlada zakon: vse bo minulo ob svojem času!, Cerkev po bo ostala do konce sveta. Državljani so v državi kakor kolesa v tovarni, otroci Cerkve pa so mladike na vinski trti Kristusovi. Obe pravni obliki, Cerkev kokor država, sto samostojni družbi, vsaka v svojem pravnem območju neodvisna od druge. Cerkev se ne vmešava v zgolj državnopolitične zadeve in si ne lasti nikuke nadvlade nod državo, no drugi strani po se zopet Cerkev bori proti prevelikemu posezanju države v zgolj cerkveno področja in zavrača vsako roko, ki si jih lasti. V takih trenutkih mora stopiti na delo mirno, vzajemno sodelovanje Cerkve in države, ki dobi v konkordatu svojo najslovesnejšo obliko. Sicer po izvirata obe, nadnaravna ljubezen do Cerkve in naravna ljubezen do države iz istega vira. Kadar pa pride do spora, obvelja evangeljsko zapoved: Boga je treba bolj poslušati kakor ljudi.
Kulturna državo bo spoštovala pravice družine. Družinu obsega v sebi klice državne biti. Holnn družina bo zaneslo v narodno občestvo kali bolezni, zdrava družina po zdravje in življenje. Stvarnik narave je s svojim pečatom
Eotrdil osnovne pravice družine nasproti državi, 'ržava mora nastopiti proti onim, ki s tihotapskim prišepetavanjein ali celo javno zasranni-iejo krščanski zakon in razdirajo družino, zibelko novego življenja. Starši imajo naravno pravico, da sami vzgajajo svoje otroke in Cerkev jim v vesti nalaga isto dolžnost. Noben šolski zakon jim ne more vsiljevati šolo, ki bi bila proti njihovi vesti. Država v svojih pravicah do vzgoje mladih državljanov ni neomejena.
Ce nam je torej država v socialnem pogledu nujno potrebno in ima svoje mesto tudi v božjem svetovnem redu, moramo tudi mi državo pri/.unti i il po svojih močeh podpirati v njenih upravičenih stremljenjih. Duhovno zreli ljudje bodo priznali državo kot pravni red. jo podpirali kot narodno občestvo in ljubili kot domovino. Tudi po cerkvenih zapovedih je katoličan dolžan spoštovanje in pokorščino do zakonov in odredb, v kolikor ne nasprotujejo božjim in ccrkvcnim zakonom. Spoštovanje in pokorščino tudi takrat, kadar mu trenutno vladajoči sistem ne ugaja. Toda spoštovanje in pokorščina nista suženjski molk in bizantinsko hvalisonje vsega, kar se gori. Pokorščina, katero zahteva katoliško moralo, je pokorščina svobodnega človeka, ki se no udeležuje nosilnih uporov in prevratov, n pri tem nereda ne inore imenovati red in nesmisla resnico.
Zagrebška vremenska napoved: Lahno oblačno, počasi se bo zjasnilo, zmerno toplo.
„Rimsk! pakt je pravi pitijski orakel"
Ali umik ali nov manever?
Francoska javnost zahteva jasnega odgovora
ti kateri se napadi v časopisju množijo in postajajo čedalje bolj ostri. Poslanca Maric in Franklin Bouillon, lu najbolj zagovarjata interese zaveznikov Francije, sta včeraj ponovila v zbornici svojo atako proti Daladieru, zlasti pa proti zunanjemu ministru Paul-Boncouru, zahtevajoč, da se izjasnita, toda obeh ni bilo v zbornico, ker nikakor nočeta zaenkrat polemike o tem vprašanju. Toda obj poslanca ne odnehata in sta najavila, da bosta v poradeljck zopet poskusila prisiliti vlado, da pove čisto natančno svoje stališče o Mussoliui-MacDonaldovem načrtu.
Ilalija in Anglija na umiku
Mnogi menijo, da se je besedilo pakta objavilo tudi iz tega razloga, da se francoska javnost potolaži in da bi se omilili časopisni napadi, ki so francoski vladi zlasti neprijetni, v kolikor so naperjeni proti MarDonaldu. Desničarji, ki so v teh napadih posebno vehementv.i, izjavljajo, da se od takih manevrov ne bodo dali prevarati. Pojavilo
Položaj se je razbistril:
se je pa tudi mnenje, da objava besedila rimskega pakta pomeni dejanski umik Italije in Anglije, kar ni izključeno, vendar pa zaenkrat francoska politična javnost ni tega mnenja, čeprav bi bilo želeti, da Anglija in Italija svoj načrt lepo položita ad acte in najdeta drug način, kako reševati evropske probleme v popolnem sporazumu t Francijo in njenimi zavezniki ter v duhu pravičnosti — zakaj nihče ne more oslabiti vtisa, da je italijanska iniciativa izšla iz želje, oslabiti Francijo in njene zaveznike.
Namen pomlrjenja in potolaženje javnega mner.ija ima tudi izjava angleškega vojnega ministra, lorda Hailshania na seji hiše lordov 30. t. m., o kateri smo že poročali in glede katere nam je dodati samo to, da je minister izjavil, da Mussolini ni MacDonaldu predlagal nobenih konkretnih načrtov kar se tiče teritorijalnih revizij mirovnih pogodb in da sta Mussolini in MacDtrnald imela samo namen, da preprečita razdelitev Evrope v dva sovražna tabora nikakor pa т:c, do vsilita Evropi, ki je itak že zadosti razburjena, svojo voljo.
Poslanec Franklin-Bouillon
odločen nasprotnik diktature štirih vele*"
Pariz, 1. apiiia.
Vprašanje evropskega veledirektorija po Mus-solinijevem zamislu je danes dospelo do točke, kjer se začne popolna tema, tako da jav: ost v ; sedanjem momentu popolnoma nič ne ve, pri čem da je. Najbolj se je posrečilo najti pravi izraz za načrt gosp. Mussolinija, ki ga olicielna angleška diplomacija danes zagova.ja z vso silo, angleški »Blacklriar Review«, ki ima sicer zelo omejen krog čitateljev, ima pa navadno zelo tehtne članke, in ki je zapisala v svoji zadnji številki,
DA JE SLOVITI PAKT MED MUSSOLIN1-JEM IN MACDONALDOM POSTAL PRAVI P1TIJSKI ORAKEL, KI SI GA LAHKO OBE STRANKI TOLMAČITA PO SVOJE.
Kaj je prav za prav s tem paktom? To vprašanje se danes sliši iz ust vsakogar, bodisi v kuloarjih parlamenta bodisi v klubih političnih strank ali pa pri kavarniških omizjih. Čeprav je namreč besedilo tega pakta v glavnih potezah bilo objavljeno že pred dvema tedvoma, sta ga »Matin« in »Tcmps«, sledeč angleškemu »Daily Heraldu«, včeraj zopet objavila. Cemu to? Besedilo tega pakta izgleda na prvi pogled res da nedolžno. Toda v tem slučaju bi bilo čisto nerazumljivo, kako so se mogli proti njemu dvigniti skoro vsi francoski politiki in kako so se mogle vznemiriti države Male antante, katerim je sir John Simon j besedilo tega pakta sporočil že pred dvema te- ' dnoma? Gotovo gosp. Titulescu ne bi bil v imenu : Male antante prišel v Pariz nalašč za io, da se | informira o načrtih Mussolinija m MacDonalda, za katere hočeta ta dva državnika za vsako ceno pridobiti tudi francosko vlado. Ako raj se reviz'ja mirovrih pogodb, kakor pravi objavljeno besedilo j Mussolinijevega načrta, izvrši v okviru Društva i narodov in v smislu njegovih klavzul, potem je čisto nerazumljivo, zakai včerajšnja »Times« poživlja Francijo, naj se pridruži novi metodi, ki sta jo izumila Mussoiini in MacDonald, da se zagotovi mir v Evropi in zakaj vabi Frartcjo, naj angleško iniciativo sprejme, »zato da se znebi posledic, ki jih ima njena politika alionc z vzkodpimi državami?« To je tem bolj sumljivo, ker »Times« obenem tudi ugotavlja, da so države Male zveze in Poljska vznemirjene ne toliko zaradi besedila Mussolini- ; MacDonaldovega pakta, ampak zaradi tega, ker ' •.'•e vedo, kakšno proceduro sta si zamislili Italija in Anglija, da dosežeta revizijo mirovnih pogodb.
VSE TO POTRJUJE FRANCOSKO POLI- j TIČNO JAVNOST V DOMNEVI, DA JE BE- ; SEDILO MUSSOLINI - MACDONALDOVEGA PAKTA SAMO ŠPANSKA STENA, ZA KA- j TERO NAJ BI SE ŠTIRI EVROPSKE VELE- ' SILE MED SEBOJ DOGOVORILE O TAKEM NAČINU IZPREMEMBE OBSTOJEČEGA MI- i ROVNEGA STANJA V EVROPI, S KATERIM BI MALE II 'Ž^VVE BILE LEPEGA DNE POSTAVLJENE PRED IZVRŠENO DEJSTVO,
ker bi jih izlepa in odkrito ia kaj takega ne bi bilo mogoče pridobiti. Na to nam guje besedilo MussoHni-MaeDonaldovcga pakta samo v zelo p.re-vidno in tajinstveno sestavljenem členu 4, ki govori o tem, da naj bi štiri velesile vse evropske in izvenevropske probleme gledale enotne in naj bi se obvezale, da v tem pogledu sledijo ne samo splošnim skupriim smc:< ' am, ampak čisto določeni skupni politični liniji.
Daladier in Pau!-Boncour molčita
Spričo tega je čisto naravno, da se vsak francoski človek sprašuje, kakšno stališče zavzema napram temu vlada gosp. Dalariiera. Politiki, ki se zavedajo odgovornosti vlade, da se mora tak problem tretirati s skrajno previdnostjo, ne dvomijo o tem, da ima gosp. Daladier čisto pravilno ume-vanje o pravem značaju Musso'inijevega načrta in da noče o njem izref:i konkrei,:« sodbe samo zaradi tega, da se ne bi to v Angliji smatralo kot odklonitev na sebi hvalevrednih poskusov gosp. MacDoralda. da se svetovni mir učvrsti. Vendar pa večina političnega javnega mnenja nima razumevanja za tako zadržanje francoske vlade, pro-
Mussoiinijev načrt naj se z vsemi
častmi pokoplje Mussolini se umika
Pariz, 1. aprila, tg. Romunski zunanji minister Titulescu je imel v petek dolge razgovore z ministrskim predsednikom Daladierom, s prosvetnim ministrom de Monzicm in z bivšimi ministrskimi predsedniki Lavallom, Flaiiilinom in Herriotom. Kakor piše »Petit Parisien«, je Titulescu uvidel, da Daladier popolnoma jasno razume položaj držav, ki so ogrožene radi Mussolinijevih stremljenj po reviziji, da se zavzema za te države in da popol-noma soglaša z njihovimi taktičnimi namerami.
V Parizu se opaža intenzivno diplomntično delovanje. Daladier in Paul Boneour sta imela več kor erene Danes dospe v Pariz rimski poslanik do Jouvenel, za ponedeljek pa je določena seja kabinetnega sveta. Prišlo bo do francoske odločitve o paktu štirih velesil.
»Echo de Parisc izjavlja: »Razpoloženje vladnih krogov se nagiba vedno bolj na to. da se načrt odkloni, če tudi vlada ne bo rekla gladko »ne«, temveč bo predlagala, naj se Mussoiinijev načrt odkaže panevropski komisiji, ki se je preteklo leto sestala samo enkrat, da pokoplje podonavsko konferenco v Stressi in bi zato prav dobro lahko služila kot grobar Mussolinijevih načrtov.
Tudi Herriot se v svojem lyonske-m listu »Lo Demokrate« ponovno izjavlja proti paktu četverice
in reviziji, pač pa hvali Mussoiinijev načrt, kolikor pospešuje zbližanje Francije z Italijo in ruši «istem možne koalicije mod Nemčijo in lialijo. Vem.ar bi bila najhujša norost, nadomestiti politiko Zveze narodov, ki daje enake pravice vsem državam, velikim in malim, s pogodbenim sistemom glavnih sil. Te tudi niso upravičene, na novo urediti karto Evrope in vsega sveta. Tak skok v neznanstvo bi moral dovesti do oboroženega konflikta. Male države se ne pustijo potlačiti.
Varšava, 1. aprila, tg. Zunanji minister Beek je podat izjavo angleškemu poslaniku, v kateri pravi, da je nameravani pakt štirih velesil po svoji vsebini in po svojem smislu nasproten paktu Zveze narodov. Poljske in drugih držav, ki so i nt o res i rane na tem, da se obdrži sedanja razdelitev Evrope, ni mogoče postaviti pred sklepe velesil kot pred končana dejstva. V danem času pa bo sicer Poljska obrazložila še druge razloge, zakaj se ne smatra vezana na sklepe štirih velesil.
Vladni listi objavljajo brzojavko Mussolinija italijanskemu poslaniku v Nemčiji, ki zanika, da i>i imela Italija namen teritorijalnih revizij.
V ostalem pa označujejo tudi moskovska »Iz vestjac sedanje revizijske načrte za nevarne.
Proti „notranjemu sovražniku"
Berlin, 1. aprila. tg. Danes je po vsem mestu bîlo opažati, kako se izvršuje hitlerievski bojkot proti Židom. Dvojne straže SS in SA oddelkov so stale pred vsemi židovskimi trgovinami, gostilnami, slaščičarnami in drugimi poljetji, na katerih so nalepili plakate: »Nemci ne kupujte pri Židih!« Večinoma so s tem odvrnili kupce. Za take kupce pa, ki so vsekakor hoteli kupovati, so imeli pripravljene fotografske aparate. Na mnogih krajih je prišlo do prerekanja, do nasilnih dejanj pa ni prišlo nikjer. Policija je imela pomnoženo službo, vendar ni bilo povoda za postopanje. Pred židovskimi trgovinami so se že ob 9 zjutraj pojavile dvojne straže, ki so prilepile izložbena okna s plakati ali pa napravile na njih napise in narisale na njih Davidovo zvezdo. Na trgu Wittemberg je godba SA priredila koncert, kjer se je potem začel tudi propagandni sprevod po berlinskih ulicah Samo prav majhnemu številu takih trgovcev, ki so bili osumljeni kot židje, se je posrečilo do-
kazati, da niso židje. V vseh takih slučajih pa je vedno prišlo do srditega prerekanja. Na drogovih cestne železnice so bili povsod obešeni plakati: »Nemci izogibajte se židovskih zdravnikov in odvetnikov!«. Skoro vse trgovine, na katerih so nalepili plakate, so zaprle svoje lokale že par minut po 10. Velike trgovine sploh niso otvorilc svojih lokalov. Na veletrgovino Karstadt se bojkot ni raztegnil, ker so bili odpuščeni vsi židovski nameščenci, židovski delničarji pa /amenjeni z na-rodno-socialističnimi. Nekoliko Židov je bilo aretiranih, ker so kritizirali nastopanje narodnih socialistov. Tudi pred visokimi šolami so stale straže SA s plakati, da je Židom prepovedan vstop. Pruska državna knjižnica ni pustila vstopiti nobenega žida. Na cestah pa je bilo povsod polno radovednežev.
Popoldne so organizacijski odbori narodnih socialistov korakali skupno v Lustgarten, kjer se je ob 16.15 začela velika bojkotna manifestacija.
Močno roka pometa v Âvsiriji
Dunaj, 1. apr. ž. Razpust republikanske obrambne zveze je bil izvršen snoči na Dunaju in po vsej Avstriji tirez incidentov in brez vsakega odpora. Premoženje je zveza darovala sorialno-demokrateki stranki, k<-r je odbor zveze računal z razpustom. Snoči so socialisti priredili
velike poulične demonstracije
Pri tem je prišlo do hujših spopadov s policijo. Policija jc izvršila 171 aretacij. posebno v delavskih okrajih Dunaja, kjer je bilo število demonstrantov največje. Meščanski listi pozdravljajo razpust republikanske obrambne zveze, medtem ko delavski listi energično protestirajo. »Arlieiter Zeitung« poroča, da s trni ralpustom ne ho uničen duh razpu-ščene organizacije. Odpor bo ostal še naprej in socialistična stranka namerava namesto razpuščene republikanske obrambne »veze okrepiti
si'oie policijske oddelke
in je bilo te izdano geslo, da bo ta organizacija dvakrat močnejša, kakor pa je bila razpuste na republikanska obrambna tvCza. Vsi novi člani postanejo avtomatično redarji socialno-demokratskih organizacij. Socialno demokratski parlamentarni klub je izdal preglas, • knieiriit protestira prmi postopanju vlade dr. DollfusHa, ki se poslužuje zakonskih pooblastil
iz casa vo.ne
I V proglasu zahteva socialno demokratski parlamentarni klub razpis novih volitev. Heimwehr se je pritožil proti odredbi dunajskega župana Seitza. ki , je razpustil njegove organizacije. Državni kancler j Dollluss pa je prepoved razveljavil, tako da
Heimwehr lahho še vedno obstoja
in deluje. Izdano je bilo uradno poročilo, v katerem demontirajo kot ncostiovane vse vesti o namerava nem puču v Avstriji. Vlada je izjavila, da bo
brezobzirno postopata
proti onim, ki širijo take lainjive vesti.
Bolgrad, 1. apr. 1. Današnje »Službene Nnvine« objavljajo kraljev ukaz, s katerim stopa i današnjim dnem v veljavo proračun in finančni zakon m I. 1083-84.
Belgrad, 1 apr. 1. V pravosodnem ministrstvu dela komisija, kt ima nalogo, da izvrši zadnjo redakcijo občega držav Ijanskcgn zakonika. V komisijo sta imenovana profeeorja ljubljanske univerze dr. Krek m dr. пкегЦ.
stran м.
звШШКЧ, Лт X
. TJ.
Pretekli teden
V Evropi
je stalo Se redno v ospredja vpralnnie rimskega
pakta, ki ita ga sklenila italijanski ministrski predsednik Mussolini in angleški prvi minister MacDo-nald, po katerem bi se velike države med seboj zvezale in vladale nad ostalimi deli Evrope. Pogajanja trajajo dalje, ves evropski tisk pa nervozno opisuje to borbo med dvema taboroma, ki sta nastala na našem kontinentu Polagoma postaja tudi jasno, da se je za tem načrtom skrival Se drugi, dalekosežnejši in zvitejši. Če bi se namreč posrečilo združiti vse štiri velesile, to je Francijo, Anglijo, Italijo in Nemčijo, bi se morala Francija odreči svojim zvezam, ki jih ima z nami, z ostalimi državami Male zveze in s Poljsko. Te države bi bile prepuščene same sebi, oziroma bi se ž njimi razpolagalo na sledeči način: Poljska bi odstopila obrežje Nemčiji, Romunija bi dala erdeljsko ozemlje Madjarski, Jugoslavija pa bi sc razmesarila popolnoma in sicer tako, da bi de! Slovenije padel pod Lahe, drugi, štajerski del pod Avstrijo, Prok-raurci in Medjimurci bi pa prišli pod Madjare. Hercegovina in bivša Črna gora bi padli pod Albanijo, Hrvatska bi bila »samostojna,! pod italijanskim nadzorstvom, Vojvodina in Bana', bi šla k Madjarom. Takšni so bili italijansko-angleški naklepi.
Ma'e države so se (emu up rie
in z zedinjenimi močmi ter s pritiskom na Francijo, ki jo vodi danes precej ohlapna vlada, jim je uspelo, da so nevarnost odvrnile, Eno dobro stran pa je ta preizkušnja le imela: uvideli smo namreč, da »e bomo morali pri obrambi »voje zemlje zanaSali le sami nase. Zato se je poživila in okrepila zamisel o poglobitvi medsebojnega sodelovanja. Ta nevernost je ustvarila jekleno zvezo med nami, Češkoslovaško in Romunijo ter nam je približala tudi Poljsko. Iz dogodkov zadnjega tedna, predvsem pa iz govora našega zunanjega ministra Jevtiča Imamo vtis, da se bo zveza med nami in med Poljaki še bolj utrdila in da bo slednjič vendar roogiče ustvariti ta blok slovanskih driav, ki je za obrambo naše neodvisnosti neobhodno potreben. Italijanske nakane so imele še drugo posledico. Do tedaj se namreč prav čisto nič ni mislilo na Rusijo, toda meč, ki visi nad nami, je sprožil željo, da pride tudi do političnega sporazuma z rusko državo, tako da bi vstal na evropskem vzhodu organiziran blok držav, ki so pripravljene preprečiti, da bi se z aovim prelivanjem krvi še enkrat spreminjale meje narodov in to na ljubo velikim državam, ki bi želele, da jim evropski vzhod stoji na razpolago za nemoteno izkoriščanje.
Hitierieva Nemčija
preživlja hude pretresljaje. Ko je državni kancler javno v državnem zboru preklical protiverske točke sroi ga programa in zagotovil krščanskim cerkvam, da bo spoštoval njihovo svobodo in njiho/e pravice, so katoliški Škofje tudi dvignili obsodbo hitlerjevjkega pokreta. Katoliški eentrum je obljubil lojalno pomoč, toda ipričo dogodkov, ki ft z bliskovito naglico razvijajo, nastane vprašani«, če bodo mogli sodelovanje nadaljevati. Hitlerjev režim ie namreč napovedal neizprosno, surovo borbo židovstvu, zapovedai bojkot židovskih trgovin, pometal v»c židovske nsstavljence tz državne službe in namerava židovstvo sploh iztrebiti iz Nemčije. Ne samo zaradi velikanske burje, ki se ie dvignila po vsem «vetu proti takim nemškim surovostim in proti izgredom, ki jih vlada gotovo ni
botala, • lu m WK vprfatorienl proti 04om na м-čla znanih protiiidovskih pogiomov v Ruaijl In M Poljskem, ampak čisto iz načelnega stališča bo zaradi tega katoliški eentrum prHel т položaj, če
sme odobravati 9 svojim sodelovanjem v vladi taka protipravna in tudi protikrščanska postopanja. Na tisoče Židov je zbežalo na vse kraje in rujejo sedaj po vsem svetovnem časopisju, ki je itak njihovo, proti Nemčiji. Zdi se, da bo svetovno židovstvo, ki ima v rokah denar in tisk, preje užugalo Hitlerjevo diktaturo.
У Avstriji
se diktatura razvija iz politične polagoma v vojaško. Redna vojska je namreč že zasedla vse važnejše točke v državi, tovarne, ceste, železnico. Redna vojska je izvršila naredbo, s katero so bila razpuščena marksistična društva, redna vojska jc tudi pripravljena, da brani državo pred kakšaiai nasiljem štajerskih heimwehrovcev, ki so vdani Hitlerju in bi radi izvršili prevrat ter proglasili ze-dinjenje z Nemčijo. Med tem pa avstrijska vlada polagoma pripravlja reforme, s katerimi sc bo v bodoče mogla bolj otepati marksizma in braniti notranji socialni mir v državi.
Na CehosUovaškem
je vlada razpisala notranje posojilo, s katerim bi mogla financirati velika javna dela, ki so za zaposlitev brezposelnih neobhodno potrebna. Češkoslovaška vlada je na ta način pokazala, da ni prav, če sc držijo roke križem in se čaka, kdaj bo «do iz inozemstva ponudil denar, ampak, da si je treba naložiti žrtve in z lastnimi sredstvi celiti svoje rane. Češka republika je dala še en zgled. Mesto, da bi se pečala s pustimi in praznimi političnimi vpraSanji, ko se podirajo stavbe in gori povsod v Evropi, se je posvetila velikim javnim delom, gradnji železnic, cest ter s tem prvič prišla na pomoč brezposelnim, drugič pa si ustvarja sredstva, ki bodo za dvig njenega gospodarstva in za njen napredek potrebna. Gospodarstvo najprej, potem teoretiziranje o politiki!
Po svetu
bi bilo v prvi vrsti omeniti izstop Japonske iz Zveze narodov. Japonska se je naveličala poslušati go-stolenje Zveze narodov, je šla domov, nadaljuje zasedanje ogromnih kitajskih pokrajin, si osvojila Mandžurijo, zasedla Džehol in se pripravlja, da podjarmi še Mongolijo, pokrajine, ki so desetkrat večje ko Jugoslavija. Japonsko napredovanje vznemirja Severno Ameriko, ki že zbira brodovje v Tihem morju v pričakovanju konflikta, ki polagoma nastaja, ker se tam križajo interesi Japonske in Amerike.
Omeniti bi bilo treba tudi, da je v Am:riki zakon, s katerim je prepovedano točenje alkoholnih pijač, odpravljen in da sc sedaj priprav'.iajo posebno pivovarne, da podjarmijo znova to ogromno republiko. Za
nu£c hmeljarje
so sedaj upi na boljSo bodočnost postali upravičeni, ker povpraševanje po hmelju mora v teku par mesecev naraščati. — V Južni Ameriki pa sc aa-daljujeio borbe med Bolivijo in Paragvajem nn ur med Bolivijo in Perujem na drugi strani. Velike
svetovne petrolejske družbe
? se tenejo za južnoameriški petrolej in ženejo ta-! mošnje narode v medsebojne prepire, da bi iažje ' segle po teh neizmernih bogastvih.
Spamjia v neprestanem vrenju:
Barbarski izgredi proti katoličanom
Madrid, 1. «prfla. tg. Vsak dan se ponavljajo veliki izgredi levičarskih ekstremistov proti katoličanom in monartiistom. V Reiooei pri Santandro so hoteli preprečiti shod katoliških volilcer. Od vseh strani so obstreljevali hotel, v katerem je bil shod. Pobili so okna ta hotel na raznih krajih za-žgaii. Ko pa so cdeležcnci shoda bežali iz gorečega poslopja, to jih 9 streljanjem pognali naznj v dorečo hiš«. fi«l« potem, ko se je poslopje po-
8
polnoma vnelo, so jih spustili na prosto, vendar pa je bilo med tem že več ljudi r.ovarno ranjenih.
Republikanske stranke, ki 'niso zastopane v kabinetu, so vložile ultimatum, v katerem ostro protestirajo proti samovoljnosti vlade in umetnemu poda'.fšcva-oju koastituante. Sodelovati hočejo ; samo še pri tem, da se hitro reši zakon o državnem ! razsodišču, v ostalem pa hočejo voditi odločno ! obstmkcijo. Vlada je radi legn v prav težkem po-I ložaju.
za samranje
Od Slovencev v odboru dr. Brezigas-
srfrigraA, 1. rpr. A A. Kraljevska vlada je do-tfdaj ie izdala vei nkrepov ra olajšanje položaja bau&k. Čeprav no tt okrepi lurrnzali razmeram, v katerih »o WH halanL, w Je zdaj vendar pokazala potret» po Dcrvth ta učinkovitejših ukrepih, da se sanirajo naAe banke tn obnovi kredit
V U» »vrt» in r, leljo, da se vsestransko in podrobno prneče krwlttn« г»1.ш«-е in okrepi, ki naj «e kidajo, Je kraljevska vlada sklenila ustanoviti prt ministrstvu la trguvtno in industrijo posvetovalni odbor, ki ima nalogo proučiti ves problem kreditnih vpraAenj in predložiti ukrepa, ki bo potrebni za saniranj« kreditnih ustario» in obnovo kredita. V tem odboru so oeebe, ki iniajo potrebno teoretično in praktično znanj», ki poznajo naše gospodarstvo In se isto mte opravičeno prtàfckweî»,
da bo njihovo delo obrodilo pričakovane sadove. Ta odbor bo takoj začel delovati; prva naloga mu bo, izvedba ankete, ki mu bo omogočila zbrati vse informacije in podatke, ki so potrebni za predlaganje konkretnih ukrepov.
V odboru so dr. Milan Radosavljoviï, tajnik belgrajske borze, kot predsednik; dr. Milan Teo-dornvič, univ. prof., dr. Milorad Nedeljkovič, generalni ravnatelj Poštne hranilnice, Milan Dostanič, vladni komisar pri Narodni banki, dr. Milan Vrba-nič, predsednik trgovske zbornice v Zagrebu, dr. Milenko Markovi?,, generalni tajnik Zveze denarnih zuvodov in zavarovalnic v Zagrebu, in dr. Milko Bretigar, odvetnik iz Ljubljane. — Za tajnika je imenovan dr. Miljutin Boškovič, Sef odseka za kreditne ustanove in zavarovalnice.
Fašistična revolucija tudi v
Urugvaju
Bivši predsednik umorjen
виепев Aires, 1. apr. AA. Tragična smrt Baltazarja Bruina, bivšega predsednika urugvajske republike, katero no pravkar seanall. Je zbudila v Montevideu in Buenos Alrcsu globoko sočutje. 0 okoliščinah njegove smili poročajo te-le podrobnosti:
V trenutku, ko Je policija prišla k I? rumu na dom, da ga aretira, je Bruni od etrninikov zahteval, naj se izkažejo z mandatom pristojnega sodnika. Nato je dvakrat ustrelil in ranil nekega častnika In stražnika. Bromova žena se je onesvestila, njegova mati ga je pa prosila, naj se vda. Toda Brum je srdito vzkliknil: >Ce Je potrebno, da dam zgled svojim sodržavljanom, ga bom dali« Zraven Bruma so stali njegovi trije mlajši bratje tn finančni minister Azevedo. Policija je nato obkolila hišo, kmalu nato se je pa začul strel in Brum se Je zgrudil na tla, zadet v sredo sira.
Kakor trdijo, (i je Brum sam vrel življenja Po drugih vesteh je pa predsednik Terra na prigovarjanje njegovih prijateljev pristal os to, da spusti Bruma ua špansko poelaništvo, dn bi potem zapustil t"žrlo. Toda v trenutke, bo je odhajal od nJega in je ravno hotel stopiti r voz, m J« raèul strel In
1 trii tu in nflrjpj mrtev m llj.
Listi v Buenos Airesu si tolmačilo
držanje vlade, ki noče dati pravih podatkov o Bru-movi smrti, kot priznanje, da ne gre za samomor, temveč za umor s strani policije.
Montevideo, 1. apr. A A. Predsednik Terra je razpisal volitve v konstituanto za 2Г>. junija.
Na deželi so izvedeli za umor bivšega predsednika Bruma brezžično iz Buenos Airesa. Po vsej deželi je zavladalo silno ogorčenje in razburjenje ter se je bati vstaje. Vlada je uvedla popolno ccn-zuro in prepovedala uvoz argentinskih listov ter rabo tujin jezikov pri telefonskih in brzojavnih poročilih.
Bnenos Air«», t. aprila. AA Kljub cenzuri, ki bo jo v Montevideu uvedli, prihaja sem obilo podrobnosti o dogodkih v Urugvaju. Tukajšnji listi prinašajo med drugim telefonski intervju z iirusvajskini notranjim ministrom Demichelle-jem, ki je potrdil vw>t o razpustu parlamenta in državnega svet« ter o aretnciji več parlamentarcev in ustanovitvi junte, kl bo v ugodnem času sklicala ustavodajno skupščino. Naloga te skupščine bo izvesti reformo ustevc. Demichelli je izjavil, da vlada т državi popoln inir.
Vest. Ha Ki bila vindn zapri» mon te vide j« k o
■ ni verzu, demeutirujo.
Resna borba proti lašizmu v CSR
Sokoli, Orli, in legionarji združeni proti lašizmu - Poseben pomen
fašizma v CSR
Zelo zanimiv boj bdjejo pristati demokracije
v CSR proti vsem strankam, ki imajo v programu odpravo demokracije, jedro češkoslovaške državne ustave. Ta boj je že iz početka naperjen proti komunistom in zadnje čase proti fašistom in njihovim organizacijam. Češkoslovaška demokracija je v ta namen nastopila potom nepolitičnih organizacij Sokola, Orla in legionarjev.
Zakaj se je ta boj začel? Da ne govorimo o boju proti komunistom, ki se med Čehi in Slovaki redi njihovih internacionalnih mišljenj ne bodo mogli krepiti, moramo smatrati kot povod nastopa proti fašistom njihov nedavni napad na vojašnice v brnskem predmestju Zidenice, ki je bil z vojaštvom in policijo naglo zatrt, kolovodje pa polov-ljeni in zaprti bodisi v Brnu,	.
- Vse časopisje, ki je v rokah demokratično mislečih strank in skupin, tega še sedaj po par mesecih ne more pozabiti.
Prvi boj proti fnšistom je začel Sokol v Brnu na sestanku brnske sokolske župe. Moravski Sokoli so izzvali sokolsko gibanje .Kmalu ee jim je pridružilo osrednje glasilo Sokolov >Vf-stnik so-kolskyt s pozivom dr. Slavika, narodnega poslanca in bivšega ministra za notranje zadeve, podstareste sokolske zveze, po katerem Sokol ne sme biti član fašistične stranke, kajti Sokol je po svoji ustanovi nosilec svobode in demokracije. V pozivu so predvidene tudi represalije za slučaj, če se nalog ne bi izvajal. Članek so ponatisnili politični listi. Sokolom bo kmalu nato sledili tudi Orli in legionarji. Legionarji v svojem razglasu predvsem krepko jKidčrtavajo. da se niso oni na vseh frontah svetovne vojne borili zato, da bi prišli v diktatorsko državo, ampak so se borili za državo z demokratičnim načinom vladanja. Za tako državo,
Otvoritev svetega teta
Vatikan, 1. aprila. Dari Je papež pred baziliko sv. Petra r navzočnosti 40.000 oseb na slavnosten način otvoril sveto leto obenem s proslavo 1900-letnice Kristusove smrti. Papež je stopil v baziliko pri svetih vratih, ki so navadno zazidana in so odprta le za trajanje svetega leta. Pred sveta vrata je papež prifiel z mitro na glavi in oblečen ▼ »faldo. in na sediji gestatoriji. Nato je stopil s sedije ge-statorije, vzel ▼ roke kladivce iz slonovine in trikrat udaril po svetih vratih ter izgovoril ritualne besede. Vklad r »Tatih, ki so ga poprej izžagali in podprli od zadaj s posebnim podstavkom, se Je tedaj nagnil in napravil vhod v vrata. Takrat so začeli zvoniti rsi zvonovi v mestu in papei Je sam stopil prvi skozi vrata, za nJim pa kardinali in Škofje. Bazilika je bila mahoma nabito polna ljudstva. Papež se je tedaj spe.t vsedel na sedijo ge-stalorijo, nakar je vstal in blagoslovil množico, ki je kleče sprejela blagoslov.
Novice iz Betgrada
Nesramnost nemške agencije
Bolgrad, l.apr. 1. Nemška agencija >Telegraph-
union« je razširila včeraj hudobno vest proti naâi državi, ces da je izbruhnila vstaja v jugoslovanski mornarici. To nesramno vest je agencija pozneje preklicala ter pojasnila, da je le aprilska šala Popolnoma jasno pa je ,če vpoštevamo današnje razmere, kakšen namen je imela la agencija, ko je spustila v svet nezaslišano laž. Agencija je hotela s tem škodovati ugledu naše države v inozemstvu >Telegraph-Unionc mora vedeti, da s takimi in-famnimi izmišljotinami ne more služiti niti svoji tlrzavi, se manj pa svetovni javnosti in sebi. Če ,e bil pa to odgovor na neresnoet in neumnost Ita-kega belgrajskega lističa, ki je objavil kot april, sko šalo vest, da je ubit nemški državni kancler g. Hitler, zopet ne moremo razumeti, zakaj smušča v svet nesramne laži, ko je list namenjen na .'ožjim krogom v Belgradu, izven katerega meja skoraj ne gre. lake nesramnosti si že dolgo ni dovolila nobena agencija.
iT vofaške stroke
Belgrad, 1. aprila. 1. Danes so napredovali v podporočnike absolvirani gojenci 7. razreda nižje sole intendantske akademije. Najboljšemu dijaku, intendantskemu podporočniku Miloradu Koračn £ podaril Nj. Vel. kralj srebrno sabljo, ki mu jo e izročil kraljev prvi pomočnik general Ječmenič. Med novimi lutendantskiml podporočniki so tudi sledeči Slovenci: Jožef Trdinar, Milan .Telover, Marjan Smrdn m Jože Butkovič.
Belgrad, 1. apr. I. Za vršilca dolžnosti upravnika glavne vojaške bolnišnice je imenovan sanitetni brigad ni general dr. Žarko Trpkorif. Za pomočnika načelnika štabn poveljstva kosovske divi-zijske oblasti je postavljen peli. major za general-stabne posle Peter Tome.	8
iz sodnijske stroke
Belgrad, 1. apr. 1. Napredovali so- v R. polo-žajno skupino 2. stopnje: dr. Arnold Pernat, stare-šina okrajnega sodišča v Laškem; dr. Aleksander rožnik, starešina okrajnega sodišča v Ptuju, In dr vJhnit jftgeb', BJaroSina, okrajnega sodišča na ' \ sk,,P!"° t- 8t°Pnje Rudolf Kočnik, starcemai okrajnega sodišča v Sevnici; Ljudevit Ba-tisto sodnik okrnjnega sodišča v ftkofji Loki, in Kare Novak, sodnik okrajnega sodišča v Litiji- v 4. pol. skup. 2. stopnje Cvetko Ažman, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; v 5. pol. skupino Julij Lesjak, sodnik okrožnega sodišča v Celju- dr Gr-movšfik Srečko sodnik okrožnega sodišča' v Mariboru; Josip Arko, sodnik okrajnega sodišča v Ko-
Zfe	Yolenlln Benedik, sodnik окгајпеца
sodišča v Kranju.	J S
Na dosedanjih mestih so postavljeni: Josip Rai-ner pisarniški predstojnik pri deželnem sodišču v Ljubljani, za višjega pisarniškega predstojnika 7. pol. skup.: Ivo Bernobfč, pisarniški oficial pri okrožnem sodišču v Mariboru, za višjega pisarni-skega of.c.ala r. pol. skup.: za višje pisarniške ofi-ciale 7. pol. skup. dosedanji pisarniški oficiali: Ste-fan Gombosi pri okrožnem sodišču v Murski Soboti m A o zij Perne pri okrožnem sodišču v Ložu; Albin Istinic, kanciist pri deželnem sodišču v Ljubljani pa za pisarniškega oficiala 8. pol. skupine.
I remeSčem so po polrebi službe: a) od okrož-nega sodišča v Ljubljani k okrajnemu sodišču v Ljnbljanl C. Lavrtô, Ana čerček, A. Istinič, R. Sil-denfcld, Pavla Eržen Ernest Pobar, Drago Grabner, Vera Ilegali, Josip Mesec. Alojzija Bešter in Slav« VrtaČnlk; b) od okrožnega sodišča v Mariboru na okrajno sodišče v Mariboru: Julij Amalieti, Franr 1'erhovc, Janko Boeatee, Јочјп Pogrujc, Anton Volk, I \nton Mevr, Franc Gregorevčič In Franc Ralc; c) od okrožnega sodišča v Celju na okrajuo sodišče v
demokratično vladavino, hi hffi vedno pripravljeni legionarji boriti se in za tako državno notranjo ureditev se tudi slejkoprej bore. Oni niso priprav, ljeni pasti iz dežja pod kap.
FaSisti, kajpada, tudi ne drže rok križem. Svojim članom, ki jih je precej in Jih pridobivajo
predvsem s svojim nacionalizmom, vsled plenjenja časopisov priporočajo ustno agitacijo. Zanimivo je tudi, da dosledno opuščajo izraz »čehoelovaški narod« in vedno povdarjajo stališče Slovakov, ločeno od stališča Cehov. V njihovem tisku in nastopanju tudi ni ораЈлН kulturno-bojnih tendenc — prej bi dobil utis, da so za tradicijo krščanstva \r Cerkve.
Dauee je vsa oblast v republiki v rokah demokracije. Pod tako vladavino se v smislu obstoječih demokratičnih zakonov svobodno uveljavlja tudi fašizem potom tiska in potom zborovanj. Teh pravic so fašisti tudi v polni meri poslužujejo in njihovo gibanje, ki je izrazilo nacionalistično in vse-slovansko orientirano, se krepi toliko bolj, kolikor bolj ogroža čeboslovaške meje nemško fašistično gibanje sosede pod znakom kljukastega križa in pisano uniformiranih podonavskih grofov hi baronov. To jačnnje gre predvsem na račun raznih socialističnih skupin, ne pa izrazito narodnih skupin, kakor je to normalen pojav tudi v Nemčiji, kjer so socialistične skupine v stalnem upadanju.
CSR, demokratično vladani otok v ercu Ev. rope, pa bo ostal kljub temu tak baš vsled tega, ker fašisti razdirajo marksistično tabore in tako le pripomorejo k nacionalistični samozaveeti Širokih delavskih vrst, še nadalje središče demokra-oije in za vzgled vsem državam sosedam in ostali Evropi.	Ing. Sk.
Celju: Franc Avtllar, Anton Kramar, Anton K r cenik, Anton Veber, Ivan Saksida in Josip Hribar; d) od okrožnega sodišča v Novem mestu na okrajno sodišče v Novem mestu: Vinko Brančlč, Rudolf Knol, Kristina Andres, Ljudmila Zupančič, Jakob Smerdelj in Dragotin Savli.
Upokojen je dr. V. Dubokovič, kasacijski sod« nfk Stola sedmorice.
Pozor !
Belgrad, t. aprila. AA. Z odlokom finančnega ministra je ustavljeno ' pošiljanje denarnih pisecn po {»osti v inozemstvo. Toda v zadnjem času se je ugotovilo, da se ta ukrep kr&i na ta način, da pošiljajo nekateri naš denar, tuje valute ali pa čeke v inozemstvo v običajnih pismih, kar je v nasprotju z določili členov 2, 3, 5 in 12 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami. Glede na to sè občinstvo opozarja, da je tako ravnanje kaznivo in da bodo osebe, za katere se ugotovi, da na nezakonit način pošiljajo denar v inozemstvo, najstrožje kaznovane z denarno globo po čl. 19 omenjenega pravilnika.
Belgnd, 1. apr. L Danes dopottn Jo ministra za eod&lno politiko in narodno sdrarje posebna députa ci Ja zveze delavcev s .tMjraiJeklird
potrebščinami ter mu izročila posebno spomenico, v kateri ga naproša, naj ukine вш*лт dele _т pekarnah.
Belgrad, 1. ■pr. L Poitaijska oblast Je vteraj
razpustila pred kratkim ustanovljeno akademsko društvo na tukajšnji univerzi »Seloc, v katerem j» bilo včlanjenih par sto akademikov.
Bolgrad, 1. apr. 1. V Belgradu je včernj Ini' šila samoumor natakarica Marija Mavrin h Ko čevja. Vzrok samoumora so prepiri In neaporaxo mi z ljubimcem.
Ob sktepa lista
Intrige v Avstriji
Na vidihu krščansko-socialno-so-cialdcmohratska koalicija ?
Dunaj. 1. apr. tg. Heimwehroveki list >Fret-heite poroča, da se je v zadnjih dneh neki kričan-sko socialni minister razgovarjal г narodnimi socialisti, da bi jih pripravil do tega, da bi pod vodstvom dr. Dollfussa vstopili v volivni kabinet, ki obstojal iz krščanskih socialistov, narodnih socialistov in Landbunda, ter bi se imele nove volitve v narodni svet izvršiti najpozneje v enem letu, da so pa narodni socialisti to ponudbo odklonili. Narodno-socialistični »Nachtfunkt smatra za verjetneje, da se bodo krščanski socialisti tajno sporazumeli a socialnimi demokrati o ustavni spremembi, pri čemer bi v stanovski zbornici, katera bi se ustanovila namesto zvesnega sveta, krščanski socialisti In socialni demokrati zagotovili evoje pozicije. List se, sklicuje tudi na krščansko socialno >Reichspost<, ki je povsem jasno odkrila svoje hrepenenje po črno-rdeči koaliciji, ko je očitnla dunajskemu deželnemu glavarju, da je vzel na piko Heimwohr, ne pa formacije SA in SS.
Etalija podftira Heimwehr
Dunaj, 1. aprila, tg. Narodno-socialistični večerni list *Kampfruf« je v včerajšnji izdaji, Id je bfla takoj zapletena, objavil pismo šefa italijanskega dopisnega urada in dopisnika »Popolo d'Ita-Ila« Morealijn. naslovljeno na dunajsko banko To-polanski, v katerem se govori o nakazilu večje vsote za avstrijski Heimwehr. Moreali je takoj podal izjavo, v kateri trdi, de je pismo ponarejeno, da ne pozr.e banke Topolansici in da s to banko nikdar ni dopisoval. K temu se doznava, da je bil
Îiismeni papir ukraden iz Morealove pisarne. Uveđ-a se je preiskava in se trdi, da je storilec znan. Neki socialistični večerni list trdi, d a je Mussolini še včeraj zvečer zahteval informacije in izrazil svoje največje ogorčenje radi pisma.
Amerika se je popravila
Newyork. 1. apr. ž. Zlat« zaloga federalnega rezervnega zaklada jo zrastla v teku tega tedna za 44 milijonov 440 tisoč dolarjev, a od 8. marca za 553,227 000 dolarjev. Obtok bankovcev se je v teku tega tedna zmanjšal za 255 milijonov dolarjev, od 8. marca pa za 1 miljardo 185 milijonov dolarjev
Berlin, 1. apr. A A. Z današnjim dnem so s* uvedla nova poeebna viza za nemške državljane, ki bi hoteli odpotovati v inorenistvo.
Pari*. 1. apr. AA. Dolar ie danes notirsl 25.440, funt pa 87.12.
Slov® ravnatelja drž. železnic
v Lmbljani
Snoči »n se zbrali železničarji s svojimi strokovnimi načelniki v prostorih glasbenega društva »Sloga« na prijatel)skem večeru, da se poslovijo od svojega direktorja inž. Maksa Klodiča pred njegovim odhodom v Subo>tico, kamor je po slul-beni potrebi premeščen. Menda ni ie teko splošno m enodušno ob slovesu prevladovalo prepričanje, da uslužbenci izgubijo najboljšega predstojnika kakor ob tej priliki. S svojim odkritosrčnim, dobrohotnim, mirnim in pravičnim postopanjem je bil tudi ▼ najbolj perečih in zamotanih zadevah kot odličen predstojnik popolnoma na mesta. Vodila ga je pri vsem edinole ljubezen do ustanove in do uslužbencev, kakor je tako lepo poudaril ie v okrožnici ob nastopu službe. Z lahkoto si je pa srca vsega osebja na mah o«rojil s svojo posebno
poudarjeno željo ▼ tej okrožnici, da naj hnajo zaupanje do njega kakor jim on zaupa. Malo je govoril, nikjer se ni pokazal, ie manj pa silil v ospredje in r javnost, ostal je disciplinirano v vrstah onih, ki s strokovnim delom zvesto in požrtvovalno na visokih položajih služijo svojemu gospodarju. Zavedal se je pa pri tem prav dobro, da je poklican posredovati med narodom in prometno ustanovo, da bo najbolj služila v splošno korist in zadovoljstvo. Zato ga bodo ohranili v najboljšem spominu tudi vsi oni, ki so imeli kake želje, prošnje ali morda celo pritožbe radi železniškega prometa. Ni mogel vsega doseči, kakor bi rad, tudi kratka tričetrtletna doba njegovega vodstva železniške direkcije ni zadoščala, da bi se rešila vsa, večkrat precej zamotana vprašanja, ki so bila nujne rešitve potrebna. Vendar pa ne smemo pozabiti na edino njegove zasluge, da se je potniški promet na progi Ljubljana—Kamnik po tolikih letih tako zadovoljivo uredil. V kratkem bo na isti način izboljšan promet na progi Celje —Dravograd-Meža in Ljubljana—-Tržič. Tudi za odpravo znanih nedostatkov na progi Ljubljana— Vrhnika je delal z vso naglico in prej ali slej bodo brez dvoma tudi Vrhničani zadovoljni. Hvaležni mu ostanejo tudi prebivalci med Mariborom in Špiljami, ki jim je prav hitro omogočil vožnjo z direktnimi avstrijskimi vlaki. 0 njegovih načrtih, ki še niso izvršeni, ne vemo ničesar, kajti on ni nikdar o sebi govoril, še manj pa o svojih načrtih, verjetno pa je, da je marsikaj odloženo, kar bi bilo mogoče doseči z njegovim strokovnjaškim delom že v bližnji bodočnosti.
Zato snočnji poslovilni večer ni bil navadna odhodnica, kakor jih prirejajo ob takih prilikah največkrat osebni prijatelji in znanci, ampak res srčna potreba vsega železniškega osebja, da se po svojih zastopnikih poslovi od njega, ki je bil kristalno čist vzor visokega državnega uradnika, da se mn zahvali za njegovo naklonjenost in zaupanje, da ga zagotovi svojega največjega spoštovanja in ljubezni in da mu želi še mnogo vspehov na njegovi nadaljnji iivljentki poti.
Požari v kamniškem okraju
Kamnik 1. aprili.
V dveh tednih mim Imeli v kamniškem okraju kur troje požarov: na Rodici je uničil ogenj kmetsko domačijo z veecni gospodarskimi poslopji, v Trzinu je gorelo teden dni kasneje, včeraj zvečer pa je nastal zopet o^enj v Smarri pri Kamniku. Kamniški gasilci, ki so videli od-fov ognja in čuli tuljenje sirene v tovarni Remec na Duplici, ki je skoro četrt ure klicala na pomoč, so mislili, da gori tovarna, zato so se hitro odpravili z brizgalno na kraj požara. Ko so zvedeli, da gori star osomljetn čebelnjak v
Smarci, so se vrnili proti domu. Res se ie okrog
Г gornjem delu ognja, da 1 ognjn, kar je i času popolnoma razumljivo. Čebelnjak je v
pol 21 vnel star čebelnjak v gornjem delu Smar-in povzročil tak odsev ognja, da bi človek Rodil, da je pol vasi v opn jo, kar je v nočnem
kratkem času pogorel do tal, z njim pa so poslale žrtev* plamena tudi številne družine čebel, »o se baî zadnje tople dni pričele buditi \x zimskega spanja. L«stnik trpi s tem precejšnjo
Škodo.
V priznanje kamniškim gasilcem moramo )*mi'i n (i, da no se na dolgotrajni klic sirene
takoj odpravili v največjem dežju proti kraju požara. Ko so se vrnili, smo k njihovih vrst čuli več predlogov, kako naj se uredi signaliziranje s tovarniškimi sirenami, da ne bo ne-sporazumljenja in nepotrebnih potov. Večina je mnenja, naj oblast uredi to stvar na ta način, da bo trikratno zaporedno tuljenje znak za manjši požar v okolici, pri katerem bo zadostoval« pomoč domačih gasilcev, nepretrgano dalj časa trajajoče tuljenje pa naj opozori tudi sosednja gasilna društva in jih pozove na pomoč.
Pri tem naj omenimo še slučaj, ki se je dogodil nekoč v nošeni okraju. Iz dvajset minut oddaljene vasi pridirka okrog polnoči v kraj, kjer ima svoj dom gasilno društvo, kolesar in potrka na več oken. da bi zvedel, kje stanuje trobentač gasilcev, da bi zatrobil alarm. S takim iskanjem se navadno zgubi precej časa, kar je v slučaju velikega ognja lahko usodno. Zato bi bilo potrebno, da hi vsaj pri gasilnem domu v slučaju potrebe vsak zvedel, kje stanuje trobentač. Na majhni oglasni deski na Gasilnem domu bi morali biti napisani taki podatki, ki bi zelo olajšali pravočasno alarmiranje gasilcev.
.1

Pevski /.bor >lVlitniàbe »vesot v Maribora in njegov vodja profesor Viktor Schweiger. Zbor na stopi jutri, v ponedeljek zvečer, z bogatim koncertnim programom v mariborski unionski dvorani
„Darinka" v Št. 1Цu v Stov. goricah
Iz St. Ilja nam pišejo: Bilo je re« od naiih kmečkih fanion in deklet zelo drzno, da eo ee lotili ne lahke Lavtižarjeve spevoigre »D ar in-k e«. In res so že mislili med vajami obupati. A vendar so sklenili kljub težavam stopiti z igro » javnost. To je btla senzacija za St. Ilj. 25. in 26. marca popoldne ob 3 eo jo igrali v Slovenskem domu. Obakrat je bila dvorana nabito polna, celo v pritličju m pri oknih so stale cele gruče ljudi. Vsi igralci so svoje vloge naravnost mojstersko igrali. Poslušalci ee nieo mogli načuditi nastopom m lepemu petju. Mnogi so ves čas igre jokali. Soglasna sodba je bila: Kaj takega še ni bilo v St. IIju. Strokovnjaki so izjavili: Ti igralci lahko nastopijo v vsakem večjem mestu. Oba dni eo nas v velik em 4tevilu obiskali sosedje, ki so St. Ilj-čanorn čestitali in o>petovano izjavili: Kaj tako lepega še nieuio videli m slišali v življenju. Glavne vloge so bile v rokah gdč. Frančike Šrok (Helena), ,loška Šrok (Hrastar) in gdč. Košutnik (Darinka). Viteza sta bila g. Ludvik Rener in g. Avgust Srok. Lakaja je prav spretno predstavljal g. Martin Rozman. Vlogo Agate je dobro rešila gdč. Ivanka German-ova. Originalen berač je bil g. Tone Ferk. Tlačana sta očarala s svojima lepima glasovoma. Igrala sta ti vlo$ g. Ivan Farazin in g. Janko RakuSa. Posebno pa je vse strmelo nad glasom meniha, ki ga ie predstavljal tukajšnji konservatoriet g. G-ustl Knkuša. Gmljivo je pa bilo i» posebej petje zbora v tretjem dejanju. 6lasbe-ne točke je naštudiral domači organist, režiserstvo v» ie bilo v spretnih rokah domačega g. kaplana
Antona Ravšl. Prav spretno so igrali na koncu cerkveni pevci od Sv. Marjete ob Pesnici spevoigro »Srce in denar«.
Mimogrede bodi omenjeno, da so nam naši prijatelji, bratje Slovenci, hoteli zabraniti slovensko petje v St. IIju, v katerem se toliko nemškega poje. Nemce pustijo ti dobri državljani na miru in ee ne «podtikajo nad njihovim heilanjem. Poslali so na razne oblasti ovadbe z napačnimi poročili, ki so pa zopet romale kakor vedno v koš. Ali je modro vedno po nepotrebnem ljudi vznemirjati tu na meji?
Kurji tatovi pred sodiščem
Novo mesto, 31. marca.
Danes je razpravljal kazenski senat trojice o zanimivih kokošjih tatvinah, ki so se vršile od ic-seni naprej lanskega leta v Rajdolu pri Kočevju in ki jim niso mogli dolgo priti na sled. Šele v oktobru 1932 so tatovom prišli do živega. Prepirala sta se namreč brata Ivan in Ггапс W in zmerjala svojega brala Henrika s kurjim tatom Za lr, počastitev so zvedeli sosedje. Nato se je Henrik W ustrašil, da pridejo vse tatvine na dan in se ie sam javil orožnikom. Dognalo se je, da je bila pri tatvini udeležena šc petorica drugih fantov in da so nakradeno kuretino pekli pri neki M. F. Proti vsem kurjim tatovom in proti M. F. je bila vložena obtožba zaradi zločinstva tatvine. Pri današnji razpravi so razun dveh vsi obtoženci priznali očitana dejanja, nakar jih je sodišče obsodilo samo zaradi prestopka tatvine na primeroma nizke kazni tO dni do dveh mesecev, M. F., ki ie kuretino pekla oziroma kuhala, pa na denarno kazen. Pri vseh obtožencih je sodišče izreklo pogojno kazen za dobo eneiia do štirih let
SOLNCE PO NAROČILU!
Beljenje na trati brez tolneaf Ni mogoče I Samo solnce beli perilo s pomočjo kisika. V kotlu kjer je Radion je vedno solncel Radion pere in beli perilo tam — na milijone kisikovih mehurčkov opravi pre vidno to delo — oni spravijo čistilno peno mila sami skozi najdrobnejše gube. V naj-krajSem času je perilo čisto in belo
ЈЛ-ЈЈ
Starogrški pomladni običaj med
koroškimi Slovenci
Med koroškimi Slovenci od Vrbe do Žile se je ohranil do danes sledeči običaj. Na predvečer sv. Jurija — torej na večer 23. aprila — se zberejo fantje — šolarji cele vasi pri znamenju, poleg vasi s kozjimi rogovi in zvonci. Ko zazvoni ve-čertnico, molijo fantje angelsko češčenje m ee napotijo v vas. Tam so pri vseh hišah vrata ž« zaprta. Fantje gredo od hrše do hiše. Ko pridejo k hiiži, najprej zatrobijo in zazvončkljajo, potem prekriža vrata z rogom »pridigar« — fant, ki je določen, da pove sledečo pridigo — in začne pridigati takole:
Sveti Št. Juri
prijezdi na duri,
eno hlačo ma rumeno
drugo zeleno.
Vse ptice v grmovju
vse kukovce v bukovju pojo,
ker se Št. Jurija veselo.
Bog obvaruj vaše svinje, vaše ovce,
vaše krave, vaše konje, vaše telete
in vaše ta liepe deklete.
Mama, prižgite luč
poiščite na kamro ključ
in dajte, kar je vaša volja,
kar ternja, kar smola,
le an pisker fižola.«
Potem prinese gospodinja zaseke in 2 jajci, fantje zatrobijo in zazvončkljajo in se odpravijo k drugi hiši. Drugi dan se zberejo pri kaki stari samici, ki jim ocvre vsa nabrana jajca na darovani zaseki. To cvrtje se imenuje »šentjurjovc«.
Pri starih Grkih je pa bil v navadi sledeči pomladanski običaj. N'a določeni dan pomladi so
ee zbrali grški fantički pred vasjo io so ili od hiše do hiše in eo peli pred sleherno hiSo sledeč"
pesem:
Priàla, prišla je lastavica,
črna na hrbtu, na trebuhu pa bela,
privedla je aabo
lepe čase in lepe dni.
Ti pa daj iz obilja svoje hiše sladčic
in vina kozarec in košaro sira,
tudi potic se lastavica ne brani.
Ali naj gremo, ali bomo kaj dobili?
Ali dobimo kaj ali nič: odšli ne bomo.
Ampak odnesli ti bomo duri
in podboj in ženo v hiši —
majhna je, lahko jo bomo odnesli
Če pa kaj daš, daj v obilju.
Odpri, odpri vrata laslavicil
Saj nismo starčki, saj smo otroci.
Da je grški pomladni običaj isti какот koroški, je razvidno na prvi pogled. Cerkev je pač
preoblekla grški poganski običaj le v krščansko obleko, kakor je to storila večkrat. Kako pa pridejo Slovenci v stik z Grki? Pa prav lahko, saj so bili tisočletja sosedi, kakor je dokazal M. Žun-kovič v Staroslovanu 1. 1913, 3. zvezek, kjer zavrača »pravljico« o preseljevanju narodov, ki eo si jo izmislili tisti, ki si svojijo »nadčlove^tvo« in nadvlado nad drugimi »manj vrednimi« narodi. Omenim naj samo, da pade beseda o »preseljevanju narodov« prvič šele v 15. stoletju pri Eneji Sil-viju, vsi zgodovinarji do tistega časa takega preseljevanja narodov ne poznajo.
Čudno je, da se je ohranil ta običaj med koroškimi Slovenci in tudi tukaj le med zapadnim delom.	Tomaž Orasch, župnik v p.
Novomeške občinske zadeve
Novo mesto, 1. aprila.
Na dnevnem redu zadnje občinske seje je bilo med drugim županovo poročilo. Le-ta je poročal, da so K. D. E. izvršile elektrifikacijsko traso za Novo mesto in okolico v premeru 3 km ter za vodovodno črpalko v Stopičah. Stroški so proraču-nani na 1,704.720 Din Za elektrifikacijo Dolenjske pa bi rabila banska uprava nad 5 milijonov dinarjev. Ta dela je vsled pomanjkanja denarja mogoče uresničiti le, ako dobi banska uprava kredit 3 milijonov Din, kar naj bi preskrbela mestna občina novomeška. Naprosila se bo Mestna hranilnica za posojilo. — V Kandiji je projektirana cesta od mostu do nameravanega sejmišča. Tozadevni načrt je napravil ing. Petrov. Občina je izvršila lokalni ogled in se s posestniki dogovarja. Svet naj bi se odkupil po 10 do 27 Din za m'. Stroški bodo znašali 100.000 Din. Cesto bi gradila mestna občina sama, vsled česar se bo graditev pocenila za 50 odst. V gradbeni odbor so bili izvoljeni odborniki: Matko Martin, Windischcr Josip ml. in Hočevar Martin.
Mestna občina se je priložila proti svoječasni odločbi, da mora prevzeti v svoje vzdrževanje državno cesto od mostu do železniške sekcije, ki vodi skozi mesto. Notranje ministrstvo je tej pritožbi ugodilo.
Kmetijska šola na Grmu je ogradila svoj sadovnjak, ki je bil zasajen že pred nekaj leti in se od leta do leta dopolnjuje. Preložila je pot, ki je vodila čez ta sadovnjak, nižje tik nad gozdnati breg nad Bojančevim mlinom. Občinski odbor je na spremembo pristal, stavil pa pogoj, da mora biti nova pot 2 m široka in da jo vzdržuje kmetijska šola
Znano društvo »Krka« priredi poleti Dolenjsko razstavo. Novomeška občina se je udeleži s svojim razstavnim gradivom ter podeli 1000 Din podpore.
O računskem zaključku za poslovno leto 1932 sta poročala odbornika Pavčič in prof. Krajec. Zaključek ii> Kil odobren.
V požarno policijsko komisijo «o bili izvoljeni gg.: Bernard, Agnitsch in Rajec.
Sklenilo se je kupiti od ženske iavne bolniš-
nice njivo na kapitelskem marofu v izmeri 73 a 94 ms za ceno 50.000 Din. (To njivo je za bolnišnico kupil svoječasno upravni odbor bolnišnice ozir. zdravstveni zastop pod predsedstvom pok. Perka Franceta za okroglo 40.000 Din ter je že od dotične njive odprodal približno У, g. Maloviču in g. sodniku Meršolu za okroglo 40 C00 Din, iz česar je razvidno, da je bil nakup njive po zdravstvenem zastopu zelo ugoden in je od tega ženska javna bolnišnica pridobila.
Posestnik lfledé je ponudil nakup svoje hiše na Florijanovem trgu. Ta ponudba se je zavrnila vsled previsokih zahtev.
V Kandiji se uredi perišče, če dovolijo lastniki služnostno pravico dohoda k Krki. Stopnjiee z Brega k čolnarni se popravijo.
Nato se je vršila tajna seja, na kateri se je sklenilo podeliti nekaj podpor.
CRIKtlEftitCR
Največje kopališče na Jadranu. 4'/a ure vožnje od Zagreba via Plase. 30 hotelov in pensionov. Lelos velike slovesnosti in znatno znižane cene. Informacije in prospekte pošilja
Lječiliša« ротicrenstvo in sami hoteli. Pens. - Resi. VILA RUZICA 35 «ob. Vie-a-vie obala Prospekte in pojasnila pošlje na zahtevo uprava. Cena 75 — PO Din. PeneT-Reet. TRIGLAV. Popolna oskrba od 60 - 75 Din
Komfort._Snažnost.	Solidnost.
Hotel-Pension »LinURNlA«. Vie-ii-vTs kopa-lišča in v bližini kopališkega parka Moderno opremljene sobi'. Popolna oskrba 65 — 85 I »in Ггпв.-Rest. MORAVA. DobraTn тТгшГгпебгап-ska hiša. Popolna oskrba 60 — 70 Din Pcns.-Rest. ZRLICNUAJ. Tik ob morju blizu obale. Pojtolna oskrba 60 — 65 Din Restavracija VINODOL. Iiborna lomaëa In dunaiska kuhinja. Vsak dan sveie morske ribe. Izvrstna domača in dalmatinska vina. Shajališče gurmanov. Penr.ija 40 Din
Ljubljanske vesti t
Obnovitev misijona v šentpeterski
w	• « •
zupntjt
Za vas Bitovik sta obnovitev misijona vodila od 22. marca do 26. marca jezuita gg. P Žibert in P. Remec za šolsko mladino in 4 stanove. Dvakratne dnevne lepe mirne govore je ljudstvo — zelo veliko število moških — vneto poslušalo in se na koncu ni moglo od misijona ločiti. Stanovanje Je pripravila v zasebni hiši dobra duša iz vasi, gostilničar Babnik pa je lepo postregel misijonarjema.
V	Otepanji eerkvi je za vasi Sp. in Zg. H ruši ca
m âtepanjo vas od 25. do 30. marca misijonaril g. P. Kopatin iz družbe Jezusove. Za te kraje se je misijo» dobro obnesel. Ga. Kobetova je pripravila misijonarju lepo stanovanje in hrano. t
V	karmelifanski cerkvi na Sclu je za Moste, Selo, Vodmat od 25. do 29. marca g. P. Žibert — kakor je »Slovenec« že poročal — vodil s hvaležnim navdušenjem sprejeti inisijon.
V	eerkvi sv. Martina v išinartnem je za vasi Hrastje, Obirje, Šmartin g. 1'. Sečnik od 25. do 30. marca blažil in osrečeval Obsavce. Z lepo ve-čermi procesijo z lučkami je ohranil srečne dni
misijona pri ljudstvu v najblatjem spominu. Stanovanje in postrežbo je dobil v samostanu sester.
V	eerkvi ev. Marjete v Tomačeveiu je pa g. P. Prlstov D. J. tudi od 26. do 30. marca poskušal doseči isto, kar njegovi gg. tovariši po drugih podružnicah. Stanovanje je dal gostilničar Janko Seinrajec v svoji zasebni hiši, postregla pa je Kovačeva gospa iz Tomačevega s hrano. — Povsod je ljudstvo rado poslušalo božjo besedo in se krep-čalo pri Gospodovi mizi z nebeškim krubom. Po končanem inisijonu se je zelo zadovoljno in srečno in polno hvaležnosti zahvaljevalo g. župniku in gg. misijonarjem jezuitom in vzklikalo: takih gospodov nuni vendar ne smejo izgnati
V	podružnici sv. Krištofa — sedaj že avtonomni — se je pa začel prvi misijon 1. aprila in bo trajal do 13. aprila.
In ljudje pravijo, da bodo tudi v iupno cerkev sv. Petra hodili k misijonu, čeprav je iz nekaterih vasi po celo uro 'daleč. Začel se je v župni c-erkvi misijon 1. aprila ob 8. zvečer in bo trajal do 11. aprila zvečer.
Ka' bo danes?
Drama: »Hamlet«. Izven.
Opérai »Pri treh mladenkah«. Izven. Znižane cene
Vič, Druitvenl dom, ob 8 zvečer »Slehernik«.
Moste, »Ljudski dom«. Ob osmih zvečer dobrodelna prireditev nnsterija »Slehernik« e petjem in spremljevaniem godbe. Podporniki in prijatelji »Vincenciieve družbe« uljudno vabljeni.
Kino Kodeljevo: >Johan Straus v ljubezni in pesni« ob |x>l *.. po! 6 in 8. uri.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
KAJ BO JUTRI?
Drnma in opera zaprti.
Unionska dvorana ob 20: »Missa solemnis«, izvaja Glasbena /Malica.
Kino Kodeljevo: »Johan Strane т ljubezni im рочтк ob M. uri.
Nočno službo imajo lekarne: mr Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra 78, mr. Hočevar, Celovška 34.
terpentinovo malo
brez dvoma zanimivo za vsako služkinjo, (f zaključi dvomesečni kuharski tečaj, ki se je vršil v Doma. 'ato bo ob koncu sledila razdelitev izpričeval tečajnicam. Vabljene vse služkinje,
0 Spreleti bolniki. V prvem četrtletju tega leta je ljubljanska bolnišnica sprejela skupno 5133 bolnikov, medtem ko za isto razdobje lani število sprejetih bolnikov ni doseglo 5000. Lani jo bilo vse leto sprejetih nekaj manj, kakor 20.000 bolnikov, letos pa bo očitno to število daleč prekoračeno.
O Žrtev fantovskega pretepa. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 21 letnega kmetskega fanta Janeza Kocjančiča iz Sela pri Sumperku. Vaški fantje so se namreč zaradi neke malenkosti sprli in stepli, v prepiru pa je nekdo od fantov navalil na Kocjančiča in mu z motiko prebil črepinjo. Stanje Kocjančiča je nevarno.
Za velikonočno oglasno reklamo
bo posebno primerne
.»Slovenčeve4' izdaje prihodnjega tedna
Ne zamudite te ugodne prilike! — Oglasi se sprejemajo vsak dan do šeste ure za izdnjo prihodnjega dne 1
O Spod i ji most zaprt. Te dai so popravljali tlak zgornjega mostu frančiškanskega trimostovja, ki je bil nekaj dni za promet zaprl. Sedaj so tlak uredili in tlakovali tudi ploščad pred mostom, se-dai pa so pričeli tlakovati ploščad pri spodnjem mostu, zadaj za Prešernovim spomenikom. Spodnji inost ie seveda zaprt. Enako, kakor ploščad pri zgornjem mostu, tako bo tlakovana tudi ta ploščad, ui je precej inanjša, kakor prva, z betonsko plastjo. Ljubljančani pa že sedaj vidijo vso smešnoit situacije na Marijinem trgu, na katerega zahodnem koncu stoji sredi največjega prometa idilična hišica z diskretnimi prostori, na vzhodnem koncu pa prav tako sredi prometa, vsem v napoto in spotiko — zapuščeni in zanemarjeni Prešernov spomenik, ki so mu še celo ograjo vzeli, ko so delali trimo-stovje. Seveda se bo vprašanje lavnega stranišča na Marijinem trgu hitro in gladko rešilo, težje pa je vprašanje Prešernovega spomenika. Tega vprašanja se pri nas nihče še ne upa resno lotiti in še manj ugodno rešiti.
Slovo mestnega ječarja g. Jezovška
Ljubljane, 1. aprila.
Dance je stopil v pokoj dolgoletni mestni je-čar g. Josip Jezovšek. G. Jezovšek je poosebljena živa kronika raznih manjših dogodkov v mestu zadnjih let. Kot nekdanji mestni stražnik in nad-stražnik, kot tržni nadzornik in nazadnje kot mestni ječar >e doživel marsikaj zanimivega in pestrega. Pozna ga vsa Ljubljana, tega prijaznega moža z veselimi očmi, najlepše spomine nanj pa bodo imeli tudi vsi oni bedniki, ki so imeli uradno z njim opravka ter so morali biti njegovi gostje v mestnih odgooskih zaporih.
G. Jezovšek je vstopil v službo pri mestnem magistratu dne 1. januarja 1902 ter je bil dodelien tedanji mestni policiji, kjer je dosegel čin nad-etražnika. Ko je bila mestna policija podržavljena, je ostal v mestni službi ter je prevzel službo mestnega stražnika. Bil je tudi podvodja tržne straže. Med vojno je bil ves čae, od prvega dne
najraje rabiio naše gospodmfe
0 Razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu ostane samo še teden dni odprta.
0 Zasluženo odlikovanje. Včerai ob 11 je g. ban dr. Drago Marušič ob navzočnosti višjih uradnikov banske uprave in številnih članov ruske kolonije izročil gospe Jenko Terezini red sv. Save IV. in gospe dr. Groyer-Jenko Eleonori red sv. Save V., s katerima ju je odlikoval Nj. Vel kralj za njiju požrtvovalno delovanje na socialnem in zdrav-stvenem polju. V svojem nagovoru je g. ban poudarjal veliko požrtvovalnost obeh odlikovanih gospa. ki sla s svojim nesebičnim delovaniem vedno pokazali veliko ljubezen do trpečih izgnancev ш s požrtvovalnim udejstvovanjem izražali svoio plemenitost srca. Zato si šteje v izredno čast, da jima more osebno izročiti visoko odlikovanje. — V svoji zahvali je gospa Jenko poudarjala, da je uredila meno udejstvovanje vera in velika ljubezen do ožje in širše domovine ter do vsega Slovanstva. V odlikovanju, ki ga sprejema z največjo hvaležnostjo, vidi priznanje, da je njeno delovanje usmerjeno na pravo pot. Gospa dr. Grover-Jenko pa je z izrazom svoje zahvale zagotovila, da bo tudi v bodoče delovala z istim navdušenjem in požrtvovalnostjo na socialnem polju. Obe gospe sla prosili g. bana, da izrazi njiju zahvalo Nj. Vel. kralju.
spomladi, ko je zopet treba od-praviti nedostatke zimskega pranja. — Zaprano perilo potrebuje spomladanskega solnca in odličnega Hubertus-mila!
© Skesan grelnik. Pred meseci se je zglasil
fri predstojnici Krekove gospodinjske šole v Zg. iški mlad moški in se izdal, da ga pošilja prior križevniškega reda g. Učak. Z izmišljeno pretvezo je izvabil od predstojnice nekai cvetja in maniši znesek denarja. Sleparija je kmalu prišla na dan in policija je začela sleparja iskatj. Našla ga je sedaj v osebi nekega 27 letnega mladeniča iz Ljubljane. Mladenič je dejanje skesano priznal, povedal pa je, da je bil tedaj v skrajni stiski ter da si ni vedel iz nje drugače pomagati kakor s sleparijo.
Slatinske tablete za
hu jšanje odstranijo oso ore-obilno totščo in ^ as napravijo vitke, mladost ne in lepe.
Apoteka BAHOVEC,LJubljana
S
ERPEX — ZA SPORT
—	ZA PROMENADO
—	ZA SAlON
Občni zbor angtešhega društva
Dne 29. marca se ie vrSII redni občni zbor Jugoslovanskega društva za proučavanje angleškega jezika, kakor se je društvo doslej imenovalo. Vodil ga je podpredsednik dr. F. Majaron. Tajnik g Kermauner je poročal, da je društvo v pretekli poslovni dobi lepo napredovalo. Pristopilo je večje število novih članov, otvorjena je bila knjižnica in čitalnica v Rožni ulici 41 in je knjižničarka ga. Grahorjeva knjižnico na novo uredila. Pod okriljem druStva se vršijo trije tečaji, dva za začetnike in en perfekcijski, ki jih vodijo ga. Grahorjeva. gdč. Bukovčeva in gdč. Perdanova. Vršili sta se dve javni predavanji. Ga. Copelandova je predavala o »Pestrosti pokrajine« in gdč. Oxleyeva o Londonu. Društvo vzdržuje prijateljske stike s prijatelji v Vel. Britaniji in Sev. Ameriki. Snuje se tesno sodelovanje med angleškimi društvi v naši državi, zlasti г Anglo-American-Yugoslav Clubom v Belgradu. Posebno zahvalo je izrekel tajnik gg. Greenu in Hileyu za darila v obliki plačila abon-nementa za časopise, Forcign Officeu Vel Britanije za brezplačno pošiljanje lista »Times«, ravnatelju Licealne biblioteke g. Slebingerju za hrambo društvenih knjig v teku minule poslovne dobe in zlasti š« gej. Copelandovi, ki je pravzaprav resnična ustanoviteljica in spiritus movens druStva m brez katere si je društvo sploh težko zamisliti. Blagajnik g. Svigelj je podal blagajniško poročilo, knjižničarka ga. Grahorieva pa ie poročala o stanju društvene knjižnice. Po poročilu revizorja g. Miklavčiča je občni zbor sklenil, da s« bo društvo, ki se je doslej imenovalo oficijelno »Jugoslovan. družtvo za proučavanje angleškega jezika« odslej zvalo »Angleško društvo v Ljubljani«, nakar je predsedujoči dr. Majaron po izčrpanih slučajnostih zaključil občni zbor. Koncem aprila se bo vršila proslava 10 letnice obstoja društva predvajanjem dveh kratkih dramskih iger in koncertnimi točkami.
Smo vprašali strica Miho: Kani pa na nedeljo tiho ? Stric odvrne, se zasme.et „K Siamiču to se umejet
M. Cadež:
Ljubljansko vreme pretekI. tedna
od 24. marca do 1. aprila.
Zračni tlak, ki se ta teden ni dosti izpreminjal in je od nedelje 26. p. m. pa do petka 81. p. m. prav po malem padal, je ohranjal vreme povečini brez padavin.
Petek je bil hladen dan, ko je iz debelih oblakov, ki se pojavljajo navadno le v dnevnih urah, prav po malem kapljalo. Ponoči so se ti oblaki izpremenili v navadne razprostrte visoke megle, ki so v soboto |>o 8. uri kmalu izginile. Nastal je lep dan, hladen in deloma vetroven. Podobno je bilo v nedeljo, ko so bili Vzhodni vetrovi nekoliko močnejši; ves dan so pa prekrivali nebo visoki oblaki (okoli 3000 m). Tudi ponedeljek smo imeli dopoldne še oblačno, a ves čas ec je videlo za Kamniškimi planinami jasno nebo, odkoder se je pričelo popoldne kmalu po 4. uri jasniti, tako da je nastopil popolnoma jasen večer. Čez noč se je radi močnega izžarevanja stvorila megla in se je v torek 28. p. m. kmalu dopoldne posušila. Po megli je bil najlepši dan s slabim južnim vetrom pri tleh in visoko temperaturo. V sredo so prepletli nebo najvišji prosojni oblaki sestavljeni iz kristalov, v katerih se je videl okoli
izbruha pa do konca, pri vojakih. Po voirn |e bil zopet nekaj let tržni stražnik, dokleT ga ni tedanji mestni komisar dr. Kre|či imenoval za mestnega ječarja. To službo je nastopil dne 1. avgusta 1923 ter jo torej opravljal 9 let in 8 mesecev naravnost vzorno. Jetnike je dobro oskrboval s hrano io z ležišči ter ni bilo nikoli nobene pritožbe čez njegovo ravna-nje. Marsikateremu je dodal še kakšen priboljšek — iz svojega. Enako požrtvovalno je skrbela za jetnike odgonskih zaporov njegova gospa, zlasti za zapuščeno mladino in za revne družine ter ženske, ki so se znašle v odgon-ekih zaporih. Gospa Jezovškova je dostikrat razdelila med te revice lastno obleko, kolikor je je mogla pogrešati. Če pa tega ni mogla in če so se znašli v zaporih mali otroci, je šla sama k trgovcem m raznim dobrosrčnim gospem v mestu in pri njih izprosila primerne obleke in obutve za svoje varovance.
V vsem svojem službovanju je g. Jezovšek odpravil samo odgnancev skupno 8452, kar predstavlja pač ogromno delo. V zadnjih letih svojega službovanja pa se je njegova služba skrajno poostrila. Nešteto je bilo brezposelnih, vračajočih se izseljencev m drugih revežev, ki jih je moral g. Jezovšek prenočiti in v največ primerih sam odpraviti v njihove pristojne občine.
O svojem delu g. Jezovšek nerad pripoveduje, čeprav rad obuja spomine na ta ali oni značilen dogodek. Rad pa pripoveduje, kako je bilo svoj čas na Kreti. Kot eden redkih Slovencev *« je namreč kot vojak udeležil znane mednarodne vojaške ekspedicije na Kreto ob koncu prejšnjega stoletja.
Sedaj odhaja g. Jezovšek, ki je v 61. letu,
s svojo gospo v zasluženi pokoj v svoj domači kraj pri Šmarju pri JeLšah. Za seboj puščata v Ljubljani najlepši spomin in pa hvaležnost vseh, ki so imeli priliko čutiti njuno varstvo in skrb. Mesto mestnega ječarja prevzame ®in g. Jezov-Ska, ki ga je mestni občinski svet že imenoval in ki je že poprej pomagal svojemu očetu pri njegovem težavnem delu.
II. zvezek
Dr. Mih. Opekovega
„Raztresenega klasja"
(in s tem zadnja pvbltkaelj« njegovih ovorov)
je pravkar doliskan
« se bo razposlal naročnikom v teku tedna, dobiva se v ^Jugoslovanski knjigarni"
ERPEX — BLAGO PREVDARNEGA MOŠKEGA
O Ljubljanskim hišnim gospodarjem. Združenje krovcev v Ljubljani je pretekli petek ob-juvilo notico, v kateri trdi, da g. Ivan Janežič, Švabičeva ulica 7 v Ljubljani, nima niknkšne obrtne pravice za kro%stvo, ni izučen krovec ter nima pravice prevzemati krovskih del. Trditve Združenja krovcev so neresnične. G. Janežič nam je pokazal obrtni lifit za krovski obrt, ki ima številko 21792/51-10 in je vpisan v obrtnem imeniku 11-3 pod zap. št. 129-1931. Datiran je obrtni list г 9. decembrom 1931, podpisal ga je
Ceneje
kol pri razprodaji dobite damske plašče, trenchcoate, nogavice, rokavice, moške srajce in kravate
Oglejte si cene v izložbah
Ï. TomštC
Sv. Petra cesta 38
pa g. mestni načelnik in župan dr. Dinko Puc lastnoročno. Jasno je torej, da ima g. Ivau Janežič, krovski mojster v Švabičevi ulici 7, pravico sprejemat in izvrševati vsa krovskn dela v Ljubljani in celi Jugoslaviji. Z Združenjem krovcev v Ljubljani bo pa g. Janežič obračunal na drugem mestu.
Ç) Dijaški koncert. Pomladek Rdečega križa na drž. klasični gimnaziji priredi v četrtek, 6. aprila, ob osmih zvečer koncert v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na sporedu so mladinski, mešani zbori in oktet ter violina solo (Uroš Prevoršek). V»i prijatelji mladinskega gibanja prisrčno vabljeni.
© V spomin pokojnega gospoda dr. Mau-tuanija, ravnatelja aiuzejo v pok., daruje 100 Din /.a uboge stolne Vincencijeve konference Jonip .Strancar, župnik ▼ Rihembergv pri Gorici.
O Sluikinfel Za danes popoldne ob 5 ти vabi
Posclska zveza v Dom služkinj, Krlževniška 2, k predavanju o zdravstvu v gospodinjstvu. Predava 4oaoa dr- Amaiiia Simec. S Un predavanjem, ki bo
O Pasijor.ske igre v Narodnem gledališču v Ljubljani. Pasijonska drama: »1. N. R. I.« se bo vpri-zorila v ljubljanski drami prvič na cvetno nedeljo ob 8 zvečer. Nadaljnje vprizoritve bodo prve štiri dni velikega tedna, ponedeljek, torek, sredo In četrtek, vselej ob 8 zvečer. Oba velikonočna praznika, nedeljo in ponedeljek pa ob 3 popoldne. Glavno vlogo — Jezusa predstavlja gosp. Gregorin, ki je to dramo v zvezi z dr. Romanom Tomincem tudi napisal. Režija je prof. Sestova.
O U. F. svilene nogavice v zalogi Ign. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11.
0 Modne hlače — pumparce dobite najceneje pri Preekerju, Sv. Petru cesta t*.
© Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice. pasove, aktovke najboljše kvalitete, eolidne cene. nudi tvrdka Prani Erjave, trgovina oenja, Ljubljana, Stari trg 8.
IGNACIJ NAROBE, TAPETNTK, GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 (PRI LEVU).
[s
ERPEX - CENE NA STRANI MALIH OGLASOV
NAZNANILO
Cenj. občinstvo vljudno obveščam, da sem t včerajšnjim dnem pričel izvrševati v Ljubljani na
Mestnem trgu 5/1 graversko obrt
ter se priporočam za cenj. naročila, zagotavljajoč točno in solidno izvršitev.	Velespoštovanjem
Joško Dolenc.
„■■iiimiiiiimiiiiiiiiimuniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii.i'i,'_
Sni
koiinske vode!
Vse vrste kot: Chypre, roža. ruska, vijolice, francoska, gardénia itd. itd.
litra D n 12'— \ Sitra Din 14 -% litra Din 16 -
<0rQgeri)a Qregoriè
4. i e. i.
Biubliana, Prešernova ulica 5
sonca znani svetlobni obroč. Ta dan je bil še toplejši od prejšnjega (najvišja temperatura 18.7" C) in to prav radi teh najvišjih oblakov. Drugače je bilo večinoma jaeno. Tudi v četrtek je bilo lepo in za ta čas izredno toplo; najvišja dnevna temperatura je bila 20"C. Pred dvema letoma je bila dosežena ta temperatura šele 3. maja, lansko leto pa 28. aprila. — Ob lakih prilikah se večkrat bere o temperaturah na soncu. Taka opazovanja so z navadnimi termometri povsem nezanesljiva, ker se merijo predvsem sončni žarki in tako se termometer, čim bolj je temen tem bolj se segreje ш skoraj ne dobimo dva termometra, ki bi enako kazala in pravilno merila sončne žarke, ki imajo tudi čisto drugo temperaturo kot zrak. — Radi stalnega padanja barometra se je v petek končno oelo zoblačilo. Po zjasnitvi, ki je nastopila v zgodnjih popoldanskih urah. so se začeli pojavljati debeli, gromadasti oblaki; hitro so se razvijali in večali: nastopile so padavine in na več krajih tudi slabe popoldanske nevihte. Pri nas je začelo ob 5 popoldne kapljati, ob 5.45 pa se je vlila ploha trajajoča do 6, nakar je d- 20.15 precej deževalo. Tudi ponoči je nastopil od 11 naprej dež, ki je padal do 4 zjutraj. V soboto smo imeli oblačno, mirno in ne preveč hladno jutro (minim. в" C).
Najvišja temperatura je bila ta teden 30 p. m. 20°C, najnižja pa 28. p. m. -2.4°C; dežja je padlo v dveh dneh za 15. mm.
KLOBUKE
.'3
Iti, „i i......... i (H
pomladne no vosti v zadniih modnih barvah in oblikah razne kakovosti dobite pri
Mirko Bogata"«, Ljubljana
Stari trg 14 Sprejemajo ee popravila.	Cone nizke.
Zopet so enega zaklali
pri Kajfežu v Florijanski ulici; tam, kjer točijo najboljši, že iz časopisnega boja z.uanl cviček iz Gadove peči. — Koga? — NedolS-nega jančka, ki bo danes ob aedmih zvečer strokovnjaško pečen 7. »hikom< vred gostom nn razpolago. Od danes naprej bo janćek vsako nedeljo ob soduii!; zvečer. Pridite pokueiL
Afera z znamkami na domžalski
pošti
Ljubljana, 1. aprila.
»Slovenec« Je že svojčaa poročal o aferi z 10 dinarskimi znamkami pod naslovom »Ukradene znamke«. »Slovenski Narod« se je takoj nato o celi zadevi »informiral« in že drugi dan poročal, da na stvari ni nič. Celo poštna direkcija nam je teden dni pozneje poslala pojasnilo, iz katerega so naši čitatelji razbrali nekak popravek k našemu poročilu. Mi smo molčali in se za zadevo še naprej zanimali. Danes lahko prinesemo o poteku zasledovanja te afere že nekoliko točnejše podatke.
Pri proračunski debati v parlamentu je poslanec Pavlic stavil na prometnega ministra radi ne-rednosti na domžalski pošti sledečo interpelacijo: »Dne 17. februarja t. 1. je bila varnostna oblast v Domžalah obveščena o zelo sumljivi manipulaciji z desetdinarskimi znamkami na domžalski poŠti. Pri večji množini pošiljk tiskovin v izrazito
Spomladanske obleke
za gospode, površniki in velika izbera sukua modernih vzorcev še vedno najceneje pri
Draeo Schwab, Uubiian ?
Bušmani v Kalahari
Kalahari je velika puščava v Južni Afriki in «pada k Južno-afriški Uniji. Nizko gričevje, majhna slana jezerca, pusta pokrajina, po kateri tečejo reke le v kratki dobi deževja. Podnebje je puščin-sko-tropsko. Vkljub vsem naravnim nedostatkom žive v tej peščeni pokrajini ljudje. To je rod, pleme, še bolje raea bušmanov ali kakor bi se po slovensko reklo grmovnikov ali grmičarjev (slovenščina še nima ustaljenega izraza za to raso). Ta rasa je bila dolgo časa uganka vsem znanstvenikom, in je v marsikaterem oziru še danes, dasi je že precej dobro preiskana. Njeni glavni telesni znaki so mala rast, rumenkasto-rjava barva kože (torej ne spada med afriške črnce!), podolgovata glava, temne oči in temni lasje. Večinoma so ti
ljudje suhi, vendar pa najdemo med njimi tudi bolj obilne posameznike, za ženski spol pa je naravnost značilno, da se mu nabira tolšča posebno na zadnjici (steatopigija). To nabiranje maščobe se dâ istovetiti z grbami kamel in so ga spravili v zvezo s suho puščavo, v kateri žive grmičarji. V tej puščavi namreč ne raste skoraj nič in tudi vode je malo, tako da so ti ubogi domačini mnogokrat izpostavljeni dolgotrajnim lakotam. Grmičarji so rasno danes sicer že precej določeni — gre za ostanek nek stare rase, za katero se sicer ne ve, odkod je prišla. Da ni bila vedno naseljena v teh krajih, kjer je danes, je gotovo; saj vemo, da so jo tja pritisnili s severa visokorasla črnska plemena, z juga pa belci, ki so se naselili v Kapski pokrajini, Zanimiva je kultura grmičarjev, ki kaže na paleolitsko kulturo v Evropi, zlasti glede risb na stenah jam itd. Seveda ni več tako primitivna. Grmičarji žive danes večinoma od lova. Mnogo še nerešenih vprašanj pa se je posrečilo rešiti ali vsaj osvetliti g. dr. V. Lebzelterju, ki je bil z Dunaja poslan v Kalahari, kjer je bival med primitivnimi domačini dve leti. Nabral je mnogo etnografskih podatkov, mnogo predzgodovinskih najdb, mnogo mitologije, tako da imamo danes že nekoliko jasnejšo sliko o grmičarjih. Brez dvoma je to eno najzanimivejših in naistarejših ljudstev na svetu. Kdor pa hoče o Kalahari, o grmičarjih, pa tudii o črnih kmetih v pokrajini Ovambo slišati kaj več, naj ne zamudi edinega zanimivega predavanja g. dr. Lebzelterja v Ljubljani dne 6. aprila ob 20 v Unionu!
Koledar
Nedelja, 2. aprila f5. postna, tiha); Frančišek Pavlanski, spoznavalec; Leopold Gaj.
Ponedeljek, 3. aprila: Rihard, škof; Hionija, devica-mučenica. — Prvi krajec ob 6.50. Herschel »aBoveduje snežno in mokro vreme.
Novi grobovi
-t" V Ljubljani je umrl g. Mirko B u d k o v i č ,
sedmošolec 1. drž. realne gimnazije. Njegove zem-ske ostanke bodo prepeljali v Bohinjsko Bistrico, kjer bo pogreb v ponedeljek ob 15.45. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Sv. Ani pri Makolah je umrl posestnik g. Andrej J a n č i č , zaveden krščanski mož, več let občinski odbornik. Zapušča vdovo in 5 otrok. Bog mu bodi bogat plačnik! Preostalim naše iskreno sožalje!
Prvovrstna jabolka
po izredno rtlzkt ceni zopet na zalogi pri
GOSPODARSKI ZVEII.
nacionalne svrhe so namreč na tej pošti trgali z zavitkov desetdinarske znamke in jih nadomeščali s 50 parskimi in enodinarskimi. Osebno sem bil lani meseca oktobra priča, da uradniki na tej pošti govorijo in uradujejo v nemškem jeziku in to v kraju, kjer so naši ljudje morali nekdaj od Nemcev trpeti toliko šikan. V kraju, oziroma poštnem okolišu domžalske pošte, se ponavljajo pritožbe, da izginjajo pisma. Ponavljajo se tudi pritožbe, da je uradništvo neolikano v občevanju s strankami...« Med vprašanji na g. ministra je tudi vprašanje: »Ali ste voljni preiskati sumljivo zadevo o trganju desetdinarskih znamk? In kaj je storila varnostna oblast, ko je bila obveščena, da bo preiskava imela uspeh?«
Kljub temu, da nam je poštna direkcija kmalu po prvem poročilu poslala pojasnilo, je po interpelaciji nadaljevala s preiskavo. Nas in zlasti domžalsko okolico zanima, kakšne rezultate bo prinesla preiskava.
Osebne vesti
ćz Disciplinsko sodišče za sodnike pri višjem deželnem sodiiču v Ljubljani. Nj. Vel. kralj je imenoval za predsednika disciplinskega senata predsednika višjega deželnega sodišča dr. V r a n-č i č a, za namestnika podpr. dr. Gradnika. Za stalne člane-disciplinske sodnike so postavljeni; oba senatna predsednika dr. E b e r 1 in dr. F i -s c h i n g e t ter sen. podpr. L e v i č n i k ; za sod-niike-namestnike so imenovani; sen. podpreds. Janša in La j o v i c in s. a. s. dr. Gaber ter S t r a s s e r. — To disciplinsko sodišče sodi o disciplinskih pregre^kih sodnikov in pripravnikov okrajnih in okrožnih sodišč, vključeno predsednikov okrožnih sodišč in deželnega sodišča v Ljub, Ijani, ki je poslalo po novem zakonu s 1. 4. 1933 okrožno sodišče.
= Diplomiran je bil na juridični fakulteti g. Votič Edi. Čestitamo!
0 'usni pomiadan ki plašči po zelo niiki ceni.
Drago Gorup & Co.
konfekcija
Liubhana Miklošičeva c. 161. nadstr.
O. aie vesti
— Romarje na Trsat vabi veliki zvon Marijinega svetišča in morje adri; nisko buči jx>-zdravno pesem Slovencem, ki ..diite o Binko-štili k Mariji, morski zvezdi. JilO romarjev je že prijavljenih, romali pa bomo le, če nas bo do 10. aprila vsaj 500. Imeli bomo posebni viuk, voznina bo jjolovična, izlet z ladjo po morju bo brezplačen z našimi izkaznicami, ki bodo po 40 Din. Kdor gre z nami, naj se takoj prijavi na naslov: Romarski odbor pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Dunajska cesta 17, da mu bomo pravočasno poslali pojasnila.
fi£1'pct&nst^c' v&e
če uporabljate ODOL zobno pasto in ODOÏ, zobno ščetho pri negi zob
i s.b<« UU

ODOL-zobna pasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj vsa barvila m vso nesnago.
nja za dane razmere povoljna, pa tudi odlična. — Podpredsednik lige prof. ing. Filkuka je podal objektiven, krasen referat o stikih med Cehoslo vaki in jugoslovanskimi narodi ter o obstoječih razmerah, s katerimi je predvsem agitiral za obisk naših krajev. Veselo petje slovenskih fantov, članov »Jugoslavije« in pa srbohrvatske tamburice so mnogo pripomogle k ugodnemu razpoloženju številnih posetnikov večera pri prosti zabavi. Ligi in njenim članom ter fantom, zbranim v »Jugoslaviji«, gre za delo čast in priznanje.
— Razglednice Kolodvorskega misijona so prav primerne za velikonočna voščila. Kupujmo samo te razglednice!

tte SVo4uje'.
Odobreno oé Minl»t«retw> »ciloln« politik« m oorodn««« idraHjd i. il» 5M> >« U > 1932.
— Avtobusni izclt na Koroško. Po vzorcu lanskoletnih izletov priredi »Zveza za tujski promet« (zastopstvo »Putnik«), Ljubljana, v letošnji sezoni prvi avtobusni izlet na Koroško pod strokovnim vodstvom in sicer za velikonočne praznike. Odhod iz Ljubljane bo v nedeljo, dne 16. aprila t. 1. ob 5. zjutraj izpred palače Ljubljanske kreditne banke čez Kranj, Jezersko sedlo v Železno Kapljo. Tu je mal postanek in okrepčilo v gostilni Koller, čigar
ITriehkxy palmira milo гшјЛхик Valapolt
жЦшлку иг top o
шмшршшш1штимцаи1|ј|||11шпшдии!мм1мји1ш
—	Praktični učiteljski izpit v Ljubljani v aprilskem roku se bodo vsled podaljšanja velikonočnih počitnic do bele nedelje začeli v petek, dne 21. aprila t. 1. ob 8 dopoldne, ne pa. kakor je bilo prvotno oznanjeno dne 19. aprila t. 1. Kandidatov, ki bodo pripuščeni h polaganju izpita, izpitni odbor ne bo o tem posebej obvestil, temveč samo one, ki eventualno iz zakonitih razlogov k izpitu ne bi bili pripnščeni. Rok za dospelost prošenj je podaljšan do dne 18. aprila t. 1. Izpitni odbor.
—	Novo! »Šmarnice« »Marijina božja pota v Evropi«, spisal Jos. Lavtižar, se dobijo v prodajalni »Ničmanovi« v Ljubljani. Knjiga ele-
Ênntno opremljena in stane Din 35.—. Po pošti lin 2.— več.
Samo še iutri razorodaia
P. Magdić, Ljubljana
Frančiškanska ulica 10
Izrabite prilikot
—	Razglednice v prid Kolodvorskega misijona se naročajo na debelo v pisarni Kolodvorskega misijona v Ljubljani, Masarykova 12, palača Vzajemne zavarovalnice, in se dobi običajni popust. Isto-tam se dobivajo tudi na drobno po 1 Din.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 27 od 1. aprila je objavljena Uredba glede banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1933-34, dalje »Pravilnik o banovinskih davščinah dravske banovine« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933«.
—	Jugoslovanski večer v Kurim u pri llruu na Moravskom. Dne 25. marca je priredila češkoslo-vaška-jugoslovanska liga v Kuriniu, lepem trgu bli-xu Morave, jugoslovanski večer s sodelovanjem akad. društva »Jugoslavije« iz Brna. Prireditev je obseprals pevsko točke, recitacije, deklamaeije, nastopa zbora članov »Jugoslavije«, predvajanja raznih jugoslovanskih narodnih plesov, govorov in »"lete uibuvu. Ргоцгаш je bil zelo ped ter. izvaia-
lastnik je g. Piskernik. Nato nadaljuje pot čez Do-brlo vas (Eberndorf) do Sinče vasi, kjer bo kosilo v penzionu Obir. Pred kosilom še kratek izlet na Klopinsko jezero. Po kosilu ob 15 odhod v Celovec. Ogled mesta in nadaljevanje vožnje v Logo vas, kjer je večerja in prenočišče v gostilni Schleicber. Po večerji družabni večer. V ponedeljek, 17. aprila odhod z Loge vasi ob 7.30 čez Lipo, Jezernico v Annenheim in na Kanzl. Odhod potem v Beljak. Tu kratek postanek in okrepčilo v hotelu Fišer, nato dalje čez Marijo na Žili, Drobolo in Brdo, okoli Baškega jezera, mimo postaje Bače (Faak) skozi Malošče na Bmico in v Zniotišče. Tu je okoli 14. kosilo v gostilni Môrtl, vulgo »pri Prangerju«. Okoli 17. povratek čez Podkoren v Ljubljano. Cena tega izleta, t. j. avtobusna vožnja, 2 kosili, 1 večerja, 1 zajutrk in 1 prenočišče inkluzive postrežba, znaša 295 Din za osebo. Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani do 14. aprila t. 1.
—	Upokojeno nčitcljstvo ima letni občni zbor svojega društva v četrtek, dne 6. aprila ob 15. popoldne, odnosno pol ure kasneje pri vsakem številu članstva, pri »Novem svetu« v Ljubljani, z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi člani in članice.
—	UJMA (Udruženje Jugoslovanskih Muz-Autorjev in A. C. (Autor-Centrala). Z odlokom od 28. februarja t. 1. je obranički sud trgovinsko-indu-strijske komore te zanatske komore »v Zagrebu« na tožbo UJMA odločil, da po krivdi A. C. prestane kontrakt med UJMA in A. C. UJMA, kot edino nacionalno društvo v Jugoslaviji za zaščito avtorskih prnvic, pristopa k organizaciji lastnih poslovnic. Opozarjam vse glasbenike in avtorje dravske banovine, da UJMA nima nikakih stikov več z S. Bakarčičem, odnosno z njegovo Autor-Cen-Iralo. Zadruga jugosl. glasb, avtorjev in skladateljev, ki se snuje na mestu dosedanje Autor-Cen-
..BARVE 1ЛНГ FIRlMfi"
m vse vstale pleskarske in slikarske potrebščine — ako hočete biti rei zadovoljivo postreženi — kupujte le r trgovini.
„IIISIRA" V IAZNIK
Ljubljana. Gosposvctska 8 (poleg Slamiča). Tel. 2753 Pri večjem odjemu znaten dodu»L
traie, je na inicijativo S. Bakarčiča naperjena proti UJMA Toliko vsem v vednost. — Emil Adamič, načelni' odseka UJMA za dravsko banovino.
— Vlom v cerkvcne nabiralnike. V župni cerkvi sv. Martina na Uncu so včeraj zjutraj opazili da je neznan vlomilec zvečer ali pa ponoči vlomil v tri nabiralnike. Tat ali bolje vlomilec je imel vsekakor mnogo posla, preden se mu je posrečilo odpreti vratica nabiralnikov. Pri velikan oltarju jc moral" zaponko odpiliti, pri nabiralniku sv. Antona pa se pozna na pokrovcu, da si je pomagal z železnim drogom. Prav tako je odprl nabiralnik pri Mali sv. Tereziji. Toda nepridiprav je moral biti bridko razočaran nad uspehom svojega truda, ker gotovo je, da niti treh dinarjev ni dobil; kajti v teh časih redko pade kak dinarček v nabiralnik, poleg tega pa g. župnik vsako nedeljo pušce odpre in pobere še tiste dinarčke. To je seveda storil tudi zadnjo nedeljo. Zanimivo je, da vlomilec nabiralnika pri Marijinem oltarju niti odprl ni. Ta nabiralnik namreč ni pritrjen in ga je gotovo po-tresel in čutil, da ie prazen. Sicer bi mu gotovo ne prizanesel. Ostali nabiralniki so vsi pritrjeni in sc ni mogel prepričali o njih vsebini. Prepričal se je samo 4a v teh časih se tudi vlomilcu ne izplača trud vztrainost. To se mu pa utegne sicer Se zgoditi; kajti za zadevo se zanimajo orožniki. Res, v čudnih časih živimo — niti v sredi vasi ni cerkev več varna.
— Pri slabem počutju je naravna »Franz Joselo grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josei« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
_ Kdor za velikonočna voščila uporablja razglednice Kolodvorskega misijona, podpre to socialno napravo, ki skrbi za potujoča dekleta in žene, starčke in deco, ter pomaga v nujnih slučajih vsem potrebnim.
— Čigavo je truplo naplavljenke? V petek jc Sava pri Trbovljah naplavila truplo neznane ženske, ki je morala biti že dalj časa v vodi. Ženska je imela na sebi poročni prstan, črne nogavice in gumijaste galoše. Trboveljsko orožništvo, ki je o tem obvestilo ljubljansko policijo, domneva, da je to Ljubljančanka Frančiška Kučiševa, ki je pred mesecem dni skočila v Gruberjev prekop in jo je voda zanesla tako daleč. Toda pred kakšnimi 14 dnevi pa so tudi v Loki pri Zidanem mostu potegnili
Ena sams lastovka c ne pomeni poletja,
pač pa glasno priča da je to bli/u. Vsled bolezenskih strupov, ki so se nabrali preko zime, in |>a pod pezo poklicnega dela omaga na spom ad naiveč ljudi Pravilno ravna samo tisti, ki se odloči, da si zboljša zdravje tnko.i in se j>oda s prvo lastovko v kako dobro zdravilišče. V svetovno znanem zdravilišču in letovišču R«>-gašKi SHatini med burnim in mladim zelenjem in pod okrepujocim solncem se vsak kaj hitro odpočije in okrepi. Poleg tega je v spomla-danski sezoni večja udobnost in nižje cene. Prospekti v vseh pisarnah Puinika n pri zdravilišču
in letovišču v Roc?c*$K«> stotin.. ■MM—Mi Mini —nui mi m i тшти mi n i mimai ' n
iz Save žensko truplo, ki so ga tudi agnoscirali za Frančiško Kučiševo, ker se je opis vjemal, le da ženska ni imela na sebi galoš. Že tedaj se je javil neki rudar iz Trbovelj, ki je trdil, da je bila ženska v Loki njegova žena, ki je utonila v Savi, vendar so oblasti mislile, da je to truplo Kučišcve Zdi pa se, da bo utopljenka, ki so jo sedaj potegnili iz Save, prava Frančiška Kušičeva, ker opis še bolj odgovarja. Obveščeni so o tem tudi sorod niki Kučiševe v Ljubljani, ki si bodo truplo ogledali in potem ugotovili, ali je to njihova prava sc» rodnica ali ne.
-- Dva požara v enem tednu tik cerkve. Iz G. Polskave poročajo: V ponedeljek ob 22.30 je zlob na roka zažgala gospodarsko poslopje župnišča in v petek zvečer ob 23.30 pa gospodarsko poslop;. Štefana Marčiča, p. d. Kauklerja. Škoda je povv ogromna. Storilec neizslcdljiv!
— Zavod za zdravstveno zaščito mater in det T Ljubljani razpisuje n«tpf«j »» vzgojiteljice i" pr. vatne otroške negovalke, v prvi vrsti za negoval ke dojenčkov in malih otrok Goicnkc bodo prak tično delale na oddelkih za otroke, nego in higi «na. Icalcr« dotofr uora*« zavoda. Obenem bodo
Mariborski gospodarski parlament
potrebno spomladansko zdravljenje s
Planinka-čajem Bahovsc
ker cisti kri, io osvežuje in razred-èuje. PLANINKA ïaj izločuje iz telesa vse tuje materije in škodljive strupe in tako obnavlja celi organizem. Začnite tudi Vi še danes з 6—12 tedenskim pomladanskim zdravljenjem!
Zsuci PLAHIMA* Din 20'- v leharnah.
obiskovale teoretično praktična predavanja, spa- j dajoča v to stroko. Tečaj traja 11 mesecev. V 12. . mesecu opravljajo tečajnice izpit pred komisijo. Po i dovršenem tečaju in opravljenem izpitu imajo izprašane tečajnice pravico do službe izključno le v zasebnih rodbinah. Poučuje se francoščina in nemščina. Gojenke tečaja so zunanje in notranje. Notranje plačajo za vso oskrbo 600 Din mesečno. Zunanje 100 Din mesečno za razne stroške v zvezi s tem tečajem. Od šolnine »li oskrbovalnine ne more biti oproščena nobena tečajnica. V službi so pri-morane nositi predpisano delovno obleko. Sprejme se v ta enoletni tečaj 20 gojenk, ki morajo odgovarjati sledečim pogojem: a) starost 18 let, bi državljanstvo kraljevine Jugoslavije, c) neoporečnost, d) popolno zdravje, e) najmanj dovršena dva razreda n.eščanske sole. Tečaj se prične 10. maja 1933. Kandidatinje naj vložijo svoje lastnoročno pitane prošnje najdalje do 3. maja na upravo podpisanega zavoda s popisom dosedanjega življenja. Pojasnila daje pisarna zavoda v dopoldanskih orah. — Upravnik zavoda za -dravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani: Dr. Dragaš, s. r._
<Damsh plašči tadnje novosti
Pred nakopam nlašfa za pomlad si Ofrlrjte hrezobvrzrio zalogo dunajskih modelov pa najnižjih cenah pri
„NOBLESEu
Aleksandrova cesta štev. 4.
— Književne novosti zadnjega	Pregelj
Ivan Izbrani spisi — osmi zvezek 218 strani: Simon iz Praš-Usehli vrelci. Din 45.—, vezano Din 60; Prus Boleslav, Faraon, roman III. del 45._, vezano Din 55.—; Kune K. Zbirka obrazcev iz matematike in fizike za srednje .šole (pomnožena izd.) Din 15.—; Vrhovni.k Ivan, Vrlio-vec Ivan, doneski k njegovem življenjepisu in bibliografija njegovih del Din 20.—; Deeping w Sorre! in njegov sin, roman, vezano Din 100.—; Bevk Franc. Veliki Tomaž, povest Din 28.—, vezano Din 44.—; Minclov S. R. — Vdovič B„ Ko so hrastje šnmeli, zgodovinski roman nevCTz. Din 40.—, vezan Din 56.—; Hamsun K., Viktorija, povest Din 30.—, vezano Din 40.—; T,avtižar Jo», Marijina božja pota v Evropi — Smernice ?n leto 1933 vezano Din 35.— ; Vo-dušek V.. Nedeljske misli (ponatis iz Slovenca) vezano Din 32.— ; Knific dr. Fr„ Smernice Marije Pomočnice Din 12.—, vezano Din 20.—; Vodnik po zbirkah nnrodncea muzeja — priro-dopisna zbirka Din 25. — : Zbornik znanstvenih razprav juridične fakultete IX. letnik Din 60.—; Izšla je i. in 2. številk« Dom in sveln 1933 (celoletna naročnina znaša Din 100.—, posamezne številke (dvojne) Din 25.—. Vv te knjice se naročajo v Jugoslovain.ski knjigarni v Ljubljani.
C. J utillnna, Al«ksandr»»vH c. 1Ж
največja îzbîra površnikov
In ob e!k z« qo«podc ter tieco
_ ïzfava, Podpweni ČtJš Mihael, v Mez-
ЈотсЉ, obžalujem, da tem brez vsakega povoda rekel proti Vilčnik Antonu, gost. in pos. v Mez-govcih, dne 26. II. t. 1. besede: »Ti si protidržavni element«, ter ee um zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregon*. Ptuj, dne 30. marca 1933. toi MihaeL
_ Vzajemna zavarovalnica v L jubl j ar> nI v
nobeni rvezi z »Splošnim vzajemnim in podpornim društvom v ЈЛвгЉого«. Nekateri potniki »Splož-o«i}e vzajemnega m podpornega društva v Mariboru« <dcu.4ajo pridobivati člane s !em, da jim zatrjujejo, da je Vzajera-ia zavarovalnic« v rvezà т. »Splošnim vzajemnim in podpornim društvom v Maribora«. Vzajemna zavarovalnica (knkor tudi njen mideleik »Karitoe«) goji le pravo, solidno zavarovanje in s« kot taka ne more pečati z ra-rarovanjem, Iti ga gojijo razne samopomoči. Vzajemna zavarovalnica v I.jubijaoi.
_ Sukoo za moike obleke In damske plašie
Vein nodi nai ceneje F. L Goričar, Ljubljana, Sr. Petr» centa 24.
—	Z« veliko nož opozar-j« Nova založb« v Ljubljani va« prijatelje lepe knjige, da mdo XV. zvezek Cankarjevih zbranih »pisar, dalje opozarja na Finigurjeve zbeane (ps«, posebno na narodno zgodovinski roman »Pod svobod mini »oln-cem«. Vse knjige eo opremljene zelo okmmo in v različni vezavi. Prav primerno darilo je tudi Ste-letuv bogato ilustrirani »Uvod v zgodovino umetnosti pri Slovencih«. Oglejte ai d*A* zaloge v knjigami in trgovini.
—	Zhrljеж*е je lepo, «ko človek» ne tarejo ekrbi in вко ni bolan, žal pa ti dve zli pogosto spremljata Človek» poeebno danJanet, ko t«ko naglo živimo, življenjski pogoji «o pe tako težki. Glavobol in miifveua »ta pogoltni posledici tega stanja. NefTlo pa pomagajo b.rirae Pyramidon-tablete. Njih učinek je izbore® tudi pri neurtlgtji in zobobolu.
—	U. P. negarti* stalno v veliki teberi na drobno in debelo pri tvrdki Kari Prrlog, Ljubljana.
—	Lesna industrij»- fcage zn ga tre, vodne, krožne v veeh dimenzijah izbereto najugodneje pri »Jeklo«, Stori иц.
—	Pri »ep«W, eotnfah pri preberi, tforediot v Želode«, krvnih navalili, glavobolu, »pioSni •!*-bo» ti vzemite zjutraj a» t«M«> biu« »Frana joeeiove» grenûico.
Maribor, 1. aprila.
Ob čmsa neSr^r» telefonskega poročila ee
vrši nocoj v prostorih hotela »Orel« najvažnejše letošnje zliorovanje mariborskega got>|KKlarske-ga parlamenta — olič.ni zbor Združenja mariborskih trgovcev. Ve-Jika udeležba od strani tr-govstva in navzočnost odličnih predstavnikov oblasti, mesta, zbornice ter drugih gospodarskih korporacij podčrtuje pomen sestanka, na katerem daje vodetvo združenja obrač-un svojega dela za minulo poslovno dobo. Občni zbor, ki se je pričel ob pol 20. uri, je otvoril in go vodi predsednik združenja veletrgovcev Vilko Weixl. Po uvodnih pozdravih navzočih predstavnikov in ko ee je spocnnil lani preminulih članov združenja, je podal obširno in izčrpno poro- j čilo o gospodarskem stanju v obče s posebnim t pogledom na razmere v naši državi. Za mari-lx>rsko trgovino so bila posebno važna njegova naslednja izvajanja: Združenje je letos preprečilo namero mariborske občine, da bi se ponovno zvišala takozvana uvoznina za tovore, ki prihajajo v Maribor na vozovih ali po železnici. — Krošnjarstvo in prodaja potoni potnikov zasebnikom je še vedno povod neprestanih pritožb; oboje je prineslo mariborski trgovini že neizmerno škodo, še večjo pa prebivalstvu, ki gr» brezvestni prodajalci zalagajo z najslabšim blagom. Novi zakon je s svojo določbo, da no trgovski sklepi med potniki in zasebniki neveljavni. prinesel tozadevno dokaj olajšav. — Mariborsko tr^ovstvo opazuje s skrbjo naraščanje primanjkljaja pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu; 7:0 pol nega propada ga reši samo še lahko decentralizacija. Obširno se je nadalje bavil z našo zgrešeno davčno politiko, z banovinskim proračunom, z napačno kreditno politiko Narodne, banke, z mednarodnimi trgovskimi pogodbami in odno-šaji ter je zaključil s pozivom k skrajni previdnosti in štednji v gos]xvlarstvu. ker ni pričakovati skorajšnjega zboljšanja kritičnih gospodarskih razmer.
Sledilo je poslovno 111 statistično poročilo tajnika združenja Zidanšeka, iz katerega posnemamo, da šteje združenje 571 trgovcev-posa-meznikov, 25 družabnih tvrdk, 37 družb in zadrug, +57 nameščencev in 117 vajencev, skupno 1207 članov in pripadnikov. Obrtnih listov se je lani podelilo 97, odloženih je bilo 94. Združenje je izvršilo lani temeljito revizijo vseh trgovskih in trgovsko-pomožnih obratov potoni svo-
□	Slovensko pevsko društvo »Maribor« zopet
deluje in priredi v petek, dne 7. aprila velik koncert v mariborski stolnici v spomin na 1900 letnico Kristusove smrti. Pri koncertu sodelujejo kot solisti gospa Skvarčeva, gdč. Vedralova, g. Živko in g. Neralič, poleg tega pa veliki orkester. Vstopnina je izrecno nizka, stojišče po 6 Din, sedeži po 10, 15 in 20 Din. Predprodaja vstopnic je pri Ho-ferju in v Cirilovi knjigarni, Aleksandrova cesta 6. DSjaške vstopnice po 2 Din se dobijo samo v pred-prodaji v Cirilovi knjigarni na skupno naročilo.
□	Izprememba v vodstvu okrajnega sodišča. Z aprilom je prevzel vodstvo tukajšnjega okrajnega sodišča višji sodni svetnik dr. Alojz Lešnik, ki je bil dosedaj na civilnem oddelku okr. sodišča. Dosedanji vodja okr. sodišču dr. Franc Pajtler je premeščen k okrožnemu sodišču..
Sodba gosnodime te neizDremenljiva: da Sla dr, Oetker-jev pecilni prašek in vani/rfin sladkor neprenosljiva.
□	Senator dr. Frangeš predava jutri v ponedeljek v okviru Ljudske univerze o ekonomskem značaju pakta Male antan'.e. — V petek, 7. aprila bo predaval znameniti raziskovalec Afrike dr. Leb-zelter iz Dunaja o .svojem dve'etnem bivanju v puščavi Kalahari. Skioptične slike.
□	Promocija mariborskega rojaka. Na berlinski univerzi je promoviral za doktorja vsega zdravilstva mariborski rojak gosp. Rudolf Leskovar. Njegovo dieertaeijsko delo »Šport und Konstitu-tionc je referiral prol, Sauerbrucn in je šlo v tisk z dovoljereem medicinske fakultete v Berlinu. Mlademu doktorju naše prisrčne čestitke!
□	Velezaniniivo predavanje. V četrtek, dne 6. aprila prodava v okviru strokovno-kultur-nega cikla Zveze mladih inteligeniov vscučiliški prof. g. <!r. Franc Veber o temi: »Kaj podedujemo in česa ne podedujemo?« Predavanje se vrši v veliki dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-11. ob četrt na deveto uro zvečer.
□	»Naša bol«, ki sliku tugo naših zasužnjenih bratov v Italiji, tri Adamičeve skladbe in narodna »Po gonili je ivje« bodo zaključile koncertni nastop »Počitniške zveze«, ki bo jutri v ponedeljek ob 20. uri zvečer v Unionu. Podprimo kulturno delo noše mladine!
□	Smrl nežr.e r.veikc. Na Glavnem trgu 19 je umrla hčerka zasebnega uradnika g. Knupleša, 4 letna Jožica. Pogreb se vrši danes v nedeljo popoldne ob pol 4 iz mestne mrtvašnice na 1'obfež.ju. Žalujočim staršem naša iskreno sožalje.
□	30.972 Din za zgradbo azila protituberku-lozne lige v Mariboru je bilo nabranih v prvem četrtletju letošnjega leta.
Q Sobotni trg je bil v znamenju prvega in pomladi. Bilo je v izobilju tako blagn kakor kupcev, Špeharjev jc bilo 21, krompirja in čebule 37
jega poverjenika. — Blagajniško poročilo, ki ça je podal tainik Zidanšek, izkazuje bilanco Din 686.004.12 aktiv in ravnotoliko pasiv. Med akti-▼ami tvorijo najmočnejšo postavko nepremičnine in p« hranilne vloge v mestni hranilnici, med pasivaini pa je največji hišni sklad.
V razprbvo »o prišli nato predlogi uprave. V prvem se obravnava vprašanje podpiranja brezposelnih trgovskih nastavi jenjev. Lanski ol>čni zbor je sklenil ustanoviti poseben podporni fond, v katerega bi plačevali polovico prispevkov trgovci, polovico pa pomočniki. Predlog p« je pomočniški odbor odklonil, češ, da ne zmorejo pomočniki takih prispevkov. Radi tega predlaga uprava, da naj služi podporni fond združenja samo podpiranju obubožanih bivših trgovcev in njihovih vdov; v ta fond naj se votira Din 12.000 iz hišnega sklada. — V drugem predlogu zahteva uprava združenja pooblastilo. da presodi, če je združenju potrebno še nadalje ostati kot član zveze trgovskih združenj v Ljubljani in polnomoč, da lahko sama razeodi potrebo izstopa iz zveze. — V tretjem predlogu se obravnava vprašanje pouka na trgovski nadaljevalni šoli. Uprav« predlaga, da se vrši v bodoče pouk nn šoli od 15. septembra do 15. decembra, od 15. januarja pa do konca junija. — V obravnavo jc prišel nato proračun za leto 1933, ki predvideva skupno Din 49.730.— potrebščin in Din 90.200.— kritja. — Ob času jKiročila občni zbor še traja.
)utri zvečer ob 20. uri
KONCERT
„NARODNE PESMI"
v Unionu
Naslopi zbor 160 pevcev, pomnožen z gojenkami čč. šolskih sester
Vodi prof. Viklor Schweiger
vozov, 7 voz jabolk, zelenjave in kuhinjskih dobrot pa poleg nekaj vozov in dveh tovornih avtomobilov, ki sla prispela iz Čakovca, še brezšte-vila košar in košev. Dovolj je bilo tudi perutnine, jajc in mlečnih izdelkov. Prevladovale so v splošnem znižane cene. Piščanci par 15—30, kure 20 do 40, gosi, purani in race 30—60, krompir 1—2, čebula 1.50—3, salata 6—8, česen 8—10, hren 9 do 10, glavnata ealata in ohrovt 1.50—3, karfijola 3—7, mleko 2—2.50, jabolka 2—5, hruške 4—7, mlada drevesca in rožne korenine 3—15 Din za komad.
□	Dva izleta v triglavsko pogorje pripravljajo
mariborski smučarji. Izleta organizira Mariborski smučarski klub. Prvi bo od 23. do 30. aprila z odhodom iz Maribora 20. aprila ob 9.10 dopoldne, drugi pa od 27. do 30. aprila z odhodom 27. aprila ob 3,02. Tura bo šla iz Mojstrane preko Stani-čeve koče, Sedmero jezer in Bogatina v Bohinj. Vožnja je polovična. — Prijave sprejema Franjo Vetrih, urarna Stoječ, Jurčičeva ulica 8.
□	Cestna dela. Mariborski okrajni cestni odbor je pričel zopet z deli na cestah v Po-brežje, v finjah in na Pohorski cesti, ki vodi od Reke proti Mariborski koči.
Zanimiv šahovski furnir pripravlja v krat-
I kem Mariborski šahovski klub. Na turnirju bo predpisana za vse igralce otvoritev s takozva-nim Engluiid-gambitom. Naziv nosi ta otvoritev po nedavno umrlem švedskem šahovskem mojstru.
П Smrtonosni Nelzon, Za najnevarnejši prijem v rokoborbi smatrajo tako zvani Nelzon: rokoborec prime nasprotnika pod obema pazduhama ter sklene roki na tilniku. Strahovito'silo tega prijema je svedočila včeraj razprava pred malim ! senatom tukajšnjega okrožnega sodišča, pred katerim se jc zagovarjal posestniški sin Janez Gra-bar iz Jiršovcev pri Ptuju. V obtožnici ga je državni pravdnik obdolžil uboja iz malomarnosti. Dne 11. novembra je bil osumljenec na delu pri posestniku Majningerju v Rogoznici, pri katerem je bila zaposlena Ivana Kokol. Okoli 11 je prišel v kuhinjo ter zadel tam na Ivano Kokol. Baje se je začela vanj opikavati, nakar jo je zgrabil od zadaj
pod pazduhami ter jo stisnil v »Nelzonov prijem«, ri tem sta oba padla po cementnem tlaku Gra-bar je prostodušno priznal, da je prijel Kokotjevo na opisani način, misli pa, da je zadobila smrtno poškodbo radi padca po cementu. Ne more ei razlagati, da bi biil Nelzonov prijem tako nevaren, kar pa je ocvedočil državni pravdnik s strokovnja-ško razlago. — Obsojen je bil Grabar na 3 mesece zapora pogojno na tri leta,
□	Restavracija na Mariborskem otoku. Le-
tof bo oddajala mestna občina v najem restavracijo na Mariborskem otoku. O zadevi se je sklepalo na zadnji seji občinskih očetov, ki pa so slednjič prepustili končno besedo upravnemu odboru Mariborskih podjetij.
Nizka cena.
pri
odlični kakovosti je rekord današnjega dneva
Zato zahtevajte našo ponudbo, predno se odloČite za nakup kakršnekoli dimenzije.
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino
S. J. ROZMAN, Ljubljana
Št. Vid.
Telefon St. Vid nad Ljubljano št. 2.
Spremembe na okrajnem načelstvu v Celju
Celje, t. aprila.
Z 31. marcem 10 te izvršile na okrajnem načelstvu v Celju večje osebne izpremembe. Upokojena sta bila namreč predstojnik okrajnega načel-stva g. okrajni načelnik dr. Josip Hubad in njegov namestnik g. okrajni podnačelnik Ludovik Klobčič.
G. dr. Josip Hubad je «in pokojnega J otip» Hubada, bivšega ravnatelja kranjske gimnazije, ki jc umrl leta 1906. Dr. Josip Hubad ie bil rojen leta 1885 v Kranju, ljudsko šolo je obiskoval deloma v Ljubljani, deloma v Kranju, gimnazijo v Kranju, kjer je maturiral leta 1904. Nato je študiral na Dunaju pravo in v študijskem letu 1908-09 dovršil svoje študije. Po dovršenih študijah je odslužil pri 97. pešpolku enoletno prostovoljstvo, nato pa «ep-tembra 1910 vstopil pri deželni vladi v Ljubljani v službo kot konceptni praktikant. Nekaj časa je služil v Kamniku, ob izbruhu svetovne vojne je pa odšel k vojakom, bil leta 1915 ujet in se vrnil kot vojni ujetnik šele avgusta 1919 iz Italije. Po vojni je služboval pri okrajnem glavarstvu Ljubljana-okolica, pri predsedstvu deželne vlade, bil poldrugo leto vodja okrajnega glavarstva v Radovljici, pol leta vodja okrajnega glavarstva v Konjicah, pet let okrajni glavar v Ljutomeru in nato od decembra 1927 do sedaj predstojnik okrajnega na-čelstva v Celju.
Včeraj so se zbrali ob 11 vii uslužbenci celjskega okrajnega načelstva v vložišču, kjer sc je g. okrajni načelnik dr. Hubad zahvalil vsemu uredništvu za zvestobo in ugotovil, da razmerje med njim in uradništvom ni bilo samo razmerje predstojnika do podrejenega, temveč tudi kot prisrčno razmerje človeka do sočloveka. — Kot najstarejši se je v imenu vseh uslužbencev zahvalil dosedanjemu predstojniku višji zdravstveni svetnik g. skladatelj dr. Schwab. G. predstojnik dr. Hubad, ki odhaja po 22 letih in pol naporne upravne službe v pokoj, je ob slovesu stisnil še vsakemu uslužbencu posebej roko, in pri tem slovesu |e bilo videti na licih uradništva solze, ko se morajo posloviti od svojega predstojnika, ki odhaja predčasno in še mlad v pokoj.
Istočasno z g. predstojnikom je bil upokmen tudi njegov namestnik g. okrajni podnačelnik Ludovik Klobčič. G. Klobčič je bil rojen 1881 v Ljubljani, obiskoval je ljudsko šolo v Ljubljani, gimnazijo istolam, študiral pravo na Dunaju, služboval nato v Ljubljani, Črnomlju, Postojni, v železniškem ministrstvu na Dunaju, zopet v Ljubljani, v Radgoni, po končani svetovni vojni pa v Ljubljani in nato od leta 1928 v Celju.
Obema zaslužnima političnima uradnikoma, ki sta bila priljubljena ne samo med uradništvom, temveč tudi med vsem prebivalstvom, ter znana kot objektivna uradnika, želimo, da bi v miru uživala zasluženi pokoj.
Naznanilo preselitve I
Zobni atelje
£1. O. Hoppe
drž. diplomirani ctentlst
Od 1. aprila 1933 se nahaja zobni atelje na
Cankarjevi cesti 11, prvo nadstropje de$no, nasproti hoteia >Poštu« (Rebenschegg).
Ordinira od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 5 popoldne.
.& Koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Opozarjamo vse Celjane še enkrat na koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki ga priredi danes ob pol 4 popoldan v veliki dvorani Narodnega doma pevsko društvo Oljka pod vodstvom dirigenta g. Mirka Videčnika.
(3 Odhod sodnika apclacijskcga sodišča g. dr. Vičarja iz Celja. Včeraj je odšel iz Celja priljubljeni sodnik okrožnega sodišča g. dr. Vtčar na novo službeno mesto v Ljubljano. Od svojih stanovskih tovarišev se je poslovil 27. marca v Narodnem domu. Pri tej priliki je imel nanj lep nagovor predsednik okrožnega eodišča g. dr. Vidovič, ki je ▼ krepkih besedah orisal današnjo težke razmere^ To priliko je g. predsednik tudi porabil, da se je je poslovil od sod. pripravnika g. Tratnika, ki je po službeni potrebi premeščen v Novo mesto. — G. apelacijskemu sodniku dr. Vičarju in g. sodnemu pripravniku Tratniku želimo na novih službenih mestih obilo uspeha.
ŠTEVILKE SO DOKAZI
Moške obleke po Din 190, 240, 320, 450 in 520. Solarske od 40 Din naprej. H'ače pumparce od 60 Din naprej, Nogavice od 3 Din naprej — pri Franc Kolbezen, Celje, koniek. manuiaktura.
et Umrla je v tukajšnji bolnišnici Helena Klančnik, 86 letna prevžitkarica iz TopolSdice pri Šoštanju. N. v m. p.
0 V mesecu marcu je umrlo v Celju zO oseb, in sicer 34 v javni bolnišnici in 6 v mestu.
& Pogreti pnkojnoga urednika g. Sehaucrja. Včeraj popoldan so prepeljali zemske ostanke pokojnega urednika celjsko »Deutsche Zeilung- s forgonom v Marenberg, kjer se bo vršil pogreb danes ob pol 4 na tamkajšnje pokopališče.
в So k nesreči v Drošinji vasi. 0 nesreči v Drešlnji vasi smo zvedeli še naslednje podrobnosti: V torek, dne 28. t. m. okrog tričetrt ua ? zvečer je poslala žena posestnika in policijskega uradnika g. Kopšeta iz Celja v Drešinji vasi svojo 32 letno služkinjo Antonijo Trobiž, doma iz Šmartnega v Rožni dolini, v trgovino. Ko je prišla služkinja pri hiši pok. dr. Sri barja na državno cesto, so pri-voziii iz Petrovč proti Celju štirje vozniki Celjske opekarne. Vozniki so bili v največjem diru. Služkinjo je en voz podrl, ima dvakrat počeno srce, zlomljeno levo roko, poškodovane ledvice, rano pod desnim sencem in poškodbe po ostalem telesu. Bila je takoj inrtva. Vozniki so dirkali na vsej poti in sta se na dveh mestih komaj rešila dva moška na ta način, dn sta skočila eden v jarek, drugi pa nn stran ceste. Vsi štirje vozniki so bili aretiranL & Tatvina kolesa. 0. dr. Alfredu Juhartu, uradniku tvrdke Rakusch je nekdo 31, marca t. 1. med 7 In 8 zvečer ukradel iz neke veže na Krekovem trgu 800 Din vredno moško dvokolo. črno pleskano, znamke >Styria«.
.0r Zanesljivo kaljira semena vseh vrst, poljska in vrtna, kupite v trgovini Anton Fazarlnc, Celje.
OOBRNÂT
Zn srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 15 iunija 20 dnevno zdravljenje za
pavšalno ceno Din 1.2U0 — (dovo/, in odvoz z autobusom. stanovanje, štirikrat dnevno hrana s kruhom, dnevno ena kope', dve zdrav. DiSki Dreisksvi. takse in davek. Prospekti na zahtevo.
Niš
■■""xxtrrwifzt -fjgrrvvr y. 1 .»»tu. .ЈД.ЦИКЈ ЈШ-.4
Trg Kralja Milana z mostom čez Nižavo in starimi utrdbami
Če kdo reče, da gre v Prago ali v Rim, mislimo, kako daleč je to. Če nami pa kdo reče, da gre v Sarajevo ali v Niš, pa pravimo, da to ni dateS. In vendar je. Mi smo prav gori v severo-zapadneim kotu Jugoslavije, in južnovzhodni predeli so zelo oddaljeni od nas. Iz Ljubljane do Niša je po železnici 823 kilometrov, ne dosti manj kot od Ralkeka do Rima. Z brzov lakom se voziš sedemnajst ur.
Kje je Niš? Ko sem na Dunaju študiral geografijo, nam je dejal profesor Pernck: »Balkanski ]K)loU>k moreimo rar/leliti po globinskih črtah v tri dele. Peljemo se iz lielgrada v Carigrad; kar je na levi, je po večini Balkan. Peljemo se iz Bel-grada v Soiuii; kair je na (Ipeni, je po večini Dinarsko gorovje, skupina Sar itd. Do Niša nam je port skupna; tu so črti ločita in sklepata Rodop-eki sistem, k! sega pač tudii še preko globinrilte zareze daleč tja na zapad in na sever.« Niš je torej loč išče glavnih dveh cest, ki vodita iz Evrope proti Mali Aziji; ena gre v Carigrad, druga v Solun, sedaj tudi žo z odcepkom naprej v Atene. Iz tega se zrcali vsa prometna važnost Niša. Pomembna je tudi v bolj kratjevnean, rekel bi notranje — balkanskem prometu: Iz Niša pelje železnica do Donave, preko Knjaževca in Zaječara, in čez Donavo hočeta ob koncu te poti zgraditi Jugoslavija in Romunija most velikega me«iiiarodnega pomena; blizu Ni Sa, pri Stalaču, se odcepi o<l glavne črte proga proti Kruševcu, Kraljevu, čačku, Užicu in Sarajevu, in iz Kraljeva se pelješ sedaj že tudi lalrko naravnost dol v Skoplje, ležeče ob glavni progi v Solun; takoj južno od Niša se odcepi od glavne proge proga v Prokupljo in Kuršumlijo, se bo nadaljevala do Kosovega polja, bo prečkala progo Kraljevo—Skoplje in bo šla v Peč in poaneje do Kotora.
Po teh dotfinh ln presekah ee je že od najstarejših časov naprej prerivalo nešteto ljudstev, so prodirale ali ж umikale številne armade, se je pretakalo življenje od severa na jug, od zapada na vzhod. Točka, kjeir je sedaj Niš, je bila veem na noti ali pa otiratno vsakomur dobrodošla, kdor jo bil erikraf njen gospodar. Zato je bil Niš ne-jSU^tArat péruôen in neétetokrat zojwt pozidan, in ' zalo tudii kljub vsej važnosti tlim« dosti lastne zgodovine. Kdor je prišel, ga je od jeze poruši I, ker se mu je bil po robu postavil; kdor je odhajal, ga je pn budi porušil, zato ker je bil tudi jezen. Iker ga sovražniku ni privoščil in pa da temu ni bil v oporo.
Iz starih časov nam je o Ndšu malo znanega. O prvih ljudeh tu okoli vemo, da so bili lovci.

Trajana (98—117) itd., največ pa iz dobe Konstantina. Ta veliki cesar je bil iz Niša doma. Nekateri zgodovinarji sicer pravijo, da Konštantin ni bil v Nišu rojen; a Nišlije se za takšne ugovore nič ne zmenijo in imajo Konstantina slej ko prej za svojega rojaka, rojenega v Nišu leta 274 po Kr.
V dobi Rimljanov so kopali v okolici Niša razne vrste rud, v selu Jelašnica na primer tudi baker; tu v Jelašnici je bila prav gotovo tudi koval-nica denarja. Še sedaj so tain rudniki in tudi kovačev je naprej gori precej. Smo si enkrat vse to ogledali.
Po Konštantinu jc pričel Niš propadati. Leta 442 so ga H u n i popolnoma porušili; zelo so bili ogorčeni, ker se jim je neobičajno krepko branil. Dvignil se je zopet za časa J u s t i n i j a n a (527
• utijulisev »ришиш-к ua C«»1"
Kimatu so ровпаИ ogenj fn eo knhaïl. Рогпеје pridejo Kelti sem, in oni dajo Nišu tudi ime: Nais su s; to je toliko kol utrjen most ali utrjen prehod. Most eo napravili čea Ntàavo, ki prihaja od bolgarske meje sem im se v bližini izliva v ■luœno Moravo. Kdor je hotel proti Carigradu ali pa obralno, je moral iti čez ta moet in miimo utrdbe ob njeuu; kdor je bil gospodar tega mostu, je bil tudi gospodar oeste v Carigrad. Okoli utrdbe je r;. stalo kmalu večje eeJižče; prišli so trgovci, obrtni kj in drugi, kakor zmeraj in povsod v takšnih slučajih. Utrdba in mesto sta bila na desnem bregu Nišave, ki je višji in bolj zdrav kot levi breg; na levem bregru so ee začeli naseljevati šele Turki. Sedanje mesto je po večini na levom bregu in ga je hotel kralj Milan podreti in zgraditi na desnem bregu novo mesto. I'a NišMje niso bili za to.
Za Kelti eo prišli D a r d a n i. Malo vemo o njih. Morali so biti zelo hrabri; makedonski kralj Filip jim kar nič ni mogel do živega. Za Dardani so prišli Rimljani O teh pa že malo več vemo, čeprav tudi ne posebno veliko. V letih 112/111 pr. Kr. je prišel neki Marcus Livius Drusus do Donave; morda je bil tudi v Nišu, a se nič ne ve. Znano nam je le, da je bil Niš od leta 75 pred Kristusom dalje v rimskih rokah. Cvetel )e in širil ве je. Največji je bil za časa Konštantina Velikega (306-337 po Kr.) in je štel tedaj morda okoli 100.000 prebivalcev, skoraj trikrat toliko kot jih ima danes. O termah beremo in o am-fiteatnh, o vodovodu in kanalizaciji, o vinogradih v okolici. Mnogo novcev so v Nišu izkopali ii dobe Veu>»rijaaa (69—79 p« KzJL Douiicijana (81--96L
Tdko vreme /	škoduje Vaši koži!
Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremol Nadrgnite si temeljito vsak večer pa tudi po dnevu, preden gresle na prosto, roke in obraz 7. Nivea-kremo. Tako Vam ostane ko/.a nežna in prožna, odporna proti vetru in vremenu 1er dobi ono milino in svežost ki jo vsi tako ljubimo pri mladini.
Sami dobro veste: nobene druge kreme ni, ki bi vsebovala eucerit. in /.ato se Nivea-krema ne da na lomestiti.
NIVEA-KREMA;
V dozah po Din &—, Г2-—, 25 —, v tubah po Din 12 — in Din 17'—.
In vendar se smejo testenine še naprej barvati
Polemike glede barvanja testenin noče biti konec. V našem listu od petka smo poročali o odredbi tukajšnje banske upruve glede prepovedi barvanja testenin. Danes nam poroča tovarna testenin »Pekalete« sledeče: Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je iz-' dalo dne 23. t. m. vsecn banskiin upravam sledeči odlok:
»Radi enotnega jx>stopka, a z «žirom ne skorajšnjo premetnbo pravilnika o natančnih določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili, kateri bo definitivno rešil tudi barvanje testenin, je gospod minister za socijalno politiko in nnrtxlno zdravje z odlokom z dne 23. marca 1933 S. Br. 454-0 odobril, da odredba čl. 95—98 pravilnika o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili ne velja za testenine«.
Vsled te odredbe je razveljavljena odredbe banske uprave, ki je določila rok dveh mesecev in se sinejo tedaj testenine do nove odredbe še naprej barvati.
Kakor smo že nekaterikrnt omenili, se tovarne ne upirajo opustiti barvanja, protivijo se temu le konzuinenti. Znano je, (la je dopustno
Cule ivu...
do 565), а ne več na prejšnjo višino, ki je tudi še do danes ni dosegel. Leta 610 pridejo Š 1 o v a n i in osvojijo Niš. In tako je šlo naprej; gospodarji so se neprestano menjavali. Beremo, da je S t e v a n N e m a n j a leta 1186 osvojil Niš in da je imel par let nato tam sestanek s Friderikom Rdečebrad-cem. Dvesto let nato so prišli Turki in so stoletja ostali v Srbiji. Nič ni pomagalo, da jih je Lu-] dovik Badenski leta 1689 pri Nišu potolkel; kmalu so si opomogli. Za časa bojev med Srbi in Turki v pričetku preteklega stoletja se je pri Nišu odigrala znana velika žaloigra: Stevan Sindjelič je zažgal v utrdbi na Čegru pri Nišu smodnik in je pognal z utrdbo vred v zrak sebe in svojo posadko ter Turke, ki so bili vdrli v utrdbo. Turki so zbrali glave padlih Srbov, 952, ter so jih vzidali v »stolp mrtvaških glav«, Č e 1 e k u 1 a. Glave so bile vidne in naj bi bile v svarilo vsakemu uporniku. Pozneje so ali izpadle ali pa so jih odnesli; videl sem samo še tri. Sedaj je okoli groznega »stolpa« pozidana majhna kapelica.
Šele leto 1878 je prineslo Nišu svobodo. Na Berlinskem kongresu so bili okraji Niš, Pirot, Toplica in Vranje dodeljeni Srbiji, in začelo se je zanje novo življenje. Svetovna vojna je procvitanje nekoliko zavrla; zato gre pa sedaj razvoj toliko hitreje naprej. Pri zadnji razdelitvi države v banovine je postal Niš glavno mesto moravske banovine, ki sega do Donave, Timoka, Caribroda, Po-dujeva, Kraljeva. Banovina šteje na okroglo 26.000 kv. km približno 1,500.000 prebivalcev, torej je nekoliko redkeje poseljena kot naša dravska bano-
Od leta 1813 odlično belo platno
Cerkveni vestnih
Nočni častivei molijo v noči na prvi petek (od 6. na 7. aprila) Najsvetejši zakrament v stolnici sv. Nikolaja. Molili bodo iz knjige »Večna molitev« 23. ozir. 24. uro, da tako proslave 1900 letni jubilej prvega Velikega petka na Golgoti, ki se obhaja v sv. Cerkvi prav ta dan. Prvn molitvena ura od 9. do 10 bo skupna, od 10 dalje pa samo za moške.
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 6. aprila v uršulin-ski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi.
Križanska moška in mladeniška Marijina družba ima danes popoldne ob 6 v družbeni cerkvi redni mesečni shod.
IL vnnnja kongregacija pri uršulinkah ima danes ob 2 popoldne mesečni sestanek. Prosim, pridite vsel — Voditelj.
— Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivoeti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef«-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in ; črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Jo-I sef«-voda posebno izborno učinkujoče naravno 1 odvajalno sredstvo. »Franz-josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah.
barvati sir. bonbone, margarino in še nekatera druga živila. Zakaj naj bi bilo zabrunjeno barvanje testenin, zlasti če se barvajo že od pam-tiveka.
Neki inerodajni slovenski zdravnik je rekel, da je potrebno jedi prirejati tako, da vzbujajo človeku slast, zaradi tega se mu zdi umestno, da se tudi testenine barvajo. Kar se pa tiče jajčjih testenin, teh itak tovarne ne barvajo več, kajti barvo jim dado jajca. Seveda pa tudi pri teli ni barva merodnjna za kakovost, ker to ve vsaka gospodinja, da je v barvi rumenjakov precejšnja razlika. Po našem mnenju je merodajen v prvi vrsti okus občinstva, zlasti pri takozvanem znamkinem blagu, to je pri blagu, ki se v zavojih pod gotovo tovarniško znamko prodaja. Če kupimo blago, ki ee nam priporoča, a nnin ne ustreza, ga gotovo ne bomo več kupovali. In prav tovarne, ki razpečavajo blago pod svojo znamko, polagajo veliko važnost na to, da je blago v vsakem oziru prvovrstno, sicer ee jim zgodi, da vsa prodaja preneha.
Reelnost tovarne in zaupanje, da dobiš pod njeno znamko vedno ustrezajoče blago, bo tudi v bodoče edinole odločilna.
Razprodalo жп mt Cevifev
po tovarniški ceni, otroških, fantovskih, ženskih in moških. — Samo od 3. do 6. aprila od 8. do 18. ure. — Ne zamudite
izredne prilike in tlilite
V PŠM&KOVO tovarno na Sv PeSra cesfl 68.
r. n. naročnikom
ki fim s 1. aprilom poteka naročnina na »Slovenca«, ter onim, ki imajo kak zastanek, prilagamo v današnji številki
POLOŽNICE
in vljudno prosimo, da se jih poslužijo vsi, ki nimajo poravnane naročnine za naprej, takoj v prvih dneh tekočega tedna in si s tem zagotove nemoteno prejemanje lista.
Naročnike-zamudnike obenem opozarjamo, da bomo pošiljali list le še nekaj dni in ustavili nadaljnje pošiljanje, ako se v teku enega tedna ne poravnajo zastanki.
Položnice prilagamo tudi p. n. naročnikom
NEDELJSKE IZDAJE,
da morejo poravnati zastalo, oziroma novo naročnino.
Mesečna naročnina na dnevno izdajo znaša za vse kraje Jugoslavije 25 Din, nedeljska izdaja 8 Din.
Oskrbnina: 1. razr. 100 Din, 11. razr.80 Din Zdravnik: Dr. Fr. Deriçane. šef-prtmarij v p.
Karitas ni samopomoč
Ker nekateri še vedno ne ločijo zavarovanja »Karitas« in samopomoči, ki ee pojavljajo pod raznimi imeni, je potrebno, da opozorimo ljudi v njih lastnem iuteresu na bistvene razlike med »Karitae« ln pomožnimi blagajnami.
Član pri »samopomoči«;
1.	ne ve, koliko bo mesečno plačeval;
2.	ne ve, koliko bo samopomoč izplačala v slučaju smrti, (odvisno od štev. in vplačila članov);
3.	izgubi ves vplačani denar, če izstopi ;
4.	nima jamstva za izplačilo zavarovane vsote;
5.	ne more zavarovalne listnine vnovčiti, ker ista nima časovne vrednosti.
Član pri >Karitas<:
1.	točno ve, koliko bo mesečno plačeval ;
2.	točno ve, koliko bo »Karitas' izplačala v slučaju smrti {zakonito jamstvo);
3.	že po treh letih lahko zavarovanje odkupi ali pa izpremeni v plačevanja prosto zavarovanje 7. znižano zavarovano vsoto;
4.	ve. da je denar pri »Karitas« varno naložen, ker za vsa izplačila jamči močna, 33 let stara slovenska zavarovalnica — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani:
5.	ve, da je polica »Karitas' vrednostni papir.
Poleg tega izplačuje »Karitas« v slučaju nezgodne smrti dvojno zavarovano vsoto in nudi družinam možnost brezplačnega sozavarovanja olrok, česar samopomoči ne morejo nuditi. Kot solidna, na zavarovalno-tehnični podlagi sloneča ustanova isključuje »Karitas« špekulacijo z bolnimi osebami »Karitas« goji pošteno zavarovanje za po. Mene zavarovance; zato ji je zagotovljen trajen obstoj.
Damsk? plašče, obleke, bluze
ima v veliki izberi Igri. Z.argi - Ljubljano
Sv. Potra costa štev. 11.
Moste pri Ljubliani
Kdo trga lepake? Pobalinstva je dovolj in preveč vsepovsod. Kako neki naj bi ga potem ne bilo v Mostah, na Selu, v Zeleni jami? Neznanim po-balinom so posebno na poti lepaki, s katerimi objavlja svoje predstave »Kino Kodeljevo« v salezi-janskem Mladinskem domu. Nedavno mi je tožil p'akater, da je bilo potrganih ali sicer poškodovanih čez noč skoraj do dvesto plakatov. _ Komu
v korist? Ali se hoče na tak pobalinski način preprečiti obisk tega kino-podjetja? — Tem grše, ker vemo vsi, da gre ves dohodek izključno le za dobrodelne namene. — Včeraj (v soboto) so bili — komaj nalepljeni — ponekod že v jutranjih urah poškodovani in potrgani lepaki, s katerimi je objavilo pevsko društvo »Zvezda« prireditev »Slehernika« v Ljudskem domu. Vse to je značilno za naše več nego malovaško zastrupljeno ozračje. Dejanje pa se obsoja samo.
Dam ske
modne novosti
ra kostume, obleke, plašče itd. najnovejših vzorcev in barv ter
Svile
za obleke in pijame si oglejte v naših iz> ložbah in trgovini
Reklamne cene:
Modno volneno za obleke . od Din 28.— Modno volneno za kostume . od Din 62.— Modno volneno za plašče . . od Din 65.—
Svila tiskana.....Din 18.— 22.—
Svila gladka......Din 15,— 35,—
Ogromna izbira — ugodne cene
NOVAK :: LJUBLJANA
Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi)
Naznanila
Pevcem »Ljubljane«. V ponedeljek pevska vaja odpade.
Beethoven: Missa solemnis. Opozarjamo na jutrišnji koncert Glasbene Matice ljubljanske, na katerem se bo izvajala Beethovnova slavnostna maša za soli, zbor in orkester. V solo-kvartetu nastopijo gospa Gjungjenac-Gavella (sopran), gospa Bernot-Golobova (alt), g. Gostič Jože (tenor) in g. Julij Betetto (bas). Zborovski part izvaja pevski zbor Glasbene Matice, orkestralni je v rokah opernega orkestra, ki je pomnožen z nekaterimi člani orkestralnega društva in konservatonsti. Umetniško vodstvo ima ravnatelj g. Mirko Polič. Opozarjamo, da so na razpolago še sedeži po 50, 40, 30, 25 in 20 Din, ostalo je razprodano, stojišča pa se lahko dobe še v poljubnem številu. P/edprodaja je jutri cel dan od 8 do 12 in od 14 do 18 v knjigarni Glasbene Malice, nato pa od 19 dalje v veži pred unionsko koncertno dvorano.
Glasbeno predavanje. Mednarodni glasbeni kritik g. Gerhard Krause bo predaval na povabilo ravnateljstva drž. konservatorija v ljubljeni v sredo 5. in v četrtek 6. aprila ob 16 v Hubadovi pevski dvorani in sicer v sredo o sodobni madjarski glasbi, v četrtek o sodobni poljski glasbi
Gasilno društvo v Št. Vidu nad Ljubljano priredi danes ob pol štirih popoldne v Ljudskem domu r počastitev ipomina pokojnega društvenega tainika A. Jeločnika igro »Vest« v režiji člana ljubljanske drame g. Franja Murglja. Čisti dobiček j« namenjen za po*tavitcv nagrobnega spomenika A. Jeločnika.
oža HerfoTt:
Mokri graščak
V osrčju gore se je rodil čist, bister studenec, v mračnem gostem bukovju si je utrl ozko pot, kmalu je imel ozko kamenito strugo, nižje je dobil tovariša in skupno sta si utirala pot v svet. Z veselo pesmijo, s prijetnim zdaj pritajenim, zdaj živahnim žuborenjem se je pretakala bistra voda. Zdaj, «daj se je umirila v velikem tolmunu, bistra brezbarvncst je prešla v svetlo zeleno barvo globine, pa spet je šume padala voda preko skal. Vsa dolga pot gorskega potoka je bila preprežena z lepimi slapovi. Enkrat se je penila vsa zbrana voda v ozkem objemu sivorjavih skal. na se spet umirjeno raztegnila, ko je orišla
v tiho zavetie položne|šega sveta, malo dalje pa je so et bučala čez skalni prag. Gorski potok zdaj miren in tih, zdaj se iezno peneč in bučeč — kako sliči nam. nam vsem bornim ljudem, ki se ne znamo obvladati in se ravnamo zgolj po okolici, ki nas obdaja.
Sama se je penila in mirila voda, sama brez druga. Da, toda glej. Sicer lahko gledaš, a zato še dolgo ni potrebno, da vidiš! V čistem tolmunu je bilo vse mirno, morda ei se zagledal celo v svoj lepi spafeni obraz, ki se je zrcalil v bi-strinil Kar je šinila siva senca in zginila pod mogočno skalo Bodi miren! Kmalu je priplavala izpod skale ped velika ribica, zlatooka, črnopi-kasta — postrv je imela v tolmunu svoi dom.
Tam, kjer se ie vodna struga široko raztegnila, je bilo ob bregu v plitvi vodi neštevilno drobnih majhnih živalic, urno so se gibale, plavale sem in tja — v potoku so živele rakovice.
Na veliko skalo blizu plitvin je sedla mala ptica, prav nič več je ni bilo kot škorca, nas radovedno pogledala, glasno zaklicala, pa zletela nad potokom navzgor.
Ob plitvinah potočka je bilo že vse mirno, ko se je drobna ptica vrnila, sedla za kratek čas na breg, pa znbrodila v mrzlo čisto vodo in lovila rakovice, ličinke in drugo vodno drobnjad.
Lepa suknja je bila na hrbtu škriljasto sive barve, grlo in prsi bele, v ostalem pa lepe temno-rjave barve. Rep je bil kratek, noge pa močne — vodni kos mora dosti hoditil Bistro temno-rjavo oko je pazno motrilo okolico — nikdo ne sme nikomur zaupati je geslo narave — pa se kmalu močno poglobil v svoj posel — zabrodil
Iz betokran'she torbe
»Narod« se je zameril jajčaricam
Po dinarju bi rade prodajale jajca. Saj so gotovo tudi vredna. Pa je že tako. da se danes oobena stvar.ne plača po vrednosti. Taka je pač borza — tista borza, na katero se tudi kmečke ženske zastopijo, in na tej borzi je cena jajcam močno padla. Kokoši niso več »dinar-fabrike«. Te dni sem se vozil po železnici. Ženske so bile nekam jako glasne in kar naprej jim je bila v ustih tožba čez >Narod« in »Jutro«. ker sta jim skvnrila vso jajčno kupčijo. Tam se je menda bralo, da se v Beli Krajini dobijo jajca po 5 za 1 dinar Drugi dan so se jezile pa tudi Belokranjice. ker jm niso jajčarice hotele plačati jajc po dosedanji ceni.
Naj bo torej povedano vsej naši javnosti, da je bilo dotično »Narodovo*: poročilo docela pogre-šeno. Cena jajcam je namreč sedaj od 0.35 do 0.45 Din za komad. Ceneje se nikjer ne kupijo. Pet jih je torej za dva dinarja, le »Narod* jih je morda kje od žlahte dobil 5 za en dinar. Pošteni plačniki pa plačajo, kot sem navedel.
Morda bo »Narod« mislil, da se zopet spuščam i njim v prepir. Pa naj misli le tako, če hoče. V zapisnik svojih zaslug za Belo Krajino pa si -■Narodov« dopisnik lahko pristavi še to. da je pomagal Belokrajncem še v večjo krizo, ker je /.medel jajčno kupčijo. Ljud je pa vedo, da so >Slo-venčeva« poročila vedno resnična, zato šo se oškodovani obrnili na »Slovenca«, da pove resnico.
Na Suhorju je zopet gorelo
Pogorela je v Gornjem Suhorju hiša mizarja firknja. Hiša je bila krita z opeko, zato ogenj od zunaj gotovo ni prišel. Vse kaže, da je bilo zažgano namenoma. Nekega osumljenca so že aretirali. Hiša je pogorela do tal. Zgorelo je tudi veliko oprave. Rešili so večino mizarskih izdelkov, domače hišne oprave so le malo rešili. Pogorelec je sicer bil zavarova. toda zadnje zavarovalne premije ni plačal, kot povedo ljudje.
Novo mesto
Vinrencijeva konferenca v Novem mestu ima danes svoj letni občni zbor v dvorani Prosvetnega doma. Na občnem zboru predava gosp. prof. dr. Alfonz Levičnik o temi: »Ob 100-letnici ustanovitve Vincencijeve konference«. Vsi prijatelji, podporniki in podpornice Vincencijeve konference, ki ima skrb za uboge, dobrodošli na občnem zboru.
Na tukajšnji realni gimnaziji je naetaljen g. Franc Mežan za profesorja risanja.
Glasbena Matira v Novem mestu, ustanovljena leta 1922, praznuje 10-letnica svojega obstoja s slavnostno prireditvijo dne 8. aprila 1933 ob 20 zvečer in s ponovitvijo dne 9. aprila po|>oldne. Na sporedu so: Grieg »Pred «amostanskimi vrati«, balada za ženski zbor in orkester. Blodek V. »V vodnjaku«, opera v enem dejanju.
Sporočamo vsem svojim cenjenim odjemalcem in javnosti, da je tvrdka Singer šivalni stroji d. d. ► Novem mestu preselila svojo trgovino na Trg kraljeviča Petra št. 20, v bivšo trgovino g. Blaži-£*. hišo krojača g. Midorfera.
,e v vodo, nič si ni zavihal hlačk. Prhnfl je iz vode, zmotila ga je urna postrv, bleščeče vodne kaplje so se izpreminjale v vseh mavričnih barvah, ptič pa je glasno kličoč zletel za ovinek potoka. Prav tedaj pa je prek doline švignila siva senca skobca, urni ropar je že čutil gotovi plen v svojih ostrih rumenočrnih merilnih kleščah, ko se je naš vodni kos bliskovito pognal skozi slap, sedel tam na skal-no polico in srečno ušel rumenookemu roparju.	. „ .
Samotar ob gorskem potoku, dan za dnem sam brez družbe. Mrk, kot so mrki gorjanci? Kaj še! S pesmijo je vstal s pesmijo na večer vtaknil glavico pod peroti. Ko je iskal hrano je pel, ko ,e poletaval ob potočku je gostolel, utrudilo ga je večno brodenje in stikanje po vodah, eedel je na skalo sredi peneče vode — ob pesmi šumečih voda ie bila njegova pesem najlepša.
Vode so osamele, živi gorski potok se je umiril, padajoča voda ie obstala — zima je okovala potok v led. Le tu pa tam so stale odprtine, pre-urna ie bila tam voda, da bi jo dobil mraz v svoj ledeni objem.
Ob redkih odprtinah je posedal naš vodni kos, pa tam iskal in lovil hrano, vsej zimi, mrazu in pomanjkanju vkljub pa je — vedno pel in bil ži-dane volje.
• • »
Ledeni oklepi voda so se razmajali — otajall, otajalo se je tudi kosovo samolarstvo, zaželel si ie družbe. No, če iščeš družbo, io pač urno dobiš, seveda če jo iščeš prav. Skalna votlina pod slapom, tam je imel čudoviti ptič svoj pravljični grad, je oživela, mokri graščak izpod slapa je privedel iz druge doline nevesto.
Znosila sta še nekaj vejic in mahu, da sta obnovila domek, nato pa je samica, prav take barve in in iste velikosti kot možiček je bila, znesla 5 belih jajčec in na njih obsedela. April je tedaj podajal roko maju in drevie je že odpiralo rjave popke, rožni listi so že kukali v božji svet.
Večer je bil lep, vrh smreke je požvižgaval kos svojo lepo, malce otožno večerno molitev, kmalu pa se je Stvarnica umirila.
Pod noč je zapihal močan jug in pripeljal kope oblakov, kmalu pa sta s severom zaplesala divji ples, ob katerem se je drevie stokaje pri- ' pogibalo, nato ie pričelo liti. nebeške zatvornice so se na široko odprle. Studenec tih in ponižen ie postal hudournik noseč v svojem kalnem objemu s seboj vse, kar se je dalo izpodnesti.
Slap nad malim gradom vodnega kosa je pošastno šumel v kalnih množinah vode.
Voda, voda, čezdalie več vode. Naenkrat se je zamajal ves skalni grad, ogluši joč padec, slap ni več šumel, voda je prevrgla skalni prag in besnela dalje . . .
Jutro, čisto, bistro. Nad kalno vodo je ležala rahla megla, kot deviška iančica. grad ob slapu je bil porušen, graščaka ni več bilo. pod češnjami pa je ležalo potrgano na^ol odprto popje in ve-nelo v toplih žarkih solnca.
Ptui
Zadruga državnih nameščencev je imela v četrtek 30. marca t. 1. svoj redni letni občni zbor. Poročilo načelstva prikazuje krepak razvoj zadruge, ki je imela v preteklem letu nad 1 milijon di narjev prometa. Cisti dobiček znaša 33.107 Din. Od , tega se razdeli 56% med člane kot dividenda, 30% ( pride v rezervni fond, 10% je določenih za nagra- | de zadružnim uslužbencem, 1% gre ponzijskemu j fondu istih uslužbencev, 1% za kulturne in humanitarne svrhe in 2% za druge namene. Zadruga šteje 156 članov. V odbor so bili izvoljeni po večini dosedanji odborniki.
Prevzem gostilne. Radi smrti dosedanjega lastnika stare gostilne pri Orabarju na llnjdini je prevzel isto gostilničar Valant, ki je imel več let v najemu gostilno »Švicarija« v ljudskem vrtu.
Klanje živine doma Mestni magistrat opozarja glede klanja živine doma na sledečo odredbo: Doma klati sme živino samo kmet ,ki jo je doma priredil; nakupljeno in porejeno živino klati je prepovedano; klanje je dovoljeno kmetu le, kadar mu zmanjka krme in živine na drug način ne more vnovčiti ; klanje se sme izvršiti samo v mestni klavnici in je treba zakol prijaviti 8 dni prej pri mestnem živinozdravniku : zasilni zakol je treba takoj prijaviti; prodajanje mesa od hiše do hiše je strogo prepovedano.
Vlom. Ob času, ko ie bila družina posestnika Jožesa Trunka pri Sv. Marjeti niže Ptuja pri službi božji so neznanci vlomili v stanovanje Rnzbili so okno ter odnesli iz stanovanja 300 Din gotovine, samokres z naboji in več drugih predmetov. Orož-nišlvo pa jim je že na sledu.
Tedensko službo zasilvev od 2. do 9. t. m. ima tretja desetina drugega voda in sicer četovodja Breznik in deselnik Mnhač Reševalno službo ima šofer Damiš. od moštva pa Hojker in Korže.
Damski plašči
Rase
V Rušah se obhaja že od davnih časov cerkveni shod na današnjo tiho nedeljo; nekdai mu |e sledil drugi dan tudi živinsk' sejem. Letošnja tiha nedelja je posebno vaina, ker preteče po mnenju raznih učenjakov letos dne 7. aprila ravno 1900 let od blažene smrti Kristusove. Da se dostojno oddolžimo božjemu Zveličarju za največje dejanje njegove ljubezni do nas, bo v ruški cerkvi cveten teden i. s. od ponedeljka zvečer do cvetne nedelje dopoldne spominska pobožnost v čast Kristusovemu trpljenju. Pobožnost bo vodil č p. Gabrijel iz Maribora. Vsak večer ob 7 se bo molil ža'.ostni del rožnega venca, nato bo pridiga in sv. blagoslov z litanijami presv. Srca Jezusovega. Zjutraj od 5 do 8 in zvečer od 7 do 9 bo priložnost za spoved. Za lepo pobožnost se že zdaj prebivalstvo toplo zanima; zato je upati, da se je bodo vsi stanovi v obilnem številu udeležili.
Središče
Jezica
Materinski dan na praznik Marijinega oznanjenja smo kar najlepše praznovali. Marijini kongre-gaciji gre vsa čast, da je materinski dan tako lepo uspel. Farani so do zadnjega kotička napolnili cerkveno dvorano.
Slavnostna akademija. V počastitev 70 letnice, kar se je rodil naš g. župnik France Košir, prirede drevi ob pol 8 v eerkveni dvorani hvaležni farani rtvečano proslavo. Na sporedu so krasne točke. K proslavi so vabljeni zastopniki krajevnih oblasti In vsa društva. Vstop k proslavi je praaL Pridite, da počastimo ■iavljeoea.
Trbovlje
Novi pravilnik. Iz dosedanjih objav še ni povsem jasno, kaj bo vse prinesel novi pravilnik bratovske skladnice rudarjem. Rudarji se zavedajo, da je ureditev zavarovanja njih življenska potreba in so zato pripravljeni na žrtve, a da bi se jim v sedanjih razmerah še poslabšalo v njih škodo, se upravičeno branijo. Pokojnine so znižane po novem za okoli 20 odstotkov — različno po raznih dobah zavarovanja. Znižala se bo tudi bolniška podpora. Pravica do pokojnine se bo po novem pravilniku pridobila šele po 10 letih, dosedaj po 5. Dobro pa je urejeno po novem, da si vsak lahko ohrani že pridobljene pravice na pokojnino, če tudi je odpuščen od podjetja, če plačuje letno 20 Din do tedaj, ko postane do dvetretjini dela nezmožen, in prične prejemati pokojnino. Za sanacijo in vsaj del bremen zavarovanja, ki ga nosijo rudarji, naj bi prevzelo podjetje ali pa država. Ker pri sedanjem zaslužku oziroma praznovanju, nekateri niti za prispevke ne bodo zaslužili.
Prijaviti je treba vsaj do 15. t. m. na občini vse pse radi obdavčenja. Po tem roku bo konjač pobral vse neprijavljene pse. Psetina znaša za leto 1933 100 Din, od lovskih psov pa 50 Din. Oproščeni pa so občinske davščine psi-čuvaji. Za te je treba vložiti posebno prošnjo na županstvo, kjer se bodo pa upoštevali le res oddaljeni posestniki. Pasja znamka za vse vrste stane 5 Din.
Danes popoldne predstavljajo »Pasijon ali trpljenje in smrt Gospodovo« v Društvenem domu. Oglejte sil
SSovenjgradec
španska bolezen v tukajšnji okolici že nekaj časa trdovratno gospodari. Malo je hiš, ki jih letos ta bolezen še ni obiskala. Ponekod je cele družine : položila na bolniško posteljo. Pa upamo, da bo kmalu dogospodarila in vzela končno od nas slovo.
Tatovi so vedno bolj pojavljajo. Med vedno večjim številom brezposelnih, ki jih imamo tukaj, posebno pa od onih. ki prihajajo od drugod prosit milodarov, se pojavljajo v vedno večji meri tudi tatvine. Pri nekem delavcu v Trbovljah je neki dolgonrstnež vdrl skozi okrio v stanovanje ter odnesel iz nočne omarice znesek 1800 Din. Tukajšnjemu županu g dr. Bratkoviču je neki nepridiprav odnesel iz kleti večjo količino krompirja. Pravijo, da je bil dotični tat boljše oblečen tujec z aktovko. Pred nekaj dnevi se je nekdo nameraval že v zgodnjih večernih urah splaziti v skladišče Ivana Rojnika, kjer ima le-ta sliranje sladkor Tata so pravočasno opazili, prijeli in ga spravili na varno.
Občni zbor mislinjske podrtižnire SPD se je vrši' ta teden. Podružnica ima dokaj lepo premoženje in razvija prav živahno svoje delovanje Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor Za častnega člana pa je bil soglasno izvoljen g. dr. Senjor iz Maribora.
De v. Mar Ц a v Po! ju
Ponovitev »Slehernika«. Ta krasna duhovno igra, ki je bila igrana pri polni dvorani na Marijin praznik ob priliki proslave Materinskega dne, se danes ob pol 4 na splošno željo občinstva ponovi.
Prosvetni večer. V torek, 4. aprila, ob 8 zvečer bo v domu prosvetni večer. Spored: Dekla-macija, pesem »Oj Doberdob«, ter skioptično predavanje o temi: Razvoj, pomen in namen civilnega in vojnega letalstva«. Predava odbornik Z. B g. Vertm iz Ljubljane. Vabijo se rm brv* vojaki in drugo občinstvo. Vetopni-ne ni.
Prosvetno društvo je zopet dovoljeno in je že začelo delovati, kar «o farani pozdravili z
vsak drugačen, vsak posebnost zase, vsak eleganten — K. PUČNIK, nasproti kavarne
/.vezda, Selenburgova ul. 1. — Dežni plašči in suknjiči vseh vrst za gospode in dame. Za gospode vsa oblačila po meri.
Misijonsko predavanje. Take ljudske množice že dolgo ni videl naš Društveni dom. kakor v sredo zvečer, ko je imel skioptično predavanje o kitajskih misijonih misijonar p. Jožef Kerec. Dasi |e bila dvorana zasedena do zadniega kotička, je vendar med dveurnim predavanjem vladal popoln mir in so ljudje z zanimanjem sledili veselim in žalostnim prizorom na platnu. Nekaj se je zopet opazilo tokrat, namreč dejstvo, da imajo za resne in poučne stvari preprosti liudje več zanimanja, kot naša takozvana inteligenca, ki je tudi topot predavanje z malimi iziemami bojkotirala.
Hripa, ta zavratna bolezen, je tukaj zavzela "precejšen obseg. Po nekaterih hišah imajo kar več bolnikov. Smrtnega slučaia še hvala Bogu ni bilo.
»Slehern:k«, ki je v zadnjem času šel skoraj skozi vse slovenske odre, se tudi pri nas pripravlja. Igrala ga bo Marijina družba naibržc na cvetno nedeljo in na Veliko noč v Društvenem domu.
UoV s>fi Hrastnika
Z zanimanjem in navdušenjem spremljajo »Slehernika«, kjer se pokaže. Zanj povprašuiejo vsi, ki so slišali o njem. ga pa še niso videli. Vsem tem želi ustreči društvo »Krščanska šola« danes popoldne ob 3 v Društvenem domu. S tem izpolnjuje svoj namen duhovno vzgajati za Vero in Krepost. »Slehernik« je zato svetovnega slovesa, ker dviga človeka iz vsakdanjosti in ga vnema za ! Resnico, Dobroto in Lepoto, pokaže mu neprecenljivo vrednost Kreposti, Vera pa mu veli iekati Luči v pokori zatajevanja. »Slehernik« vas pričakuje. Pridite! V veselje in srečo popelje slehernega človeka izmed vas. Na svidenjel
Dravsko polie
Rače. Ob banovinski cesti Rače — Hajdina je nekdo iz zlobnosti poškodoval inlad nasad jablan. Povzročil je s tem nad tisoč dinarjev škode, /.a zlikovcem poizvedujejo orožniki.
Hotinja vas. Inženjer Pulič, je napravil načrte za regulacijo ribnika v llotinji vasi, ki jih je občina odobrila. Vsa dela bodo stala po proračunu okrog 60.000 dinarjev. Še pred Veliko nočjo se bodo pričeln dela. Zagrebško liidro-tehnično podjetje Sabor & Mom je že dostavilo ogromne vodne črpalke, ki bodo vodo v par dneh izčrpale in jo odvajale v pol ure oddaljeni ribnik v Rnčah. Nato I нм I o dno v sredini poglobili. okoli pa zasuli. S tem bodo pridobili v središču vasi okoli 2000 kv. metrov zemljišča Ko bodo ribnik spet napolnili, deloma z vodo, ki priteka po ixitoku. deloma jo bodo dovajali iz ribnika v Račah, bodo zaeadili okoli riJjnikn
se živo mejo.
Jernej
Za ljudsko cerkveno petje se je zelo zavzel naš agilni g. župnik, ki je že sicer ludi v mladosti vneto deloval na glasbenem polju.
Sv. birmo betno imeli pri nas 23. maja. Otroci se je že kar nestrpno vesele, starši pa so polni skrbi, ker mnogi svojih otrok niti ne bodo mogli primerno obleči za ta slavnostni dan.
Umrla je najstarejša faranka Marija Kocjan, I mati uglednega posestnika in konjerejca Martina Kocjana z Mihovice. Doživela je častitljivo starost 90 let. — Naj ji Bog nakloni večni mir in pokoj I Tritedenski bolniški rtnpnst je nastopil učitelj g. Miroslav Cekada.
Fotoamaterji!
Vital Vodušelc:
Nedeljske misli
Evangelij pete postne nedelje iz Janeza 8, 40—5!): Ljudje hočejo Jezusa kamnati.
Danes je do mi niča passioms, nedelja trpljenja. Cerkev je sa Mrla vsa svoja okna in okenca, ves svoj barotni sijaj, celo slike v oltarjih. Tiho mora biti in temno,- Se oči je treba zapreti. Drugate se človek ne more vživeti v trpljenje. Zato pravimo pri nas tiha nedelja. Zakaj Kristus gre v smrt.
Morda celo evangelij malo vplivu na te zunanjosti: lirislus se je skril. Ml je te čisto blizu smrti. Hoteli so ga ubiti, kamnati. Zdi se mi, da je ta dogodek, ko so ljudje hoteli Icamnati boga, sploh precej malo znan. Kamnati ne zalo, ker je morda preostro nastopil proti njim. Ampak zato. ker je jasno izpričal svoje božanstvo in večnost onih. ki ga ljubijo.
To je torej že stara navada, da nekateri zavračajo dokaze svojih nasprotnikov — s kamenjem. A tisti, ki s kamenjem, s sito zavrača, drugega odgovora sploh ne ve. To je zadnje sredstvo. *Ubijte ga, da nas ne bo mogel prepričati
Nešteto stvari pa se ponavlja pod drugo podobo v naiem vsakdanjem življenju. Samo postu-šujte! Kako vstajajo premnogi proti vsemu božjemu na svetu, s silo, s skalami! Kako hočejo vero iz-sekati, večnost izbili iz duš! Boga iztrgali, рокоњ čuti, ubiti!
Sredi tega kamenja s/ojimo tudi mi. In včasih je tem teže, ko nimamo Jezusove čudežne moči, da bi odèli sredi med napadnvci. Imamo pa lahko neko mirno zavest:
Nismo samo mi krivi, če dîmes ubijajo Cerkev in Boga. Ni ie zato Cerkev odpovedala. Nismo bili mi slabi oznanjevavci, slabi glasniki vere. Vedno bo ostala množica, ki bo pobirala kamenje. Ki bo hotela pokončavati. Ki je ne bo premagal niti najsvetlejši čudež iz nebes. Ki bo prej pripravljena, ukloniti se hudiču, kot priznati in zahvaliti Boga. Takrat je stal Jezus sam med njimi, dobri, ljubeči, ozdrrvljajoči... Ves lep in čudovit kakor božje razodetje samo. Pa so ga hoteli ubiti.
A vendar nas kliče iz evangelija tudi neka nova dolžnost. Ali ne čutite: če bi življenje vsakega kristjana odsevalo Jezusovo ljubezen, dobroto, čistost, zvestobo, moč in odpuščanje; če bi vsa Cerkev postala kot svetel Jezusov čudež na svetu, kot veliko božje razodetje; če bi bili vsi verujoči res tako združeni v Bogu in Njegovi ljubezni, da bi vsak videl, da so Jezusovo skrivnostno telo, Jezus sam —
ali ne bi potem vsak. kdor bi dvignil kamen proti Cerkvi ali njenemu delu ali oznanjevanju ali njenim vernim, moral spoznati in vedeti, da dviga kamen proti Bogu? Potem ne bi mogel nihče vel nasprotovali božjemu na zemlji, češ. da je prevei pomešano s človeškim, ampak bi se čisto jasno pokazalo, da hoče ubiti Boga samega.
In če bo cerkev, če bo vsak vernik res tako zvesto oznanjal Jezusovo ljubezen in božanstvo, potem bo tudi Cerkvi in verujočim lažja pot skozi življenje in trpljenje in točo kamenja. Zakaj odhajali bodo lahko sredi množice, a v božjem varstvu jih nihče ne bo mogel zadeti. Saj jim je Jezus obljubil večnost radi ljubezni.
Tudi današnji odstavek je iz no%-e knjižice; »Nedeljske misli«, ki je pred kratkim izšla in ima poleg lanskih odstavkov vse polno novih. Dobite jo v knjigarnah in pri avtorju: V. Vodušek. Loke pri Zagorju ob Savi.
Kvtnsïïlî
Posestne izpremembe. Poslopje bivše »Jadran-sko-posavske čevljarne« v Rožni ^ilici je latos dobilo novega lastnika. V dobi dobre konjunktj.e so pred leti bivši družabniki kupili to hišo tir so jo seveda povečali in preuredili v svoje nameoa. Ko se ie lani nekako ob tem času imenovana zadruga razšla, ie poslopje, ki sicer ni več služilo tovarni čevljev, ker se je obrat prenesel v novo poslopje ob Savi, prevzel g. Anton Štefe. On je tudi lastnik nove čevljarske tovarne ob Savi. G. Êtefe je letos hišo v Rožni ulici prodal g. Francu Rabiču, trgovcu z usnjem v Šenčurju pri Kranju. — V četr-ek je bila na javni dražbi prodana vila odvetnika g. dr. Janca. Vila se nahaja severno od hotela »Kranjski dvor« na jako lepem kraju in je obdana г velikim, krasnim vrtom Vse skupaj je kupila g. Slavka Šavnikova iz Kranja za Din 221.000.
Novost kBvarne ca Stari poŠti. Obiskovalci imenovane kavarne bodo te dni prijetno ргел:nečem Najemnik hotela g. Lieber je iz male sobice nad stopnicami in iz sosednje sobe napravil lepo moderno igralno sobo, k,er je vnetim igralcem 'id včeraj naprej na razpolago biljard, katerega kavarna do sedaj ni imela. Z igralno *obo in t biljardom je lepa kavarna na Stari pošti zopet pridobila novo privlačnost, s katero bo mnogim ustrezno.
V Marijanižču so bo vršil kuharski tečaj od
1. maja do 1. julija. Vsa oskrba v zavodu. Poias-nila daje zavod Marijanišče.
Cesti na kolodvor se posveča premalo pažnie. Kranjska občina ie lani nabavila prepotrebn: šk^o pilni avto, ki ie tudi že letos stopil v akcijo Radi suše in silnega vetra v zadnjih 14 dneh so se ctsie nenavadno hitro in močno posušile Pokazalo pa se ie, da v mestu škropljenje še nekam izda, 'loč.m je cesta na Jelenovem klancu, čez most in j.-oti kolodvoru polna prahu ki za vsakim avtomooMom povzroča cele oblake. Ne vemo, ali ie to radi silnega orometa in cesta več trpi. ali pa se tod 5olj malo škropi Zato prosimo, da nai se cesta proti koloovoru izdatno poškropi, kar je v interesu zdravja nas domačinov, pa tudi tujcev.
Domžale
< oveLove |epo in porenj nnpreTl
fotoodrlffeh Jn^oslov. knjigarne Liubliana
.'rosvcSa. Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah ponovi danes predstavo v proslavo materinskega dne. Program ie zelo dobro izbran in na predstavo opozarjamo vse domačine in okoličane.
Slovo. V četrtek se je poslovil od Domžal g. prof Konrad Stražar. Odšel ie v Kočevje, kjer je nastavljen kot suplent na tamkajšnji realni gimnaziji. G profesorja bomo v Domžalah zelo pogrešali. posebno ga bo pogrešal SK Disk. čigar ta'nik je g Stražar zadnie leto bil Na niegovem novem službenem inestu mu želimo obilo srede in uspeha.
Sport. Športno življenje je pri nas zelo živahno. Prošlo nedeljo in na praznik sta gostovali dve moštvi iz Ljubljane pri SK Disku. Na praznik ŽSK Hermes, ki je zmagal z rezultatom 3 : 1. V nedeljo je pa bil v gosteh SK Jadran, ki je pa bil poražen z 12 : 2 Za veliko noč se nam obeta redek športni dogodek. V Domžale pride SK Austria iz ■ Ceiovca, na kar že sedai opozarjamo
V državici Braunschweigu v Nemčiji je hotela vsa socialistična bojna organizacija »Reichsbanner« pristopiti k »jeklenim čeladam«, da bi se v tej organizaciji, ki jo vlada priznava, lažje borila proti Hitlerju. Vodstvo »jeklenih čelad« ni imelo nič proti temu, pač pa je Hitler dal pozapreti vse domače voditelje jeklenih čelad. — Slika kaže pogreb nekega socialističnega župana, ki so ga
hitlerjevci ubili v volilnem boju. Krsto spremlja »Reichsbanner«, ki takrat še ni bil razpuščen.
30 let Imt. univerze na Kitafskem
Katoliška univerza v Šanghaju »Aurore« je jajočem obisku ogledali muzej za naravno zgo-oila ustanovljena 1903. Spočetka preprosta šola dovino in so bili zadivljeni nad bogatimi zbir-prevajalcev in razlagavcev, se je preuredila 1903 kami, ki so razstavljene po dvoranah, v sodobno univerzo. Danes obsega štiri fakultete:	Naslednjega dne so si ogledali vsa opravila
medicinsko, pravno, tehnično in književnost. Nje- univerze v bolnišnici Svete Marije in v zavetišču ni številni paviljoni obsegajo v Šanghaju, pred- sv. Antona. Gospodje niso mogli prehvaliti nji-mestju Lou-Ka-Wei, celo mestno četrt.	hove brezhibne organizacije.
Od svoje ustanovitve je »Aurore« dala iz-	lem so se pri obedu zbrali odposlanci, pro-
obrazbo že legiji advokatov, zdravnikv, inžener-jev. V količkaj važnem kitajskem mestu srečaš kakega bivšega »aurorca«. Med absolventi »Aurore« so: prvi zdravnik železniške proge Šanghaj-Nanking, pomožni ravnatelj zdravstvenega oddelka francoske koncesije v Šanghaju, ravnatelj radiološkega oddelka bolnišnice sv. Srca v Šanghaju, da ne štejemo vseh primarijev-zdravnikov v kitajskih katoliških bolnišnicah, šef za električne posle na železnici Peking-Hankov, tehnični ravnatelj kitajske električne družbe v Šanghaju, glavni tajnik urada kitajskih železnic v Parizu, občinski svetnik francoskega magistrata v Šanghaju in profesor prava na »Aurori«, občinski svetniki francoskega magistrata v Šanghaju, sedanji direktor »Aurore«, justični minister i. dr.
Vlada ne more prezreti te institucije, ki je dala domovini tako zaslužne ljudi. Pred nastopom Kuomingtanga so se na »Aurori« vršili izpiti pod skupnim predsedstvom odposlancev francoske in kitajske vlade; ko pa je priïel ta na vlado, je zahteval, da vlada univerzo uradno vpiše za priznano, preden odpošlje svoje delegate k zaključnim izpitom.
Na koncu leta 1931 ko se je zdelo, da je zadeva že urejena, je izbruhnil kitajsko - japonski spor; nankinška vlada, ki se je preselila v Lo-yang, je imela dovolj drugih skrbi, kot pa priznanje ene univerze.
Tri mesece pozneje, ko je bilo priznanje že zagotovljeno, je odstopila vlada in s tem pokopala vse nade na uspeh.
Malo je manjkalo, da se ni stvar še v tretjič odložila za nedogleden čas, ko je naučni minister prevzel resor prometnega ministrstva. Predno je prevzel nove posle, je bilo njegovo zadnje opravilo, da je spravil v tek postopanje a pravilno za priznanje »Aurore«.
Zadnji teden oktobra je uradni list priobčil imena štirih odposlancev in 8. novembra so se ti javili na univerzi.
Najprej so inspicirali po razredih in vseh različnih zgradbah. Potem so si v dve dolgi uri tra-
Vtisi francoshega novinaria
Francoski publicist Krnile Schreiber je po svoji knjigi o Moskvi objavil še rimski potopis: »Za Moskvo Rim« (Home après Moscou. Librairie Pion, Paris, 1883), »da bi primerjal obe diktaturi«. Hvali podnebje in starine. Turist je seveda vesel, »če [K> celodnevni poti skozi različna ministrstva drvi v avtomobilu po Appijevi cesti, in mu vodnik kaže: To je grob Horacijev in zraven, malo naprej, grob Curiaeijev.c
Sploh je potovanje po Italiji »bolj prijetno« kakor (K>t na Rueko. A zato je tudi bolj težavno. »Turisti se po večini malo zanimajo za politiko,« in oblasti ne pošiljajo inozemcem na stanovanja poročila o svojiti uspehih kakor to storijo ulužni boljševiki. Schreiber je šel v ministrstvo dela in dobil podatke o delavskem vprašanju. V ministrstvu zdravstva so mu postregli s številkami o varstvu materinstva itd. Vse to je treba prepisati, in potopis je pripravljen. V hotelu je govoril j Schreiber še z vratarjem, ki je govoril, »da se j najstarejši uslužbenci ne spominjajo časov, ko bi bilo po hotelih toliko neoddanih sob.«
Obiskal je tudi Mussolinija in mu stavil da-lekosežen predlog: »Samo vaša odločnost bolnim staršem lahko za vselej prepove imeti otroke.« Mussolini je odvrnil: »da lahko imata tudi bolna mati in oče genialnega sina, ki bo ponos domovine.« Obljubil je celo brezobzirnemu gostu na dokaj čudno vprašanje, »da ne bo mislil drugače tudi, če bo izbiral ženina za lastno hčer.« A Francoz je sitnaril dalje: »Vi ste vendar dober jahač in se razumete na konje. Kaj boste rekli konje-rejcu, ki bo križal vse pasme namesto tega, da bi varoval plemenito kri?« Mussolini je moral pripomniti obiskovalcu, »da ne smemo presojati človeško bodočnost s stališča konjerejea. Upoštevati moramo tudi dušo in razum, ki jih konji nimajo.«
Na to je »sklenil« Schreiber, da bo govoril s sv. očetom o svetovni krizi, in je bil zelo za-
SliUa kaže razdejanje plime na laponskem. Severovzhodno obal je poplavilo morje v dolžini 300 milj in napravilo ogromno škodo. Morje je vrglo na suho več ladij in poškodovalo železniške tračnice in hiše.
Ponočnjak proti policijskemu stražniku: »Mali, ugasnite luč. nocoi ne bom čital v postelji...«
fesorski zbor »Aurore«, upravni svet, pokroviteljski odbor in komite zveze bivših dijakov. Kitajski direktor univerze je spregovoril prvi in v na-pitnici podal historiiat sedanjega položaja univerze.
Najstarejši odposlanec, bivši gojenec bratov Maristov, je v odgovoru poudarjal zadovoljstvo nad dovršeno organizacijo univerze, zlasti medicinske fakultete. Po obedu so se odposlanci razkropili vsak na svojo stran. Fden je obiskal dvorano za raztelesenje, drugi fizične laboratorije, tretji si je ogledal poslopja pravne fakultete: četrti pa vsa različna dela univerze.
1 a obisk odposlancev je imel za posledico to, kar so pričakovali. Dne 23. decembra je ravnateljstvo »Aurore« naznanilo brzojavno Agenciji Fides« v Rim, da je vlada priznala univerzo obenem s kolegijem sv. Ignacija in šolo »Jutranja zvezda«.
Francoski jezuiti, ki so »Auroro« ustanovili, so pač zaslužili ta dokaz zaupanja s strani vlade.
Berlin izum r a
Novi berlinski magistrat je sklenil odločno zajeziti grozeče nazadovanje števila rojstev. Objavil je številke, ki dokazujejo, da se je rodiio i. 1982 v Berlinu samo 36.000 otrok, torej za 7000 manj, kakor je bilo povprečno rojenih v teku zadnjih desetih let.
Golob kot blagajnik
Nedavno so vrdli v stanovanje nekega sodnika v Kolnu in odnesli dragoceno zbirko kovanega denarja. Sodniku je bilo silno žal za zbirko. Nekega dne je potrkal na vrata mladenič in povedal sodniku. da mu je neznanec dal !V) pfenigov s prošnjo, naj tale zavoj izroči sodniku, ker on sam nima časa za to.
Ko je sodnik odprl zavoj, je našel v njem goloba. V škatlici je ležalo pismo, v katerem je bilo rečeno, naj sodnik priveže golobčku na vrat ml časa do časa po 100 mark in naj ga spusti. Na ta način bo prišel do svoje zbirke, |)o kateri mu je bilo tako žal.
Sodnik je tudi napravil ta poskus in spustil goloba z mošnjičkom denarja. Golob se je kmalu vrnil in prinesel nazaj del sodnikove denarne zbirke. Sodnik je še trikrat spustil goloba in v četrto je prinesel golobčok zadnje novce nazaj.
Policija bi gotovo ne bila nikdar odkrila pre-biiîuniih tatov, če bi ne prišlo med njimi do prepira. ko so si delili plen. Radi tega spora so se tatovi med seboj izdali.
čuden, ko je zvedel, da ne daje papež nikakih izjav zastopnikom dnevnega tiska. »O čem pa bova potem govorila?« — je vzkliknil neprevidno časnikar. »Sploh ne boste ničesar govorili. — mu je odvrnil prelat v Vatikanu, — ker ni navada, da bi nagovorili sv. očeta vsi, ki jih sprejme.« Schreiber se je po trenotnem obotavljanju vendarle odločil, da bo xsprejel avdijenco« (1). Seveda ni mogel ničesar posebnega videti in se omejil na dobro znan popis obleke, ki jo v Vatikanu zahtevajo za ženske, ki obiščejo sv. očeta.
Fašisti in boljševiki so enako prijazno sprejemali dragega gosta. Schreiber naposled ne ve, komu bi dal prednost in sklepa: »Prav za pravne smemo mi. Francozi, načelno hvaliti ali odklanjati tujih političnih razmer. Zahtevajmo samo, da bodo omogočili narodi čim prej mirno sodelovanje med vsemi državami.«
1. aprila je stopil v veljavo na Francoskem nov srebrni drobiž, ki so ga nakovali za poldrugo milijardo.
Za dobro voljo
Gospa, ki je stopila v trgovino dišav: Veste, gospodična, tudi jaz bi rada imela tako rožnato barvo kakor vi.
»Ali želite kar takoj dve dozi te barve ali vam zadostuje morda samo ena?«
»Vaši gospej je potrebna izprememba zrakih pravi zdravnik možu, slani zrak bi ji čudovito koristil.«
Ko je čez nekaj časa zdravnik prišel na dom. da bi si ogledal bolnico, je našel ob strani njenega moža. ki je sedeč mahal po zraku s elànikom.
Upokojenec se |e zatopil v knjigo. Slika je delt» nemškega slikarja Karla Spitzwega (1808—1885) in jo zdaj uporabljajo kot propagandno sredstvo na »Dan knjige« po vsei Nemčiji.
Pri Viljemu se da živeti
Tudi mesarji
so časnikarji !
»Intransingentov« posebni poročevalec v Door-iU, malem obmejnem mestecu (kjer zelo zamerijo domačini, če smatra tujec Doom samo za vas) piše, kako je posegel nekdanji nemški cesar v mirno življenje holandslsih obrtnikov in kmetov. Ko je stopil Francoz v malo trgovino, kjer se prodaja tudi zelenjava, gumbi in slično, mu je ponosno naznanil lastnik: »Tudi jaz sem časnikar!« — »Pri katerem listu?« se je zanimal Francoz in čul ime velikega ameriškega lista. »Koliko člankov prispevate na mesec?« je vprašal in je dobil čudni odgovor: »Do zdaj še nisem ničesar spisal. A cesar kupuje pri meni živila, in bom jaz prvi zvedel, kadar bo zapustil Doorn. Sploh imamo vsi trgovci v Doornu postranski zaslužek s tem, da zasledujemo nekdanjega cesarja. Lastnik cvetličarne nasproti tudi ima pogodbo z nekim ameriškim dnevnikom. Mesnica prejema nagrado od angleškega lista. Lastnik papirnice je postal pravi poročevalec: objavil |e že več prispevkov v francoskih dnevnikih.« — Vsi obiskovalci, ki se oglašajo »na dvoru« v Door-
nu, se morajo najprej javiti pri »dvornem maršalu«. Ta dostojanstvenik je navadno odsoten. V njegovem «uradu» leži debela knjiga za podpise in druga za prošnje. Slednje so dokaj enolične, nanašajo se na denar ali slike. Neka Lena Franck piše na primer:
»Jaz, preprosto nemško dekle, 15 let stara, vroče ljubim domovino in vas prosim, dragi, dobri cesar, da bi mi podarili vašo sliko z lastnoročnim podpisom. Ta slika bo moj najdražji zaklad in spomin v življenju.« Zraven je narejen z rdečim svinčnikom mali križ. To pomeni, da je ustregel cesar prosilki.
Med obiskovalci v Doornu ni zastopnikov opozicije. Skoro vsi pišejo eno in isto n. pr.: »Prelili bomo za osvobojeno Nemčijo in velikega vladarja zadnjo kapljico krvi. Reinhold Hagert, medicinec na II. semestru.« Oni, ki imajo naslove in odlikovanja, jih podrobno navedejo pri podpisovanju: baron, nekdanji poveljnik 3. ulanskega polka, vodja XXXIV. odseka generalnega štaba v svetovni vojni in slično. Sploh srečamo skoro v vsakem podpisu besede: »domovina«, »velika Nemčija«, »cesar«, »svoboda«, »borba«, »maščevanje«. Dosti podpisov se pričenja ali konča s Hitlerjevim geslom »Heil«.
—■ -Г-
/
X96060
f; / ^НСЦЗ
lUA, 0? - //yJ3
y; / C- / • • • S J OV//' 'V//
e v e s h A M
ÙP.
(У .
Za Moskvo Rim"
Kadi pomanjkanja denarja, ki je v zadnjem času nastalo v Ameriki, je washingtonska vlada dovolila državljanom, da izdajo sami neke vrste denar v obliki čeka. Da bi se preprečile poneverhe, je vlada odredila, da mora ček nositi tudi sliko izdajatelja, ki se prilepi kakor znamka na ček. Ta
denar sprejemajo tudi državni uradi v plačilo.
MLADI SLOVENEC
Mirko Kuucič:
Andrejček je bolan
Plašno v srcu drobna ptička trka, trka noč in dan, \©dno huje trka, kiju je — revček Drejček je bolan ...
Pa zakaj tako nemirna ptička drobna v srcu je? Rada bi se oprostila temne, tesne gajbice in zletela daleč, daleč tja pod zvezdnato nebo. kjer se angeli igrajo in je vse tako lepo ...
I rka ptička v bolnem srcu Drejčkovem. še nekaj dni trkala bo in kljuvala — potlej se osvobodi. Kot golobček bel zletela i/, srca bo k Bogu v raj. bridko mama lx> ihtela — ptičke pa ne bo nazaj...
M. K.:
Pravljica o materinem srcu
.Sredi črnih rudnikov in sajastih tovarn je živela mati. Revna delavska mali. Šest drobnih mladičev je imela, šest lačnih grl, ki so noč in dan kričali:
»Kruha, mama. kruha! Brezposelnost, beda in bolezen so se kakor razburkani valovi zaganjali ob trhlo bajto, ona pa, delavska mati, je kljubovala v njej — kakor na ladji krmar.
Prišel je dan, ko «j poslednjo skorjico kruha zmleli mladi zobje in je veter pod oknom zmagoslavno zapel: •Glad! Glad! Glad!
Oče jc ležal na postelji od dela strt iu bolan, kašljal, obupaval, preklinjal ves svet in mislil na sinri.
V	uri najhujše stiske — večerilo se je že — je narahlo ]>otrkalo na duri.
Neznan popotnik je stopil čez prag. Sive lase je imel, čestitljivo brado in oči kakor majsko nebo.
Bog z vami! ,ie pozdravil. Bledi obrazi otrok so se vprašajoče ozrli vanj, materino srce pa je zadrhtelo v prečudni tesnobi.
Kaj želite, mož?«
Beda je pri vas, sem slišal, beda iu glad. Nič čudnega, ko imate pa toliko tega drobiža! Bi radi kruha, otroci, kaj?
Otroci so iztegnili roke in v zboru zahre-peneli: O da — kruha, kruha! , oče na postelji je polglasno vzdihnil, ona, mati — pa kakor na ladji krmar:
Bo že Bog dal, da bo spel vse dobro in prav!«
Popotnik je stopil k otrokom, jih ]>obožal ГН) upadlih licih in dejal:
:>Mati, dajti jih meni! Kaj bi z njimi, ko niti sebe ne morete živeti? Mošnjo zlata vam dam zanje!«
Možu na postelji so se lakomuo zabliskale oči. Vzkliknil je:
V božjem imenu — vzemite jih! V samo nadlego in bridkost so nama .. .<-.
Materino srcc pa se je zvilo ftakor |>od kovaškim kladivom razbeljeno železo in zakričalo :
>Za vse na svetu — ne, ne, ne!
V	popotnikovih očeh se je nekaj svetlo utrnilo. Segel je v torbo in izročil materi hlebec belega kruha:
Za otroke in i »I nega možak Potem je nemo pokimal v slovo in odšel. Na pragu pa se je še enkrat ozrl in slovesno dejal:
»Premislite se; Jutri se vrnem. Mati je razreza la podarjeni hlebec v sedem delov. Prvi kos je dala možu, drugo je razdelila med otroke. Njej ni 'ostala uiti drobtinica ...
Minila je not1, vstal je nov dan. Otroci so postali spet lačni. Podarjeni Me bec kruha jih je komaj za silo utešil. Veter pod oknom je tulil brez prestanka: Glad! Glad! Gladk
Zastonj jc mati ves dan tavala okrog m iskala dela zase, kruha za otroke.
Ko se je približal večer, je /.nova |»otrka-lo na duri.
Vstopil je popotuik in pozdravil: >Bog z vami, dobri ljudje! Ste se premislili, mati? Enega otroka vam pustim, samo pet mi jih dajte — za mošnjo zlatak
Vzemite jih, vzemite k .je zabropel oče na postelji. Materino srce pa je zaječalo v grozi in bolečini: >Ne! Ne! Nek
Otroci niso razumeli ničesar in so plašno molčali, oče na postelji je obupno zastokal: »Vsi poniremo od gladu k, ona, mati — pa kakor na ladji krmar:
Bo že Bog dal. da bo spet vse dobro in prav!c
Popotnik je segel v torbo, izročil materi hlebec kruha in dejal:
Za otroke iu Iwlnega moža! Jutri pridem spet — premislite sek
Mati je raz rezala hlebec v sedem delov. Prvega je dala možu, druge je razdelila med otroke; zase ni pridržala niti drobtinice... Minila je druga noč, rodil se je nov dan. Otroci so jokali in prosili kruha, oče na postelji je nemo strmel v strop, veter pod oknom je vse huje tulil in besnel: »Glad! Glad! Glad! Spet je potrkal popotnik na vrata. >Bog z vami! Sle se premislili, mati? Dva otroka vam pustim, samo s štirimi se zadovoljim. Dajte mi jih — in obsujem vas z bo-
gastvom. da boste živeli srečno in zadovoljno do konca dni!
Ne! Ne! Ne! je trpelo in ljubilo materino srce.
Popotnik je segel v torbo in .ji izročil tretji hlebec kruha rekoč:
Za otroke in bolnega moža! Jutri pridem snet — premislite se!-
Mati je razdelila kruh med otroke in moža. sama pa je požirala grenke solze, ki so ji l>o!zele iz oči...
Minila je tretja noč. sinil je nov dan, do vrha poln žalosti in bridkosti.
Proti večeru se je skrivnostni popotnik vrnil in dejal:
Tri otroke vam pustim, s tremi se zadovoljim. Dajte mi jih, mati, in napravim vas bogato, da vas lx> zavidal svet!
Ne! Ne! Ne! je vztrajalo materino srcc v svoji ljubezni in v svoji bolečini.
Skrivnostni popotnik pa ni odnehal. Prišel je četrti dan zopet iu barantal:
Štiri otroke vam pustim, samo z dvema se zadovoljim. Dajti mi jih, mati — in še kraljevsko palačo vam navržem na vse bogastvo!
Materino srcc pa se ui udalo, materino srce je do zadnjega diha kakor na ladji krmar kljubovalo in svojemu poslanstvu zvesto ostalo. Zakaj ko se je skrivnostni popotnik petega dne spet vrnil, je kontaj še utripalo od slabosti. Pet hlebcev je že razdelilo med otroke in moža. sebi ni privoščilo uiti grîWjaja ...
Samo enega otroka mi dajte, mati, pet si jih pridržite — in konec bo bede in gorja! ji je prigovarjal neznanec.
Niti enega ne! je s poslednjo močjo presunljivo kriknilo materino srce — in umrlo.
Čudežna svetloba .je napolnila izbo. Skriv nostni popotnik — poslanec božji — je zaton i I v njej kakor v jutranjem solncu bela meglica.
Materino srce jc umrlo, njena dušica pa je splavala îekam visoko, visoko pod zvezdnato nebo. Pred božji prestol.
Vse polno materinih duš je že slalo tam. Nenavadno praznično in svečano je bilo okoli njih.
Kaj pa io pomeni? je vprašala materina dušica angela, ki je mimo šel.
(Konec prih. nedeljo.)
Lepi bratci
Nacek — la je pacek. Venomer po luži kobaca ko žaba iu se s pujskom druži. Tonček je kajonček. Venomer nagaja in za repek grdo vleče papagaja. Tinček potepinček ves dan okrog se klati. Kaj bo z njim? Razbojnik' -e huduje mali. Darček lenuliarček vstaja močno pozno: soie ob enajstih! Grozno, grozno, grozno... Jožek ko sta i- možek dim iz vivčka puha, IVancek ko piianček kolne: Primaruha! In se kdo? Seve: jaz. muhasti Cirilček, ki to pesem zložil sem vam za aprilček!
Kako je Mahi
prišel do kosti
In se slednjič domisli.
Nenadoma plane pokonen, se zakadi nič hudega slutečemu konju pod gobec in besno zalaja. Konj se prestraši in skoči nazaj . . .
medtem kuža Muki bliskovito zgrabi kost .
in že drvi z njo v varen kotiček .. .
Nehai drugih rešitev
Ludvik Kos, učcncc II. razr. v Ljubljani: Kuža Muki jc dolgo čepel in čakal na ugodno priliko, da bi odnesel kost. Ker pa jc gospodar najbrž pozabil na konja, je Muki sklenil, da ga ho prevaral.
Začel je skakati okoli njega in srdito lajali. Konj ga jv mimo glčual, ko pa iiiu i c bilo Muki* jevc predrznosti dovoli, jc jezno brcnil ttogo. Toda namesto Mukija jc zadel kost, ki ie odle-
tela daleč proč Muk. j.- c hitro pobral in se splazil v kot, kjer jo zac«' zadovoljno -<l>.'a'i.
Vera Šoštcršič, исспка IV. raz-.. Sv. Vid pri Ptuju:
Mtiki se potuhne, kot bi spal, da konjička bi ogoljufal. Konj si misli: >.Vsc jc v redu. Odpočijmo se po obedu!« Muki vidi ga, da spi — in s kostjo mu ubeži ...
Milena Simončič, učenka I. in. razr. v Ljubljani:
Muki potuhnjeno premišljuje, kako bi kouja prevaral. Brezbrižno gre v polkrogu proti konju in ko pride na pripravno mesto, mu bliskovito skoči na hrbet ter ga začne na vso moč praskati in grizli.
Konj sc zvija, brca z nogami in se vrti okoli. Muki izkoristi priliko, skoči s konja, pobere kost in zbeži z njo proti bližnji reki. Konj se to-gotno požene za njim. Kuža Muki v smrtnem strahu skoči v deročo reko. Valovi mu odneso kost — in tako se jc ta zgodbica za oba dokaj klavrno končala. Muki se jc za kost obrisal pod nosom, koni pa ic imel ves hrbet razpraskan . ..
Gusti Scligcr, učcncc V. razr. na Vrhniki:
Kuža Muki jc zalajal na ves glas močno, vranec pa jc brž odhajal v strahu, kai iz tega bo. Ko to kuža Muki vidi, sc razveseli,
hitro mastno kost zagrabi, io obira brez skrbi . . .
Marjan Bohinc, učcncc Ц. razr. na Rakeku:
Ko jc Muki premišljeval, kako bi prišel do kosti, je videl, da visijo konju vajeti od komata. Splazil sc je naskrivaj k njemu, hitro pograbil vajeti in začel konja vleči dalje.
Ko ga jc zvlekel tako d&leč, da jc bil varen pred njegovimi kopiti, jc hitro poskočil in kost pobral. Še danes sc veselo z njo masti . . .
S I a v i c a Novak, dijakinja II. gimn. v Ljubljani, jc poslala kar dve rešitvi;
Prva rešitev: Muki gladen jc, da se cede mu sline . . , Znova poskusi srečo, hlastno zine; živo kračo vrančevo za kost zamenja — konj ga ljuto brcnc, brskati začenja. Kuža ves polomljen v jarku zdaj vzdihuje, vranec pa učeno sam s seboj modruje: Krota mala, ker z menoj si sc borila, išči zdaj za svoje si kosti zdravila!«
Druga reštev: Ko drugič kuža plen naskoči, ga konj s kopitom ljuto poči. Sto zvezd zagleda Muki . . . Vrancc pa zdirja kakor blisk čez klancc. Na tla sc Muki zlekne — mrtev, predrznosti postane žrtev .. .
Marjan M u s c k , učcncc V. razr., Sv. Vid pri Ptuju:
Po zraku pribrenči velik brencclj in strupeno piči konja na gobcc. Konj poskoči, Muki pa hitro popad~ kost, veselo zalaja in kost pohrusta. . . Dober tek, Muki!
Jožef Seru ga, učcncc (?) razr., Sv. Vid pri Ptuju, jc poslal isto rešitev v verzih: Po zraku velik brcnccij pribrenči in konju v gobcc želo zasadi. Konjička hudo zaboli, poskoči in sc v dir spusti, leda j popade Muki kost, odnese jo pod bližnji most in jo pohrusta.
A konj ima slin polna usta ...
E d i O s t r o š k o , učenec V. razr. v Po-brežju, p, Sv. Vid pri Ptuju:
Tedaj pride iz gostilne voznik in poči z bičem: »Hijol«
Koni poskoči — Muki ima pa žc kost med zobmi . . .
E r i k a D o 1 i š c k , učenka V. razr., Sv. Vid pri Ptuju:
Muki konja gleda besno in si misli to:
Treba bo nastopit' resno — ugriznem ga v glavo!« Muki konja v gobec ugrizne, konj zacvili in zbeži. Muki kost veselo oblizne in za vrancem se reži . . .
Janko Šelhavs, dijak IV c. razr. rcal. gimn. v Ljubljani:
Tedaj pade Mukiju imenitna misel v glavo. Gre in odgrizne vrv, za katero jc konj privezan. Koni čuti, da ga nc veže več vrv, veselo poskoči in oddirja po planoti.
Kuža Muki pa veselo plane na kost, kakor maček na miš, in jo začne glodati . . .
Natalija \V c r b i g , učenka (?) razr. v Ljubljani. Dermolova ul. 30:
Kuža Muki kmalu iztuhta, kaj mu jc storiti. Grozeče začne renčali in sc plaziti proti konju. Konj sc tega tako prestraši, da sc začne umikali. Tako sc kuža priplazi do kosti. Nenadoma jo zgrabi 7. zobmi in zbeži z njo v varno zavetje . . .
Kazen teh so poslali več ali manj posrečene rešitve še ti-lc: Fcrdo Wcrnig, učcncc II. razr. realke \ Ljubljani; Boris Bohinc, učcncc V. ra7.r. na Rakeku; Franc Vidmar, učcncc VI. razr. v Litiji; Marjan Jamnik, učcncc IV. razr. na Barju; Alfonz Jaklič, učenec JV. razr. v Cerkljah.
Upoštevali smo samo rešitve, ki jih jc Količkov striček prejel do četrtka, 30. t. m. Rešitve zamudnikov romajo v koš.
Za nagrado je bila izžrebana Natalija Wcrhig. učenka (?) razr. v Ljubljani, Dermolova ul. 30. Dobi knjigo Mali lord".
Stava
Toncček: Mama, jaz sem pa s sosedovim Franckom nekaj slavil.-Mama: Kaj pa?«
Tonček: Slavil sem svojo kapo, da je moja niaina najboljša mama oa svetu in da mi bo zdajle dala 3 dinarje az sladkorčke.
Mama: O ti paglavcc ti! Niti dinarja nc dobiš. ..
Tonček: Ampak mama. tega pa vendar boš pustila, da bi stavo izgubil in moral Francku dali kapo!?.
STRIC KOV K OTIČEK
477,	Dragi striček! Tudi jaz sem sklenil, da. Ti napišem nekaj novic in Ti povem, kako se imamo v vodiški šoli.
V šolo bom hodil še tri leta. Striček, jaz vem, kje si Ti doma, ker sem že bil v Mengšu iu tudi v Grobljah takrat, ko smo z gospodom kaplanom potovali tja. Gospod učitelj nam jc žc večkrat pravil, da Ti otroci od vseli strani pišejo, samo mi iz Vodic Ti doslej še nismo poslali nobenega pisma. Zdaj Ti bomo pisali večkrat in Tc zato prosim, d? nc prezreš naših pisemc.
Lepo Te pozdravlja Janko Kadlvcc, učcncc IV. razreda v Vodicah.
Dragi Jankol Tvojih novic sem se od sile razveselil. So imenitne, da nikoli tega! Predvsem novica, da veš, kje sem doma. Nad to novico sem najbolj strmci, kajti sem iz nje prvič v svojem življenju izvedel, da sem doma lam nekje pri Mengšu ali pri Grobljah . .. Neznansko sem Ti hvaležen za to pojasnilo! Jc res hudo, če človek nima doma. Jaz ga zdaj imam, hvala Bogu in sreča junaška! V krstnem listu imam sicer napisano, da sem doma nekje čislo drugič — ampak to bo najbrž pomola... Torej šc enkrat prisrčna Ti hvala za presenetljivo novico!
Tudi druga Tvoja novica jc vredna, da se ji priklonim do tal. Namreč novica, kako se imate v vodiški šoli. Si mi to življenje tako krasno opisal, da ga lepše nc bi mogel opisati niti onegavi Molkov Andraž, ki jc mulast in gluh in ne zna nc pisati nc brati, Si sc pri tem opisu najbrž ravnal po pregovoru >*Molk je zlato« — in si mi z globokim molkom opisal lo življenje . . . Pctico zaslužiš in še kakšno podobico navrh! Holaj, gospod učitelj, kje si?
No, upam, da kljub Tvoji pozabljivosti posla-neva šc dobra prijatelja. Bog Te živi! — Kotičkov slriček.
478.	Drag Kotičkov striček! Že več let čilam Tvoj kotiček, pa sc iz naše lepe vasi šc nihče ni oglasil. Jaz sem prva, ki Ti pišem.
Hodim že v III. razred in se prav dobro učim. Imam dva iralca, Mirka in Ivana. Letos bo pri nas birma in bi Tc prav rada prosila za botra našemu Ivanu. Prosim, odgovori mi čimprej, da lahko izberem drugega botra, če Ti nc bi hotel birmovati.
Za veliko noč le povabim na pirhe. Če prideš, jih dobiš zvrhan koš. Stanujem pod cerkvijo zraven gostilne »pri Jurčku«. Pridi gotovo! Će mi nc odgovoriš, Tc nikoli več ni treba na Koroško Belo!
Pozdravlja Tc Marica M a r t i n u č, učenka III. razreda na Koroški Beli.
Draga Marica! Oglasil sc iz Koroške Bele doslej v resnici šc nihče ni — in tudi čc bi sc oglasil — za božjo voljo, kako naj ga slišim iz lake daljave!? Tako krepkih grl na Koroški Beli menda vendar nimate, da trideset kilometrov naokrog odmeva, kadar sc kdo oglasi? Kakor rečeno, oglasil sc s Koroške Bele res šc ni nobeden, oglasil — pisala sta mi pa žc dva, čc sc nc molim ...
Za birmanskega botra Tvojemu bratcu bi prav rad šel. ampak jc stvar takšna, da sem do danes žc dvanajstim birmančkom obljubil vczovanjc. Številka trinajst pa jc usodna številka, nesrečna številka — bogvc, kakšne grozne riči bi utegnil doživeti na Koroški Beli, čc bi šc Tvojemu bratcu — trinajstemu v številu — vezal birmo! Od srca rad bi Ti ustregel, pa si nc upam. Škoda, da se nisi obrnila name vsaj par dni prej, ko sem imel šele enajst hirmančkov. Tvoj bratcc bi bil dvanajsti — in vse bi c srečno izteklo. Dobil bi od mene darov, da bi vsa Koroška Bela strmela in zavijala oči od zavisti. In šc zlato ništro bi mu kupil navrh in šc v slavnoznano gostilno pri Jurčku« bi ga povc-dcl ter mu ponosno naročil kozarcc tistega vina, ki jc v oni gostilni najboljši in ki sc mu — malinovcc pravi. Holaj, ali bi bili Jurčkovi mene, imenitnega botra in milega gosta iz bele Ljubljane, veseli! Če nc verjann , jih pobaraj in potrdili Ti bodo...
Tudi na pirhe nc morem priti, ker jc spel tista nesrečna številka 13 vmes. Prcčudcn slučaj — zares! Oni Tvoj koš pirhov jc namreč tudi ravno trinajsti koš, ki mi jc obljubljen za veliko noč. Dvanajst Itošov pirhov nisem odklonil, Tvojega — trinajstega — pa na svojo veliko žalost moram. Zakaj mi ga pa nisi prej ponudila? Jej, jej, jej, sai pravim, smolo imaš!
Upam in želim, da bo Tvoja velika noč kljub temu, da incnc nc bo k vam, vesela in blagoslovljena in da bo Tvoj bratcc Ivan šc boljšega birmanskega bolrčka dobil, kakor bi mu mogel biti jaz — Kotičkov striček.
ZAB,ISTRE......GLAVE
Zlogovnica
Ka — ček — ce — na — lja — nc — pril — stov — ruh — a — li — evet — pi — la — zaj — de — jo — vi.
Sestavite iz teh zlogov šesl besedi, ki pe-menijo:
1.	Mesec v Ictu-
2.	Ptico.
3.	Praznik v letu.
4.	Cvctlico.
5.	Žival.
6.	Praznično darilo
Izpolnievalha: Starčkova žalost
Vsako jutro, vsak večer so v uri zapuščeni prišli tiho k — — božji angelci. In na svojih zlatih krilih, v svoji zlati — — — so mi kradoma prinesli kakor solncc čistih, belih sanj mladostnih, sanj — — — in so mi jih dali v dar. Zdaj pa več nikdar, nikdar
k meni jih___
Vsepovsod in venomer rože cvclc so in nade. Zdaj pa več nikjer, nikjer zame ne — —. Zdaj mi, ah, srce umira od gorja in domotorja. t rosnimi očmi — — — daleč, daleč se nazaj v svoj mladostni —.
Nn mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite «reven spadajoče besede (rime). Vsaka {rtiča pomeni en zlog.
Za pravilno rešitev zlogovnicc in izpolnjeval-kc razpisujemo dve nagradi. Nagrajenca bo določi1 žreb.
Rešitve požljitc najkasneje do četrtka, 6. aprila t. 1. na naslov: Kotičkov slriček, uredništvo ■sSlovctica« v Ljubljani.
DELAVKI VESTMK
Vrtovi - radost delavskih družin
Ljubljana, 31. marca.
Sedaj je čas, ko skrbni gospodarji obnav-fjajo svoje vrtove, vsajajo sadike in mladike ter plodna semena. Razveseljivo je, kako zelo se jc ljubezen do vrtnarstvo razvila tudi že v Ljubljani, zlasti tam, kjer je dovolj prostora vsaj za male vrtove. Ni še dolgo, ko so bili lepo urejeni vrtovi le luksus bogatejših družin, ki so ponavadi oskrbovale svoje vrtove s plačanimi delavci, če /e niso imele poklicnih vrtnarjev. Drugod pa .so smatrali vrtove v mestu le Bolj za pridobitveni vir denarja, ne pa za lastno veselje in razvedrilo tudi preprostim družinam. Preprostejši lastniki parcel in zemljišč so jih izrabili s tem, da so navadno nanje posadili nekaj krompirja ali pese — in zemljišče je bilo izrabljeno. V predmestjih pa se je že pred vojno, kakor n. pr. v Rožni dolini in v Mostah, pričelo razvijati domače vrtnarstvo turli pri delavskih družimth, po vojni pa se je to še zelo razvilo. Vrtički delavskih družin dandanes prav nič ne zaostajajo v malem razmerju za umetno gojenimi vrtovi. Cvetje je tam prav tako razkošno in skrbno gojeno, kakor na velikih vrtovih, gredice prav tako skrbno izvedene in prav tako izrabljena slelierna ped zemlje.
Najbolj se to vidi un drevesnem trgu. ki je sedaj na Krekovem trgu in o katerega kupčijah smo poročali predvčerajšnjim. Kmetje, ki vozijo sedaj mladike in sadike na trg, imajo sedaj večje kupčije, kakor kdaj poprej. Imajo pa tudi večje sitnosti. Danes jc pripeljal kmet-ski fant divjake za vrtnice. Na 'mitnici je moral za vsak divjak plačati 0.50 Din mitnine. Fant ni poznal predpisov in ni vzel potrdila, dn bi mu v primeru, ce dela divjakov ne proda, povrnili mitn.ino. Računal pa je, da bo brez konkurence,
toda bilo jih jo na trgu več takih in fantu ji; ostalo res nekaj divjakov, tako, dn jc imel pri mitnini nekaj dinarjev izgube in za toliko sc je zmanjšal tudi njegov zaslužek. Divjake je prodajal po 3.50 Din kos. Prodal jih je pa le precej in sicer samim delavskim materam. Gin-Ijivo je bilo gledati, kako so si te uboge žene kupovale po enega ali dva divjaka in se pogajale, naj fant liavrže še tretjega. Matere so si to odtrgale prav za prav od ust, te skromne dinarje, samo, dn bo na njihovih vrtičkih nekaj lepili rož v mesecu maju in da bodo tudi njihove družine deležne — nekaj poezije, nečesa tistega lepega, kateremu sicer ne vedo imena, čutijo ga pa bolj, kakor kdo v ugodnejših razlilo rab.
Splošen |>oju\ Io1<k~ |>omladi je. d« dajejo lastniki parcel \ najbližji okolici Ljubljane svojo zemljišča mnogo raj še v najem, kakor lani ali predlanskim. Dosodaj so namreč računali, da bodo mogli zemljišča prav drago prodati in z velikim dobičkom za stavbiščn. Vse napovedi pa kažejo, da letos ne bo ugodne stavbne sezone in da bodo zemljišča šla težko v denar. Da pa i/, zemljišč vsaj nekaj iztisnejo, dajejo zemljišča v najem za vrtove. Dobiček je pri tem dvojen: prvič le nekaj kasirajo, vsaj za zcmljarino, drugič pa se vrednost zemljišča mnogo poveča, čc ga dvoje trojo let obdelujejo marljive roke in dokažejo, kako ■morejo uspevati na njih tudi vrtovi.
Odtod letos tako ugodna sezona za mladike in sadike, za divjake in / i semena. Ljubljana postaja sccUij res tisto, kar so idealisti dolga leta želeli, namreč mesto vrtov in nasadov. '/. malimi vrtovi pa se na veselje njihovih mater veča tudi živl jenjska radost delavskih in revnejših družin ljubljanskega prebivalstva.
Določila o delavski plači
Plača je vir delavčevega življenja, je vir njegove sreče in nesreče, je vzrok njegovega zadovoljstva in nezadovoljstva. Plača pa je tudi vzrok velikih delavskih bojev, stavk, izprtij in revolucij.
V našem delovnem pravu o plači ni mnogo določil. Zlasti pogrešamo eno določila, tisto namreč, ki bi določalo minimalno plačo. Minimalna plača torej pri nas ni uzakonjena, čeprav bi bil tak zakon pri nas silno potreben, posebno za žensko delo, ki se plačuje pri nas tako sramotno slabo, kot morebiti nikjer v Evropi. Nasprotno pa je v našem delovnem pravu nekaj določil, ki so prav dobra, če bi se le vedno in povsod izvajala.
Naj torej na kratko navedeni obstoječa določila o plači: Ce plača ni določena v pogodbi in tudi ni pogojena njena brezplačnost, se smatra, da je pogojena primerna plača. Če ni nič drugega sklenjeno,'ali pri službah dotične vrste v navadi, je dajati plačo po opravljeni službi. Plačo je treba izplačati najpozneje zadnjega v mesecu, ali ob koncu pdtidlnega posla, če je odmerjena po mesecu ali po krajših rokih. Če pa je plača odmerjena po času (uri), po kosu ali po poedinih storitvah, jo je treba izplačati ob koncu tedna, če pa gre za službe višje vrste, ob koncu meseca. Vedno pa se mora zaslužek izplačati tistega dne, ko preneha služba.
Plače v denarju so dolžni izplačevati delodajalci svojemu delavstvu v dinarski vrednosti ali valuti, ne pa v kaki tuji valuti ali v kakih papirnatih nakaznicah.
Delodajalci ne smejo dajati svojemu delavstvu blaga na up, niti ne smejo zahtevati, da bi kupovali delavci potrebna živila tam, kjer bi jim oni priporočali. Pač pa smejo delavcem dajati — če so ti s tem zadovoljni —• na račun plače živila in redno hrano po lastni ceni, dalje stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, blago za delo, zemljo za uporabo, vse po povprečni vrednosti. Ne smejo pa dajati na račun plače alkoholnih pijač in tudi ne drugega blaga, razen navedenih predmetov.
IPosebno važno pa je določilo, da se plač ne sme izplačevati v gostilnah, kavarnah, kantinah in sploh povsod, kjer sc delavcem točijo alkoholne pijače.
Če bi se delavec [»godil z delodajalcem na ta način, tla bi pogodba nasprotovala zgoraj omenjenim določilom, potem taka pogodba ne velja.
Hranarina, polovična hranarina in dvojjna hranarina
V. 'Г. v M. vprašuje : Kdaj ima član Okrožnega nrada pravico do hranarine, kdaj le do polovične hranarine in kdaj do dvojne hranarine.
Odgovor: H r a n a r i n a nadomešča izgubljeni zaslužek, t. j. tisti zaslužek, ki ga član izgubi zaradi bolezni ali obratne nezgode. Po hranarine ima pravico le član Okrožnega urada, ki oholi iu je radi svoje bolezni nesposoben za delo nad tri dni. Ce so torej ti pogoji podani, potom ima član pravico do hranarine in sicer toliko časa, dokler je tako bolan, da ne moro opravljati svojega običajnega pridobitnega dela — toda največ, za 2(1 tednov. Bolezen iu nesposobnost za delo pa mora ugotoviti uradni zdravnik, drugače urad hranarine ne plača. Hranarino plačuje urad tedensko za nazaj. Višina hranarine je odvisna od zavarovanega zaslužka. Po zavarovanem zaslužku se uvrščajo namreč člani v mezune razrede. Mezdnih razredov jc dvanajst in znaSa dnevna hranarina v I. mezdnem razredu Din 4.— ; v II.: Din 5.33; v III. Din «.40; v IV. Din 7.73; v V. Din 0.33; v VI. Din 11.20: v Vil. Din 13.33; v VIII. Din 10.— v IX. Din 19.20; v X. f>in 22.(56. v X: 26.60; v XII. Din 32.—.
Polovično hranarino pa dobi član za svojo dru. £ino za oni cas, ko se nahaja v bolnišnici ali zdravilišču in to pod pogojem, da je živel pred obolenjem z družino v skupnem gospodarstvu, da družina nima lastnega zaslužka in lastnih dohodkov in da se je družina vzdrževala od njegovega zaslužka. kar je dokazati uradu s potrdilom občine. Polovična hranarina gre šele od četrtega dne zdravljenja v bolnici in znaša — kakor to i.r ime ^ove — polovico hranarino. ki hi jo prejemal član, So bi so zdravil doma.
Dvojno hranarino pa daje Okrožni urad le »niir. članom, katerim ne more nudili zdravniške pomoči in zdravii v naravi (n. pr. član živi v kraju, kjer nima urad svojih zdravnikov). V ostalem veljajo ieti predpisi, kot za luanariuix
Z £ iV A I N DOM
Kdo ie kriv?
Inozemskem delavcem
Тигеца zahrmmïa delo
Vse države iščejo sredstev in pripomočkov, kako bi v svoji državi omilile in zmanjšale brezposelnost. Pomagajo si z javnimi deli, brezposelno zakonodajo, izganjajo inozemske delavce iz svoje države itd.
Tudi Turčija hoče zmanjšati brezposelnost. 13. junija pr. leta je izdala poseben zakon o inozemskih delavcih. Po členu 3 lega zakona se morajo inozemski delavci, katerih delo je rezervirano za turško državljane, izseliti oz. prekiniti delo in to do 14. junija 1033, ko bo zakon stopil v veljavo.
Dela, ki so po tem zakonu rezervirana izključilo za turške državljane, se smatrajo izmed drugih tudi vsa tovarniška dela, dela v brodarski stroki, dela v železni in lesni industriji, dela pri javnih prevoznih podjetjih, dalje pri: vodovodu, električnih napravah itd.
Neposredna posledica gornjega zakona je za našo državo, da se bo vrnilo tekom 3 mesecev iz Turčije veliko naših državljanov, ki so sedaj tam zaposleni v lesni industriji in pri gradnji železnic.
Brez dvoma je ta turški zakon v napotje celotni socialni ureditvi sveta, če bo vsak poznal le sobe. Poiskati je treba pravo korenino vsega zla in jo izruvati — pa podobnih zakonov ne bo treba.
Iz Usiov m revir,
Opozoriti moramo na revijo Leonove družbe »Čas«, ki je socialno glasilo slovenskega razumn.i-štva in ki zasluži, da postane glasilo vsega izobraženega slovenskega delavnega ljudstva. Ni je pri nas revije, ki bi tako sodobno in tako globoko-unino razpravljala o najvažnejših delavskih in sploh socialnih vprašanjih, kakor to dela »Čase. Niso tu samo suhoparni teoretično znanstveni članki, ampak najdemo tu vse polno konkretnih smernic za rešitev današnjih važnih vprašanj v duhu katoliškega svetovnega nazora. Zadnja številka govori n. pr. o vzgojnih idejah sovjetske pedagogike (dr. St. Gogala), o radikalnem 'krščanskem socializmu (Fr. Terseglav), o okrožnici »Quadragcsimo anno in načrtnem gospodarstvu (dr. Ahčin). o katoliški akciji (A. U.)
Omeniti moramo tudi >Kres«, list slovenskih katoliških fantov, ki se nagiblje vedno bolj v delavsko socalno smer, kar nas iskreno veseli. Vsa važna socialna vprašanja bomo lažjo in hitreje rešili, čo bo vsa slovenska mladina poučena o teh vprašanjih in bo nanje enotno gledala in jih enotno reševala po smernicah poglavarja katol. Cerkve.
Oba lista toplo priporočamo.
Plače navzdol,
cene msMztfor
Najosnovnejša in tudi glavna hrana delavstva je brez dvoma kruh.' Povsod so delodajalci znižali plače delavcem, tako, da mnogi delavci delajo za 10, 12, 15 Din na dan. Za sebe in svojo družino delavec s to plačo ne more kupiti niti dovolj kruha.
V preteklem letu je žitna rja, kakor namreč trde, uničila precej posevkov in zaradi tega se je letos cena pšenice močno dvignila. Porast znaša skoraj 80 odstotkov. Peki so seveda takoj zvišali cene kruhu. Danes stane kilogram belega kruha 5 Din, kilogram polbelega 150 Din, kilogram rže-nega 3.75 Din in kilogram črnega 3.50 Diri — torej povišanje za 0.50 Din in t Din pri kilogramu. — Zanimivo je pri tem, da so delavci v paromlinih zelo slabo plačani, čeprav je moka tako draga. Naši pekovski delavci pa so v primeri z njiho-vim težkim delom itak žc ?labo plačani.
Danes slabo plač ani delavec ne more kupiti za svojo plačo niti 2 kg kruha na dan! Odkod naj vzame delavec sredstva za stanovanje, obleko, šolo itd ? Upravičeno smemo zahtevati, da se tako važna hranilna sredstva, kakor so: kruh, sladkor, mast pred izrabljanjem špeknlan-s t va zaščitijo. Ako se ie lahko na ljubo veletrgovini in izvoznikom podražila pšenica, da iz tega delajo dobiček — je prav, da se zaščiti tudi delavec konzument.
Peci, štedilnike, stensko oblogo
dobile najceneje pri
Keramični zadrugi
b|ubljona, Tesarsko ulica 5 Telelou 27-69
Pogled, ki ga jo odprl ^Slovencev« nedeljski uvodnik na naš mlajši in najmlajši materinski rod, jc porazen. Če sc mora mlada duša, ki potrebuje idealnih zgledov svojih staršev kakor roža sonca, zigroziti nad ncsipametjo in pustolovskim lahkount jem lastne matere, in taki slučaji, niso samo izjema, potem mora vsakega poštenega, resnega človek« zazebeti v dušo. Saj jo to znamenje, da je »država Danska« začela gniti v svojih koreninah. Kako jo vendar do tega prišlo? Čc hočemo bolezni najti loka. moramo spoznati njen izvor.
Glavni krivec za splošen norulni propad v našem narodu — kakor marsik je drugod — jc bila svetovna vojna. Ta je prva v temeljih omajala našo družino in našo dotlej izrazito in močno krščansko nravnost. Raztrgala in razmetala jc zakonce vse navskriž in prepustila ženstvo neizbežnim zablodam pustolovskih razmer in izikvnrjenosti, ki so je raznesla do zadnjih hribovskih koč kakor strašna kuga. Stoti-sočera smrt in poguba jc ra/.plamenila blazni pohlep po telesnih užitkih, ko so padali najboljši kakor jeseni listje /. drevja, ko se jc od zgoraj navzdol gazilo vsako pravo in pravica, vsaka nravna zapoved in so uspevali le listi, ki so imeli ali so se znali dokopali do denarja in premoženja, sta splošno padi« vera v dobro in strah pred zlom. Kar sc jc zdelo preje nemogoče in sramotno, je postalo ob sebi umevno. Gonja za zunanjim uspehom za vsako ceno, kult zunanje lepote, mladostnega mesa, mladostne razbrzdanosti, kult »mladosti« brez trohice duševnosti je neomejeno zagospodoval.
Vojna je minila, a duhovi, ki jih jo priklicala v življenje, so ostali in eosTxxlujeio do
PRAKTIČEN STOLČEK
za snaženje čevljev, v katerega spravljamo krtače, kreme in vse druge tostvamc potrebščine.
danes. Redki .so posamezniki, ki «o hp znali njihovi oblasti ubraniti, vsi drugi se jim pokore, čeprav nekateri 1к>1ј prikrito in sramežljivo ali celo nezavestno in jih načelno, z besedo pobijajo. Koliko je ljudi, ki bi hoteli, se upali biti »nemoderni«, ne v teoriji, marveč v resničnem življenju? Redko so sejuni! Kako bi mogli potem pričakovati prave cnodrosti in samostojnosti ravno pri ženstvu? Narod ime tako matere knkoršne zasluži, kakoršne si vzgaja. Res jo. da matere vzgajajo narode, a vzgajajo jih tako, kakor je narod, kakor jo družim preje nje vzgojila. Tudi matere so stvor svoje okoiicc in svojega časa.
Zgražamo so nud materami, ki sc namesto otrokom posvečajo športu in kurzom, a vendar se vsa javnost laska takim prireditvam in prirediteljem in jih podpira. In ros sta sport in umska izobrazba v našem času, ki ne pozna drugih vrednot, vsaj nekaj, kar varuje človeka pred popolnim, pogreznettjem v surovi snovnosti. Toda matere bi morale vedeti... Seveda, ampak težko je sleči človeka«, ki je zrasel iz okolice, iz časa in je z njim eno. — Zgražamo so nad lepotičenjem in norčujem mater, sami pa sodimo človeka, posebno žensko le po negovanih rokah, moderni obleki in njenih družabnih talentih. Vsi listi brez izjeme redno objavljajo oglase, ki opozarjajo ženske, da je vsa sreča in ves uspeh n jihovega živ -Ijenja odvisen od uporabe lepotil. še šestdeset -letnim lic dado miru in jih begajo s svojimi smešnimi obeti, kako bodo postale zopet mlade. Pa bo kdo ugovarjal: Kaj oglasi, to jc gos[)o-darska stvar, saj jim ni treba verjeti, loda: kdo bi mogel zanikati moč reklame? Trgovina in industrij« ne trosila zanjo zaman milijonov.
Čudimo se, da v ženstvu izginja notranje zvanje za materinsivo, za družinsko ži\]jenje, da se ženska otresa žrtev, ki jih zahtevata od nje. I oda pomislimo, kakšno si«vo. kakšno občudovanje, kakšno izjemno stališče uživajo umetnice, pisateljico, mojstrske športnice in sploh ženske, ki kakorkoli .delujejo« v javnosti. Naša šolska niladin« sc poglablja v študij življenja in dela teh žen, njih imena se navajajo slovesno kot izvoljenk in »dike« naše družbe, nanje se vsipljejo javna priznanja in odlikovanja. Kdo se pa briga z« naše vzorne matere — pa tudi učiteljice, ki so duhovne matere — ki so vzgojile po pel, deset, a najsi tudi le dva ali tri vrle otroke in uredile srečen, zgleden dom? Ob jubilejih, ob smrti morda nekaj dobrohotne polivale, drugega nič. V vsakdanjem življenju uživajo vso ceno ženske т »formi«, negovane in razvajene, skromne, požrtvovalne, /a drugo živeče in sebe pozabljajoče žene in matere pa so pcpelčice naše družbe. Kaj čuda, če se bistro moderno dekle zgrozi nad tako usodo in se /. vso vnemo trudi, dn bi ji ušla. Ob tokih zgledih vse lepe besede o vzvišenosti materinskega poklica zvene medlo in malo zaležejo. Tudi žena je po naravi pač samo človek in ne svetnica in ne moremo pri-■ čakovati, da bi sc ravno ona dvignila nad svoje okol je, nad po-pročnost sodobne družbe.
To niso nikaki očitki, marveč lc prst, ki bi rad pokazal na prave v.zrokc. zakaj materinstvo izgubl ja svoj nadnaravni sij in svojo privlačnost za sodobno ženstvo. Denimo roko nn srce in recimo: Moja krivda... čc hočemo imeti dobre matere, se moramo vsi skupaj ur,-preobrniti, in najprej vsak sam pri sobi.
Л. V.
Miza na kolesih
Mize na kolesih v gos|K»dinjstvu niso nič docela novega, saj so znani elegantni čajni voziči na gumijevih kolesih s stekleno ploščo, čipkastimi prtički itd. To pa za priprostejša gospodinjstva in vsakdanje pot robo ni nič. In vendar bi mi/a na kolesih ravno tu zelo dobro služil«, posebno \ toplem letnem času, ko obedujemo na verandi ali na vrtu, ali po sploh v stanovanjih, kjer je kuhinja oddaljena od jedilnice. Kako utrudljivo jo /m gospodinjo in kako mučno za družino in morebitne goste, če treba [Ki vsako jed in drugo hoditi sproti v kuhinjo. Temu o d po more priprosta niza na kolesih. ki jo kaže naša slika. N« mizo zložimo vse. kar smo pripravili za obed odnosno večerjo ali južino, pokrijemo / belini prtom in odpeljemo do jedilne mize v neposredno bližino gospodinjinega sedeža. Tako nore streči. ne da bi vsta jal». Izpraznjeno posodje se siproti jemlje z jedilno mize in postavlja na inizo na kolesih in po končani jedi skupno odpelje v
OHffišfee modne novosti
*?	' .Mit
ГТ" ""T
Љ
kuhinjo, loko mizo. katere priličnost je oči-vidnu. si moremo omisliti s kar najmanjšimi stroški, ker jc čisto preprosta in i-r mehkega J les«, da jc lažja; jKipIeskamo in lakiramo jo lahko sami. Višina znašaj 60 oni. dolžina in I Širina ko potrebi.
„ MH
lolovadiia obleka /a deklice i/ i e runom«-
dregu trikoto ali krepa; oba vzorca sla enako Ulična in ju poživlja belo obrobljen i/re/ za vratom in enaki rokavei in [ni*.
Kako odpravimo bradavice? \ ta namen priporoča skoraj vsak drugo sredstvo. Kdor Jc že druge zaman preizkusil, naj se posluži šc teh: Bradavico naj si redno namaže / navadno kredo, pixl katero sc bradavica posuši in od pade. Ali pa: N'n bradavico naj naveže navadnega krušnega kvasu. Brc/ vsake nevarnosti se da bradavica odstraniti s pomočjo clek trike
99
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
S. A. L). Mrena (k a t a r a k t) na enem očesu,
operirana že pred mnogimi leti z nezadovoljivim uspehom, vprašujete, če je nevarna za drugo oko? Mrena v očesu pomeni- neprosojno očesno lečo, kar je časih že prirojena okvara, časih se napravi zavoljo poškodbe očesa ali pa je posledica kakšnega vnetja v očesu ali kakšne splošne bolezni (n. pr. sladkorne bolezni), največkrat pa je izraz izprijc-nja pri ostarelih ljudeh. V vašem primeru je bila leča skvarjena bržkone po poškodbi ali kakšni bolezni; tisti zdravn;l-. ki vas jc takrat zdravil in operiral, najbolje pozna vzrok mrene in presoja nadaljnje posledice za okvarjeno oko in morebitne nevarnosti za zdravo oko; obrnite se nanj!
M. K. R. Lupus (volk) je običajno ime za kožno jetiko, ki jc težko, a vendar ozdravna bolezen. Obsevanje je v rabi in sicer v raznovrstnih oblikah, tudi Rentgen, a r daljših presledkih. Vam gre zdravljenje prepočasi, hočete, kar je naravno, hitro ozdraveti in pričakujete od mene domačih uspešnih sredstev. Treba potrpeti, lupus je zelo trdovraten. Če vam niso že drugi zdravniki naročili, vam jaz priporočam brezmesno in neslano (torej nesoljeno) hrano vsaj za pol leta. Vž.ivajte vsa živila kar se le da v presni obliki. Dokler je hladno (do sredine velikega travna), jemljite ribje olje, dvakrat na dan po eno žlico. Pa sončite se, ne kar tako, marveč po tem-le načrtu:
D. M. Š. Zoper brenclje in komarje, ki vas nadlegujejo pri sončenju ali veslanju, priporočajo 4% evresolov cvet ali pa nageljnovo olje (v lekarnah ali mirodilnicah na prodaj). Če hočete biti športnik, kakor se tiče, dajte se od tega mrčesa pikati eno sezono po mili volji. Pričakovati je namreč, da se zavoljo obilih pikov napravi v vaši krvi toliko protistrupov, ki zagrene mrčesu vašo sladko kri tako, da vas bo puščal kasneje v miru. Saj veste, da je več ljudi, ki nanje ne gre .mrčes zavoljo zoprne krvi.
Isti: Za sončenje, ki naj bo zdravilno in uspešno, je napočila prava doba. ko sc moremo sončiti na prostem. Sončenje v zaprtih prostorih ne koristi, ker navadno okensko steklo ne propušča zdravilnih sončnih žarkov, ampak samo svetlobne m toplotne, ki so zdravstveno manj pomembni. Najbolj ugoden čas za sončenje je tisti, ko je ozračje najbolj čisto, navadno zjutraj ali proti večeru, sredi dneva je po dolinah tudi ob jasnih dnevih mrčasto, oziroma soparno, kar kvari zdravilnost Najdite prostor, kjer izpostavite golo telo sončnim žarkom tako, da bodo sijali na kožo navpik, ne poševno. Glavo imejte pri sončenju pokrito s platnenim klobukom ali slamnikom. Sončite se prvi dan tri minute spredaj, tri minute zadaj, sončno kopel zaključite z mrzlim polivom ali opršenjem ali kratkim umivom. Če se počutite tisti dan po-voljno (da vam telesna toplina ne naraste čez pravšno mero, kar treba pri občutnih ali bolehnih ljudeh ugotavljati s toplomerom), potem se smete sončiti naslednji dan po dve minuti več na vsako stran, torej -kupno 10 minut. Tako nadaljujte s sončenjem, da pride do pol ure spredaj, pol ure zadaj, skupno eno uro. Več ni treba na dan. Če se kateri dan po sončenju ne počutite dobro ali če vam toplina poskoči čez pravšno mero, potem se sončite naslednji dan tudi, a ne dalje ko prejšnji dan in ostanite pri tem sončenju, dokler vam ne poteka sončenje brez znatnega odziva (reakcije), potem pa podaljšujte sončenje do pol ure. Če je zjutraj vreme neugodno, sončite sc proti večeru. Izdatno jačji je vpliv sončenja v višinah, kjer so prekovioletni vplivni žarki gostejši. Namesto z vodo se odrgnete v gorah po sončenju s snegom. — Ta način sončenja se mi zdi najbolj učinkovit, so pa še drugi. Tako na pr. si razgali »sončni kopalec« prvi dan nogi do gležnjev in roki do zapestja
in jih izpostavi soncu pel minut; drugi dan se razodene do kolen in komolcev in se sonči 10 minut, tretji dan obe bedri in lahti do vrha 15 minut, četrti dan še gorenje oprsje 20 minut, peti dan vse ude in prednji del telesa 25 minut, naslednji dan pride na vrsto še hrbel, izprva za 5, kar naj sc stopnjuje do 30 minut spredaj in toliko zadaj. Ob-liv ali umiv je priporočljiv tudi pri tem načinu. Sonce je zatrlo že moogo jetike!
F. G. R. Rjave pege na obrazu naslajajo pri občutni koži kot nekak odziv na močno sončno svetlobo, pri zdravi in trdni koži je polemnevanje enakomerno, pri nekaterih ljudeh pa bolj v lisah. Dajo se take lepotne okvare odpraviti, kar je bolj zamudno in združeno s stroški, ker le zdravnik more odrediti smotrno zdravljenje. Lažje in cenejše je preprečevanje »poletnih peg-, v lekarnah in mirodilnicah dobite maže in praške za posipanje raznih imen, ki vsrkujejo škodljive sončne žarke, da nc dražijo kože. Sicer pa — se vam čudim, čudim pa zategadelj, ker mi ne gre v glavo, kako da rjave pege kaj pomenijo mladeniču? Prav bojim se, da je pri vas v neredu kaj bolj važnega, kakor je ta nečimerna zadeva.
A. S. T. Perilo, ki je po porodu spremenilo svoj rok in značaj, pomeni vendar kakšro premembo, ki se jo izplača dati ugotovili po zdravniku že zavoljo prejšnjih okoliščin. Ne odlašajte, plevel treba iztrebiti, preden se razraste.
Ista. Umetna prehrana šestmesečnega otroka naj vsebuje ludi zmečkanine iz gomoljnic (krompirja ali korenja) ali zelenjav ali sočivja in še kaj svežega sadja (nastrgano jabolko, pomarančev sok in podobno). Dvakrat na leden dajte otroku presen rumenjak sam ali s sladkorjejn ali zamešan z mlačnim mlekom ali mlačno juhe amesto katere druge jedi, takole za predpoldanjo južinco. Seve, ne vsega, kar sem omenil, hkrati ali na en dan, pač pa vsak dan kaj svežega!
D. P. K. Vkoreninjeno zaprtost živčnega izvora naj vam pomagam odpraviti, kar ni uspelo ne slovečim zdraviliščem, ne priznanim bolnišnicam, ne tujim in domačim zdravnikom in njihovim kroglicam, ne reklamnim zdravilom? Veliko šegavosti (= humor) je v vašem obsežnem pismu, zdi se celo, da se hočete z menoj pošaliti (prvi april je blizu I in svetu predočiti »Slovenčevcga« vsevedneža kot običajnega širokoustnež.a in — nevedneža. Morda sc motim glede vaše namere, vsekakor pa se motite vi glede bistva zdravstva samega in zdravni-štva posebej. Spadate menda v vrsto onih ljudi, ki skrbno negujejo to ali ono bolehnost, ker bi jim bilo dolgočasno življenje brez nje, radi iščejo vedno novih sredstev in načinov, da si odganjajo nadležne pojave, a nikdar se ne morejo odločiti, da bi izkoreninili pravi vzrok svoji bolehnosti, ker bi se morali odpovedati tej ali oni življenjski udobnosti, navadi ali razvadi. Kmet ne pozna ne zaprtosti nc vetrovnosti, ker se priprosto hrani in veliko giblje. Kdor je rad dosti in dobro in se malo aii nič ne giblje, bo zaprt in vetroven navzlic kroglicam, čajem, rudninskim vodam, navadnim ali francoskim vlivom, ovitkom in drugim fizikalnim sredstvom. Sicer je malo pozno, da navadite svojega oslička, ki ima že pol sedmi križ na hrbtu in ste ga doslej spravljali v hojo samo t. bičem, da bi hodil sam od sebe brez biča svojo pol. Vendar poskusite! Pustite na stran vso tisto šaro, ki ima svoj pomen in dejansko vrednost za priložnostno, ne pa trajno rabo, in začnite se stalno več gibati, zlasti zjutraj pred zajtrkom in pred večerjo. Hrana vam bodi mlečna — rastlinska in kar se da v sirovi obliki. Priporočam vam redno vživanje kislega mleka (navadnega, kefir, joghurt). Če vam treba čistila, pijte na tešče čašo mrzle vode po požirkih, v hujšem primeru čašo grenčice. Glede drugih zadev pa še drugič kaj!
Pravni nasveti
Preklic dedne pogodbe. A. I). D. T. Ko ste »e poročili, ste napravili pri notarju ženito-vanjsko in dedno pogodbo, s katero ste dali možu polovico posestva v last, glede polovice pa sta drug za drugim dediča. Tekom let je mož postal pijanec in surovina, tako. da ste morali večkrat bežati od hiše. Skrbi vas, da bo mož po vaši smrti zapravil vse in bodo otroci nn cesti. Vprašate, če lahko moža prisilite, da še sedaj, dokler živite, izroči posestvo enemu izmed otrok? — Ne. S polovico posestva, ki ste ga prepisali možu. razpolaga mož sani. Pač pa lahko prekličete dedno pogodbo, s katero hi vaša polovica po smrti pripadalo možu. Dedna pogodba je, kot vsaka oporočna določba, do zadnjega spremenljiva. Lahko napišete novo o|xv roko, če vam pa to ni mogoče, pa v istočasni prisotnosti treh prič izjavite, da prekličete dedno pogodbo in objedne<;n izjavite kot poslednjo voljo, kako se ima vaše premoženje po smrti med otroke razdeliti. S tako ustno oporoko prekličete evoječasno napravljeno dedno pogodbo.
Regresna pravica poroka. M. 13. j. Pred leti ste sopodpisali kot porok neki osebi menico, ki je zapadla v plačilo 6. III. 19129. Tedaj ste dobili tožlx> od sodišča, da morate plačati pol svote vi. pol pa drugi porok. Sodnijske razprave se niste udeležili, pač pa ste bili privatno obveščeni, da je drugi porok dotične menice vplačal celo srnin. Pred par dnevi ste dobili poziv ml tega plačnika. ki zahteva, da mu plačate polovico svote tedanje menice s 6% obrestmi od 6. III. 1924 dal je in sodnijske stroške. — Porok, ki je plačal sam celotni dolg, ima pravico od soporokov zahtevati sorazmerni del plačanega dolga in sodnih stroškov. Obresti lahko zahteva samo za tri leta nazaj, ker so drugače zastarane.
Vlom v delavnici. A. J. Lj. Najeli ste delavnico, ki je na eni strani imela v gorn jem delu stene nezadelano odprtino. Zahtevali ste nd gospodarja, da da to nezadelano odprtino zadelati s steklenim oknom, ki je to tudi obljubil. Po večmesečni v porabi delavnice gospodar še vedno ni dal napraviti «dekleno okno. Skozi to odprtino so vlomili v delavnico neznani zlikovci in odnesli vrednosti za »000 Din. Vprašate, če vam gos|x>dnr odgovarja za to škodo. — Videli ste delavnico, vedeli ste /<i odprtino v gornjem delu stene in če ste kljub temu pustili v delavnici svoje orodje tod., ste to storili na svojo lastno
odgovorno- in gosp<xiar ne odgovarja za škodo, ki so vam jo povzročili tatovi.
Spor radi prodaje vode. 1. K. Pred vojno je vaš pokojni oče skupno z nekim posestnikom napeljal vodovod. Dogovorila sta se. da skupno plačata stroške za napeljavo in v bodoče prevzameta stroške za morebitna popravila vodovoda. Sedaj namerava tn posestnik iz svojega rezervarja. ki stoji na vašem svetu, oddati vodo proti plačilu nekemu sosedu. Vprašate, če je k temu upravičen brez vašega privoljenja. — Napeljava vodovoda je skupna last vaša in tega posestnika. Iz rezervarja. ki ga L:na vsak za sebe, pa lahko vsak pol jubno črpa vodo za sebe in tudi za druge, v kolikor ne bi s tem solastniku vodovodne napeljave primanjkovalo vode v dosedanjem obsegu. — Ker je bil rezerva r postavljen z vednostjo vašega očeta, ne morete sedaj zahtevati odstranitev tega rezervarja. pač pn le odškodnino za splošno vrednost zazidanega sveta.
Preobremenjeno posestvo. V. K. Posestvo je zadolženo preko vrednosti. Vprašate, če lahko lastnik po obvestilu rknjiženih upnikov proda posestvo iz proste roke na dražbi in če lahko prisili vkn jižene upnike, da mu izročijo izbrisne pobotnico. — Če vsi vknjiženi upniki pristanejo nn tako prostovoljno dražbo, potem so dolžni izdati izbrisne pobotnice prodajalcu. Če takega pristanka in obveznega dogovora ni. ne preostane drugega, kot da iiožeme kdo i.zmed upnikov posestvo na sodno dražbo. Na taki sodni dražbi dobi izdrnžitelj čisto posestvo in končni razdelilni sklep najboljšega ponudka nadomeptuje vse izbrisne pobotnice dolžnikov.
Občinske doklnde v Vojvodini. 1. 1"). I. Ni nam znano, kakšne doklnde so |xvbirale občine v Vojvodini v letih 192" do 1929. Vprašajte pri načelstvu kakšne vojvodinske občine.
Odpis in prodaja /. vžitkom obremenjenih parcel. V. K. Nn celem posestvu je v knjižen pre-vž.itok za slnlioumnega prevžitkarja. Mi se 'morejo katere parcele od posestvu prodati brez bremena prevžitkn. če sp 7t\ vž.itknrja dn druga varnost za vžitek. — slaboumni prrvžilknr ima svojega skrbnika, ki ga zastopa pred sodiščem. ( e je obseg ostalih poreel še dovolj velik za varnost prevžitka. odnosno če se pupilarno varno naloži glavnica, iz katere se morejo črpati
obresti, potem lahko pristane skrbnik na bremen prosti odpis parcel in ludi sodišče, kot nadzorstvena oblast, bo tako pogodbo odobrilo.
Drevje ob meji. j. B. L. Sosed namerava en meter od meje vašega zelenjadneg« vrta zasaditi grevje. Ali sme to storiti in koliko od meje sme zasaditi <1 rev je, da vam vrta ne bi zasenčil? — Ni predpisana nobena razdalja, v kateri bi moral mejaš zasaditi drevje od meje. Po našem mnenju mu sajenje drevja v razdalji enega metra od mejo ne boste mogli zabraniti, ker senca tega drevja ne bo takšna, da bi vi ne mogli še nadalje vporabliati svojega vrta za gojitev zclenjndi. Pač pa boste smeli obse-kati korenine in veje, v kolikor bodo silile v vaš svet.
Gradba nove hiše ob mizarski delavnici.
I. š. D. Vaša mizarska delavnica jc oddaljena en :ncter od meje in ima okna proti meji. Sosed namerava postaviti ob ineji hišo. Bojite se. da vam s tem ne bi vzel svetlobe v delavnici in vprašate v kakšni razdalji od meje sine sosed zidati. — V takšni, da vam vsled premajhne svetlobe ne bo otežkočeno delo v delavnici. To je odvisno povsem od krajevnih razmer. Če sadili ne morete tega presoditi, vprašajte kakšnega izkušenega prijatelja. Opozarjamo vas. da morate svoje zahteve staviti pri komisijskem ogledu v zapisnik. Ako jih lx> županstvo zavrnilo in sosedu izdalo stavbno dovoljenje brez ozira na vaše ugovore, boste imeli le še tožbeno (xjt.
Predizobrazba za občinskega tajnika. A. k. V. Nik jer ni predpisano, kakšno predizobrazbo mora imeti pri nas občinski tajnik. Čim več zna, tem lx>lje bo zanj in za občino. O tem, koga in s kakšno izobrazilo sprejme za občinskega tajnika, odloča občinski odbor. Svoje-časno je županska z.vciza prirejala tečaje, na katerih so dobili občinski tajniki najpotrebnejše znanje o občinskem poslovanju
Državljanstvo. S. P K. Vprašate, če morajo osebe, ki «o slovenske, hrvatske ali srbske narodnosti, bivati tri leta v naši državi v eni in isti občini, da za pridobitev državljanstva uživajo ugodnosti zadnjega odstavka S 12 zakona o državljanstvu. — Zakon predpisuje olajšave za pridobitev državljanstva za osebe, ki so rojene nli stanujejo vsaj tri leta »v občini na ozemlju kraljevine«. Iz. tega besedila izhaja, da ni potrebno, da bi te osebe tri leta stano-
vale v eni in isti občini, ampak morejo trjdi stanovati tekom teh treh let v različnih občinah todfl v naši državi.
Skrajšan rok. T. O. D. Na prošnjo vam je vojaška oblast priznala skrajšan rok službe т kadru. Nameravate se oženiti in vprašate, če vam bodo v tem slučaju rok vojaške službe podaljšali na polni rok. — Ako imate zakonite pogoje za skrajšani rok. ki ga vam je vojaška oblast že priznala, vam radi ženitbe ne bo treba služiti polni rok.
Vnsovanje. A. A. P. Neka žena ima trafiko, v kateri se shajajo mladi ljudje, ki niso na najboljšem glasil. Vedejo ee precej nedostojno in so navzoča tudi mlada dekleta. Kako temn pohu jšanju odpomoči? — Ako se ti ljudje tako obnašajo, da vzbujajo pohujšanje, .jih naznanite okrajnemu načelstvu. ki bo že znalo napraviti red.
Ometanje dimnikov. Z. V. T. Ali so stanovalci dolžni pokoravati se zahtevi dimnikarjev!. ki hoče vsak mesiec ometati dimnike in se pri tem sklicuje na neke zakonske predpise. — Za ometanje, dimnikov velja sedaj pravilnik, ki ga je izdal ban 9. novembra 1932. Po tem pravilniku se imajo ometati vse kurilne naprave in dimni odvodi v mestih, trgih in občinah. za katere je uporabljati L del gradbenega zakona ter v rudniških krajih vsak mesec. v drugih krajih pa vsaka dva meseca. Vprašujte pri sreskecn načelstvu, če za vaš kraj velja 1. del gradbenega zakona, pa boste glede ometanja na jasnem.
Pospravljanje saj po oinetanjn dimnikov. G. L Vaš dimnikar ob ometanju vedno z ometom od zgoraj zdrgne vse saje doli in jih pnsti nn ognjišču. Ali ni njegova dolžnost, da jih spravi z ognjišča in da z.n seboj pospravi. — Pravilnik za izvrševan je dimnikarske obrti tega vprašanja nc ureja. Pač pa predpisuje, da j_e dimnikar dolžan, da delo izvrši hitro, kar naj-snažneje in brez okvare prostorov. Glede pospravljanja bo pač veljal dosedanji običaj v vašem kraju. Za tega boste pa najlažje zvedeli doma pri sosedih.
Nočna straža. A. S. S. Kakšen nov zakon o občinski nočni straži ni bil izdan. Pač pa je po občinskimi redu prepuščeno občinam, da skrbe za varnost v občini, kar je tudi namen nočnih straž. Po našem mnenju se pač ne boste, mogli uspešno upirati tozadevni naredbi občine.
Izplačilo vloge mladoletnice. J. K. D. Niste pov«-dali v kateri hranilnici ima mladoletnica svojo vlogo. Zato ne moremo vedet i. če jo bo mogoče dvigniti. Najlxd je bo, dn se obrnete na ravnateljstvo dotične hranilnice, ki vam bo moglo dati najtočnejše informacije.
(Nadaljevanje na str. 14.)
Kmetijski nasveti
Kako naj gnojim Interni, dn dosežem lepše in boljše pridelke? P. F. Z.
V dosego lepših in boljših pridelkov je potrebno, da nudimo lucerni poleg redne nege tudi dovolj rastlinskih hranilnih snovi. apna. kalija in foeforove kisline, ki jih <xljemljetno zemlji vsako leto s pridelki. Le če bo lucerni-šče vedno zadostno preskrbljeno z vsemi temi hranilnimi snovmi, smerno pričakovati, da nam bo donašalo obilo in obenem tudi dovolj tečne (beljakovnate) krme. — Z apnom jc najbolje gnojiti lucerni na založbo predhodno, v dobi pripravljanja zemlje za setev, kakor hitro smo se prepričali, da ni v zemlji dovolj apna. V slučaju potrebe apnenegn gnojenja lahko rabimo kot spomladmi apneno gnojilo 400 do 600 kilogramov mavca ali gipsa na t hektar. liazen z apnom moramo pognojiti lncemišče s kalijevimi in fosforovokislimi gnojili. Na t lia potrosimo v zgodnji pomladi 200 do "4)0 kg 40 odstotne kalijeve soli in "4)0 do 500 kg superfos-fata. Ali potrosimo večje ali manjše količine 40 odstotne kalijeve soli in superfosfata. odvisi od količine vsakoletnega pridelka. Čim več rastlinskih hranilnih snovi odvzamemo vsako leto. tem več jih moramo zopet vračati. Kalijevo sol in superfosfat luliko medsebojno pomešamo in trosimo skupno ob mirnem vremenu po neros-nem luccrnišču. — Da spravimo gnojila boli v zemljo, da zrahl jamo in odpremo zemljo zraku, da preprečimo zaplevel jen je. pobrnnamo (ob začetku rašče) lucernišče. Če branamo starejšo lucerno križema, se nam ni treba bati. da bi jo poškodovali, ker luccrna korenini s svojimi močnimi in globokimi koreninami trdno v zemlji. - Injr. A. P.
Vprašanje: Koliko jajc mora znesti kokoš, da mi poplača stroške za krmo in oskrbovanje? M. P. S.
Odgovor: Donosnost kokoši jc odvisna od različnih činiteljev. lahko pa računamo, da nam kokoš poplača krmo. delo in razne druge stroške, če nam znese v letu 100 do (20 jajee. Kar jih znese preko tega števila, je čisti dohodek ali dobiček. Pri tem vpoštevajte, da lahko doženete že konec maja istega leta. če kokoš odgovarja zahtevam aii ne. Če namreč kokoš ne znese od početka leta do konca maja r>0 do 60 jajec. potem je skoraj že ne morete več prištevati med take, ki se izplačujejo. Vsekakor lahko nese kokoš še po tem času dobro. Vendar pa je le težko pričakovati, da se bo izplačala ali da bo donosna v istem letu. Za vsako posamezno kokoš se da nesnost točno nadzirati in dognati le po znklopncm gnezdu.
P. K. Č. Vprašate, koliko apna je potrebno za navadno razkuženje hleva? Za pobcljenjc in istočasno razkuženje hleva popolnoma zadostuje 10 odstotna raztopina ugašenega apna. kar dobite, če na vsakih 10 litrov vode odmerite I kg ugašenega apna. Priporočamo vam, da s tako pripravljenim apnenim beležem ali mlekom pobelite in razkužite hlevske stene, strop, tla. ležišča ali staje, jasli itd., torej z eno besedo vse. kar jc v hlevu. Ko se apneni belež. v jaslih posuši, očistite apno iz. njih s ščetjo ali čisto slamo. — A. P.
1. K. D. Zatiranje plcvcln v žitu z. brano. — Vaša žita so vsako leto močno zapleveljena. zato bi radi plevel odstranili v spomladnim bra-nanjem. Pri nas «e pogosto opaža mnogo plevela v žitih. Vzrok je ta. ker jim kmetje premočno gnojijo s hlevskim gnojem. Okopavnnjc in pletev žit je za današnje razmere predrago delo. Plevel se da deloma uničiti z brananjem. toda najbolje že jeseni, kakor to drugod delajo. Toda tudi spomladi ie to delo uspešno, če prevlcčemo žila takoj, ko je zemlja dovolj suha. Najlažje se zatro tiste plevelne rastlinice. Iti sc še niso dovolj nkoreninlle: pa ludi jesenski plevel pogine, če ga izrujemo. S spomladnim brananjem razredčimo tudi pregosto setev in jo s tem obvarujemo pred polegnnjem. Če pn vz.lic brananju opazite, da sem vam plevel v žitu prelxihotno razvija, potrosite ga / neolje-nim apnenim dušikom, ki umori plevel, žilu pa ne škodi. — L.
F. G. S. Menjava semenskega krompirja. Vprašate, na koliko let je potrebno menjati
krompir za some. da sp prepreči nazadovanje pridelka. — Ker sc krompir hitro izrodi, moramo semenske gomolje pogosto menjati z novim iz drugih krajev in iz drugačne zemlje. Tako priporočajo na Nemškem menjavo vsaki dve leti; na Francoskem gredo še dalje ter si vsako leto naroče iz Ilolandske na stotine vagonov krompirja za saditev, med tem ko domači pridelek uporabijo za hrano ali ga odprodajo. Pri nas je že star običaj, da ga menjamo vsako tretje leto. Gorenjci gredo |>onj navadno v višje lege ali na Dolenjsko: Dolenjci si fa pa poiščejo na Gorenjskem. Za težka tla je priporočljiv krompir iz peščene zemlje, za te pa iz težke zemlje. Najbolje uspeva krompir, če menja kraj. zemljo in podnebje. Skrbno pa morate paziti, da si poiščete popolnoma zdrav semenski krompir na koži in v uotranjosti. Večina domačega krompirja je namreč- okužena z raznimi boleznimi, ki zmanjšujejo pridelek in vrednost. — L.
I. K. B. Prašički srkajo gnojnico in poginejo. Vaši pujski začno srkati gnojnico in kmalu za tem poginejo. Radi bi vedeli za vzrok in kako temu odpomoči. — Večkrat se dogaja, da mladi prašiči, navadno v starosti okrog petih tednov, začno piti gnojnico. Tej razvadi je Krivo nepravilno presnav-ijanje v živalskem telesu radi pomanjkljive krme. V nadaljnjem poteku povzroča to bolj nevarne bolezni, ki jim pogosto sledi pogin. Posledica zavžile gnojnice je večkrat črevesni katar, lahko pa tudi notranje zastrupljenje z amonijakom. Ta razvada se siccr ne podeduje, pač pa sili druge pujske k posnemanju. — Temu lahko odpomorete z naslednjimi sredstvi: Ker je tej razvadi kriva nepravilna krma, zlasti pomanjkanje beljakovin in rudninskih soli, dodajte krmi za svinje in oni za pujske dnevno nekaj žlic ribjega olja ali ribje moke in klajnc-ga apna. Med krmo pujskov pomešajte nekoliko zdrobljenega bukovega oglja ali jim dajte v kot v svinjaku kup zemlje, kateri ste primešali oglje. Svinjake držite skrajno čiste. Pujske spustite ob lepem vremenu na pašo ali sploh na prosto. Nc odstavite jih prehitro, ampak pustite jih sesati vsaj 8—10 tednov, če boste tako ravnali, bodo prašički kmalu ozdraveli in se povoljno razvijali. L,
J. V. L. Že zopet ta zajec! Drevje, že nekaj let staro, jc oglodal tako, da je nevarnost, da se posuši. — Verjamem, da sc jezite nad zajcem in da si jih želite — samo na krožniku. Veselja do sadjarstva pa vendar ludi radi zajcev ne izgubljajte, kajli drevja niste sadili samo radi veselja. Ker niste zavarovali jeseni drevja, lovci pa ne poslrelili zajcev, je pač sedaj treba rešiti, kar se da. Vse večje rane gladko obrežite z dobrim nožem zlasti na robovih ran in odstranite one grče, ki jih je ustvaril zajčji zob. Vse rane zamažite z dobro lepljivim cepilnim voskom ali vsaj z dobro gnetljivo ilovico in rano obvežite s cunjami. Drevje sedaj na pomlad dobro zagnojite zlasti z gnojnico, kajti bujna rast omogoča mnogo hitrejše celjenjc. — Če jc drevo oglodano okrog in okrog debla, mu ni navadno rešitve. Na njegovo mesto hitro posadite drugo drevo, kajti vzgoja novega debla iz starega drevesa, ki bi ga pod ranami odžagah, jc zamudna in malokdaj popolnoma uspešna. Jc škoda časa in truda, zato posadite novo drevo. — Nič niste povedali, čc ste pravočasno zahtevali od lovskega zakupnika odškodnino, nič, če ste javili škodo na pristojno mesto. Pa bi bilo vse to prav, kakor tudi, da drugo jesen drevje zavarujete; zapomnite si, da jc eno samo drevo več vredno, kot zajcc. Čc zajca lovci ščitijo, varujle toliko bolj tudi Vi drevje. Ing. Sk.
F. K. !.. Vi in vsi tam okrog vas bi želeli raznovrstnih navodil glede sadjarstva. S svojo željo ste prišli prepozno in prerano. Zaupajte pa SVD, ki Vam bo gotovo poslalo strokovnjaka, kakršnega rabite. Drugega se nc da danes izpeljati. Ing. Sk.
A. F. M. Čreinje in viinje bi radi sadili; posestvo jc v bregu. Kar na najvišje dele posestva jih posadite, če jc zemlja za to prikladna. Nižje lege ohranite za drugo sadno drevje. S eaditvije pa pohitite! .— Ing. Sk.
F. K. L. Fige in slično sadje bi radi gofili Ta špas bi bil tudi za Vas predrag; svetujemo Vam za razvedrilo gojitev spaiirjcv, pa bosle imeli zabave in užitek. Fige« pa pokažite vsem onim, ki Vam in drugim motijo čiste misli, kajti fige v dravski banovini na prostem ne uspevajo. — Ing. Sk.
Čit a teljem „Slovenca" za nedeljo
Sinke iz Genove
Sonce se dviga vedno višjo v poldan in že dolgo, je',, kar se jo cesta prelomili! nu prelazu, ki loci vodovje Jadrana od rek, iztekajočih so v Ligursko morje. V divjih ovinkih, vijugali, zavojih pada pot navzdol; je kakor črna, razbeljena reka, ki se po čudni strugi vali v dolino, kakor da hoče ujeti čas, ki ga je izgubila pri vzponu na višavo. Asfalt se sveti v daljavi kakor tekoča kovina, <lolgi odsevi so steza jo jz svetle ploskve proti nam, ki drvimo za soncem, bežečim po tej črni reki. Od vsepovsod so k cesti tesnijo goli, gladki bregovi, valovi zeleno poraslo in rjavo ožgane zemlje. Na strmih vrhovih leže samostani z zidovjem nakodranih, nazobčanih oblik, s sto stolpi, stolpiči in nazidki, daljni in nedostopni kakor nebeška carstva. Nikjer ni videti poti, ki bi grizla v višavo do njih. Iz temnih sotesk l>od njimi kapljajo borni potoki, njihova mlačna voda jo rumena in gorka («I žgane apeninske zemlje. Od časa do časa švigne vroči stroj mimo kraja, pogreznjenega v drevje in motnjava opoldanske polnosti, bele, rdeče, rumene vile se prislanjajo v sence strmih vrtov, odkoder pobliskavajo bele in risane obleke počivajočih letoviščark in h-loviščiir-
Svctilnik: »Lanterna«
jev, ki žde v blagoslovljenem hladu pinij in lovor-ja. Za hip se misel \ opojni slutnji pomudi v teh krajih z neznatnimi, neznanimi imeni a tem vablji-VejSo obliko in bistvom, a brzina drvečega stroja jo trga naprej in naprej, mimo novih vabil in mamil proli zastavljenemu cilju, človek komaj utegne dvigniti roko v pozdrav veselemu obrazu ali ognjenim očem, ki so ga pozdravile iz zelenja. Л ne gre, da bi se ustavljal ob takih begotnih srečanjih, ki jih je življenje polno, čeprav so to včasih naji'išji, najgloblji spomini nemirnih popotnikov.
•Na ovinkih prehitevamo orjaške, rdeče, žehteče •kam i jo ne na nafto, ki parijo zrak po soteskah huje od sonca. Od časa do časa nam plane iz nevidnih dojili pod nami v obraze val "hladnega, mehkega zraka. To jo pozdrav z morja, ki ne more biti več daleč. Mogočno in hladno mineva mimo nas Torri-glia. raj sedanjih vladarjev in mogotcev zadušnega mosta ob morju, ki v dolgih Vrstah drve som gor, iščoč hladila, pozabe, radosti — bogve česa. Vile začenjajo tesnili, le še gradovi, nedostopni kakor morda žepi njihovih lastnikov se, bohotijo v širnih vrtovih. Gibanje vozil se počasi tesni, ozračje se megli, dimasti kosmi se pode pod sinjim nebom. Pri Pratu se nam orl nekod pridruži pozvanjajoča cestna železnica', njeni vozovi dirjajo po strmi cesti kakor zamazani paglavci, vso več gibljivih stvorov se premika v eno salno smer, kakor da jih z neodo-l.jivo niočjn sesa vase zamolkla globina orjaškega mesta.
vV
7,a hip se gorovje nekje razklene, čez vse dalj-rio obzorje se zareže, sinjkaslo blesteča se. črta morja, ki žari v navpični opoldanski luči kakor lisoč >onc. Iz daljave človek ne loči posamičnega pobli-skavanja in utripanja valov, vse .se druži v ono samo neizmerno celoto večnega prelivanja in žarenja.
Ligursko morje se skoraj tik pod nami zajeda v celino kakor kljuvajoča glava sinjega kondorja. To jo Genovski zaliiv. Na levo in nu desno pa obliva morje Kiviero di Levante in Riviero di Ponente. ■>'. vsemi razkošnimi gnezdi, ki vabijo hrepeneče ptice tega sveta v svojo sence, kakor da je kondor razprostrl v naletu peroli, ki plapolajo ob žareče skalovje te opojne zemlje.
Na treh straneh zaliva pa rasle iz morja Genova. ponekod eiva in mrka v neznanih breznih svojih labirintov, i>oneko<l svetla in razkošna, ponekod nežna, kakor izzvenela pesem. Raste iz morja samozavestna in drzna v loku, napetem kakor kretnja osvojevalca. Rasle, iz morja in se steka vanj. vse ceste vodijo od morja in k njemu, nekatere so kakor pasovi, ki jo priklepajo k zalivu podobe drznega ptiča. I/, deset tisoč oken pobliskavajo slepeči odsovi morja; ves neskončen umfitealer stavb je kakor silen slap vžigajočih sc iu ugašajočih luči, ki padajo v morje in se v njem prše v brezproslorje Srebrnega ognja. To j" Genova, la Superba - po-nosila.
V začetku ne loči oko po-amczuosti, išče le, kako bi vsrkalo vase samo vso to celoio.
Obal se širi na dve strani in se v daljavi potaplja v raeelenasle izpnnine zemlje, ki se zdi, da
«io širijo i/, gostili dimnikov ua obodu vase pogreznjenega mesta, iz seslrijskili jeklarn in čistilnic, iz obalnih tovarn in oljarn, iz črne zmedo dimnikov na splavili brodov, ki leže noč in dan ob šestnajstih pomolili slurega in novega pristana, od koder se vsako uro trgajo in bežo na vsi? cesle svetu, ki se po neskončni sinjini stekajo od vse|K>vsod v ta bujni prstan — pristan. Nekatere plujejo, druge prihajajo pod vsemi znamenji in zastavami svetu, obzorje pred mestom ni nikdar čisto, vanj se potapljajo in iz njega vznikajo jadra uro za liro, neneho-ma, kakor da so eno z valovanjem morju. Iz dimnikov vstaja venomer in veselo dihi kakor z žrlve-liikov. To je sajasta daritev življenja vseh deset- in slotisočev neznanih, začrnelih mož, ki se rode in umirajo in ženejo, radujejo in kolnejo pod njenim znamenjem v borbi za edino nujnost življenja — za kruli.
tSr
Genova ie čudovito mesto. Nc le zaradi tega, ker so njeni vitezi v prvi križarski vojni vplcnili v Mirrei kosti svetega Janeza Krstnika, ki jih pobožen popotnik lahko poljubi v stari, divni romanski katedrali svetega Lovrenca. Tudi ne samo zato, ker ima dve vrsti hišnih številk: rdeče in črne, prve označajo poslovne stavbe, druge stanovanja, kakor ne zbog tega, da ima največ vzpenjat in dvigal na svetu, kar ni čudno, ko sc večina in to najlepša večina mesta nahaja vrh strmega kotla, v katerega je stisnjeno staro mesto. Saj se lam gori vije divna cesta Circonvallazionc a Monte, ki pelje človeka" no nekdanjih trdnjavskih okopih, ki so tvorili mestu trden Hrbet. Tam so terase Spinata del Castcllctto, od koder sc vam ponuja ena izmed najlepših panoram na svetu: med marmornatim stebrovjem in lekovjcm, pod skrivenče-nimi olikami, čez slikovite ograje, mimo starih kamenitili levov na vstajajoče gnečo hiš, ki jih režejo neskončne vrste železnih, mrežastih balkonskih ograj v dolge i,i ozke počezne proge, na dolge, kratke, široke, ozke, ravne, vijugaste ccstc, ulice, corse z zgodovinskimi imeni: Magenta, Sol-ferino, Corsica, Carbonara, Garibaldi, Maddalena in .šc sto drugih, ki ponoči žare v neskončnih, v noč se izgubljdjočih progah in grozdih luči, na kupole in stolpe palač, ki se gnetejo v nižavi, na gnetenje, vreščavo, lirušč in križemkražno beganje vozil in ljudi. Tudi ni mesto čudovito zgolj zaradi palač: Doria Pamphily, Municipale, Pallavicini, Rosso, Ducale, Durrazzo, dcile belic Arti, in kakor se imenujejo vsa ta svetišča lepili umetnosti, ki so jih njihovi gospodarji nakopičili pod svojimi strehami, kamor hodijo občudovat Raffaelc, Tiziane, Renie, Carracagic, Angelichc in vseli nešteto vitezov čopiča, dleta in kotomera. Tudi Campo Santo, kamor hodijo jokat sentimentalne dame vsega sveta, ni edina čudovitost Genove, kakor ni niti najlepša ccrkcv v mestu, Santissima Annunziata, koprnenje vseh arhitektov in umetnostnih zgodovinarjev, in nc Sacro Catino. kristalna čaša, iz katere jc Kristus po legendi pil pri zadnji večerji, tekmec svetega Grala iz starofran-
a Mare, ki razkriva človeku tempo, tragiko in pristnost življenja v pristanu velikega mesta. Ni nc eno oc drugo, marveč vsakega malo ali vsakega dosti, kakor kdo hoče, kar tvori tislo bajno, bujno, v bistvu ncizprcmcnljivo privlačnost velikega živega mesta, ki vabi in kliče ljudi iz vseli strani k sebi. In livropa se temu klicu odziva, kakor da žene pradavni, nedoumetni gou rodove na obale morja, kjer se je Evropa rodila — kakor se golobje vračajo v kraj rodnega gnezda. Sem jc vleklo od davnih vekov vse barbare in severnjake: od Ligurov, preko llanibala, Langobardov, Frankov do Napoleona, Avstrijcev in modernega kcnkvisladorja Forda. Kdor ni mogel mesta zavzeti, ga jc hotel porušiti. Genova ni prenesla tiranov. Knezi in roparji so izginili, mesto pa je ostalo in morje pred njim sc lesketa danes kakor se jc bliskalo v oči pred tisočletji Hanibalo-vemu bratu, ko je z višav zrl na beli prstan Ligu-rije, ki mu niti zmagovalci Alp nisu mogli biti kos.
Strašna, demonska sila jc v tem mestu, ki jc v vekih svojega obstoja požrlo vse svoje nasprotnike od Saraccnov, Arabcev, severnjaških barbarov do Pizc, Benetk, Reke in Trsta v današnjih dneh. Njegovo življenje je kakor ognjenik, ki neprestano vre v sebi in bruha naokrog. Niso sc ga ognili nc strankarski, nc Gibclinski in Guclfski boji, nc demokratske vstaje, nc pokolji med zavistnimi rodbinami, ki so sc trgale za doževstvo. Tu so križali meče Visconti, Dorijci, Boccanegri, savojski vo vode in juga žejni Habsburgovci, brezimne ljudske moči so bile v večnih borbah proti nadvladi kogarkoli, bodisi trgovca, kralja ali papeža. Tu jc bilo ognjišče karbonarjev in Mlade Italije — Mazzini spi v pozabljenem kotu Svetega Polja —, tu so se razlctavalc bombe anarhistov in so plapolale rdeče zastave. Vsa zgodovina mesta ni drugega kakor eno samo razdivjano vrenje silne vitalnosti, kakor mu najdemo pri-I mere samo Šc , Barceloni ali Marscju. Kje naj so korenine tej neizčrpni razviharjenosti — v morju, v zemlji, v križanju silnic sveta, v njenem neugas-nem žarcniu, v kresanju ras, strasti, stremljenj med sestavinami tega motnega kolosa?
Morje daje življenje in poli vanj, morje daje ljudem široka obzorja In voljo za svobodnim po-
gledom. Iz morja jc vzrasla Genova — kdo ve kdaj, kdo ve kako, iz morja se jc nateklo zlato po obokanih vežah, po cerkvah, po belem marmorju parkov, spomenikov in stopnišč. Z morja prihaja kruh v hotele in bcznicc po Vico dci Grcci in drugih zakotjih mesta. A vendar, ali je samo morje? Kdo ve, kdo naj razloži, kdo liai doume.
★
Zvečer stopamo s Stagliena navzdol v mesto, ki sc pogreza v vijolični mrak. Na morju ugaša lesketanje in obzorje črni. Po corsili sc užigajo ognjeni stolpi pred restavracijami, .abavišči, limuzine sc neslišno rijejo po kačastih cestah, brez smotra, kakor nerazumljivo hrepenenje.
Tam doli sc v senci tisočerih jamborov in tisočerih streh gnete stotisoč ljudi, ki so jih naraetala sem vsa morja Evrope, gnete in tare in bije za življenje. Pote sc po Generalnih magazinih, parijo po stotinah tirov, ki krožijo okrog pristanišča, hirajo ob tisočih kotlov na pisanem brodovju in ob neštetih tovarniških pečeh, ki bruhajo v vsa obzorja saje, pare, njihov pol, trpljenje, radost, obup. Skrivajo in plode sc j$o neprodornih sencah starega mesta, polegajo po pragovih palač nekdanjih vladarjev Supcrbc. čakajo bremen po postajah in po izkrccvališčih, jadrajo na tisoč bro-dovih v vse kote sveta in sc vračajo spet veseli, žalostni, bogati, strti, izčrpani. To jc gigantska borba ncizmernosti posameznikov, ki dobi šele v taki skupnosti pravo podobo, težo in veličastje.
To mesto je kakor polip. Kadar zagrabi človeka, ga nc izpusti več. Metalo j svoje sinove na vse obale sredozemja, jih pošiljalo po bogastva tujih zemlja, koder so sejali svojo kri za zlati blagor domovine. Nihče sc ne izgubi, vsakega potegnejo tipalke rodnega mesta nazaj v želji, da bi vsaj šc enkrat videl le razkošne, v pozabo vabeče, v inotnjavi večera plajoče kaskaîe luči, videl utripanje svelilniških očes in ladiiskih signalov po jamborih pred pomoli, čul večerno mrmranje in izgubljene melodije pohajajočih siromakov ter se zazrl v dolge, rdeče pramene, ki jih z višine neče Lanterna kakor ognjene kažoče prste nn inorjc, v bodočnost, bogvekam . .
Mirko Javomik
Lafcadio Hcarn:
Ce dr o v kahmet
(Koncc.)
ИК^јЈ!
Pogled пв San Giuliano
coskili junaških zgodb, ki ga jc Napoleon hotel odnesti v Louvre. Sc zanimiva kupola cerkve Sta Maria di Carignano, ki hoče biti veren posnetek Bramaplejevcgn sv. Petra v Rimu, prav tako črno belo pleskam« svetišče svetega Mateja ali Ma-gazzini dclla Darscna, ki požro v svoje prostore lahk o ftO.IKM) ton blaga, ali stoletni simbol Genove, svetilnik Lanterna, ali Righi, ali Staglicno ali Pallažzo sait Giorgio, sodi/. nekdanjih ljudskih kapitanov, ki so vladali mesto po padcu oligarhije. Niti niso stare, nesmiselne ulice in uličice za pristanom, kjer se v svitu rdečih luči shajajo vsi narodi sveta, kjer diši po vseli značilnostih življenja na dnu, koder okušajo po mornarskih bezni-cali živtjenje Dalmatinci, Tommyji in junaki Dos PassosOvih romanov. Ni to niti senca za Muro degii Zingari, za zidom ciganov, koder polegajo v opoldanskih odmorih napol oblečeni delavci po razbeljenem asfaltu, ne Corso di Circonvallazionc
Ozrla sem sn in videla : malo. šibko postavo nedolžnega drklota v črni in zlati obleki, ki je bila popolnoma podobna oni — drugi, katere sem se le predobro spominjala. A/kl iknila sem od groze in se seserlla nu tla. Proč- proč — Janet — Bobert — vrzi proč!«
Vsi .so se začudeno ozrli. Moj mož je v tre-notku v iijel in razumel v/.rok mojo g 141/0. /.grabil obleko, jo vrgel nazaj i skrinjo in zaprl pokrov. Janet jo bila videti mnlo užaljena, u oblak se jo takoj razkadil, ko sem jo poljubila in se opravičila, kakor sem pač vedela in znal«. Rob se je obema smejal in menil, da nuj počakava, dokler skrinj nc preneso \ zakurjeno sobo. k jer bomo mogli potem po mili volji vso pretakniti. Prodno smo odšli doli. sva stopili z. Jane.fo v majhno predsobo, du bi si ogledali stare, slike, ki so bile naslonjene ob zidu.
To bi bil dober okvir za žive slike. Jcnnv«. sem dejala in pokazala na ogromni okvir, ki je meril najmanj dvanajst kvadratnih čevljev. »Tu jc tudi šc eun slika«, sem dodala in od-grnilii prašen težak /aMor. ki jo je zakrival.
Glej. glej. tako gladko teče.v je dejal moj mož, ki je bil prišel za nama.
Z njegovo pomočjo sva potegnila /aštor čisto do kraja, in v hitro pojema jočem dnevu smo mogli ravno šc razpoznati podobo belo oblečenega dekleta 1111 temnem ozadju. Robert je zn klica I. naj prinesejo lue: ko so jo prinesli, so se vsi radovedno ozrli na sliko, o katere predmetu smo bili meti čakanjem sklepali najbolj nore stave. Deklica je bila mlada, skoro šc otrok —• en lovito lepa. (orla neizrekljivo žalostna! Velike solze so ji stale v nedolžnih očeh in na mladih oblili licih, roko pu so e ji nežno oklepale lnkii mladega mož«, ki se je nagibal nad njo. In slednjič je bila tu — — nli sem sanjal,1? — 11e, v ostudni jasnosti jo stala tu strahotna žena iz ccdrovega kabineta — taista v vsaki potezi, celo zlati obroč v laseh ni manjkal. Zaradi temne obleko in obrii/a je «pria nismo bili razločili. Taisto zlobne oči so strčale vame. Srce eni je blazno planilo in nato zastalo, ničesar več nisem vedela. Ko sem se prebudila iz globoke omcdlcvicc. sem bila zopet v oh I iiot i nedavno prebolele bolezni in napadi so sj dcdili več mcseccv. Ko se mi je po ljubezni in potrpežljivosti mojega moža znova povrnilo zdravje, mi je povedni zgodbo, kakor se je ohranila \ starili družinskih spominih.
V 16. stoletju je gospodovala t l>raye Cour-tu zlobna, pohabljena ženska. Njeno pokvečeno telo, njen ostudni obraz in pred vsem njena /.loba, s katero je sovražila in zatiralo vse dobro in lepo. ki je bilo v opreki z vscui njenim bitjem, vso lo je vsakogar odbilo od n je, vsi so m» je bali in so je izogibali. Samo eno ji jc bilo dano: dar zn glasbo, 1'oda nepovj, ki jih jo z mojstrsko roko izvabljala različnim g I a sli rtom. so bili tako divji in neznani, da je ta dar strah pred njo le še povečal. Njen oče je bil umrl. še preti 110 je prišla na svet: in mati njenega rojstva ni preživela: bližnjih sorodnikov ni bilo. Od najranojše mladosti je preživljala lu simot-110 življenje bre.z. л-ако ljubezni, ko je prišlo v hišo mlnrlo drkle. se je /vedelo samo toliko <la je bila to neka revna sorodnica. /delo se je. <lu gleda mračna /ena na mlado nečakinjo pri-ja/neje. kakor na kogarkoli, ki gu je bila do /dni srečala na svo jr-in potu. In res. tolik je bil čar. ki gn je izvajala Mariauinn dobrota, lepota in ne loi/nu M'diost nu vsakogar. «In «c slumibništvo ni nič čudilo, ko je naklonjenost
mračne gospodarice <lo n je bila vsak <)an večja. Deklica pa je oèito tudi gojila nekako začudeno. usmiljeno nagnjenje do te nesrečne ženske iu neka j časa je šlo vse po sreči.
Ko jc bila Marian nekako leto dni pri hiš-i, .se jc pojavil 11« pozorišču tuj glasbenik. Bilijr Španec; lu<ly Drave gn je bila pozvala, da bi ji napravil orgle, ki naj bi bile dotlej neznano sile iu sladkosti. Cele dolge poletne dneve sla se z gospodarico Draye Courta zaklepala v glasbeno sobo: 011 je sestavljal ustroj čudovitega glasbila, ona pa mu je |>omngulc-i in delo nadzirala. Te dnevi; jc preživljala Marian 11a različen način — v sladkem brezdelju in prijetnih opravkih; na svojem poniju jc jezdarila cele ure daleč |k> okolici, z. ribnico v loki je ob jutrili sanjarila ob potoku ali pa se je napotila v vas, kjer jc bila povsod i dobrodošla. Igrala sc jc z otroci, pestovala najmanjše, šla materam na roko. kramljala s starimi in olepšala dan vsakomur, s komur jc prišla v dotiko. Zvečer pu je potem sedela / lady Draye in Špancem \ dvorani, kjer so sc pogovarjali \ mehkem tujem jeziku, katerega so se navadno posluževali meti seboj. Pa (o jo. bila samo predigra: v ozadju jc čakala strašna drama.
Vzrok jc bil taisti, kakor v vsaki živi drami, ki so sc od pradavnim-, ko sc je bil dvignil zastor nad vrtno scenerijo raju, odigravala \ človeškem življenju. Filip iu Marian sta sc lju-■ bila, in ko jc bila med njima izgovorjena slnd-! ka skrivnost, sta hotela, kakor je bila to njuna j .lolžnovst, obvestiti o tem svojo pokroviteljico. I Našla sta jo v glasbeni sobi. Ali jo jc razbesncl I samo pogled v lepši svet, ki je bil zanjo zaprt, ali pa jc tudi sama ljubila tujca, se ni nikdar zvedelo; toda skozi zaprta vrata jc bilo slišati srdite besede, in /cio kmalu je prišel Filip ven in za pu .-ti! hišo, nc da bi se bil od koga poslovil. Ko se je upalo slnžabništvo slednjič vstopiti, so nnšli Marian onesveščeno mi tleh, l.ntlv Dravo je stala pred njo /. visoko dvignjeno bcrgljo. in kri je tekla i/, dekličinega čela. Odnesli so jo ven in jo skrbno negovali; gospodarica pa je za njimi zaklenila vrata in ostala vso noč sama v temi. Glasba, ki je. brez odmoru šumela v tiho noč, je bila brezbožne j--; in strašnejšu. nego je bila kda.jkoli potekla iz.pod njenih prstov; z jutranjim svitom je utihnila. In ko jo bil dan, so opazili, du jc Marjan |xiiioči pobegnila iu <la so Filipove orgle izpelo svojo zadnjo pesem — ladv Drave jih je razbila in za vedno prisilila k molku. Za odsotnost Ma l iane se navidezno sploh ni /. iienila in nihče se uj <lrz.nU izreči njenega imenu. Nikoli niso mogli nič gotovega zvedeti o njej: sodili so. de jc bila odšla za svojim izvoljen-ccm.
Letu so iKitekula јц z vsakim je postajal značaj lady Draye iieznoMiejši iu Inidobnejši. I/, svoje sobe jo šla le enkrat 11a lclo — na oblcinito tiste usodne, noči; tedaj м> cele ure slišali v glasbeni sobi odmev njeno bcrgljo in njenih visokih peta. ko je na tej vsakoletni nočni straži hodila sem ter tja.
Približala se je flcsotn obletnica, iu topol ni stražila sama. Služabniki so določno sliŠHli moški glas v resnem (»govoru z njenimi liro-šrečimi zvoki: dolgo so prisluškovali, in s|o<l njiè so jc rdeli nnjpo^umnrjšili osmelil, da jo ! krudotna pogledal v soIm>. Videl je od |v>ti zdela nega, vsega blatucgu ino/a z okrvavljenimi nogami: vzlic temu jo takoj spoznal nek<lnnjegr zalega in vedrega Filipa. Na rokah jo dr/a. majhno, zakrito (мх-Иало; glava 11111 jc slonela
Ana Mycielaku :
Zlati
srci
Anton je imel osem k rižev, žena pa t-edem. Bližal se je čas, ko hi imela praznovati zlato poroko. Pol stoletja sta preživela v lepi edino-sti in ljubezni, čeprav sta ostala brez otrok.
Bilo je •meseca marca. Mrzla burja je divjala |x> ulicah in prodrla celo «kozi skrbno zaprta vrata in okna. Starca sta se vsedln k ognjišču, na katerem je veselo plapolal ogenj. Žena je spletala čipke za domačo cerkev, mož pa je prečita! časopis do zadnje vrste ter si j prižgal dolgo pipo. Molčala sta. kakor <la bi ležalo vsakemu na srcu neko težko breme.
»Pavla, si čitala časnik?» se oglasi Anton.
»Seveda sem ga čitala, toda saj veš, da me politika ne zanima.c
»To je res, tudi jaz te stvari samo malo pregledam, toda i>oleg politike so tudi druge zanimivosti in razne novice.«
»Včasi je res kaj posebnega.«
»Ali nisi našla danes nič podobnega?«
Po tem vprašanju je pogledala Pavla skoro nehote moža, potem pa mu je malomarno odvrnila: »Ah. našla sem, toda kaj pomaga, ker sem se nad tem bolj razžalostila, kakor pa razvedrila.«
Pavla je glol>oko vzdihnila in jelu znova plesti čipke, ker so se ji delali vozli. Mož ji je skušal pogledati v oči, toda ui se mu posrečilo, ker jih je naglo povesila.
»No, kaj te je danes med novicami tako razžalostilo?«
»Žalosten opis revežev, ki nimajo v tem mrazu primerne obleke, pa se klatijo |>o ulicah brez hrane, brez strehe. Kadar čitam kaj tu-kega, me zaboli srce in pri tem začutim sramoto. da reveži umirajo zunaj od mraza in gladu, meni pa je vedno tako toplo in imam vsega dovolj. Anton, ali čutiš tudi ti kaj takega?«
»Kajpada; zelo pogostoma, zlasti če pomislim na revne in zapuščene otroke.«
Pavla sedaj ni več skrivaj, temveč odkrito pogledala možu v oči.
»Prepričana sem bila o tem,« mu zadovoljno od\ rne žena. »Tudi mene prevzame neka notranja bol. kadar pomislim na take polnage otroke.«
Po teh besedah se je Pavla le težko ubranila solzam.
Osupel je dejal Anton s tresočim glasom: »Če bi bil bogatin, bi zbral okrog sebe vse take zapuščene sirote.«
»Zbral.« je ponovila žena. kakor bi hotela razviti moževo misel: »z vsem bi jih dobro preskrbe!. kaj ne da. Anton?«
»Seveda, seveda. Pavla, za vsako tako siroto oi poskrbel in jo dobro vzgojil.«
»Saj vem, da ne bi napravil iz njih gizdavih 1 gospodičen in gizdalinov. temveč šivilje, perice, J hišne, postrežniee. rokodelce, kakor to zahteva I božji zakon.«
»Pavla, besedo si mi vzela z jezika; midva se pač dobro razumeva.«
Anton je stisnil ženi roko in žalostno nadaljeval: »Toda midva, žal. nisva bogatina. Mnogo nama še manjka do tega. škoda, da nisva bogatina, kajti do/deva se mi, da bi znala dobro uporabiti svoje premoženje.«
Na to [Mi m et no opombo Anton ni dobil odgovora. Nastala je zopet mučna tišina. — Pavli so se delali pri vezenju bol j pogosto vozli. Antonu pa je pipa vsak hip brez pravega vzroka ugasnila.
To molčanje, polno perečih vprašanj, pa ni moglo dolgo trajati; Anton ga je kmalu pretrgal.
»Pavla. vem. da te je morala ganiti današnja novica, ker imaš tako sočutno srce za te uboge sirote.«
»Torej si tudi ti čital o onem dekletu?« ga je skrbno vprašala žena.
»Čital sem.«
»No in kaj sedaj?«
»Če ti povem resnico, moram reči. da sem čutil tudi jaz neko tesnobo pri srcu. ko sem čital. Strašno! Zdravnik, ki je pripeljal otroka na svoj dom, je dejal, da revica že dva dni ni imela ničesar v ustih.«
Pri teli besedah so se zasvetile vrlemu starčku debele solze v očeh.
Poleg njega je stala žena. Bila je bleda, ganjena in se tresla kot šiba na votli. Njeno pošteno, od starosti in skrbi razo rano lice se je od ljubezni do bližnjega angelski zasvetilo. Položila je "nožu roke na ramo in spregovorila s preprostim, ganjenim, a vendar odločnim glasom: »Anton, midva sicer res nisva bogatina, toda reveža, hvala Bogu, tudi nisva. K jer imata dovolj dva, tam dobi lahko tudi tretji nekaj.«
»Zlasti če ima tretji šele štiri leta.«
»Torej ti dovoliš!« vzklikne žena ter objame moža okrog vratu. »Ti dovoliš, da v spo-
niin na najino bližnjo zlato poroko v začne va to siroto za svojo?«
»Seveda dovolim,« odvrne Anton, ki ni bil nič manj ganjen kot žena. »Povem ti še več! (dej. od onega trenutka, ko sem prečita! časopis, ne mislim na ničesar drugega, kakor na to, da bi vzel revno deklico |xxl streho.«
»Zakaj mi pa tega nisi poprej povedni?«
Hotel sem, da bi ti prva začela- .. Toda, ker sva \ tem oba istih misli, poj dem takoj po siroto.«
še precej krepki starec je hitro vstal ter segel po suknji.
»Anton. |K)čakaj nekoliko, da skoči Liza po voz, da se boš prej vrnil.«
Po teli besedah je Pavla urno odbrzela iz sobe. Antonu se je zdelo, da se je radi nenadnega veselja pomladila za dvajset let.
»Poštena in dobra je, ta moja ženka,« je zadovoljno mrmral Anton in si natikal velike rokavice.
Pavlu se je kmalu vrnila v sobo.
»No, ali si poslala po voz?«
»Ne, nisem.«
»Zakaj pa ne?« vpraša skoro jezno Anton.
»Zakaj ne?« .. .
Pavla je skočila k vratom, jili odprla in
privedla k možu štiriletno siroto rekoč: »Glej. radi tega!«
»Kako to?« vzklikne začuden Anton. »Kje ■si jo pa dobila?«
»Glej, dragec, pripetilo se je takole: Ko sem prečitala današnji list, me je tako zabolelo srce, da nisem mogla več vzdržati. Odhitela sein nu policijo in vzela otroka.« '
»O, ve ženske, ženske!« je vzkliknil Anton iu objel ženo. l isti večer je že počivalo v gotki spalnici revno dekletce ter sladko snivalo. Okoli polnoči je Pavla tiho vstala, da ne bi zbudila .noža in se približala posteljei. Skrbno je |)o-pravila odstranjeno odejo, poljubila siroto na čelo ter se vrnila v posteljo. Dve uri kesneje se je 111 < E i Anton približal otroku iu mu naredil znamenje svetega križa.
Drugo jutro pri zajtrku pa niti mož niti žena nista hotela tega priznali drug drugemu, čeprav je Pavla vsa vesela gledala moža, ko se je plazil k posteljei ter napravil nad otrokom križ. Pa tudi Anton se je delal, kot bi spal, dasi je dobro videl in čili, ko se je žena bližala otroku, ki je sladko snival na mehkih blazinah.
Mar ne veljajo takim ljudem besede sve-lega Pavla: »A nad vse drugo pa imejte med seboj ljubezen, ki je vez popolnosti.«
Ali ni v sedanjih težkih dneh dovolj priliki», da bi jih posnemali?
(Poslovenil J. P.)
. 21. Ddt—cl, Dg5—h4. 22. Del— еЗ, Kg8—h8. 23. I g2—g4, Sh5—f6. 24. K hI—g2, Sf6—g8. 25. Se2— f4, Sg-8—e7. 26. SI4—Ii5. Sc7—c6. 27. c2—c3, Sc6 I —e5. 28. De 3—g3, (z 28. Lg3, De7, 29. LXe5, ! SXe5. 3(), Sg3 bi imel črni težje probleme). 28. , —, Se5 ГЗ. 29. Tat—<11, Dh4—e7. 3». Sh5—Г4, I Sg6Xf4. 31. Dg3Xf4, f7—f5. 32. g4—g5, Sf3Xh2. I 33. Dl4Xli2, Lb6—c7. 34. Dh2—gl, De7Xg5 + .
35. Kg2—lit, I)g5—h4. 36. Dgt—g2, ТГК-IY, in j Bogoljubov se je udal.
Problem št. 13. Galitzkv. Beli: Kc4. Sd4, e2 (3 figure). Črni: Kbl, Sni P : b2, 1)3 (4 figure)
Kurenëktwa Neška ma tud beseda
S Katerca sva se zadnč srečale na plač, pa ni blu več tulk časa, de b mal puplanša-le. Ene par menut je še mankal du deseteh, jest sm mela pa še friou za kusiu prstaut. Ke se pa nisve vidle že dobreh pet laškeh let, sm ja pa puvabila, de nej me kej duma ubiše, de se uve kej pumenile. Veste iz Katerca sve že ud mladeh noji prjatelce. Tekat, kc sm se jest mužila, jc začela pa neki nus vihat in mula past, tku, de ja še na vohcet nism tla puvabet. Sej veste, foušija je pousod. Kokr se men zdi, je ona sama vrgla en uku na mojga muža, dokler je biu še ledek in frej. Veste, de se ji je mogl Iržmagat, ke je vidla, de je s.ius padla. Vite, in ud tistga časa se me je začela pa kar nekam ugibat,
Zdej en čas na kuha več jeze name, ke s je tud že sama nakupala dedca na glava Skp pa le ne prideve skor nkol. Kene, ona je u kvatiri u šenljakupsk lar. Šentjakupska fara se je pa zadne čase hedu puvečala. Če u šlu še en čas tku naprej, u šentjakupska fara kma! veći, ket cela Iblana. Šentjakupska knižnea je zdej u Zvejzd, šentjakupsk oder pa dol nek bliz Pulan. Za arestante, ke sa bli soje čase zaprt na Žabjek, sa sezidal tam na Mi-klušiču cest taka lepa muderna palača, de se morja use druge iblanske palače z un verza ured kar skrit. [J tist ta star bajt na Žabjek sa pa uštimal kvarterje za puštene Idi. Za beračija je kmal kej dobr, a ne? Fabrka za špricunce delat pa zgunove ulivat u Zgunarsk ule, sa tudi nekam obšibal. Sam Buh in pa tist, ke sa ja zadne čase kumanderal, veja kam. Ja, šentjakupska fara se šir na use plati. Tud šentjakupska cerku iz faružam ured, prau;a, de ja boja nekam na druh konc Iblane prenosi, pa še sami prou -ia veja, kam b bi pasala. Seveda pol ni nč čudnga, če nisve s Kalrca nč skp pršle. U tku velik far se Ide kar zgebeja.
Zadnč pu kusil, ke sm jest glih pur.oda ud ku-sila pumivala, t pa kar naenkat pulrka edn na urata. Še tulk nism utegnila, de D rekla »herajn«, pa je že stala Katerca, še precej napucana, pred mana. Prou vesela sm ja bla, zatu sm s hitr ubri-sala ruke ub fertali in ja pelala u soba. Veste, de je hedu za ena ženska, če more tkula ceu dan čepet sama duma in moučat, zatu sm usacga ubiska vesela, sam eksekutarja ne. Učaseb s m kašne pou-štre štikala, zdej pa še za vouna nimam. Iz suse-dem pa nimam rada za upraut. Tu prideja prec kašne flauze vn, pa če se še tku pusten zadržiš. Jes se pa nč rada ne dajem Idem u zobe.
»No, Neška, kuku se pa kej maš?« je začela Katerca, ke sva se usedle na zofa in sm pustaula pred no na miza en štainperl brinučka. »Kvarter maš prou frajndlih. Ajnrihtenga maš tud lepa. Ja, viš, en uradenk je le use kej druzga, kokr pa en šlosar, kokr je moj mož. Pardon, kua maš pa tamla na nohlkostelne za en cegelček napopan. Lej, 1 c j, na klajderkostne tud. Tu maš gvišn cene gor napisane, de zmeri veš, kulk kašna reč kušta. Tu s pa pametn nardila. Neška. Če te kdu ubiše, prec
usak «e, kašna urednast je pr hiš. Če b mela jest taka ajnrihtenga, b tud tku nardila. Kua pa čš, a čm na naše zaflikane štrozake cene pisat?«
Veste, da je mene tu tku pugrel, da m je stu-pila usa kri u glava, ke je začela Katerca ud tisteh cegelčku guvorl, ke nam jh je pred kratkem elcsekutar r.a ajnrihtenga napopu.
»Eb, za neki že prou pride,« sm jest hitr rekla, pa pugovor drgam napelala. »Prauš, de je toj mož 1 šlosar?«
»Biu, morš rečt, ke zdej je že več mescu prou- ' zaprou berač, ke nima službe. U en fabrk je delu več let. Zdej sa pa reki tist gespudi, ke sa mel I fabrka čez: »Mi mama že zadost. Zdej vas več na nucama, de b za nas garal.« Pa je šla fabrka iz j lima Ja, tku je na svet. Buga zahval, de maš , držaunga uradnka Če zna en uradnk le mejčken j soj plajš tku zabrnt, kokr veter piha, pa je na kojn. En d e!uc nej pa ubrača plajš, kokr če, še hlače lohka tku ubrne, kokr veter piha, pa mu nč na nuca. Vama gre dobr. Še pršparata s lohka kašn krajcer.«
»Tu je že res,« sm se jest hitr pubahala, ke nism vedla kam ps taca muli. »Neki sva s že pršpa-rala.« Kene, jest vnder na morm naša beračija usakmu na nus ubešal.
» Viš, Neška, pol sm se pa jest glih na ta prava ubrnila,« me je hitr Katerca za beseda zagrabila. »Za ene dva tri metulčke sm te pršla prost, de b m jh pusudila. 3ej veš, de na morva živa pud zemla. T um že use pušten puvrnila, prec ke u moj mož kašna služba narajmu. Sej zdej u hmal bulš, ke maja proračun že pud streha.«
»Luba Katerca, iz srca b t rada pumagala, ampak pu šparkasah maja zdej tud morituri namest de b mel gnar. Pol s pa pumagi, če s morš.« H sreč m je ta izgovor u glava padu.
Kokr je Katerca ud moriturija slišala, je pa kar šla. Še adija ni rekla.	K. N.
diagr. št. 13. Mat v treh potezah.
Rešitev problema št. 12.: 1. Lc7—f8
Šah
na racni in prek nje so se vsipali dolgi kodrasti lasje, ki so spominjali na lase uboge Marian. Zdelo se je. da v tu jem zvenečem jeziku prosi za svojo malo varovanko; kajti med govorjenjem je previdno odgrnil plašč, da se je pokazal obrazek spečega otroka, ki naj bi bil — tako si je pač mislil — sam svoj besednik. Ženšče je z divjo kretnjo dvignilo svojo ber-gljo in zamahnilo proti otroku, a Filip je hitro odskočil, poljubil dete in brez nadaljnje besede krenil proti vratom. Lady Draye ga je z ukazujočo kretnjo poklicala nazaj, rekla par besed, ki jih je oni dozdevno hvaležno sprejel, in skupaj sta nato zapustila hišo skozi okno, ki je vodilo na teraso. Služabnik jima je skrivoma sledil: odšla sta v župnišče, ki je stalo takrat prazno. Grajski ljudje so si stvar razlagali tako, do je bil najbrž političen prega-njanec in vrhu tega v največji si roma šč in i ; zato ga je gospodarica začasno skrila tu. dokler bi mu ne mogla preskrbeti drugega zatočišča. Nekaj noči je hodila v župnišče in se vračala ob zori; očividno je menila, du je pri tem nihče ni opazoval. Toda nekega jutra se ni vrnila. Njeni ljudje so se posvetovali med seboj; namišljeno dobro delo, ki naj bi ga bila storila Filipu in njegovi hčeri, je v srcu služabni-atvû zbudilo z« starko prijaznejša čustva. šii
so jo v žapnišče iskat in jo našli mrtvo na pragu; v otrpli roki je stiskala stekleničico.
Ni bila podoba, da bi bila Filip in otrok do zadnjega bivala tod; sodili so, da ju je bila preje odposlala, prodno -e je zastrupila. Pokopali so jo v neblagoslovl jeiio zemljo. Nad petdeset let je ostalo župnišče zaprto Kasneje so se ljudje zopet nastanili v njem. vendar ni nikoli nikogar strašila prikazen, ki sem jo bila videla jaz.
Robert je sklenil, da podere krilo s sobo strahov in ga da nanovo sezidati; in pri tej priliki je resnica moje prikazni na najslra-hotnejši način postal« očita. Ko so odstranili cedrov opaž, so našli v debelem, starem zidov ju vdolbino r moškim in otroškim okostnjakom!
Iz tega je bilo mogoče sklepali le eno: hudobna ženska je |мм| pretvezo, du ga skrije, zvabila Filipa / otrokom v to past. In ko sta ji bila izročena nn milost in nemilost, je priha jala noč za nočjo, da se je \ svoji nedoumljivi krutosti naslajala na njuni nemoči. In ko so njune dolge muke slednjič prestale, je izvršila samo-; umor. Glede zagonetne slike nismo mogli ničesar zvedeti Filip je bil umetnik in je slika utegnila biti njegovo delo. Uničili smo jo. da I nas ne bi več spominjala na lo strašno //godbo.
Z zadovoljstvom moremo konstatirati, da deluje novooživljeni Ljubljanski šahovski klub povsem zadovoljivo. V kratkem času je poleg j internih prireditev, ki so le za člane, izvedel že dve prireditvi tudi za širše kroge naših šu-j liistov. Lansko leto je izvedel dobro uspelo silil ul tanko dr. Vidmarja in letos je prijetno iz-uenadil z organiziranjem dvodnevnega gostovanju priljubljenega ruskega velemojstra in aspirante za svetovno prvenstvo Bogoljubova. Glavna Bogoljubova produkcija v Ljubljani je bila siniullaiika, pri kateri se je proti renoaii-raiieiiiu mojstru borilo devetintrideset zagri-I ženili šahistov, ki so napeli vse sile. tla bi ta I boj končali častno. Pri takem razpoloženju ! svojih nasprotnikov je bil Bogoljubov z rezultatom + 25, —8 in 6 remis lahko popolnoma zadovoljen, saj je v hitrosti — 39 partij v štirih urah — potolkel vse simultaniste, ki so do sedaj nastopili v Ljubljani. Razumljivo je, da je bila njegova igra pri taki hitrosti precej površna in da je marsikatero dobljeno igro izgubil. toda na drugi strani so :nu pa tudi mnogi njegovi nasprotniki dobljene partije tako rekoč poklonili, ker radi hitrega igranja Bogoljubovega niso mogli priti do sape. Kar se tiče vrednosti Bogoljubovih partij z našimi šahisti, zaostaja tu precej za Aljehinovimi in tudi za Spieliiiannoviini in Vitlmurjevimi, toda v športnem ozirti nain je nudil Bogoljubov vsuj toliko kot Aljehin, v dobrodušnosti pa je vse tri svoje prednike pustil daleč zadaj.
Manj pomeaibna jc bila druga produkcija Bogoljubova — brzoturnir, ker je nastopila komaj tretjina najboljših ljubljanskih igralcev in radi tega ni bilo prave konkurence. Čast ljubljanskih igralcev je rešil v tem turnirju Fur-Idili, ki je premagal Bogoljubova iu ostal z di-stunco ene točke za njim.
Iz simultunke prinašamo danes naslednjo partijo, ki je ena izmed najboljših.
ITALIJANSKA IGRA Bogoljubov ; ga. Pegam:
1. e2—e4. e7—e5. 2 Sbl—c3, Sg8—f6. 3. Lfl —c4. Lf8—c5 (Gospa prehaja raje v ginoco piano. mesto da bi z SXe4! začela z ostro igro). 4. <12 cl3, <17—<16. 5. Sgl—ГЗ, Lc8—g4. 6. Ii2—Ii3, Lg4Xf3. 7. DdlXf3, Sb8—c6 (z neprijetno grožnjo S<I4). 8. Lcl— c3, Sc6—<14. 9. Df3—dl, c7—c6 (Bogoljubova nasprotnica je zelo lepo uredila svojo vojsko). 10. 0-0, 0—0. II. a2—a3, Lc5— 1)6. 12. Le3—-g5 (Ta vezava nima sedaj nobene moči, ker je skukoču vzeto polje (15 in dami polje 13). 12 . Sri 1 et). 13. l.g'5—Ii4. Se6—f4. 14. Sc3—e2, Sf4—g6. 15. I.li4—g3, Sf6- h5. 16. l.g-3—Ii2. Dd8—g5 (Med črnimi figurami vlada harmoni ja, (ločim so bele postavljene nespretno. Bogoljubov |e igral zelo medlo). 17. Kgl—lil. T«8—<18. 18. j,c4- Ii3, (16- 13. I"). o4X<|5. c6X<!5. 20. (13—(14. c3 e.f (Gospa i""1 oblast skoraj nn<l celo desko. Njena igra napravlja zelo lep vtis).
Pravni nasveti
Nezakonski otroci. M. T. S. — Imeli ste z neko žensko dva otroka. Ker se ni hotela z Vami poročiti, ste se pogodili pismeno in pred pričami, da vzameta in skrbita vsak za enega otroka. Nato ste se poročili z drugo in imate otroke. Sedaj po 8 letili pa zahteva nezakonska mati, da morate Vi skrbeti tudi za otroka, ki ga je po dogovoru sama vzela v svojo oskrbo. Vprašate, če boste morali plačevati alimente? — Po postavi je in ostane nezakonski oče dolžan, da vzdržuje otroka. Pogodba, sklenjena med Vami in nezak. materjo, ne more biti na škodo otroku. Če se torej ne sporazumete, Vas bo Vaš nezakonski otrok po varuhu tožil na plačilo vzdrževalnine in boste tudi v plačilo obsojeni. Svetujemo Vam, da se sporazumete in urihr»-nite sebi pravdne stroške (kolke!).
Nestrpljiva. F. S. — Sosed Vam je zaH-aoil pot. Tožili ste ga in pravdo dobili. Sosed se je pritožil na višje sodPče. Vprašate, kdo bo zgubil. — Kakor ste Vi stvar opisali, smo mnenja, da boste pravdo dobili. Mirno čakajte na konec in ne dajte se begati.
Odškodnina. K. F. — Tožili ste svojega dolž. nika pri domačem sodišču. K razpravi ni pristopil in je sodišče izreklo na Vaš predlog zamudno sodbo. ker je bila v spisu povratnica s podpisttttt imena dolžnika. Sodba je postala pravomočna. Dolžnik Vas je med leni prosil, da mu nekaj popustite na glavnici in vse stroške, na kar niste mogli pristati. Kmalu nato je pa vložil ničnostno tožbo, češ, da sploh ni prejel niti podpisal sodnij-skega vabila za razpravo. Tekom te pravde je res sin dolžnikov kot priča potrdil, da je brez očetovega naročila podpisal očetovo ime na soduijsko povratnico in je vsled tega bila zamudna sodba ovržena, Vi pa obsojeni v plačilo vseh stroškov ničnostne tožbe. Vprašate, kdo Vam je dolžan le stroške povrniti. ... Svetujemo Vam, da ov .li'.e dolžnikovega sina državnemu pravdništvu radi ponarejanja podpisa na poštni povratnici; ker je kaznivo. Temu kazenskemu postopanju se pridru-čite kot zasebni udeleženec z odškodninskim zahtevkom vseh plačanih pravdnih stroškov. Če Vam kazensko sodišče ne bi prisodilo odškodnine, morate tekom treh let vložiti odškodninsko tožbo in sicer lahko tožite dolžnikovega sina, pa tudi poštni erar, ker je poštni sel protipropisno izročil pošiljko. ki bi jo moral osebno izročiti, drugi osebi in dopustil ponarejanje podpisa.
Koča prodana na dražbi. V. L. J. — Lani ste na dražbi kupili kočo za 600 Din, ki je stala na Vašem svetu. Prvotno je bila cenjena 3.300 Din, a ni bilo kupcev. Pri drugi dražbi pa jo je cenilec — tesarski mojster cenil na 500 Din in tako ste jo kupili. Prejšnji lastnik koče hoče sedaj ložiti, ker je bila baje prepoceni prodana. — Prejšnji lastnik koče je imel pravico ugovarjati proti dražbi, v roku od osmih dni; ker tega ni storil, je ta sodna dražba postala pravomočna in koča Vaša last. Prejšnji lastnik sedaj ne more niti Vas niti cenilca niti eksekutorja uspešno tožili.
Najemna pravica. V. L. J. Najemnik ima za-kupninsko pravico še za 4 leta vknjiženo na posestvu. Vprašate, če ima pravico, da sam odide in druge najemnike mesto sebe najame. — Najemnik je upravičen, da v najem vzeto zemljišče da v pod-zakup, če ni bilo to v zakupni pogodbi izrecno prepovedano. — Ako najemnik brez zakonitega razloga brez odpovedi sam zapusti v najem vzeto zemljišče pred potekom dogovorjene najemne dobe, je kljub temu dolžan še vnaprej plačati zakupnino, dokler se sporazumno najemno razmerje ne razruši.
Zavarovana odškodnina. M. Z. M. Pred vojno ste se imeli poročiti in v ta namen ste sebi priprn. vili balo. Ženin se je skesal. Tožili sle ga in je bil obsojen, da povrne 5000 K za Vam napravljeno škodo. Ženin takrat ni nič imel Zalo se je zavaroval za 5000 K in to leto poteče zavarovalna riooa. Vprašate, kaj Vam je storiti, da dobite od ženina vrednost predvojnih 5000 K. — Pravomočno Vam je prisojenih 5000 K. ki so se spremenile v 125!) Din in samo lo vrednost s 5% za zadnja Iri leta lahko zahtevale od ženina. Če se glasi zavarovalna polica ženina na Vašo korist. Vam bo zavarovalnica izplačala 1250 Din. - če se da zavarovalna polica valorizirati in pod kakšnimi pogoji, Vam more edinole zavarovalnica pojasniti.
Izbris kazni. J. M. Z. Leta 1916 ste bili obsojeni radi tepeža na 5 dni zapora. Od tega časa dalje niste bili več obsojeni. Vprašate, če se da la kazen brisati. — Vložite prošnjo na deželno sodišče v Ljubljani \ kateri navedite točilo sodbo, s katero ste bili obsojeni, če drugega ne veste, samo leto in okrajno sodišče in prosite za izbris kazn in vseh posledic kazni Č-- sle poravnali povzročeno škodo in bili dobrega vedenja, potem bt prošnja morala imeti uspeh, ker je pretekle že vež kot 5 let od prestane kazni.
Pisarne v Ljubljani. K. I. T. Niste napisali, za katere pisarne hočete vedeti, kako dolgo smeio biti odprte. Zato je odgovor nemogoč
Reëîmo naše češplfeve nasade
C. Kako se borimo s kaparjem.
V varstvu sadnih rastlin vobfe poznamo tri načine obrambo, in sicer naravno nI i biološko obrambo. obrambo » kulturnimi ukrepi in pa obrambo s tehniškim zatiranjem.
O naravni ali biološki obrambi v običajnem pomenu besede pri tein škodljivcu skoraj ne moremo govoriti, ker v naravi vsaj pri nas nI sovražniku, ki bi izdatno oviral l'azplodbo in njegov razvoj. Sice* ima tudi kapar nekaj naravnih sovražnikov, toda nrih vpliv je tako neznaten, da ni upoštevanja vreden. Mogoče je, da bo življenjska sila kaparja sčasoma iz kakega vzroka opešala in da bo sam od sebe polagoma zopet izginil ali vsaj toliko odnehal, da se ne bo s tako silo širil, loda na to se ne moremo zanašati in čakati Treba se ga je odločno lotili predvsem г izdatnimi kulturnimi ukrepi in s preizkušenimi tehniškimi sredstvi.
1 Kulturni ukrepi ali posredno zatiranje kaparjev.
Predvsem drugim je treba našim zanemarjenim Češpljevim nasadom nege, kakršno zahteva vsaka kulturna rastlina. Vse staro, onemoglo drevje treba odpraviti iz sadovnjakov in zlasti vejevje se-ž«ati. Odstraniti je nadalje vse slabejše drevjo m mladi naraščaj, ki dela goščavo in tako škodljivo scnco. Vsako češpljevo drevo, ki hočemo, da bo zdravo, mora imeli dovolj prostora, da more do njega solnce in zrak. Poleni šele se lotimo posameznega drevesa in mu izžagajmo vse suhe, na-Icmljene, pa tudi vse pregoste veje. Metlaste. redke vrhove primerno skrajšujino, da se nanovo obra-stejo. Nazadnje pa temeljito oetrgajmo vse debelejše veje in debla do tal. Trebež skrbno zbirajmo. siiravljajmo na kupe in brez odloga sežgimo. S lakim ravnanjem bom zatrli mnogo zalege, vzeli kaparjevim ličinkam tudi priliko za prezimovanje in s tem močno ovirali njih razvoj. Pa to še ui dovolj. Našim češpljam je treba priskočiti na pomoč tudi s hrano — s primernim gnojenjem. Naši slivniki so stari skoraj bi rekel stfoletja. Ali je torej čudno, ako so tla popolnoma izmozgana! Gnojnice, hlevskega gnoja, umetnih gnojil gor. pa bo kinnlu drugače I Kdor more. naj popolnoma osnažen in razredčen stivnik p r e o r j e , temeljito pregnoji in nekaj let zemljo obdeluje.
Pomlajanje starejših češpljevih dreves je izvrstno sredstvo v boju s kaparjem. Nobeno sadno drevo ni tako hvaležno za pomlajanje kakor uprav češplja. Ako vse glavne veje vrha za polovico ali še bolj skrajšamo, drevesu dobro pognojimo, pa
Predlog za sanacijo kreditnih razmer
Kakor smo že poročali, je g. senator Ivan Hribar predložil senatu predloge za ozdravitev ali vsaj omiljen je sedanje krize nezaupanja in kredita.
Ne <la bi hoteli sedaj zavzeti stališče do teh predlogov, smatramo namreč, da je že to napredek, če se o teh stvareh začne razpravljati, navajamo v naslednjem glavne poteze tega predloga:
Predvsem je potrebno, da se razveljavijo zakoni o zaščiti kmeta (prvi in drugi) ter uredba o izplačilih vlog z dne 28. decembra. Zaradi slabih posledic teh zakonov in uredbe naj vlada predloži nar. predstavnišrtvu istočasno zakon, kako polagoma odpraviti 3)abe posledice in vpostaviti pravno stanje pred temi zakoni.
Za olajšanje sedanjega nevzdržnega stanja, ki grozi z najhujšimi posledicami, poživlja vlado 1. naj predloži nar. predstavništvu zaikou o izpre-membi nekaterih določil zakona o Narodni banki z dne 17. junija 1031, 2. naj izda za milijardo dinarjev kovanega denarja, 3. naj plača vse viseče dolgove, 1. pristopi k reviziji drž. davčne politike in 0. predloži nar. prodstavnišlvu načrt zakona o bankah in denarnih zavodih vseh vTst.
Glede osvoboditve zamrznjenih vlog v denarnih zavodih, predlaga gospod senator, naj se v vseh banovinah osnujejo »pupilno-odveani zavodi«. Ta organizacija ima pravico izdajati pupilno-odvezne in komunalne obligacije, ki se borlo obrestovale in bodo izžrebane v 25 do 30 letih in sicer tako, da bo vsako leto nekaj večjih dobitkov. Te obligacije bi imele za podlago prvovrstne hipoteke, odnosno komunalna posojila, ki bi jih novi zavodi prevzeli od ienamiii zavodov z zamrznjenimi vlogami.
se v par letih lepo obraete in rodi zopet debel In okusen sad in kar je glavno, kaparjev se prav lahko ubrani tako drevo, ako le skrbimo, da ga o pravem času obdelamo še z arborinom.
2. Tehniško ali neposredno zatiranje kaparjev.
Kaparja zatirajo in so ga ponekod tudi že zatrli najbolj z raznimi kemijskimi sredstvi, ki jih o pravem času in pravilno uporabljajo. Najnavad-nejše in tudi dokaj uspešno tako sredstvo je drevesni karbolinej — pri nas ar bor in, ki se uporablja v 8—10% raztopini, torej približno na 9 do i2 litrov vode 1 kg arborina. Najbolj odločilen za uspeh pri arborinu je čas uporabe. Znano je, da se more arborin uporabljati samo tedaj, ko drevje poùiva, ko je brez listov, torej od novembra. ko odpade listje, j>a do konca marca, ko jame zopet brsleti. In uprav v tej dobi imamo dvakrat prav ugodno priliko, da v živo zadenemo zajedavca, in sicer pozno jeseni, ko so seli z listov in *ejie v zimska skrivališča in na pomlad, ko leze iz skrl- | vališč in se seli v vrhove. Ako obdelnvamo drevje z arborinom prepozno, torej že v zimi, pridemo škodljivcem že težje do živega, ker je skrit v raznih razpokah in celo na koreninah, kamor tekočina ne prodere. Ko drevje ozeleni, in do jeseni, dokler je zeleno, pa z arborinom sploh ne moremo blizu, ker г njim ne smemo na liste in nežne po-ganke. V tej dobi bi smeli uporabljati kvečjemu tobačni Izvleček z mazavim milom ali kako drugo kemijsko sredstvo, ki je za zatiranje listnih ušic j in ki listom nič ne škoduje. Seveda veje in deblo smemo mazati tudi poleti, toda to je premalo uspešno, ker po deblu in vejah polet; ni kaparja.
Z raztopino arborina dosežemo najboljši uspeh pa le tedaj, ako ga po drevesu, na kalerem so kaparjeve ličinke, temeljito razbriaremo, tako da se zmočijo prav vsi deli. Vseh ličink, ki se na zelo napadenem drevesu nahajajo v slotisočih ali celo v milijonih, pa z enkratnim škropljenjem gotovo ne bomo dosegli. Zato nujno priporočijo jesensko in spomladno škropljenje. Slamo ob sebi ee ml zdi umevno, da se obdelava drevje z arborinom (škropi in maže) vedno šele potem, ko je popolnoma osnaženo in morebit.i tudi pomlaieno.
še neokužene češpljeve nasade — če jih je sploh še kaj — in pa mlade nasade treba skrbno čuvati pred kaparjem in pri prvem sledu ukreniti vse potrebno, da se prepreči razmnoževanje in širjenje.
(Konec.)
popolnoma normalen in odgovarja pristopni starosti zavarovnncev. Posmrtnin je izplačala Zadružno»! v letu 1032. 618.678 Din in je bilo s tem pomagalo mnogim zavarovancem. Vseh članov ob koncu leta 1932. je bilo +555. Pri volitvah je bilo izvoljeno dosedanje načelstvo, ki mu je izrekel občni zbor priznanje in zahvalo za vestno in včasih trudapolno delo.
Plenarna seja Zbornice za TOI v Ljubljani bo
v petek 7. apnla ob pol 9 dopoldne v zbornični sejni dvorani s sledečim dnevnim reaom: 1. Poročilo o delovanju Zbornice v prvem tromesečju. 2. Razprava in sklepanje o zborničnem statutu. 3. Računski zaključek zbornice za leto 1932 in poročilo računskih preglednikov. 4. Noveliranje zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. 5 PraKsa izvajanja zakona o inšpekciji dela z ozirom na :e-dariji položaj obrtništva. 6. Aktualna načelna vprašanja davčne politike in davčne prakse. 7. Samostojni predlogi zborničnih članov.
Uprava Zveze industrijccv. Na zadnjem občnem zboru zveze industrijcev je bila poleg predsedstva izvoliena ta-le uprava; L volivna kategorija: Gvidon Birolla (na novo), Konrad Gologranc, Jakob Hrovat (na novo), Venče Jakil (na novo), ing. Josip Lenarčič, ing. Franc Miklavc (na novo), Viktor Naglas (na novo), dr. Ernest Rekar, Adolf Ribnikar (na novo), ing. Vladimir Stare (na novo), Stane Vidmar; II. volivna kategorija; Fran Bonač, Ljubomir Djinovski (na novo), ing. Oskar Dračar, ing. Boris Hribar, Zdenko Knez (na novo), ing. Milan Lenarčič, ing. Milko Pirkmajcr (na novo), Fra-njo Sire, ing. Vladimir Šlajmer (na novo); III. volivna kategorija: dr. Karel Born, Ivan Bricelj (na
^ ='^'raz»e o teh	S^ka^t^
zadevah pa bi bil gospodarski svet. katerega žal Se nimamo, odnosno ne posluje.
GOSTILNIČARJI ZA POVZDIGO TUJSKEGA PROMETA
Ljubljana, SI. marca 1933.
Danes se je vršila v hotelu »Metropol« v Ljubljani seja tujsko-proimelnega odseka Zveze zadrug gioetiln. obrti za dravsko banovino, .ki je imela predvsem namen, da ugotovi zahteve in težnje našega hotelirstva in da stavi predloge oblastem, Zbornici TOI in Tujskopronietniin zvezam. Predvsem se je razpravljalo o davčni preobremenitvi naših hotelskih obratov, o težkočah deviznih predpisov, o pomanjkljivosti konvencij glede turističnega prometa z raznimi v poštev prihajajočimi državami, o nelikvidnosti na denarnem trgu. o železniškem in avtobusnem prometu, o strokovni vzgoji nameščencev itd. V svrho detajlnega in ^talnega proučevanja vseh tujskoprometnih vprašanj, ki se tičejo gostilniške obrti, se je sklenilo ustanovili v okvirju zvezne organizacije samostojen hotelirski odsek, katerega Člani bodo predvsem lastniki ali najemniki hotelov, kavarn, restav--acij in pnizijouov. V kolikor so tujakopromelne zvezt ogr.ižeue vsled prei.'zkih subvencij, naj ee jim nemudoma da od eblasti dovolj sredstev na razpolago, da lahko vršijo nemoteno svoje delo. Odsek bo povabil vse zadruge zvezne organizacije, da se včlanijo pri Tujskoprometnih zvezah po svojem okolišu in ležišču v Ljubljani in Mariboru.
ZADRUŽNOST, REG. POM. BLAGAJNA V MARIBORU
V četrtek dne 30. marca t. I. je imela Zadruž-nost, registrirana pomožna blagajna v Mariboru, svoj redni občni zbor. Iz poročila načelstva je bilo razvidno, da je Zadružnost edina registrirana pomožna blagajna v dravsikj banovini in v državi sploh, ki ima uvedeno za svoje zavarovance varno zavarovalno tehnično poza varovanje. Vsi člani Za-družnosti so poza varovani pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, prvem in največjem slovenskem zavarovalnem zavodu. Iz računskega zaključita Zndnižnoeti za leto 1032. posnamemo, da so aktiva inasala ob koncu 1. 1982. pol milijona dinarjev. Zadružnost posluje kljub zavarovalno tehničnemu knjigovodstvu in kljub preosnovanemu poslovanju v letu 1932. z zelo majhnimi upravnimi stroški. Načelstvo skrbi za to, da zavarovanci niso obremenjeni s pr&v nobenim izdatkom, Ici ni neobhodno potreben. Leta 1932. jo pristopilo ne glede na splošno pomanjkanje denarja in druge težave sedanjega časa, 800 novih članov. Umrlo je vsega 167 članov, kar z»ir»a 4.77% uiurijivosti, ta odstotek je
Avgust Westen, dr. Fran VCindischer. — Vsi člani uprave so bili obenem izvoljeni za člane razsodišča v smislu člena 31 pravil.
Tvornica kvasa v Mengšu. G. Kane Alojzij je i prosil za odobritev in vporabno dovoljenje za tvor-I nico kvasa v Mengšu. Komisijski ogled bo dne 19. aprila.
Občni zbor Mlekarske zadruge v Slovenjgrad-
cu. Mlekarska zadruga je imela zadnjo nedeljo dopoldne v Zadružnem domu svoj drugi občni zbor. Iz posameznih poročil je razvidno, da je bila zadruga za tukajšnji okraj zelo potrebna. Med slučajnostmi so se obravnavale zelo važne zadeve, o čemer so se napravili tozadevni koristni sklepi. Kmet. referent g. Wernig je priporočal čimvečjo in živahnejšo reklamo. Načelnik g. Lobe pa omenja, da je zadruga poskusila z vsemi mogočimi reklamami, kar pa nič ne pomaga, dokler bodo trgovci naročali mlečne izdelke drugod, samo da bodo ani veliko zaslužili, na domačega proizvajalca in kmeta, od katerega oni sami največ zaslužijo, se pa ne ozirajo. Ugotovilo se je tudi, da je zadruga lansko leto izdala nad 110.000 Din članom .a mleko. Večine tega denarja pa so člani pustili pri trgovcih za drugo blago, kot za obleko in življenjske potrebščine, trgovci so pa od zadruge kupili za olizu 3*"0 Din blaga. Radi tega se je soglasno sklea lo, da se naj pritisne na trgovce, da tudi oni kupijo vse mlečne izdelke od zadruge, da s tem podpirajo do-; mače kmete, od katerih največ zaslužijo. Kmetje ! bodo tudi svoje pridelke, ki so jim odvišni, prodajali potom prodajne zadruge in ne več • trgovcem, j kakor doslej. Posebna deputacija gre k vsem trgovcem, kjer bo raztolmačiia stališče občnega zbora. Člani zadruge so sklenili, da bodo to misel in izvedbo tega načrta propagirali in razširjali od hiše do hiše in od kmeta do kmeta vse tukajšnje okolice, ter hočejo žeti zaželjeni uspeh.
Borze*
Dne t. aprila 1933.
I	Denar
Ta leden ji- znašal devizni promet na ljubljanski borzi 1.06 mi! i j. Din v primeri s 1.5, 1.868, 2.158 in 2.58 milij. Din v prejšnjih tednih. Narodna banka je dala la teden samo 0.1 milij., saj je posredovala le trikrat. V zasebnem kliringu je bilo največ prometa v Dunaju, dinarjih. Budimpešti in Berlinu.
Turih. Pariz 20.8(56, London 17.72, Newyork 517.87, Bruselj 72.25, Milan 26.55, Madrid 48.80, 'Amsterdam 208.П0, Berlin 128.45. Dunaj 72 80 (5K.60), Stockholm 93.75, Kopenhagen 79, Sofija 3.75, Praga
HroQrami Hadio-Uubliana »
Nedelja, 2. aprila: 7.45 Uloga kmetijstva v najem narod, gospodarstvu (dipl. agr, A. Jamnik)
—	8.15 Gimnastika (Dobovšek) — 8.45 Poročila — 9.00 Božja postava (dr. Roman Tominec) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz tranč. cerkve — 10 00 Električna razsvetljava li-ng. Mattanovich) — 10.30 O živinskih pravdah (dr Stegu) — 11.00 Fantje na vasi pojo slovenske narodne — 11.45 Plošče
—	12.00 Cas, plošče — 15.C0 Varuj jezik! (gdč. Lebarjeva) — 15.30 Citraški koncert »Vesne-. — 16.30 Plošče —- 17.00 Salonski kvintet — 20.00 Vijolinski koncert Karla Rupla — 21.00^ Samospevi ge. Josipine Sivčeve — 21.30 Salonski kvintet: vmes čas in poročila.
Ponedeljek, 3. apsila: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Espéranto (g. Kozlev-čar) _ 19.00 Srbohrvaščina (dr. M. Rupel) — 19.30 Zdravstvena ura — 20.C0 Prenos opere z Belgrade
—	22.30 Čas, poročila.
Torek, 4. aprila: 11.15 Šolska ura; Ptice se-lilke (Miroslav /.or) — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Nemščina (dr. Ivan Grafe-nauer) — 19.00 Historija Trogira (H. Marjanović)
—	19."0 Junaki današn ega časa Doživljaji raziskovalca Fawceta v Južni Ameriki (Pavel Kuna-ver) — 20.00 Prenos iz '/a reba Paračev kompozicijski večer in komorni koncert tria Brandi) — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Salonski kvintet.
Druffi programs »
Nedelja, 2. aprila.
Zagreb: 20 Radio-orkester. — Milano: 20.45 »Rompicollo«. opereta. — Brno: 19 Koncert vojaške godbe. — Barcelona: 21 Operni prenos. — 22.45 Pester koncert. — Stuttgart: 20.05 Hči regimenta, komična opera. — 22.45 Nabožne pesmi.
—	Lcipzg: 18.30 Svetopisemska slika za moški zbor. — 20 Rip-Rip, komična opera. — 21.20 Pomlad, opereta — Suisse Romande: 20 Komorna glasba.. — Berlin: 20.30 Večer arij. — Belgrad: 19 Pester program. — R;m 2П.45 »Toreador«, opereta. — Bcromuosier: 20.25 Offenbachove skladbe. — 20.45 št. 66, opereia enodsinnka. — Largen-berg: 20.35 Pripovedke in pravljice v nemških operah — Praga: 20 Koncert vokalnega kvarteta.
Ponede jek, 3. aprila:
Zagreb: 20.00 Operni prenos iz Belgrada — Milano: 21.00 Koncert orkestra — Brno: 20.40 Beethovnove skladbe — Barct oni,: 21.15 Orkestralni koncert — Toul-use: ž 1.00 Glasba iz opere Tosca 22.00 Operetna g'asba — Leipz g: 20.00 Simfonični koncert — Belgrad: 20.00 Operni prenos iz gledališča — Rim: 21.00 Koncert orkestra — Beromiinster: 20.15 »Atlantis«, slušna drama — Langenberg: 20.00 Kraljičin robec, opereta — Dunaj: 20.10 Pester večer — Varšava: 20.15 Ope-, retni prenos.
Torek, 4. aprila:
Zagreb: 20.03 Ivo Paračev kompozicijski večer 21.00 Komorni koncert tria Brandi — Milano: 21.00 Varietejski program — Barcelona: 21.30 Lirična g asba — Stutlgai t. 20.45 Koncert znamenitih nemških glasbenikov — Tououse: 21.00 Koncert simfoničnega orkestra — Leipzig: 19.00 Šra-mel konc. iO.CO Pester večer — Suisse Romande: 20.15 Koncert kvarteta — Berlin: 20.Г0 Elektra, tragedija — Belgrad: 20.C0 Prenos iz Zagreba — Rini: 20.45 Prenos igre iz gle-da'išča in koncerta iz študija — Beromii1 >;ter: 21.20 Pesmi — Largen-berg: 20.05 Večerni koncert (nemške pesmi) — Praga: 19.00 »Tannhauser«, орета I Wagner) — Dunaj: 19.25 Operni prenos — Budapest: 99.30 Operni prenos (ciganska glasl-a) — Varšava: 20.00 Poljudni koncert 22.00 Vokalni koncert.
Naše diiaštvo
Na 22. rednem občnem zboru kršč. soc. akademskega kluba »Borba« dne 30. marca 1933 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Joško Bri-lej, jurist; podpredsednik: Frece France, jurist; tajnik: Jamšek Pavel, medicinec; blagajnik: Ve-senjak Marjan, tehnik; gospodar in knjLž.-. Fer-jančič Joško, med.; revizo-ji- Žen France, Krušič France, fil., Založnik Lo;z, fil.
J. A. K. D. »Danica« v Zagrebu je na svojem rednem semeetralnem občnem zboru dne 30. marca 1933 izvolila sledeči novi odbor za letni semester 1932-33: Sunčič Viktor, stud. phil., predsednik; Herfort Joža, stud. med., podpredsednik in blagajnik; Bohinc Pavle, cand pharm., tajnik; Dekleva Eva, cand. pharm., knjižničarka in gospodarica.
MARIBORSKO GLEDALIŠKE
Nedelja, 2. aprila ob 15: MAKS IN MORIC. Otroška predstava pri globoko znižanih cenah od 2 Din do 8 Din — Zadnjič v sezoni. Ob 20; ZEMLJA SMEHLJAJA. Gostovanje tenorja Petra Burje. Znižane cene. Zadnjič v sezoni.
Ponedeljek, 3. aprila: Zaprto.
Stanovanje v novi vili
Za julij ali avgust oddamo v novi vili. 5 minut od pošte, pred Bržigradom: trisobno In štirisobno komfortno stanovanje, vse pritikline, vrt, ter eno=obno stamovanje za hišnika. Informacije daje: Reklam Rozman, reki. podjetje Ljubljana, Gledališka ul. 8.
Prof. Silvo Breekvar:
Nebo v aprilu
Za onega, ki se ne zanima vedno za nebe*ne
pojave, pa ga le kedai lepoia neba prisili, da dvigne oči k svetovom, ki visoko nad njim, potopljeni v globine prostora hitijo svo im smotrom naeproti, za onega je sedaj najprimernejši čas, da se išče ozre na nebesni svod in sledi pojavom, ki se tam gori vrše.
V zgodnji večerni uri se zmrači; tudi mrazi ni več v taki meri kot prejšnje mesece. Nič na« ne ovira, pomuditi se par minut na večer pri opazovanju neba.
Astronomsko se je pričela pomlad 21. marca ob 2.43, ko ie prestopilo Sonce 'takrat je bdo za nas pod obzorjem) ravnik ali ekvator, oni krog, ki deli nebo na severno in južno polovico. Tedaj je pomladansko enakonočje ali ekvinokcij, ker sta noč in dan enako dolga. Od ravnika sili Sonce vedno počasneje navzgor proti severu in nam s tem krajša noči, dneve pa daljša. Naraščanje dneva preneha, ko obstane Sonce 21. junija, kadar doseže svojo najvišjo severno točko. Koledar ali pratika nas poučita za koliko zraste dan v enem mesecu. Za april veljajo tale števila: 1. april ie dolg 12 ur 31 minut, 30. april pa 14 ur 1 minute. Dan zrasle tedaj za 1 uro 30 minut.
Če smo obrnjeni z obrazom proti ,ugu, vidimo na na,Si desnici ali na zanadu potapljanje najlepših zimskih ozvezdij in najlepših ozvezdij sploli, — v zarjo zahajajočega Sonca. V bližini obzorja se lesketajo zvezde Oriona, ki vsebuje neizmerno vsemirsko meglenico, južno od niih pa Sirius, »pasja zvezda«, ki je od vseh stalnic najsvetlejša. Sirius ima spremljevalca (nekateri menijo, da ima dva), ki je najčudovitejši in najzanimivejši svet. Kar tehta na Zemlji 1 kg, tehta na tem zagonetnem svetu 57 ton! če bi prestavili človeka tja gori, bi se pod lastno težo zrušil in razlezel kot kaplja vode Nad Siri;em je Prokion v Malem psu, više pa Dvojčka K.istor -n Poluks. Visoko nad jugom se razprostira Velik' lev z najsvetlejšo zvezdo Regulom. V tem ozvezdju sta sedaj dve premičnici, Jupiter in Mars. Jupiter, ki žari v belkastem sijaju, je izmed vseh premičnic največja in je po masi 318krat, po premeru pa llkrat večia od Zemlje. Obdana ie z mogočnim ozračjem, — prepojenim popolnoma z oblaki — kjer sledi nevihta nevihti i.n razsa>ajo orkani, proti katerim so naši le ma line sapice. Spremljajo pa ta nemirni svet štiri velike lune, ki se po obsežnosti morejo kosati s premičnicami našega osončjal Poleg teh ima še pet manjših lun. Marsa spoznamo po rdečkastem sijaju. Od vseh zvezd si lasti največ zanimanja. Saj ee na njem menjavata noč in dan kot na Zemlii, ozračje ima in gotovo tudi vodo. Za polovico ie manjši od Zemlje in vse stvari so na njem za dobro tretjino laž|e. Zelo ie podoben Zemlji, le da je tam vse v manjših izme-rah. In življenje? Ničesar ne vemo o njem, le sanjamo lahko, lepšega in boljšega, kot je tukaj na naši Zemlji.
Na naši levici ali na vzhodu zapazimo Klas v Devici, bolj levo pa Arkturja. V poznih urah vzhaja Vega v Liri na severni strani in zdi se nam, da žari kres kje daleč na gorah. Če se ozremo — obrnjeni proti severu — še na zapad, vidimo zaha;anje rdečega Aldcbarana v Biku, nad nim pa Kožico v Kočijažu. Blizu nadglavišča (zenita) ie Veliki voz, ki ga mora pač vsakdo poznati, saj more po njem najti Severnico in s tem določiti glavne strani neba.
Soncu najbližja promičnica Merkur, bi ee videla v drugi polovici meseca, pa je njena lega tako neprikladna, da bi jo le s ležavo opazili. Tudi Venera se ne vidi O Marsu in Jupitru smo dejali, da si delata družbo v Levu. Kdor ima le kako boljše kukalo, naj »žrtvuje« par minut za opazovanje Jupitrovih lun! Vsak v.ečer imajo drugo le io, celo po par urah spremene svoj medsebojni položaj. — Saturn prihaja na jutranjem nebu počasi iz obiema sončnih žarkov.
Tistim, ki še ne poznajo važnejših zvezd, naj bo Luna kažipot. 6. aprila pred 22. uro pokrije na poti okoli Zemlje Régula v I evu. Zvezda zgine na temnem, pojavi pa se po 28 minuti zopet na svetlem robu Lune. Pojav je važen za določanje geografske dolžine, tedaj za mornaric in one, ki žive ali popotujejo po neznanih krajih. Ker zvezda nenadoma zgine in se nenadoma zopet pokaže, smemo sklepati, da je spremljevalec Zemlje brez zraka. Če bi Luna imela ozračje, bi se sijaj zvezde, preden bi zginila, moral polagoma manjšati in polagoma zopet rasti, ko se pokaže na drugem robu. Kaj takega do sedaj niso opazovali. Kjer zraka ni, manjka tudi voda, kjer pa obeh ni, tam življenje ne more uspevati. Luna ie mrtev svet, brez življenia, kakršno poznamo na Zemlii. — 7. aprila se sreča Luna z Jupitrom, 8. z Marsom, po ščipu, 18. aprila se pa sestane še s Saturnom.
Prvi ščip po pomladanskem cnakonočjn je v ponede'jek, 10. aprila. 7ato je Drva nedelja po tem ščipu velikonočna nedelja. ISVIep na cerkvenem zboru v Niceji leta 325. po Kr.)
15.875, Varšava 58.05, Atene 2.W>, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 55.90, Auiisiger Chemiscbe 139, Alpine 11.66, Trboveljska 14.75, Leykam 0.90.
Les
Naši producentje trpe velike gimotne škode vsled nevednosti odpremnih predpisov .Veliko pa je krivo tudi to, da sklepajo pogodbe tja v en dan in večkrat sami niso na jasnem, kakšno in koliko blaga imajo. Tako se večkrat zgodi, da se proda ! velika količina, pri prodaji se pa ugotovi, da se je j prodalo kar na slepo srečo, še večja napaka pa je, i da se ne upošteva kvaliteta blaga, proda se samo, ! da se napravi kupčija, kako pa izpade, se pri sklopu ne uvažuje. Tako nastanejo spori in veliko ma-terijelne škode, ki silno ogrožajo našo lesno trgovino.
Prvi pogoj vsakega lesnega trgovca, ki hoče v teh časih sploli kaj delati, je, da ima vedno točen seznam blagu po kvaliteti in |>o količini. Le tako je mogoče prevzete obveznosti točno izpolnjevali in je vsako drugačno poslovanje popolnoma izključeno.
Splošna situacija ir — razven v bukovem lesu — precej mlačna Bukovina suha se sedaj zopet išče, vendar pa se suho blago le težko dobi. V dr-vah in oglju vladu »e vedno popolen zastoj.
Spori
DANAŠNJI NOGOMETNI PROGRAM NA IGRIŠČU HERMESA
Ob 13.30 Hernies B : Jadran, prvenstvena tekma Ob 15.15 tiennes A : Železničar (M), pokalna tekma Ob 17 Hernies C : Zadrugar, prijateljska tekma
V	revanžni tekmi za pokal g. ministra za promet nastopi danes mariborski Železničar proti Her-mesu. Kljub porazu, ki ga je Hermes pred kratkim doživel v Mariboru, bo današnja tekma brez dvoma zelo zanimiva, saj nastopita moštvi, ki sta splošno znani. Obe moštvi sta v zadnjem času dosegli celo proti našim vodilnim klubom prav lepe rezultate. Prijateljem nogometa se torej obeta res lepa in zanimiva borba, ki bo odločila, kdo od slovenskih predstavnikov bo sodeloval v nadaljnjem tekmovanju za omenjeni pokal.
V	predtekmi nastopi B garnitura Herinesa v prvenstveni tekmi z Jadranom. Ob 17 pa nastopi C moštvo Hermesa proti Zadrugarjem.
Ker je tudi vstopnina zelo minimalna in ker bo imel vsakdo priliko videti tri tekme, se pričakuje velika udeležba. Tekme se vrše ob vsakem vremenu.
Table-tenis turnir. Za velikonočne praznike (16. in 17. t. m.) priredi 2. S. K. Hermes velik propagandni table-tenis turnir za pokal bana dravske banovine in pokal tvrdke Spektrum. Pravico do tekmovanja Imajo vsi v J. T. T. včlanjeni klubi in njihovi člani ter inoremci. Tekmovanje se vrši v areni Narodnega doma, ter ве prične 16. t. m. ob pol 10 dopoldne. Tekmujejo moštva dvojice gospodov po Dawis coup best of tlire sistemu, single gospodov ter single dara po coup best of fiwe sistemu. Prijavnina znaša za single gospodov in single daui 10 Din, za moštvo Din. — Prijave Je poslati najkasneje do 15. aprila t. L, in Ricer do 6 zvečer na naslov: Drovenik Dore, TyrSeva cesta 19. Na prijave brez prijavnine se ne bo oziralo. Izven ljubljanski klubi in igralci ianko piačajo prijavruno pred pričetkom tekem.

V malih oglasih velja mka beseda Din 1'—t ienttovenjskl oglasi Din T—. Najmanjii znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi ae plačujejo takoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega enačaja •e računa enokolonaka, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prfloiltl znamko*
Pomlad je tu l Pridite k tordki
F. M. Schmftt, Ljubljana
Pred Škofijo 2. po nogavice, rokavice, perilo itd. Oglejte si iiloibel
iluzbeisćeip
Šivilja
(ketičena) išče mesta ti-▼iljske pomočnice. Sprejme tudi službo kuharice ali sobarice. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 3515. (a)
Kmečki fant
■tar 18 let, pošten, išče kakršnekoli zaposlitve za majhno plačo. Naslov v oj>r. »Slov.« pod št. 3552.
Poslovodja
ndruine trgovine, samostojen v organizaciji in nakupu, s kavcijo, išče mesta. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Vsi za enega, eden za vse« 3588.
Sofcr-mehnnik
vešč vseh popravil, tre-ccn in zanesljiv vozač, s petletno prakso, neože-njen, išče službo v Ljubljani k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. — Hradeckega cesta štev. 4, Ljubljana.	(a)
Trs;ov. pomočnik
mlad špecerist, želi pre-meniti službo - najraje v mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3485. (a)
Fant
star 19 let, vajen konj in kmečkega dela išče službe. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3432.	(a)
Vrtnar
kmetijski ekonom z več-fl«;tno prakso želi stičnega Atesta. Kuret, Mariborska št. 29._(a)
Zastopstvo Ht Osijek
in okolico - ali mesto potnika ori večji tovarni -iščem. Cenj. ponudbe na Armin Szegô, Osijek I., Ilirska ul. 18.	(a)
Kmečko dekle
pošteno in delavno išče službo. Gre tudi za perico, sprejme vsako delo Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 3589.	(a)
Vajenca poštenih staršev za fino Icrojaštvo takoj sprejmem. Premelč, Dunajska c. 29.
Trgov, obrtni list dam onemu, ki mi nudi službo. Zmožna sem tudi gospodinjstva. - Cenjene ponudbe na upravo Slov. pod »Poštena« 3721. (a)
Samostojna kuharica
Išče službo k boljši dru-tini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« it 3673.	(a)
L
Bančni proharist
diplomiran ju ris t t trgovsko in industrijsko prakso, mlad, samski, na dobrem neodpovedanem mestu — išče iz osebnih razlogov drugo primerno službo pri solidnem podjetju katerekoli vrste. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Agilen in zanesljiv« štev. 3562.
Želim
kot ktiharica in gospodinja v župnišče. Rezika Žmiko, Selnica ob Dravi.
tMaćt oifiaài
£££cwricii
zeiamci» ndjpopotnei« «pet;
Učcnca
pridnega in vestnega —
sprejme večja trgovina z mešanim blagom na deželi. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Priden učenec« it. 3501. (v)
Pek. vajenca
takoj sprejme parna pekarna Rudolf Mlakar v Celju.	(v)
Ključavičarskega vajenca
takoj sprejmem. Brundula Franc, ključavničastvo, Studenci pri Mariboru, Ciril-Mctodova ulica 3.
Kuharico
perfektno, zanesljivo in pošteno, ki je vešča tudi v okuhavanju sadja sprejmem. Mesečna plača Din 300. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št 3437. (b)
Ženitbe
Dve učenki
za damsko krojaštvo —
sprejme modni salon Ana Petrič, Borutova 4, v bližini mestnih hiš za Bežigradom.	(v)
Pekovskega vajneca
15—16 let starega, poštene družine, sprejmem. Ri-ha Karel, Dravlje 111. (v
Gospodična
srednjih let, ugledne, dobro situirane rodbine, želi znanja v svrho že-nitve z akademsko nao-braženini gospodom. Dopise pod značko »Slika naprosena«.	(ž)
Dekle
z dežele, krščanskih staršev, iščem k družini dveh oseb, za hišna dela in na vrtu. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 3/3468. (b)
Kuharica
dobra, katera opravlja tudi druga hišna dela, se išče k dvema osebama. Plača dobra. - Naslov v ogl. odd. »Slov.« št. 3643.
Poslovodja
za veliko pekarno v Zagrebu se takoj sprejme. Pismene ponudbe na Publieras, Zagreb, pod »Poslovodja 33.594« 3479. (b)
Hišnik
ožeiijen, se sprejme v Celju. Ponudbe na upravo lista pod: »Upokojenec«.
Praktikantinjo
sprejmem. Ponudbe na uprr. »Slov.« pod Ljubljanska advokatska pisarna« št 3600.	(b)
V službo vzamem
14—16 let starega fanta ali dekle. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3470. (b)
Kroj. pomočnika
za boljše delo sprejmem takoj. Furlan, krojač, Hoče pri Mariboru. fb)
Samostojna kuharica
srednjih let, ubogljiva, zdrava, čedna, natančna, ki opravlja tudi vsa hišna dela (pospravlja sobe, lika itd.) se sprejme k dvočlanski obitelji. Ponudbe z navedbo spričeval pod »Fina kuharica« na upravo »Slovenca« 3699. (b)
v trti trikih (Mih м more ! -r najlažje dobiti г nalano vihri jo domače rletaroe. Mi Uarao vsakomur tekoče delo, ker tno odjemalci a pletenine, dobavi«» prejo in izplačamo zaslužek za ple tenje. kar dokaraje itmopo /ahvalnic. V »In'ain, da hotete delati in nslulti, se obrnite po gratia-proapeklr na tvrdko Doaaata Pletaraki led natrij« Joaip Toma ti f, Maribor, Trubarjeva al. 2. odd. 7
Zastopnik
krajevni, agilen, »e sprejme za prodajo ao-/.onskih predmetov sa Ljubljano in vaa vetje kraje Dravske banovine. Pismen« ponudbe z navedbo referenc je nasloviti na Publicités i. «Ц Zagreb, Iltea 9 pod »Zastopnik S-F«.
Brezobrestna posojila
za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi dajejo: «Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307. Sprejmejo zastopnike.
Posojilo
brezobrestno, dolgoročno, neodpovedljivo — proti vknjižbi zajamči vsakemu članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Tyrševa 31/1. d
Sobo in kuhinjo
dobi, kdor posodi 10 do 15.000 Din proti vknjižbi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nujno« št. 3636.	(d)
Pustite cvetlicam govoriti...
Kdor lepi vrt ima,
tam «rnča m veselje sta doma!
Zato sadK« zdaj cvetlic«,
da lepi« bodo pri Vas gredic«I
Vrtnice nizke v krasnih barvah, 10 grmičkov Din 60.—, visoke Dia 15.—, plezalke rudeče m rosa Din 6.— glicinije Din 25.—, Prunus triloba Din 25.—, magnolije Din 60.—, Hibiscus Dm 6.—, Samo-plezajoči Vitis Veitschi Din 25.—, figova drevesca Din 15.—, zelenika (Bukuus) Din 5.—, na-honije dveletne Din 5.—, okrogli lavorji Din 700.—, Cepljene zgodnje marelice in breskve Din 15.—, ribizel Din 3.—, nove vrste dalije Din 8.—, kan« rudeče Din 3.—, tulipani Din 3.—, anemone Din 2.—, pfloks roza nizki Din 3.—, aubrecije Din 2.—, gomolaste begonije Din 3.—, nageljni velikocvetni, sadika Din 2.—, Roženka gnojilo za cvetlice, vrečka Din 3.—, orjaške jagode 100 sadik Din 30.— in razne druge sadike razpošilja po povzetju
Vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor.
Manufakfurna	«
ln konfekci{§ka trgovina
F. I. Oorlcair
Ljubljana, Sv. Petra cest» 29
nudi veliko izbiro damskih plašče» ta pomlad po jako nizkih cenah
n. pr. navadni športni od.............Din 195'— naprej
boljše vrste angleški, elegantna izdelava od ... . „ 360'— „ Modri in črni rips plašči, najnovejše fa/.one od . . . „ 440'— „
Trenčkoati, iz najboljšega gabrdina od..............480'— „
kakor tudi daraske obleke, bluze, krila, ftd. po iako nizkih cenah. Vsa konfekcija ee izdeluje po prvovrstnih modnih žumalih v lastnem ateljeju. Ako ni ugajajočega na zalogi, se po želji izgotovi v 24 urah.
20.000 Din posojila
na vknjižbo na I. mesto, išče dobrodelni zavod. -Ponudbe na jipr. »Slov.« pod »Gotovina« it. 3487.
Družabnika
za postavitev skupnega doma v Šiški pri re-mizi iščem. — Potreben kapital 30 do 40.000 Din; prednost imajo upokojenci. - Ponudbe na upravo Slov.« pod »Upokojenec« št. 3385.	(d)
IŠČEJO: 200 Din
dobi, kdor pove za dvo-ali trisobno, solnčno, ceneno stanovanje v mestu točnemu plačniku. Kos, Rimska 19._(c)
Sobo
in kuhinjo išče uradnik, dve odrasli osebi, za 20. maj. Ponudbe na upravo ^Slovenca« pod »uradnik« 3695.	(c)
ODDAJO:
Stanovanje dvo- in štirisobno z vsem komfortom oddam. Naslov v upravi Slov. pod štev 3697.	(č)
Stanovanje
3 sobno se odda na Vodovodni c. 77 v I. nadstr. za 650 Din.	(č)
Stanovanje
enosobno v podpritličju, z vsemi pritiklinami se odda za maj v vili blizu mitnice ob Dunajski c., Vodovodna 4.	(č)
Stanovanje
2 sobi, kopalnica in pri-tikline oddam s 1. majem v Velikovški ulici 3, nasproti gostilne »Fortuna« ob Vodovodni cesti, (č)
250 Din mesečno
dve sobi, kuhinja, drvarnica, stranišče in 70 m' vrta oddam takoj. Poizve se: Cesta dveh cesarjev, naspr. št. 14.	(č)
Stanovanje opremljena sobica, kuhinja in kabinet, se odda eni ali dvema mirnima osebama. — Ponudbe na upravo Slov. pod »Mirna« 3701.	(č)
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam. Dravlje, Rokova pot 135.
Krasno stanovanje
za malo družino, v novi hiši, celo I. nadstr., takoj oddam. Vodovodna 48. č
Stanovanje
oddam. — Rožna dolina c. VI/50._(č)
Štirisobno stanovanje
z vsem komfortom, etažno kurjavo in vrtom - na Mirju - se odda. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 3560.	(č)
Stanovanje
eno ali dvosobno, oddam mirni stranki za april. -Naslov v podružnici »S1.« v Celju št. 3476.	(č)
Stanovanje
velika soba in kuhanja se odda v Tovarniški ulici 16, Moste.	(č)
Trisobno stanovanje
v I. nadstropju, Pod rožnikom oddam 1. maja. — Vprašati: Glince cesta XIII, št .4.	(č)
TVRDKA
Dvosobno stanovanje s kabinetom, vsemi pritiklinami in vrtom oddam s 1. majem v Zeleni jami, Prešernova ul. 13. (č)
Lepo stanovanje
dveh sob s pritiklinami v Kosezah it. 33, se takoj odda. Pojasnila v advokatski pisarni Gosposka ulica 3/1.	(č)
Soba in kuhinja
se takoj oddasta. Stranska pot 19.	(č)
Trisobno stanovanje
kabinet, pritikline, oddam za maj. Ljubljana 7, Fran-kopanska 9.	(6)
Stanovanje
dvosobno, kabinet, pritikline, vrt se odda. Ve-rovškova 73. Šiška. (č
Slrilirfcia ulica
priporoča
za pomlad
najmodernejše volneno blago za
obleke, kostume in plašče, svilo v vseh kvalitetah in najnovejših vzorcih
Cenjenemu občinstvu se nudi letos v vseh poljubnih cenah tudi prav izredno velika izbira raznih drugih tekstilnih predmetov
V oddelku za čevlje velika zaloga čevljev renomirane znamke „POPPER" in tudi prav dobri in cenejši čevlji domačega proizvoda
Stanovanje
dvosobno, kabinet, parke-tirano, kuhinja in pritikline, I. nadstr., lakoj oddam. Rožna dolina V-33, Podrožnikom.	(č)
Dvosobno stanovanje
s kopalnico oddam s 1. majem. — Janko Oregorc, Večna pot 9.	(č)
Dve sobi
meblovani, solnčni, prva z eno, druga z dvema posteljama, event. z vso oskrbo oddam takoj boljšemu gospodu ali gospodični. Vprašati: Trnovo, Kolezijska ul. 18. (č)
Mesečno sobo
solnčno, opremljeno, s posebnim vhodom, elektriko takoj oddam. Janševa št. 10, Sp. Šiška. (č)
Soba
s štedilnikom se takoj odda. Dravlje 138, nasproti šole.	(č)
Opremljena soba separirana, velika in zračna, tik kavarne «Evropa« se odda le solidnemu in stalnemu gospodu s 15. aprilom Naslov pri upravi Slovenca pod štev. 3700.	(č)
Oddam
prazno sobo. Staretova ul. 31.	(č)
IŠČEJO:
Gostilno
iščem v najem. Dopise na podružnico »Slov.« v Celju pod zn. »365. (m)
Lokal na ulico
v Šelenburgovi, Prešernovi, Tyrievi ali Aleksandrovi — iščemo s 1 avgustom t. 1. Ponudbe pod šifro »Dober plačnik« št. 3671 na upravo »Slovenca«.	(c)
Citajte in širite »Slovenca«!
ODDAJO: Mizarsko delavnico
s stroji, odda v najem J. Pogačnik, Skofja Loka — kolodvor.	(n)
Pisarniške prostore
sredi Ljubljane oddam. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2736.	(n)
Trgovino
z mešanim blagom na zelo prometnem kraju oddam v najem odnosno tudi prodam. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Zasigu-rana eksistenca« št. 3500.
Trgovino
oddam v najem z mešanim blagom v trgu Kozi« na Štajerskem proti pre-vzetju blaga. Potreben kapital 40.000 Din samo v gotovini. Najbolj pripravno za kakšno samostojno gospodično ali gospoda. -Podrobnosti se izvedo pri lastniku Ernestu Bezen-šku, Podsreda.	(n)
Trgovski lokal
in slrnovanje (dve sobi, kuhinja in pritikline) 100 metrov od župne cerkve, se odda z majem т najem, Pojasnila daje Hranilnica in posojilnica ol> Krki.	' (n)
Trgovino
dobro idočo, z vsera inventarjem brez zaloge, na zelo prometnem kraju na deželi takoj oddam. V hiši se nahaja pošta in mlekarna. Resni reflektanti naj se zglase v upr. »S1.« pod »Takoj« št. 3610. (n)
i tli {rp" Opozorilo!
Podpisani izjavljam, da so vesti, ki se širijo o men» in o .1. Jamšek, izmišljene, in bom vsakomur, kdor bi še nadalje govoril, sodnij-slto postopal. Filip Letnar, Kamnik.	(oj
Javna dražba.
Dne 5. aprila ob 15, se bo prodalo na javni dražbi: nov šivalni stroj tvrdkc »Pfaff«, pisalni stroj, miza, španska stena, ročni kovček in krojaška pupa, in sicer v pisarni drja Skaberne, Ljubljana, Aleksandrova c. št. 6, (o)
Inserenti
naj dvignejo sledeče ponudbe: Australie, Dobro mesto-Ekonomija, Filter, Gostilna, Kolobarji,
Kravar,
Kvantum,
Na Gorenjsko,
Pridnost,
Primorec,
Radio,
Slučajna prilika, Solnčno in suho. Srečna Velika noč Trgov, naobražena, Vodstvo podružnice, Vzajemno, Nad 160.000.
D3n
ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani : kurji li očes, bradavic, bul, trde kože itd.
Vse tu in inozemske preparate sem poskusil, a prepričal sem se, da ie Vaš >Radio Balzam« pri pravilni in zadostni uporabi najboljši ; zato ga vsakemu priporočam: Franc Brenčič, galant, sedlar, Vrhnika. Zahtevajte povsod samo »Radio Balzame. — Lonček Din 10 — (predplačilo) na povzetje Din 18—, dva Din 28—. tri Din 38 — poilje R. Coti£. tlubliana Vil ($!Skn) Kamniška aliea 10a (Janieva)
RODDER:
za sport in vsakdanji Strapac:
m Din 210 — do 215-
za površnike:
m ШП I9S - 2S01 -
SERPEX
LASIIC: za trpežno vsakdanjo obleko iu promenado
m Din 210 — do 245 -
SERPEX
SIIPPER: za boljše prilike in salon m DIH 2Ï5 - do 320 -
SERPEX prenese vse štrapace ■
serpex ne izgubi linije serpex jamči kakovost
serpex samo îiasa poseftrcosi
$mm
Pod znamko „AKRIS"
napravili smo za pomlad veliko novih vrši dobrih čevljev
po izredno nizkih cenah.
Poizkusite in prepričali se boste.
Din
Iz rjavega ali črnega usnnja, velikost 30-35,
36—39 . . Din 60— 40-45 . . „ 75-

ffANUf AliT&jR/l LM>LJA№
ntSÏIMt IRO 24
(
Citre poučuje
Emil Mesgolits, Prečna ul. 2/1.	(u)
Šoferska šola E. Čeh
(biTUCtmcrnUov» »oltrtk« Sol«)
l)tibl|an>. Ounusk» «.36 Šola za poklicne Sofcrjo m amaterje. Prospekti In pojasnila zastonj in Iranlio.
Avtomobili in motocikli
svetovnih znamk, novi in malo rabljeni se prodajo po najnižjih cenah. Avto-tvrdka Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.	(f)
Posestva
Droben oglas v »Slovenca posestvo ti hitro proda; ie ie ne x gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da.
II
I
I!
Državni uradniki
in uslužbencil Dr. Vinko Zore, advokat v Belgradu, Kralja Milana 10, je otvo-ril pod vodstvom strokovnjaka, posebni oddelek za vse zadeve proti državi, ki se tičejo aktivnih ali upokojenih državnih nameščencev tei nii-hovih naslednikov. Kdor nima razčiščenih odnosov г državo, naj se zaupno obrne na gornji naslov
Dva gospoda sprejmem na dobro domačo hrano blizu Juoosl. tiskarne. Naslov v upr. Slov. pod štev. 3706. (r)
Stanovanjsko hišo
veliko, v Ljubljani prodamo. Kupnina okroglo 1И milijona Din v dobrih knjižicah. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Varna naložba« št. 3534. (p)
Navodilo za kuhanje
terpentinovega mila za perilo, poseben terpentin in vse potrebščine, ki spadajo zraven, se dobi le v drogeriji Hafner, Šiška, Celovška cesta 44. r
Ugodno zamenjam
klavir za stavbni mate-rijal. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 3676. (r)
Pozor mizarji!
Pripravljen sem kot protivrednost za novo «pelnico dobaviti prvovrstno
zidno opeko!
Naslov v upravi »Slovenca« pod »Zamenjava« št. 3630.	(r)
Štiriscdežni avtomobil
limuzina, znamke »Ford«, skoraj nov se ceno proda. Naslov se izve v upr. »Slov.« pod št. 3599. (1)
Garaža
mesečno 200 Din se odda v najem. Hotel Slon. (f)
Avtobus »Renault«
15 sedežni — v dobrem stanju — ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3355. (f)
Parceli
520 in 1033 m', na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže, na-proda). — Pojasnila da|e dr. Alojzij Vrtačnik. advokat, Selenburgova 7. p
Več stavbenih parceli
ob državni cesti tik tramvajske postaje je naprodaj. Vprašati v Dravljah št. 51 pri Ljubljani (p)
lliša
s trgovskimi lokali ter z dobro obiskovano gostilno in hotelskimi sobami na prometnem kraju v Ljubljani se pod ugodnimi plač. pogoji proda z vsem inventarjem. Na hiši je tudi osebna gostilniška pravica. - Ponudbe pod »Redka prilika« na upravo »Slovenca«,	(p)
Posestvo
1 in pol orala zemlje, zidana dvostanovanjska hiša z gosp. poslopjem, pri hiši električna luč, voda v kuhinji, v trgu Muta pri Marenbergu. naprodaj. Cena 60.000 Din, potreben kapital 53.000 Din. Poizve se pri: Ignac Jev-šenak, Slov. Konjice, (p)
Krasno posestvo
z 9 ha rodovitne zemlje, ravna lega, zidana poslopja, tik kolodvora in mesta se proda za ceno 240.000 Din. Vprašati je pri: Gajšek, gostilna v Slovenjgradcu.	(p)
Redka prilkal
Stavbišče v morskem kopališču, 320 m', nivellra-no, blizu Sušaka, proda za 10.000 Din M, Keser, Brežice._(pj
Ugodno naprodaj
sta v predmestju Ljubljane 2 stanovanjski hiši z 800 m' vrta ter stavbna parcela. Plačilo: tretjina v i gotovini, ostalo na vknjižbo. Naslov v upr. »Slov « pod It. 3581.	(p)
Paradi
opustitve
trgovine so prodajajo »si damski klobuki za lastno ceno
Sluchly-Maske
Ljubljana, Židovska ulica
Praktični in trpežni čevlji z gumijastim podplatom
Moški polčevlji iz prvovrstnega usnja z gumijastim podplatom, šivani .... Din 140'—
Iz belega finega platna ali iz rjavega in črnega nsnja
Trpežni moški čevlji iz boksa
Za otroke praktična, moderna oblika iz prvovrstnega usnja.
Za deklice iz finega usnja.
Polčevlji iz prvovrstnega mate-rijala, črni ali rjavi.
Jako Irpežni iz prvovrstnega usnja, rjavi ali črni.
«fi.», " ^"'us
V modernih barvah na spono z visoko ali nizko leseno peto. Finejša........Din 120-
V modernih kombinacijah. Finejša kvaliteta.......Din 125.—
Oglejte si izložbe!
Iz črne fine semiš kože.
Mestni trg št. 26
flNT. KRISPER
LJUBLJANA
Enodružinska hiša
v Jaršah št. 33, Sv. Križ pri Ljubljani — naprodaj.
Stavhne parcele
v bližini pošte Jcžica naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3098.
Parcela
1000 m' zasajena i velikim sadnim drevjem, četrt ure od Sk. Loke ugodno naprodaj. Vprašali Suha 21 pri Sk. Loki.	(p
Radi opustitve obrata
najugodneje prodam eno-nadstropno hišo z gostilno in trgovino v Soštaniu. -Sprejmem tudi knjižice dobrih mariborskih in ljubljanskih zavodov. Naslov v upr. »Slov.« pod zn. »Rentabilno« št. 3533.
Hrastovo kredenco
novo, trodelno, temnoru-deče barve, poccni prodam. Franc Kočar, Rova št. 18, p. Radomlje. (š)
Spalnice
masivne iu šperaae, v različnih lesovih politira-ne, in tudi mehke v različni imitaciji Vam nudi Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov, Vegova ulica 6 — po najnižji ceni T kakor tudi moderne kuhinje in razne tapetniške izdelke.
Lepa stavbna parcela
i primerno za mesarja ali peka - naprodaj. Naslov ] v upr. »S1.« pod št. 3517.
Hišo
s posestvom ali brez, kupim v bližini Maribora ali Lj"bljane. Štrukelj Milena, Sv. Trojica v Slov. goricah.	(p)
Otroške vozičke dobite najceneje v tovarni *,Vcler> Celovška c. 42. 1 'acllne olajšave. (S)
Več spalnic
proda poceni Josip O o-Ijar, mizarstvo, Gospo-
svetska 13.
poli)
Posestvo
pri Dravogradu, gozd, ?0 j oralov polja, sadonosaik, živina, ves inventar na-I prodaj za 160.000 Din. — Naslov da Franc Grubel-I nik, čevljar, Dravograd, p
Dvonadstropna hiša
I skoraj nova, z 8 prostornimi stanovanji in poslovnih lokalom v pritličiu, I se proda na zelo lepi točki sredi Ljubljane. -I Ponudbe na up*- »Slov.« pod zn. »Lepa prilika« j št. 3579.	(p)
niarjeva ul. 1-3
Dame pozor!
Trajuo kodranj« po najnižjih cenah izvršuje — Joško Bevčič, Smartinska c. It. 22.	H)
Slamnike
vsakovrstne borie livarn na stroj. Modistinjam popust. Popravila točno in poceni. Salon »Mia«, Flor-lanska ul. 6.	(tj
Posestvo
I v najlepši legi v Laškem, se ceno proda. Ponudbe I na upr. »Slov.« pod zn. »Pomlad« št. 3598. (p)
Nova hiša
zraven tramvajske po-,taie naprodaj. Informacije j Gostilna pri Slepem Janezu, Dravlje.	(p)
Novozichina hiša
z lepim vrtom in električno razsvetljavo se proda. Maribor, Tobrežje, Gubčeva ulica 24.
Vrtne ograje
ždezne, vam napravi solidno in poceni Franc Ga-merrik, kljufav. Cerklje pri Kranju. Zahtevajte ponudbe.	(t)
Otomane
V veliki razprodaji pri Dolničarju v St. Vidu nad Ljubljano, na«proti cer-kve-_ (t)
Psa
dobrega čuvaja - kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod značko »Znamka«, (k)
Trajno kotiranje
na najnovejšem aparatu, t. avtomatičnim hlajenjem — gretje samo šest minut —- izvršuje Kapus Fanči, Aleksandrova 4, pasaža, palača »Vikto-_(t)
Klobuke
vseli vrst za pomhdan.iko seziio v najnovejših oblikah in barvah vam nudi po konkurenčnih cenah tvrdka Franc Beril ik, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c. 1?, dvorišče, (t)
Psica
volčje pasme naprodaj. Naslov v upravi »Slo: en-ca« št. 3665.	(1)

Kdor bi imel
naprodaj v<aj 7 dobro ohranjenih tamburaških inštrumentov (berdo, bu-garijo H., bugarljo I., brač II., brač I., kontrašicn. bisernica) naj piše župne-mu uradu Šoštanj z navedbo cene.	(g)
Klavirje,
pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke * Muzika, Ljubljana, Sv. Petra c. 40.	(g)
Harmonije in pianine
kupite najceneje, tudi na obroke v tvornlci Ivân Kacin, Domžale.	(g)
IS
r, AieKsondrovo 13
Nakup in prodaja vreč
Ljubljana, Dunajska 36, Alojzij Grebene. (t)
h preobleko zof
foteljev i. t. d. najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri:
R. SEVER
Marijin trg it 2.
Zavese, odeie, perje, puh,
Gramofon
lep, modern, po nizki ceni prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 3597. (g)
Prodam
radi odhoda, črn, modern pianlno. - Dohre|c, Maribor, Tattenbachova št 21. (g)
Î
Pohištvo
I
Spalnice
pleskane, kompletne, i psiho in ogledalom 2000 Din,
omare, pleskane 400 Din, postelje, plesk. 200 Din. V zalogi imam vsakovrstne moderne spalnice po najnižjih cenah. Sprejemam naročila
Andlovic,
strojno mizarstvo, Ljubljane, Konensketfa uL H
Krušno
moko
in »se mtevske Izdelke vedno *veie dobite pri
A. k M. ZORMAN
Llubhana Stan tre št 32
Sveže najfinejše norveške
ribje olje
iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam.
INodroce
posteljne mreže, železne zložljiv«, postelje, otomane, div ine in tapetniške izdelke nudi naiceneje
RUÔOLF RADOVAN tnpeteik, Mestni trg t3. Ugodni nakup morske trava, žime, jvilha za modroce in blaga ca prarlak« pohištva.
Obiščite Vašega trgovca in zahtevajte, da Vam pokaže Maja opanke, ki jih je ê/ê ^^ pripravil za Vas in II J	ki imajo na dnu
vtisnjen zgornji varstveni žig.
Mehanična delavnica opauk in obutve Petar M. Dumitrov, Pančevo.
O P
A N K A
Štedilnik
kupim ali zamenjam za novo Lutzovo peč. - Jan-čigaj, Zg. Žižka 54. (k)
Bukovo oglje
kupi vsako množino Uran Franc. Ljubljana. Sv Petra cesta 24._(ki
Srebrne krone
etaro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste ori gostilni Možina
Cume
tekstilne odpadke, krojaške odrezke, ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. št. 15
Vsakovrstno
кшшЈе
po naivisjib cenab
CERNE, juvelir Ltubliaoa. Wolfova ulica it 3
Bukovo oglje
kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24.	(k)
Generator
3 faze, 380 Volt, 50 amper, izmenični tok 30 do 40 kw, kupimo ali vzamemo v najem. Ponudbe na Motvoz, Grosuplje, (k)
Izložbeno okno dobro ohranjeno, porabno zlasti za mesarsko obrt, v obsegu 1.50 krat 2 m, takoj kupim. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 3712.	(k)
Kupim voz
malo rabljen, na dveh kolesih (gare). Dravlje 7, Št. Vid nad Ljubljano — Kogovšek Mihael. (k)
<Ce avto svoj stari prodajai «t motorja bi znebil se rad. bri kupav ti mnogo prižene Slovencev najmanjš1 insérai
Konfekcija — moda
najboljši nakup. — Anton Presker, Sv. Petra c. 14. Ljubljana.	(1)
Kompletno pohištvo
za 3 sobe, kuhinjo, moderno, popolnoma novo takoj naprodaj radi selitve. Naslov v upravi Slov. pod štev. 3710.	(1)
O
Uelika izbera
SVILE
v vseh modnih barvali, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bliue in perilo
Pri »Škofu«
Ljubljana
o
Traverze
v izmeri 3.80 do 4.50 m, profil 24 cm, po nizki ceni proda A. Jeromen, Mala vas 7, Ježica. (1)
Špecerijsko trgovino
malo, brezkonkurenčno . prodam tik Ljubljane. -Ponudbe na upr, »Slov.« pod »Din 500« št. 3595.
Kanarčki
samice, harcarje, po nizki ceni naprodaj. Florjanska ul. 9-1., na ulico. (1)
Dobro sladko seno
po 80 par kg ima naprodaj hotel Slon.	(1)
Otroški voziček
globok naprodaj. Sv. Petra cesta 14/1.	(1)
Rdečo čebulo
dobite iz prve roke v vrečah brutto za netto 100 kg za 65 Din. Razpošilja Trgovina deželnih pridelkov Jovan Predoje-vič, Nova Gradiška. (1)
Štedilnik
na 4 obroče ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3672. (1)
Naprodaj hiša
in parcela in kredenca v Zeleni jami, Zvezna ulica št. 3.	(1)
Pozor mizarji!
Skobelni stroj (Abricht-maschine), malo rabljen, z okroglo velo in krogi, ležiščem poceni naprodaj. Ivan Dernovšek, trgov, usnja, Zagorje 105. (1)
Najcenejša kurjava
so suhi
odpadki od žage
pri
Ivan Šiška
Metelkova 4 - Tel. 22-44.
Fotoaparat
9X12, dopelanastigmat -poceni prodam. Biegant, Zasip, Bled.	(1)
Moško kolo
znamke »Opel«, dobro ohranjeno po zmerni ceni naprodaj. - Kralj Anton, Verovškova 22, Ljubljana VII,	(1)
Za vse Vaše potrebe
nai se
pobriga trgovina z največjo izbiro
Vse, kar je potrebno in pristojno za oblečenega gospoda, elegantno damo, Vam nudi v divni izberi velemestne trgovske hiše katalog Kastnerja i Ohlerja.
Katalog pošjemo na zahtevo zastonj na ogled. Pravočasna naročila naj se pošljejo trg. hiši
Mce
nizke, v novejših krasnih barvah 10 grmičkov Dtn 60 — razpošilja vrtnarstvo »Jemec«, Maribor. I
Puhasto perje
12 Din, čohano 3P Din. jul 120 D t, kg ter
volno in žimo
za madrace, izredno poni prodaja Šega Wolfova ulica št. 12 (dvorišče). (1)
Sir-trapist
12 Din Kg zopet v zalogi v Mlekarni na Dunajski cesti 17, Medija-tova hiša.	(1)
Cvetličnega medu
125 kg pristnega, žajbelj, svetle barve, prodam. Cena 17 Din. Franc Skebe, Hinje._(1)
Gramofon
velik, na električni tok, primeren za gostilne ali dvorane, se poceni proda. Rakovniška 6. (1)
Za Velikonoč
dobite novo.lošlo manufakturno blago po ceni
pri Feliks Skrabl, Maribor
Gosposka ul. 11.
Marmorna miza
bela, dobro ohranjena, majhna okrogla kuhinjska amara za led, postelja s pokrivalom in slamnjačo, poceni naprodaj. Slovenska ulica 22/11, hodnik, levo, Maribor.	(1)
Velik lestenec
krasen, primeren za cerkev in večjo dvorano se ugodno proda. Hotel Slon, Ljubljana.	(1)
Prodam
ra polovično ceno, ali zamenjam za semenski krompir skoraj nov pp-»nemalnik »Diabolo«. Ponudbe na upr. »Slov « v Mariboru pod »Diabolo«.
\a javni dražbi ugodno naprodaj 60 kg einajl laka, 50 kg firneža, 1 brizgalni aparat, moško dvokolo, 5. aprila 1933 ob 16, Ljubljana, Kolodvorska ul. 6.
Tovorni avto 1 karoserija za avtobus, pisalni stroj, 8 strojev za oblikovanje, 1500 kg starega železa, 7()0 žel. oblikovalnih okvirjev, dne 6. aprila 1033 ob 8, Sred. Gameljne 6.	(1)
Šivalni stroj Pfaff, pogrezljiv, malo rabljen, ugodno prodam. Gradaška ul. 8.	(1)
Elektromotor
1 HP, trofazni (380 V) kupi Salezijanski zavod, Rakovnik, Ljubljana. (1)
Jedilnica
popolnoma nova, moderna, takoj naprodaj radi odpotovanja. Naslov pove uprava Slov. pod št. 3709.
LUCERNO
domačo in banatsko
črno deteljo, grahoro trave
in druga semena za polje dobite v najboljši kakovosti pri
Fran Pogačniku
v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 67, nasproti mitnice.
ZAGOTOVLJENE MOŠKE IN OTROŠKE OBLEKE NA OBROKE LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 E. NADSTROPJE
Šivalni stroj
za 800 Din prodam radi selitve. Zeleznikarjeva 6, Sp. Šiški (Pri šoli). (r)
Apno
Ia žgano,
Por 11 and cement
Trbovlje,
traverze,
betonsko
železo
in vse vrste poljedelskega orodja se dobi po najugodnejši ceni pri tvrdki Kuhar Vincenc — Maribor — Aleksandrova cesta št. 1.
Viseč nagelj
orjaški, 1.40 m dolg in 80 cm širok, z nad 200 polnimi živordečimi cveti - na prodaj. Naslov pri »Slov.« pod št. 3580. (1)
C«ulfi
v veliki izbiri, ročno delo, pri
KROIS, Maribor
Koroška 18
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene samo pri PETELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Prodamo
po ugodni ceni: 2 motorja 440 Volt, 4 ks. isto-smerni tok; 1 motor 440 Volt, 9 ks. istosmerni tok, 10 števcev od 3 do 20 Amper 220 Volt istosmer, ni tok. Električno-stroj-na zadruga v Šmarci p. Kamnik.	(1)
Seno
prvovrstno v prešanih balah prodaja poceni Arbei-ter, Maribor, Dravska 15.
_Ш
Apno
belo, z drvi žgano, zelo mastno, si nabavite najugodnejše pri »Ogenit«, Ljubljana, Gosposvetska 10. (1)
Gorenjski
semenski krompir
beli »Oneida« in zgodnji »Rožnik« dobavlja po ugodni ceni
Kmet. okrajna zadruga v Kranju.
Gospodinje
ako potrebujete trpežno in perilno blago za predpasnike, bluze, vsakdanje obleke, ima istjga veliko zalogo po najnižjih cenah tvrdka F. I. Goričar, Sv. Petra c. 29, Ljubljana. (1)
Dobrega sena
proda po ugodni ceni nekaj voz A. Hočevar, Zg. Šiška št. 11.	(1)
Ploščice za tlak
betonske, barvaste, z bor-durami, razprodaja od 25 do 48 Din Jos Cihlar, tvornica cement izdelkov Ljubljana. Tyrêeva c. 69.
Otroške vozičke
šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrd.
S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4. (1)
Cnljl Po nizki ceni prodam takoj trgovino s sadjem in zelenjavo. Vučkovič, Iličev prolaz	(1)
Vrtne stole
zložljive proda - Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon št. 2605._ (1)
Perle
puhasto . . kg 32 Din belo	Ig 45 Din
beli puh . kg 140 Din razpošilja tudi povzetiem; lepo volno in žimo ooceni prodaia
SEVER
Marijin trg št. 2.
Olepšajte svoj vrt
z ličnimi betonskimi ploščami ob gredicah, katere dobite po zelo nizki ceni pri Jos. Cihlar, tvornica cementnih izdelkov, Tyr-ševa 69.	(1)
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki tzbiri naiugodneie in najceneje tvrdka Kari Prelog, Liubliaua Židovska ulica in Stari trfi (1)
Pozor!	Pozor!
Dr. Ciril Potočnik
Dobri pastir
To je knjiga meditacij o Jezusovem življenju, ki je izšla v treh knjigah. Obravnava vsa sodobna vprašanja, zelo primerna za postni čas.
Knjiga se naroča pri založnici t. j. v prodajalni Ničmanovi v Ljubljani. Cena: Prvi zvezek broširan Din 38-—. vezan Din 50'—. Drugi in tretji zvezek broširan à Din 40-— vezan à Din 52 — po pošti 2 Din več.
Tračna žaga
nova, 700 mm, naprodaj za 2000 Din. Ivan Bolta, Zadobrova, D. M. v Polju.
Za Veliko noč
dobite novodošlo manufakturno blago poceni pri
FELIKS SKRABL Maribor, Gosposka nI. 11.
Glineni i
Ki proso. «tdo In tetmes kupite najrenete ort
A VOLK. LJUBLJANA
Veletrgovina Hite In moke Kealieva tetta i*
Plašče za zdravnike,
kemike, brivce in obrtnike, jopiče za natakarje, mesarje in druge obrti, predpasnike za kuhinjo, dom in obrt — izdeluje Hamann, Mestni trg 8. (1)
Siriie »Slovenca«!
99
„BOGOLJUB"
M ari lansko plašilo — Družinski list — Vzgojni mesečnik — ie dooršil 30 leto.
Kongreganisti, sinovi in hčere Marijine!
Naša družbena dolžnost je, (la osi naročimo in čilamo družbeno glasilo >BOGOLJUB<
Družinski očetfe in matere!
Oskrbite si o >BOGOLJU B*-u izdatno pomoč pri resnično težki in odgovorni nalogi krščanske vzgoje!
Odprite vrata >BOGOLJU B<-u, saj je »BOGOLJUB< najlepši cerkveni list. ki prinaša v vsaki številki celo vrsto izbranih in krasno izdelanih slik v bakrotisku.
Cena Din 20•— letno.
Bodimo apostoli dobrega tiska !
\abiralci in nabiralke novih naročnikov dobe lepe nagrade. — Povejte to osem, kjer >BOGOLJUB*-a ie nimajo. — Naroča te v
jugoslovanski tiskarni v Ljubljani ah pa pri vodstvu Marijine družbe.
INSER1RAJTE V »SLOVENCU«!
Ш

Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13.
Za velikonočno
strelionje
nudim papirne topiče in petarde s topovsko detonacijo. kateri popolnoma nadomeščajo streljanje z železnimi možnarji ter so popolnoma varni in enostavni pri uporabi. Da zamorem ugoditi vsem željam cenj. naročnikov, proeim pravočasnega naročila z navedbo železniške postaje, na začasni naslov: KOŠTOMAJ Fran, pirotehnik, Cret pri Celju. - Topiči kal. a 5 Din. b 7 Din, petarde 2 Din za komad.	(t)
Zahvala
Ob smrti našega ljubljenega
Jožeta Tomažina
▼iš. poštnega kontrolorja v pok.
se najiskrenejše zahvaljujem vsem, ki »o mu lajšali njegovo težko bolezen, zlasti čč. sestram usmiljenkam.
Zahvaljujem se vsem dobrim srcem, ki so mi ob njegovi smrti lajšali bol, vsem darovalcem krasnih vencev, ter vsem njegovim prijateljem, tovarišem in znancem od blizu in daleč, ki so ga počastili z zadnjim obiskom in ga v bogatem številu spremili k njegovemu zadnjemu domovanju.
Posebno se zahvaljujem tudi načelstvu Nar. strokovne zveze, ki je posvetila vso pozornost spominu na svojega nekdanjega soustanovitelja.
V Ljubljani, dne 31. marca 1933.
2aln|o2a vdova.
.	v:Vi;'1 •	A''
Ne zamudite prilike!
ti r
§€ 1 c Cas, da si nabavite Ccvlfc po Izredno nizkih cenaft! пдлд„ „ ...
vrste čevljev i izrednim popustom LJUBLJANA, SV. PETRA CES
I Do Velike noči prodajamo vse
CESTA 20
VSE VRSTE
mnnufaktumega blnga najboljše kakovosti po izredno nizkih cenah dobite pri tvrdki
JOSIP IVANÔ1Ô
Ljubljana, Prešernova ulica 54
Geslo: Dobro blago, nizke cene!
«mi
ШШ1
Prvovrstno domače zavarovalno društvo išče za Slovenijo sposobnega in agilnega
generalnega zastopnika
3 solidnimi svojstvi, dobrega upravnika in produktorja. Vpo-števali bomo samo kandidate z obširnimi poslovnimi zvezami. Prednost imajo kandidatje te stroke. — Ponudbe na Pulili-citas d. d., Zagreb, llica 9 pod št. 33.590.
Priporočamo Tam
naiboliše šivalne strole
In kolesa
Adler -
GRITZiNEE
SvlcarHkl p leti I al stroji
DUBTED
Zalega v КгаиЈ«:
»dlno le pri tvrdki	TrgoTiea Uvitaik
Jos. Peteline, Ljubljana
M T »d».	Telet. u. ЖИ8
Telet. H. nu
Kretpiafea pouk v твмајв. Ve*leta« |»metv#.
Za pomladansko serijo
velika izbira in nizke cen« vsemu blagu v
Trpinovem bazarju v Mariboru, Vetrinjska ulica 15.
Vzorci in cenik zastonj!
Veliko
vesel)« bode celo leto v rodbini, ako si mi bu vite mnnu akturno blago v 1'rg. domu Slerinecki, ker tu 80 cene zeio nizke, i/.bira pa ogromna in blago izvrstne kakovosti.
Zahtevaite vzorce od platna. gradla. cefirja sukna, kamrama, volne svile, klota, popi in«, kretons, tisk vine, sploh vse munit-fnkturne robe.
r ' T1G0VSKI-00M
twmwkL
Celle št 18
Inserirajte v „Slovencu"!
Specijclni entel oblek, ažuriranje, predtisk naihitreiša postrežba — naifineiše delo pri
Mateh& Mifeeš, Ljubljana
poteg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov perila, zaves.
pregrinial. entlaeie. izdetovanie gumbnic. Velika izbira predtiskanih žen roćnib del Vsled naimodcrnejše ureditve podietia — oainižie cene
Konrad

MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska JO
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko r,apris<-ieni cenilec. Daje tehnične nasvele in pojasnila.
NajnovejSi modeli dvnkoles, otroSkih in igraènih voxiikov, (.revi znih tricik-motorjev in Šivalnih strojev Velika izbera. — Najnižje cene — Ceniki tranko
Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Muhtiana КвИотак« msta št. « 191
Pozor gozdni posestniki !
Banovinska gozdna drevesnica v Murski Soboti ima še sadike: Domačega oreha II a tenkolupinasta vrsta), enoletne, po 2 Din komadi črnega oreha po 100 Din za 100 kom.; rdečega hrasta po 15 Din za 100 kom ; amer, jesena po 11 Din za 100 kom.; akacije po 10 Din za 100 kom.; smreke 3 letne (30 cm) po 8 Din za 100 kom., ter še razne druge vrste sadik.
Manufakturna trgovina
.GAJSEK
Matiboi Glavni trg 1
Kleparska delavnica
ANTON FUCHS
Gosposvelska cesta št. 16 „pri Levu"
Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi ra/.nuvrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vasi želji najsolidneje in po zmernih cenah
Peci, štedilnike, stensko oblogo
dobite najceneje pri
Keramični zadrugi
Ljubljana. Tesarska ulic t* S Telefon Z7—b9
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nadvse ljubljenega pupana, deda, strica, svaka in tasta, gospoda
Andreja Marčana
mesarskega mojstra in posestnika
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. zdravniku dr. Merčunu, pevcem »Slavca« in »Krakovo-Trnovo« za prelepo žalno petje, Mesarski zadrugi, stanovskim tovarišem pokojnega, zastopnikom raznih oblasti, društev in korporacij ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti
V Ljubljani, dne 1. aprila 1933.
Žalujoči osfali.

M«
Za ^®1 velikonoč

O o
Dr.OtTKERjBvm
PECILNIM PRAŠKOM
Dr.Veble Rndrei
odvetnik v Brežicah
vljudno naznana, da je prevzel odvetniško pisarno
gospoda dr. Antona Megušarja.
Brežice, dne 30. marca 1933.
Novost, kriza t dame!
Novo otvorjena specijalna prikrojevalnica modni salon Joža Kiunelj, Ljubljana, Miklošičeva c. 14/1, diplomirana v inozemstvu v anglo-Irancoskih krojih, nudi damam možnost, da v tej denarni kriri v izogib večjim stroškom izdelujejo svojo garderobo same doma, ker jim prikroji vsako obleko po meri in žurnalu, na željo napravi probo in iz-proba in dâ vsa nadaljnja navodila v izdelavi. Istotam vsi kroii (šniti) po meri.
Modni salon in specijalna prikrojevalnica
Miklošičeva cesta 14Д.
lob
Kavita
Masïita
Grenhita
Sadvsta Mtektia
«"«313
K) BA VQ a u o >
tis o co
£-8 B
►-i «o
.sli at!
r— O ■ g
-0 5 >
рШ eu o o jj S.«i o
a« .
> • Es а
tuiM u »• . 'iT
Si
» -.
5
:f 1 Š.ff
is
'I
Š A5g(3 > n" o
o
^ S N
•5 S ?
n s »J
« Л a
> 3 >
o xi «
2 ~ » ao g
o -D
a 5 Ss
. Г > « S û N
a o.
>14 П
:рш B
Ji
P. C. Wren:
lL<epi Mlticnel
77
co >
-M .
- £ .9 .2 °oD '3
3 ... .si
« **
-o .5
.£3 _ „ _
»4 3 -C i» w
«o. o K -e
Lejaune je privlekel iz žepa ključ. »SI. André, Cor-dier in Maris, nesite naglo orožje v skladišče!« je dejal. >St André, vi ostanete tam za stražo, ključ pa mi pošljite s Cordierjem in Marisom in ustrelile takoj vsakogar, ki bi se približal... razen teh štirih seveda.«
»Nekateri teh praset bdijo,« se je okrenil proti Mihaelu in meni, »pazita na nje... Ce bi jih več naenkrat hotelo skočiti kvišku, ustrelile Schwartza in Brandta. Potem Haffa in Delareya. Ce bi se samo eden premaknil, opravim ž njim že jaz sam ...«
Lahno svetlikanje skozi okno je naznanjalo, da se bliža jutro. Maris in Cordier sla se povrnila in izročila Lejauneu ključ.
»Marie, Brown in Cordier ostanejo tukaj,« je rekel Lejaune, »in ustrelijo vsakogar, ki zapusti svojo posteljo. Ce bi hoteli navaliti, ustrelite najprej Schwartza. Vaše življenje zavisi od vaše duhaprisotnosli Pomislite, da so vsi neoboroženi... Vi, Smith, pojdite z menoj, jaz bom razorožil stražarje ...«
Slopali smo po hodniku.
»Najprej bom odvzel puško stražarju, ki stoji na strehi,< je rekel, »da ne bi streljal na nas, ko bi razoro-ževali slraže spodaj.«
Sli smo po stopnicah gori na ravno streho, ki je j bila olnlana od vseh strani z močnim ozidjem, v katerem , so bile strelne line.
Ena straža je hodila sem in tja po strehi, dočim na I ploščadi visokega razglednega stolpa ni bilo ponoči 1 nikdar straže*
Lejaune je razrešil stražarja službe iu velel meni, naj jo nastopim. Na.o je vzel možu puško in mu ukazal iti doli v stražno sobo ter povedati seržantu Dupréju, naj pride k njemu na streho.
Ko je mož odšel, mi je rekel: »Postavite se semkaj, odtod morete pregledati celo dvorišče. Zapovedal bom seržantu Dupréju, naj vzame stražam puške in jih da odnesti po kakem možu v stražnico Ce bi katerikoli mož prišel le z eno puško ven, ga lakoj ustrelite. Ustrelite vsakogar, ki bi prišel ven skozi ta vrata, samo seveda ne moža, ki prinese pol tucata pušk. In pomerite pošteno, da ne bi kdo živ ušel; vsakdo, ki pride ven oborožen, je upornik.«
Naravnal sem svojo puško proti vratom, ki so bila na dvorišču meni nasproti. Čutil sem, da je ravnal prav in da je bila moja dolžnost, pokoriti se mu, četudi nisem bil navdušen ob misli, da bii moral streljati na tovariše ko na bežeče zajce.
Seržant Dupré je prišel na s!reho in salutiral pred Lejauneom. ki mu .je naročil, naj vzame svojim ljudem puške in jih da po kakem možu prinesti sem. Razen tega | moža ne sme nihče zapustiti stražnice.
Seržant Dupré je salutiral in se odstranil.
Šel je po stopnicah na dvorišče, stopil k stražarju ob vhodu, mu vzel puško in ga spremil v stražnico. Tslo je ponovil Dupré pri drugih stražarjih. Ko je Dupré odpravil zadnjega moža v stražnico, je stopil ven neki mož. Olajšan sem vzdihnll, ko sem videl, da nese na vsaki rami po tri do štiri puške s cevmi navzdol.
»Pozor!« je zamomljal Lejaune. »Mogoče bodo vwi hkrntu planili ven — potem začnemo lakoj brwi streljati.«
Naperil je puško, ki jo je bil odvzel straži na strehi, proti vratom stražnice.
Mož s puàkann, neki Uronau, velik, ueiodeu Aiiwoaii,
je šel po stopnicah gori. Nisem se ozrl, marveč sem le ostro gledal na vrata.
Cul sem za seboj močan ropot in se hitro obrnil. Menil sem, da je mož pobil Lejaunea od zadaj.
Puške so zdrčale Oronauu iz rok in žvenkljaje »o padle na streho. Stal je lam, z neumnimi izbuljenimi očmi in širokoodprtimi usti ter kazal z roko v daljavo.
Bil je tako osupel, da se je Lejaune, namesto da bi ga pobil, okrenil in pogledal v snier njegove stegnjene roke.
Jaz sem storil isto.
Zelenica je kar mrgolela od Arabcev, ki !»o se brao in neslišno pripravljali za naskok!
Velika četa jezdecev na kamelah je rojila v levo in desno, da bi obkolila trdnjavo od vseh strani. Kljub motnemu svitu jutranje zarje smo lahko zaznali na sto, i ne Arabcev.
Lejaune je takoj dokazni svojo duhaprisotnoet.
»Urno ko strela stecite s puškami nazaj!« je zavpll nad Gronauom in ga sunil naprej. »Seržant Dupré naj pride takoj sem!«
»Urno v moštveno sobo!« mi je ukazal. »Obvestite vse ljudi! Dajte ta ključ St. Andréju in razdelile puške! Pošljite trobentača k meni! "Hitro!«
Zbežal sem in Se slišal, kako je Lejaune pričel naglo streljati na bližajoče se trume.
Vrgel sem ključ St. Andréju, ki je etraiil skladiščna vrata, ter mu zavpil:
»Arabci so tul Ven s puškami in strelivom!«
Ko sem prišel do naše sobe. sem videl, da je nameril Mihael svojo puško na Bo ld i ni je vo glavo, dočim je Maris meril v Schwartza in Cordier brzdal s cevjo svoje puške vse ixïlale. Vsi so čuli in bili razburjeni, prav posebno se Boj din i, niso se pa upali zapustiti postelje,
Iligijenični čevlji za otroke, črni ali rjavi, od št 18 do 27 Din 40—, iz laka Din 55"—.
Priljnblien dekliški čevelj i/ črnega ali rjavega boksa v okusnih kombinacijah in iz laka do štev. 35.
Športni čevlji u deklice in dečke z okrašenim jezikom iz rjavega boksa, prvovrstni podplati. Od štev. 26 do 27 Din 85—, od 28-30 Din 95—. od štev. 31-35 Din 125 —, •d Me». 36-39 Din 155 —.


Prinašamo najlepše vzorce zadnje model
LJUBLJANA : Aleksandrova cesta št. 1	MARIBOR : Slovenska nlira Stev. 12
Miklošičeva eesta št. 14	CELJE : Aleksandrova ulica
MURSKA SOBOTA in r vseli večjih krajih države
							9
m	D	У	EA	i w ЦНЦЦЦНЦ	El	m	
Izdelava, najdovršenejša oblika, iz črnega ali rjavega boksa in iz laka.
165о1п125
Mlade gospodične nosijo samo ta elegantni čevelj iz črnega ali rjavega boksa v različnih kombinacijah.
V rjavi ali črni barvi, z elegantno visoko in nizko peto.
Eleganten čevelj na zaponko in v salonski obliki, z visoko ali nizko peto. iz laka ali rjavega boksa, v različnih kombinacijah.
V najnovejših barvah in modelih ter najmodernejših kombinacijah, /. visoko ali nizko peto. na zaponko ali v salonski obliki.
Trpežen moški polčevelj iz črnega ali rjavega aja, prvovrstni usnjeni podplati, udobna oblika.
Udoben moški polčevelj iz črnega ali rjavega usnja.
Iz črneaa ali rjavega jelenjega usnja, krasne kombinacije z lakom ali rjavim boksom. Na promenadi najelegantnejài čevelj.
^Okusna izbira vseh vrst nogavic, kopit in drugih potrebščin ter vsega potrebnega pribora: „Peko" kreme, poSiture i. t. d.. I__ki Vam ie pod pristno znamko „Peko" zaiamčijo trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja.





>
f
v

•l№<
Ni duha ne sluha
жа knrfimi očesi in debelo koio, če jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino
CLAVETYL CREME Cena škatlice 8 Din. Proizvaja in razpošilja «tara. L 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb. Dolac kraj tržnice.
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE 80I.SKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH OKNAB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE РВШ
K. T. D.
T LJUBLJANI KOPITARJEVA OLIOA t IL NADSTROPJI
14480
Ш0.1
' -i ; i i ■
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, =!amo, kolont-jaino in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila,
cement, premog itd.
Prmrsfna т®ш \i milna forgées, mtM Top®3a,
fe sfialno m zalegi.


K nafmo<lern€i$a nogavica iz >• I » tiaplo maturante svile!
Pazite na znamko II. f. in zavrnite ničvredne imitacije!
U. f. nogavice z decentnim ažurjem se dobe povsod po sledečih cenah:
D. f. gladke s srebrno znamko............DŠII 48'—
U. f gladke z zlato znamko ............»	5Г—
U. F. z ažurjem s srebrno znamko..........»	5Г—
II. Г. 7. ažurjem z zlato znamko ..........»	54'—

Zahvala
Ob smrti najine nepozabne matere
Mame Vospermk
kavarnarke na Starem trgu
sva prejeki toliko dofltazov iskrenega aočuvstvovanja in nesebične naklonjenosti, da nama je nemogoče zjjIivaliti se vsakemu (K^bej. — Naj se na ta način vsaj nekoliko oddolživa ter izrečeva svojo prisrčno ki hvalo vsem in vsakomur za izkazano naklonjenost do Jio-kojnice, kakor tudi za vse izraze sožalja in za vse pokojuici ter žalujočim izkazane uslužnosti. — Posebej pa se zahvaljujeva prečastiti duhovščini od sv. Jakoba za zadnja tolažila, dr. ftpornu za njegovo vestno in nesebično lajšanje bolečin pokojnine v zadnjem boju, zastoputvu Oostilničarske zndnige in Strokovni organizaciji natakarjev, hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, ki so spremili pokojno na njeni zadnji podi. — lekrcna hvala tudi vsem onim. ki so počastili pokojnioo • krasnimi venci.
JAKA IN ULRIK VOSPKRNIK.


%



%

Zdrave in lepo $ oblikovane noge!
Vse bolečine v nogah odstranite takoj!
Ako Vas noge pečejo in j j) I bole, ako Vam zateče členk -*• ali riet (zatekanje nogeli potem vzemite še tisti večer kopelj xa noge, v kateri je raztopljena so-sv. Roka Vzemite 2 žlici prave soli sv. Roka (zeleni zavitek) in jo usipajte v lavor vroče vode. S tem dobite kot balzam mehko, mleku podobno tet kočino. ki vsebuje mnogo kisika. V tej raztopini, kopajte Vaše noge približno četrt ure. Tako,t boste občutili blagodejno olajšanje in gibčnost, ki jo daje eol sv. Roka. Bolna in štrapacirana noga bo koi prerojena. Rožnata kurja očesa in otekline se že pri prvi kopel ji s soljo sv. Roka tako omehčajo, da jih lahko brez noža odstranite. Če bodete negovali Vaše noge s soljo sv. Roka. Vam bodo postale zdrave, močne in majhne, tako, da se bodete tud v ozkih čevljih dobro počutili. Sol sv. Roka se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah à Din l(r-
Novo hišo
z dvodružinskim stanovanjem, ter r 2000 m2 obširnim vrtom na Savi pri Litiji, proda, pod ugodnimi pogoji
Hranilnico in milnice v Smarlnem pri Liilii
1er daje vsa tozadevna pojasnil«
LEPOSLOVNA KNJIŽNICA'
François Mauriac
novo
novo
"И" y	V	U Jf
Kačja Zalega
(Le noeud de vipères)
roman
Amtorteiran preood Iz /rancofčine. Prevedel dr. Tone Bajte
Nedvomno je »Kačjo zalega" — izvzemši nekaj prizorov iz romana „Désert de Гamour" — najbolj uspelo delo F. Mauriaca ... Podobe tega brezimnega in čudovitega človeka (glavnega junaka romana) je enn najpretresljivejsih in najtoplejših vsega sodobnega slovstva. V .Kačji zalegi" vidiš, kako reši krščanska inteligenca, ki je Inteligenca srca, človeka, ki je poklican, da bi bil kristjan, ter mu vrne čut pravičnosti in resnice. Bolj kakor v kateremkoli drugem Mauriacovem delu najdeš v le-tem obsodbo lažnega krščanstva, izrečeno brez napačne tenko-vestnostt. Tukaj ni niti najmanj hlgljeničnega ali političnega krščanstva... Nikdar se ni uveljavila Maurlacova umetnost bolj mojstrsko... Tako dan današnji nihče ne pile... (R. Fernandez.)
Knjiga Je pravkar izšla In se bo razpošiljala naročnikom .Leposlovne knjižnice" prihodnji teden. Elegantno opremljena, v angleško platno vezana, velja za nenaročnike Din 55'—, kar». Din 45'—
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA LJUBLJANA
NOVO
ic ravnokar dospelo v m naše prođafalne.
Znižali smo cene! IzbolfSali kakovost!
Obleke za ^УлП^« olrohc Din é m
Obleke za gospode Din
1QO-
Nepremotljivl Hubertu* površniki Ш
Mošha	oblelia
prej:	sedat:
240 —	190 —
290 —	240-—
340'—	290-
390'—	340-
440'—	390-—
490 —	440 —
590 —	490'-
690 —	590-
Lepi površniki	
	
Hlače „pumparice"	
Ï0 -, 90 -, 110 -,	
140 .	I90-.
Predno smo pričeli z izdelovanjem novega poletnega blaga, smo vprašali odjemalce, kaj jim je treba. Nadeli smo si nalogo, da nadomestimo zmanjšane dohodke vseh slojev Z Ш-
Ztiml cenam? oMeke.
Posrečilo sc mm
ie. reštši io м!обо!
UsitrcCi moremo želji vsakogar, hi leîi kupiti poceni m dobro, pa mût izbirčnega. m este nal-Holi^c modno oiago.
Oblcbo za otrolie
prej: seda«:
120 — 130 — 150 — 170'— 180'— 200'— 250'—
70-90-110-— t30.— ISO"— ÎSO-200-
01Ma za đecHe
prej : sedaš : 240'— 200 — 260'— 220-— 500'— 2©o-—
Hi«č»Č«» 90--, m- «604

M
нввввлввввввввввввввввввввввввовк*
Pomlad
Originalna dvokolesa	Watfenrad STE Y R	prihaja!
f in spectjalna dvokolesa KOS M OS.
.TRIBUN«' F.Batjel, ALflU,?!»
Za vsa zavarovanja prid« v poétev ie
Uzalemna zaoarouaEnfc^
Ljubljeno r laatai palači «b Miklošičevi in Masarvkovi cesti
ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, jamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje Karitas«
Zavarujte sebe in svoje Imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici.
Vinotoč pri Rotovzu
Mestni trg 3
nadaljnje prvega aprila s točenjem prvovrstnih namiznih in desertnih vin — po znižanih cenah
Oglejte si ravnokar došle no-uosti
i. april	I. april
otvoritev nove drogerife Mirko Jančigaj - Krekov Srg
M
ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sožatja ob smrti našega nepozabnega oôota, gospoda
Ivana Keržiča
tel. upokojene*
kakor todi » poklan )eno eve*je m venoe izrdkamo prisrčno zahvalo.
Prav posebno ee zahvaljujemo hišnemu gospodarju in dolgoletnim sostanovalcem za vso pomoč v teb težkih dneh. Zahvaljujemo se prisrčno častiti sestri usmiljcniki, katera ga je v njegovi dolgotrajni bolezni tolikrat obiskala in tako Iojki tolažila. Iskreno se zahvaljujemo vsem njeRjovlm prijateljem in stanovskim tovarišem, ki eo ga spremili na njegovi zadnji poli. kakor tudi gospodu direktorju in vsom gg. urndnilkom in uradnicam Poštno hranilnicc zn sočustvovanje z nami in spremstvo pokojnega do groba.
Ljubi jana-Ni», dne 2. aprila 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.

Pri nakupu angleškega in češkega sukna. modnega blaga in svile jemljemo v račun (do nreklica) tudi
hranilne
knjižice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov.
p jjg
I g
I
I
i
i §
t hi
IJ1MJAM
registrovana xadr. z neomejeno /.avezo
rcmiošiteva cesta $(ev. o
(v iastni palači)
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica samo.
KranMnf vtoge znašajo rad 160 milijonov Din.
za spomlad uovodošli najmodernejši pri
m. JAHN, Maribor, Stolna ul. 2.
A. &E. Skabernè, Ljubljana
Pozor!
%mtm
Pozor!
vsakovrstna kakor travna, deteijna — zete-
posebes pa za peso,
neprekosljive kakovosti in kaljivosti Vam priporoča v nakup staroznana tvrdkc
M. ШШ IWBWj
Ustanovljeno 1869 —Tel št. 23-51 (intenirb.)
Oblastveno dovoljene
r a z p r o g a i a
od 3. marca 1933 daiie
Radi opustitve trgovine se prodaja blasfo po globoko znižanih cenah. Nc opustite radi tega prilike za nabavo najcenejšega blaga v moji bogato sortirani zalogi.
Prodaja se kamgarn za gospode, angleškega in češkega izvora, lepi deseni za športne obleke, razno blago za lister in športne sukne, blago za damske obleke vseh vrst: crep faile. marquisette, vzorčasta svila, bombažno in končno sukno za domače obleke, različna konfekcija za gospode, približno 200 vrst krzna, popeline za perilo in drugi različni predmeti.
Posebno poceni se prodajajo ostanki, katerih je preko 1000 kom. na zalogi.
Kot plačilo se sprejemajo tudi hranilne knjižice. Dosedanjim odjemalcem se izpiačilo izicmoma dovoli v obrokih.
Popust 20—50%! L. Ornik, Maribor, Koroška r. 9.
registrovana zadruga r neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker iamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem.
+
Danes je umrl naš srčnoljubljeni sin, brat, vnuk tn bratrance, gospod
Mirko Budkovič
dijak VIT. razreda I. drinrnp real. gimnazije т Ljubljani
Truplo blagopokojnega prepeljemo v Bohinjko Bistrico, kjer se bo vršil pogreb v ponedeljek, dne 3. aprila 1933 ob J« 4 pop. na tamosnje farno pokopališče v Bohinjski Bistrici. Bohinjska Bistrica, dne 1 .aprila 1ЖИ.
Globoko z.ililinči starsi. brata in arotrn ior т«л ml.i In «nrnil«tvn
Št. 20-26	Vrsta 4531-00
Lahek otroški čeveljček za dnevno uporabo. Gornji deli iz au ileškoga platna, gumijast podplat. St. 27-34 Din 25,-
Št. 19-27	Vrsta 3661-00
Otročičkom lepe pom adanske visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom iz krupona.
Vrsta 2942-00
Otroška sandala z usnjenim podplatom samo Din 35 - Jauičimo za vsak par. Moške Din 49,-
8t. 27-34	Vrsta 5842-40
Za deklice te udobne, kombinirane fleksibl čeveljčke i/, laka ali rjavega boksa.
St 27-34	Vrsta 3922-00
Iz boksa za nemirne dečke. Močni podplati iz krupona. zelo trpežni čevlji, štev. 35-38 Din 69,-
Št 35-38	Vrsta 5844-05
Dekliški fleksibl-čevoljček iz laka, usnjena peta Neobhodno potreben za nedeljo in praznik.
Vrsta 4562-29
Za sport. Idealen in najcenejši čevelj za vse panoge športa, za turizem in za razne igre.
Št. 20-26	Vrsta 5851-30
Za ljubljenčke takaste ali riave kombinirane čeveljčke Zelo lepi in okusni.
Za Wikonoi
Le enkrat v letu je Velikanoč - praznik pomladi, veselja in ljubezni. Pričakajte ga v naših novih čevljih. Z novimi cenami smo omogočili vsakomur, da si zamore letos kupiti poceni dobro obutev.
MOŽEM:
Vrsta 1637-21 Iz prvovrstnega telečiega rjavega ali črnega boksu. Lukasti za isto ceno. Zelo praktični in udobni čevlji.
Vrsta 4533-00
V pomladanskih Ineh najudobnojši čevelj /.a lahko hojo. Iz sivega platna i gumija 1 m podplatom.
ŽENAM:
Vrsta ,335-10
Ženski sivi platnen' nizki čevlji z gumbastim podplatom. Za lepe sončne dneve
Vrsta 9815-03
Okusen dekolte čeveljček iz finega baržuna ali satena, Ne sme manikati v garderobi nobene praktične dame.
Vrsta 3945-05
Udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom Izdržljiv v vsakem štrapacu. Za vsakdanjo uporabo nenadomestljiv.
VELIKA IZBIRA V VSEH MODNIH BARVAH IN DESENIH ŽENSKE NOGAVICE:
Svilene Bemberg.........Din 29,-
Svilene viscosa ......... > 25,-
Svilene Din 19-, la flor..... > 19.-
Iz Amerika-bombaža....... » 15.-
Bombažaste noimal....... > 9..
Iz sukanca za sport....... > 10,-
OTRO*KE NOGAVICE: Dolge bombažaste .... Din 8. , 10.-. 12,-
Kratke iz sukanca.......Din 7.-, 9,-
Za sport..........Din 10.-. 12.-
MOSKE NOGAVICE: Iz sukanca ali polsvile	... Din 15.■
Egiptovski bombaž z deseni ... » 10.-
Polsvilene ........... » 7.-
Močue bombažaste........ » 5.-
Vrsta 0167-00
Cižme iz mastnega usnja z močnim vulkani-ziranim gumijastim podplatom. Prikladne za delo na polju, zgradbah, cestah ш za vsak drug štrapac.
Vrsta 1937-29
Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom £a dnevno uporabo, rjavi ali črni.
Visoki čevlji iz finega črneya telečjega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Odlični za vse one. ki polagajo posebno važnost na trajnost obutve.
Vrsta 3967-22
I/, močnega boksa, široka in udobna oblika, močni gumijasti podplati. Prav posebno trpežni čevlji.
Vrsta 9375-03
Lahek in eleganten čeveljček iz satena l visoko. okusno peto.
Vrsta 1845-52
Ti čeveljčki iz finega baržuna, kombinirani z lakom, zamorejo zadovoljit1 še tako fin okus in nadomestiti čevlje iz jelenje kože.
Vrsta 2605-16 Okusen čeveljček k športnemu kostimu. Izdelan iz temnorjavega boksa
Vrsta 9675-38
Eleganten čeveljček iz rjavega boksa ali črnega laka s kombinacijo kačje kože.
Vrsta 2947
Za lepe sončne dneve Vam je vsekaicor potrebna ta lahka in udobna sandala l usnjenim podplatom.
Vrsta 3925-03 Mofni čevlji iz črnega boksa s čvrstim gumijastim podplatom. Za štrapac in vsakdanjo uporabo.
Vrsta 2945-11
Čevlji iz rjavega boksa Praktični in elegantni. Ravnotaki iz laka za nedeljo in pra.nik po ceni Din 99,-
Vrsta 9S05-07 Pumps-čeveljček iz rjavega boksa ali laka Enostaven, toda vendar vedno modern in eleganten čevelj
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Liubliani: Karel Čef.
Izdajatelj: Ivan Rakove«-
Urednik: Frane Kremžar.