po5tn?rf£ plačana v potovln' Wia[r!Bdr, čelrtek 14- decembra 1915 Štev. 285 Leto VIL (XIV.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNEK tfradalitvo In upravai Maribor, Gosposka ri.fl/ Tcleloa latiMUm >«40, uprava aw lahaja razan nadalja In praznikov vaak dan ob 16. tal / Valja inaaagno prajaman « opravi ali pa pottl 10 Cin. doatavijan na dam 13 Din / Oglasi pa aanikn / Oglasa aprajenm Indl oglaaal addalah -imra" v Ljubija*! 1 MM čaka vi rabm št. 11.4» 49 JUTRA 99 Val nacionalizma in sovjetska Rusija NACIONALNE IDEJE NARODOV SOVJETSKE ZVEZE. ..Val novega nacionalizma, ki za-tema vedno bolj vso Evropo, pa tudi °sta!i svet, niti Rusiji ni prizanesel, dasi J,® tani po stremljenjih boljiševiškega re-tjUla zanj najmanj zunanjih pogojev. Obstojajo pa vsekakor zelo močni n 0-‘r a n j i, psihološki pogoji; in to je glav-n° in odločujoče. Lahko se z nasiljem *atre vsaka organizacija in vsaka mani-,estacija kateregakoli stremljenja, ideja Sama se pa zatreti mg da, ker ostane živa ’udi v molku in navideznem spanju. Ta-Je ostala tudi v Rusiji kljub vsem le-‘°ni boljševizma, ki se opira na marksi-sWui internaeionalizem, živa ideja na-%ttalizma Ukrajincev, Beloru-5°v, Poljakov, Nemcev in drugih mirnosti. Prav ta ideja je pa temelj, na ■derega se naslanja val novega evrop-s,tega in svetovnega nacionalizma, zato s® kažejo-posledice uplivov prav pri teh Jj^odnostih prej in vidnejše kakor pa Pri Rusih samih, dasi jih tudi pri njih ne ,lK|ajka več. Dejstvo je, in tu nas ne sme zavajati floben panslovanski sentimenta!v žcm, da se smatrajo Ukrajinci in Belo-ri'si za dva samostojna naroda, ki se nočeta stopiti z\ Rusi. Dejstvo je tudi, da je moral to upoštevati celo boljševizem, ki je dovolil obema poleg posebne upravne tudi jezikovno in kulturno avtonomijo. V Ukrajini je danes u k r a j i 11-»ci n a v rabi v vseh uradih in šolah od hudskih do univerze in v njej se tiskajo CasUiki, časopisi in knjige; enako, dasi a,alo manj temeljito, se pa*uveljavlja v ®eli Rusiji beloruščina. Boijševiki so bi-' Pač prepričani, da bodo s to avtonomijo navezali na sovjetsko vladavino in državo pree: težeče Ukrajince in Belo-r,Jse, toda v marsičem in v temeljnem Se se vračunali. Pod ukrajinskim boljše-vizmom dremlje še dalje ukrajinski n a-cionalizem, še več, prebuja se in Ostaja močnejši kakor kdajkoli prej. Na ?eii vrhovne ruske komisije sovjetov se j® te dni brez prikrivanja ugotovilo, da i® v Ukrajini razen manjše plasti vse 1’acionalistično ukrajinsko, pa še ukrajinski boijševiki, ki so na vodstvu, so Me najprej _ Ukrajinci. To potrjuje ['Sposled tudi dejstvo, da je podšef sov-!®tske vlade S k y r n i k pripravljal načrte za odcepitev Ukrajine od Rubije, bil pa pri tem razkrinkan in je zato ?egel po samokresu in se ustrelil. Če pa i® mislil ufcraunsko nacionalistično Stalji-hov ukrajinski namestnik, kako milijo šele drugi! , Na omenjeni seji so Rusi obdolžili svete ukrajinske boljševiške tovariše nič več in nič manj kakor — nacionalizma, govorili pa so celo o ukrajinskem ^šizmu, ki da tli pod sovjetsko po- lituro in se vrinia naravnost v boljševiške organizacije. Toda tega niso ugotovili samo za Ukrajince, marveč tudi za Beloruse, ruske N e 111 c e, ki imajo svojo avtonomno republiko, in raztresene Poljake v Ukrajini. Zato so stavili predloge, naj bi se u k i n i 1 a kulturna in jezikovna avtonomija teh narodov in zamenjala z velikoruskimi unitarističnimi tendencami, ki so bile uveljavljene za časa carskega režima. So se pa mar zavedali, da so v trenutku, ko so to predlagali, nehali biti boijševiki in so ipso faeto postali — vellkoruski nacionalisti? Sami se morda tega niso zavedali, a re-signirano so na koncu vseh koncev vendarle priznali, da tudi med Rusi nacionalizem ni mrtev, da .sc poraja celo v boljševizmu, posebno v mlajšem. Za tiste, ki so proglasili nacionalizem za zlo in izrodek, mora biti taka ugotovitev po 16 letih sovjetov pač nad vse bridka. Toda nazaj ni mogoče! če bi Moskva sedaj ukinila kulturno in jezikovno avtonomijo Ukrajincev. Belorusov, Nemcev, Gruzincev in drugih, bi gotovo sebi več škodovala kakor koristila. Nacionalistična stremljenja bi se še okrepila in odpor proti velikoruski boljševiški hegemoniji bi prevzel tudi same boljševike. Iz vsega tega sledi, da bo izpod boljševizma prej ali slej zra$tei novi nacionalizem, ki bo Rusijo .zavedel čisto drugam kakor so hoteli Lenjin, Trockij, Sta-ljin in drugi: v unijo sovjetskih nacionalnih zveznih republik na podlagi docela reformiranega boljševizma, nekako pofa-šistenega, ali pa v — razpad na samostojne nacionalne države, ki bodo po svobodni volji ohranile ali zavrgle boljševizem. Zgodilo bi se v tem primeru seveda dosti prej, da bi ga zavrgle. Kakršen je razvoj sedaj, se zdi, da se bo dala ohraniti enotna sovjetska Rusija samo z uporabo najstrožje diktatorske discipline, ali pa z moskovsko diktaturo, ki bi pomenila veiikorusko hegemonijo. Vsaka druga Rusija, ki bi stopila na mesto sedanje sovjetske, bi pa razpadla, kakor je nekoč Avstro-Ogrska. Prva bi se odcepila od nje Ukrajina, ki čaka že sedaj le na ugodno priliko. In Ukrajincev je okoli 35 milijonov! S takim velikim številom in ogromnim ozemljem, ki sega od Galicije do Črnega morja, do Odese in Krima, je treba računati tudi Moskvi! Morda je ta proces šele v prvih za-snutkih, toda tu je in registrirati ga moramo vsaj kot vestni kronisti. Prej ali slej bo gotovo napočil čas, ko bo iz idej nastalo vprašanje, terjajoče končno 'rešitev. V tem je pač največja nevarnost za marksistični boljševizem. Popoln poraz upora levičarjev v Španiji Vlada je docela zatrla revolu cionarne poizkuse, snovanje KATOLIŠKEGA REPUBLIKANSKEGA BLOKA. MADRID, 14. decembra. Teroristične Akcije levičarjev se nadaljujejo, vendar •'a je glavni upor likvidiran, kar je žhh-jevalo veliko škodo in mnogo žrtev. ^edsinočnim Je bil izvršen atentat na ekspres, ki je kreni! iz Madrida proti ju-*u. Pri tem je bilo 12 mrtvih in večje *{®vlio ranjenih. Radi neprestanih napadov na železnice je vlada z vojaki In Rožniki zastražila proge. V Barceloni In ‘•uescl so predslnočnlm levičarji streljali, v®ndar pa se je oblasti posrečilo njihov j^had takoj v kali zatreti. Z ozirom na ‘ežek položaj je opozicija pripravljena Pomagati vladi z vsemi sredstvi, da bi se teroristične akcije člmprej likvidirale. Doslej je bilo aretiranih več tisoč teroristov in se to pozna v njihovih vrstah, v katerih ni več prave organizacije in discl pline. Vlada upa, da bo v najkrajšem času iztrebila vsa gnezda ekstremistov In vpostavila absoluten red In mir. MADRID, 14. decembra. V krogih španskih desničarskih strank se širijo vesti, da bo osnovan katoliški republikanski blok, ki ima največ izgledov v današnji Španiji in kateremu bi se priključili poleg agrarcev in centrumašev tudi monarhisti. 101! SENATNA FINANČNA KOMISIJA DO CELA SPREMENILA OD PARLAMENTA SPREJETI SANACIJSKI NAČRT. RAZBURJENJE V PARLAMENTU. VLADA V ZAGATI. URAD NIKI GROZE S STAVKO. PARIZ, 14. decembra. Finančna komisija senata je s 23 proti 4 glasovom skoraj popolnoma spremenila po poslanski zbornici redigirani in sprejeti vladni načrt o znižanju uradniških plač, tako da je od prvotnega elaborata ostalo skrajno malo. Za vse stalne plače so bile črtane posebne doklade od 3 do 10 odstotkov. To postopanje senatne finančne komisije je vzbudilo v poslanski zbornici veliko vznemirjenje in bo rodilo velik spor med obema zbornicama. PARIZ, 14. decembra. Finančna komisija senata se je bavila včeraj z vladnim predlogom o saniranju državnih fi- nanc. Komisija je odklonila vse nove davčne predloge in poostrila ukrepe o znižanju uradniških plač. Vlada je zašla zaradi tega v zagato in skuša poravnati spor med senatom in parlamentom s po-gajanji med njihovimi frakcijami. Zaradi tega bo razpravljal plenum senata o finančnem sanacijskem načrtu šele prihodnji teden. Državnih uradnikov se je polastilo silno razburjenje. Izvršilni odbor uradniškega sindikata je sprejel sklep boriti se proti sklepu senatne finančne komisije z vsemi sredstvi, če bc treba tudi s splošno stavko. Odhod bolgarskega kralja in kraljice ZADNJI DAN BIVANJA V BEOGRA DU. — VELIKE MNOŽICE PRI SLOVESU PRED GLAVNIM BEOGRAJSKIM KOLODVOROM. BEOGRAD, 14. decembra. Včeraj je slavil N j. Vel. kralj Aleksander krs-no slavo, kot gosti so se je udeležili tudi bolgarski kralj Boris, kraljica Ivana, princ Ciril in spremstvo. Prav tako so bili polnoštevilno zbrani člani naše vladarske hiše. Kralj Aleksander in Kralj Boris sta tekom dneva priredila tudi dva avtomobilska izleta po Beogradu in si ogledala razne znamenitosti. Za popoldne se ie pa pripravljal odhod bolgarskih gostov iz Beograda in Jugoslavije. Že kmalu po 13. uri so se pričele zbirati pred kolodvorom velike množice ljudstva, da prisostvujejo slovesu, ki je bil organiziran prav tako slovesno kakor sprejem. Visoki bolgarski gosti so se pripeljali v spremstvu članov naše vladarske hiše na kolodvor kmalu po 14.20. Po slovesu v dvorni čakalnici in pred vlakom so se kralj Boris, kraljica Ivana in princ Ciril odpeljali s svojim spremstvom z dvornim vlakom ob 14.30. Z njimi sta odpotovala tudi bolgarski poslanik Kjuseivanov in naš poslanik v Sofiji dr. Vukčevič. S tem je bil zaključen ta velepomembni obisk, ki pomeni začetek nove dobe sodelovanja vseh Južnih Slovanov. SOFIJA, 14. decembra. Zanesljivo informirani listi poročajo, da bo kralj Boris v drugi polovici januarja v spremstvu ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mušanova službeno obiskal romunskega kralja Karola v Sinaji. Pogajanja med Francijo in Nemčijo PARIZ, 14. decembra. Dosedanja pogajanja med Hitlerjem in francoskim poslanikom Poncetom so bila splošnega značaja. Niti eno vprašanje nista poskušala rešiti definitivno. Največ je bilo govora o nemški zahtevi za omejeno oborožitev in o sarskem ozemlju, ki naj bi pripadlo Nemčiji brez plebiscita. Hitler je na splošno navajal želje Nemčije in se ni spuščal v podrobnosti. Tukajšnji politični krogi so mnenja, da je bil namen obeh sestankov ugotoviti princfpielno stališče obeh držav glede spornih vprašanj. Direktna pogajanja pa niso prešla v pravi stadij, ker je potrebno najprej ugotoviti, po kateri poti In s katerimi koncesijami bi se mogel doseči sporazum. Francoski poslanik Je v stalni telefonski zvezi s svojo vlado in prejema vsak dan nove instrukcije. Pogreb dr. A. Svehle PRAGA, 14. decembra. Bivši češkoslovaški ministrski predsednik in vodja agrarcev dr. Antonin Švebla, ki je umrl v torek na svojem posestvu v Hostivažu pr! Pragi v 61. letu starosti, bo pokopan na državne stroške v petek. Švehla je stal že od 1. 1909. v ospredju češkega političnega življenja, po prevratu pa ie bil skoraj vedno ali minister ali ministrski predsednik. Za Švehlo žaluje ves češkoslovaški narod brez razlike strank. Pogreba se udeleže tudi zastooniki ju-igoalovauske vlade. DR. BENEŠ V PARIZU. PRAGA, 14. decembra. Zunanji, minister dr. Beneš je v spremstvu svoje žene odpotoval včeraj opoldne v Pariz, kamor je dospel danes dopoldne. PROBLEMI RAZOROŽITVE. PARIZ, 14. decembra. Tukajšnji politični krogi trdijo z ozirom na bivanje italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve Siuvicha v Berlinu, da je vprašanje razorožitve zelo komplicirano. Francija vztraja še nadalje na stališču, da je razorožitev mogoča, toda samo progresivno v daljših rokih in pod kontrolo, dočim zaideva Nemčija oborožitev brez kontrole. Odločitev je v rokah Anglije, ker se je Italija preveč odkrito angažirala za nemške zahteve. FRANCIJA NE PLAČA. PARIZ, 14. decembra. Francoska vlada je na memorandum ameriške vlade o izplačilu decembrskega obroka vojnega dolga sklenila odgovoriti, da vztraja na svojem prejšnjem stališču in ne bo niti 15. t. m. ničesar plačala. Ta sklep francoske vlade pa ni nikogar iznenadil ker je znano, da smatra Francija z ukinitvijo repsracij tudi ukinitev vojnih dolgov kot dovršeno dejstvo. INTERPELACIJA RADI MALTE. RIM, 14. decembra. Fašistična zastopnika Dudan in Coselschi sta izročila zunanjemu ministru interpelacijo, v kateri zahtevata od vlade, da ukrene vse potrebno za zaščito italijanskega jezika na Malti in doseže, da italijanskih državljanov, ki so kot učitelji ali profesorji oprav ijali svojo službo na Malti, angleške oblasti ue bodo več preganjala Dnevne vesti Spremembe v profesorski službi. Na kiasično gimnazijo v Mariboru je premeščen Matko Ravter, dosedaj ravnatelj realne gimnazije v Murski Soboti; v višjo položajno skupino pa je napredoval dr. Franjo Sušnik, profesor tukajšnje klasične gimnazije. Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino so napredovali: Ana Ambroše-va in Henrik Bregant, oba v Rušah, nadalje Ana Mešičkova v Krčevini, Mirko Kosi pri Sv. Barbari, Drago Majer pri Sv. Marjeti; premeščeni pa so: Stanko Prinčič iz Čateža v Gederovce, Josip Sancin iz Čateža v Tišino, Danilo Pečenko z Viča v. Stogovce, Leopold Levstik- pa iz Krškega k Sv. Andražu v Slov. goricah. Promoviran je bil v Inomostu za doktorja bogoslovja Anton Trstenjak, ki je bil pred kratkim imenovan za kaplana v Kamnici pri Mariboru. Strokovno gibanje našega učiteljstva. Danes dopoldne so se sestali v Beogradu predsedniki vseh banovinskih sekc;j jugoslovanskega učiteljskega združenja. Na sestanku se bodo pretresala vsa aktualna vprašanja, ki so nastala radi zadnjega učiteljskega kongresa v Ljubljani. Poroke. V Mariboru so se v zadnjem času poročili: Adolf Cepe, tkalec in Marija Gutmanova, tkalka; Evgen Trampuž, zidar in delavka Kristina Kocbekova ter Jurij Wagner, barvar in delavka Ana Kregarjeva. Mnogo sreče! Proračun mestne občine za leto 1934 na vpogled. Proračun mestne občine za prihodnje leto je razgrnjen pri mestnem knjigovodstvu do 27. t. m. Krasen uspeh šahovskega mojstra Vasje Pirca v Ljubljani. Naš šahovski mojster Vasja Pirc je v torek zvečer priredil v Ljubljani slepo simultanko. Igral je z 12 nasprotniki, ne da bi gledal na desko, in je po peturnem boju dobil 7 partij, 4 pa je remiziral, dočim je izgubil samo eno. Pred simultanko je g, Pirc odigral z velemojstrom dr. Vidmarjem več hitrih partij. Oba mojstra sta dobila približno po polovico partij, nekaj pa jih je. bilo remis. Slovenski Jllm »Triglav«, reg. zadr. z o. z. v Ljubljani sporoča javnosti, da s snemanjem Maribora in Pohorja prične takoj po Božiču in prosi vse, da ji pri filmanju tega kulturnega in tujsko-pro-pagandnega filma gredo na roko.___________ Mirim kraljica čokolade Lepo in poceni darujete, če upotrebite za Vaša darila * odlične in okusne Mirim isdelke Pazite iu zahtevajte izključno Mirim izdelke, pri katerih Vam je kvaliteta zajamčena. Svetovna popotnika. Danes dopoldne sta obiskala naše uredništvo svetovna popotnika Fred W. Brup in Kurt Ma-thias, ki potujeta že 4 leta v študijske švrhe po evropskih državah. Doslej sta prehodila Nemčijo, Holandsko, Belgijo, Lnksenburško, Francijo, Švico, Češkoslovaško s Podkarpatsko Rusijo, Madžarsko, Bolgarijo, Turčijo, evropsko in azijsko, Grčijo in se mudita sedaj v naši državi. Oba potnika, katerih eden je bil bančnj uradnik, drugi pa višji sodni ofjcial, pišeta spomine, ki jih pošiljata svetovnim listom, da se zamoreta preživeti. obenem pa zbirata, kupujeta in prodajata pisemske znamke. Iz Jugoslavije sta se namenila v Italijo, od tam pa preko Korzike v Španijo. Ličen prospekt je izdala Zimsko-sport-na podzveza v Mariboru za letošnjo sezono. Naslovno in zadnjo stran je prav okusno narisal znani naš mariborski arhitekt inž. g. Jaroslav Černigoj. Na kraljev rojstni dan, v nedeljo 17. t. m. ob 20. uri uprizore kot slavnostno predstavo Delakovo priredbo Jurčičevega »Desetega brata«. Ker bi gledališka uprava rada do Božiča odigrala za abonente vse pripadajoče predstave, a ji zato primanjkuje časa, bo »Deseti brat« v nedeljo zvečer za red C. ter prosimo p. t občinstvo, da to upošteva. Veliajo znižane cene. Sin Tolstega umrl. V bolnišnici v New-Havensu v Zedinjenih državah je v torek umrl Ilija Tolstoj, sin znamenitega ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstega v starosti 68 lek Lepa proslava v Ljudski univerzi. Mariborska Ljudska univerza je ob številni udeležbi občinstva na zelo lep način proslavila 50Ietnico svojega predsednika g. inž. Kukovca, združeno obenem z lllet-nico njegovega predsednikovanja. Ob tej priliki je bil pretekli ponedeljek zvečer v Ljudski univerzi koncert znanega violinista Rupla in glasbene umetnice Zarnikove v veliki kazinski dvorani,' Pred sporedom je odbor Ljudske univerze izročil jubilantu predsedniku lepo diplomo kot častnemu članu in lep lavorjev venec kot znak priznanja za njegovo uspešno delovanje. Pri tej priliki je podpredsednik prelat dr. Kovačič imel lep govor, v katerem je navedel zasluge jubilanta. Nato je v imenu mestne občine čestital slavljencu magistralni ravnatelj g. Rodošek. Tudi je prejel jubilant lepo število pismenih čestitk od raznih prosvetnih korporacij in zasebnikov iz vse države. G. inž. Kukovec se je nato zahva-P odboru za pozornost in izrazil žeiio, naj bi skupno delo na kulturnem polju rodilo še nadaljnje sadove. TELOVADNA AKADEMIJA sokola t V SOBOTO, DNE 16. DECEMBRA OB 20. URI IN V NEDELJO 17. DECEMBRA OB 16. URI Praznik kraljevega rojstnega dne. Dne 17. decembra t. 1. na rojstni dan Njeg. Vel. kralja Aleksandra I. se bodo vršila svečana bogoslužja v tukajšnji stolni mestni župnijski cerkvi ob pol 10. uri, v pravoslavni kapeli v meljski vojašnici ob pol 10. uri in v evangeljski cerkvi ob 10. uri. Po končanih bogoslužjih se bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani sre-skega načelstva v sobi štev. 38/1, kjer bo razpoložena v ta namen vpisna knjiga. Vsi gg. šefi in predstavniki državnih uradov, ustanov, zavodov iu društev so vabljeni, da bogoslužjem prisostvujejo. Društvo Jugoslovanskih državnih upokojencev ima svojo odborovo sejo v soboto 16. t. m. ob 15. uri v NabaVljalni zadrugi na Rotovškem trgu. Na »seji bo razdeljenih 10 daril po 100 Din med potrebne člane in članice. Šahovska sekcija kulturnega društva »Triglav« razpisuje nagradni turnir za prvenstvo »Triglava«. Žrebanje bo danes v četrtek 14 t. m. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Nadaljnja obvestila se dobe istotam. Sekcija vabi tudi nove člane! Ljudska univerza v Mariboru. V petek 15. decembra bo izredni zgodovinski večer. Eden prvih hrvaških znanstvenikov in zgodovinarjev g. dr. Ma-nojlovič, velezaslužni predsednik zagreb ške akademije znanosti nas prvič obišče. Očrtal nam bo pač edinstveno zgodovinsko prikazen »Aleksandra Velikega«. Z njim je prvič Evropa zagospodovala nad Azijo in genij novega Evropejca helenističnega kova se je izkazal silnejšiin prodimejši od onega prastare Azije! — Predavanje bo pojasnjevalo nekaj skiop-tičuih slik! — V torek 19. decembra predava Vladimir Levstik o slovenskem jeziku in njegovem poslanstvu. Seja matičnega vodstva Zveze mladih intelektualcev bo v soboto ob 20. uri. Ker je to zadnja seja pred občnim zborom, je udeležba za vse odbornike strogo obvezna. Občni zbor Zveze mladih intelektualcev pa bo v nedeljo 17. t. m ob pol 10. uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Mariboru. Dostop imajo samo člani zveze z legitimacijo. Za XVI. akademski ples, ki bo 5, januarja 1934 v »Unionu«, smo že razposlali vabila. Radi nepopolnosti našega seznama se je najbrž marsikje zgodila kaka pomota v naslovu in marsikdo vabil ni prejel. Prosimo, da se nam te pomote oprostijo in da se prizadeti vpišejo v reklamacijski zvezek, ki je na razpolago v trgovini H. Saxa na Grajskem trgu. Odbor društva jugosl. akademikov v Mariboru. Nova gostilničarja v Seniorjevem domu. Gostilno v Seniorjevem domu sta prevzela znana strokovnjaka Roza in Edvard Pivec, ki jo bosta vodila odšle v splošno zadovoljstvo vseh prijateljev te naše pohorske postoianke in vseh zimskih športnikov, ki bori« jskali zavetišče v Seniorjevem doma Službeni list dravske banovine objavlja v 100. številki uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov; uredbo o zaščiti kreditnih zadrug in nji-dovih zvez; uredbo o maksimiranju obresti; uredbo o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov pod zaščito; uredbo o zmanjšanju režije gospodarskih podjetij; navodila o izvrševanju zakona o preskrbovanju siromašnih kmetovalcev in delavcev z lesom in o prodaji na drobno; nadalje odločbo o oznameno-vanju koles pri Opravljanju pogojnih carinskih ekspedicij, odločbo o enoletni ukinitvi uvozne carine na prečiščena žveplo in žveplov cvet; nadalje spremembe in dopolnitve pravilnika o povračilu stroškov za službena potovanja monopolskih delavcev in odredbo glede plačila banovinske takse na državne izkaznice za lovce iz drugih banovin. Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Minister za socialno politiko je pooblaščen, da izda predelani tekst pokojninskega zakona za nameščence z vsemi spremembami in dodatki in da sme tekst zakona stilistično in jezikovno popraviti. »Službene novine« so popravljeni zakon že objavile. Osnovanje Češko-Jugoslovanske zbornice v Beogradu. V Pragi že delj časa obstoja jugoslovansko-češka trgovinska zbornica. Sedaj pa bodo osnovali v Beogradu češkoslovaško-jugoslovansko zbornico, kdtere ustanovni občni zbor bo te dni. Smrtna nesreča. V Vurmatu nad Selnico ob Dravi Se je pripetila pred dnev’-smrtna nesreča. V gozdu veleposestnika Jurce sta podirala tesarja Ivan Stražišar in Matija Pirnat drevje. Pozno zvečer sta se napotila po strmi poti proti domu. Radi zapadlega snega pa je bila pot poledenela in se je Stražišarju spodrsnilo, da je padel tako nesrečno, da si je pri padcu razbil glavo. Hudo ponesrečenega so naložili na voz, toda rana je bila smrtna in je med potjo umri. Obup odpuščenega delavca. Včeraj smo poročali, da jc iz obupa nad življenjem izpil lSletni delavec Ozvald Urek strup in si tako hotel končati življenje Poročali smo tudi, da je storil to. ker je bil odpuščen z dela. Naknadno pa srno izvedeli, da nesrečni mladenič ni bil delavec, marveč praktikant v tekstilni tvornlci Doctor in drug ter da je bil zelo marljiv in priden, vendar pa silno rahločuten. Ker je pri delu dal uapačno prejo na valjar, ga je mojster nekoliko posvaril. To ga je tako užalostilo in potrlo, da je šel v pisarno, odpovedal službo in se nanotil na dom, kjer je izpil večjo količino lizola. Za veliko razstavo živine in perutnine v Beogradu, ki bo v času od 16. do 21. t. in., se dobe legitimacije po Din 12 pri »Putniku«. Na železnici je odobren za razstavljalce in za razstavljene živali četrtinski, za ostale obiskovalce pa polovični popust, in sicer za vožnjo tja od 14., za nazaj pa do 23. t. m. Radio Ljubljana. Spored za petek 15 t m. Ob 11: šolska ura o Posavju; 12.15: reproducirani koncert »Po dolinah in planinah«; 12.45: poročila; 13: čas, reprodukcija Šumanove »Karnevalske noči«; 18: prenos z Dunaja: govor princa Edvairda Lichtensteina ob priliki slavja jugosIovansko-avStrijske trgovske zbornice; 19: Sokolstvo; 19:30: izleti za nedeljo; 20: prenos iz Zagreba; 22: čas poročila; 22.20: reproducirana baletn? glasba. Grajski kino. Od danes, četrtka, dalje srčkana, zabavna opereta »Madon kje si«, krasen film poln izborne godbe in lepega petja. Liane Haid, Viktor de Kowa, Paul Otto, Fritz Schulz in Ottr Wallburg v glavnih vlogah. Kino Union. Danes v četrtek zadni dan prvovrstni velefilm v nemškem jeziku »Zadnji korak« z nailepšo Amer čanko Joano Crawford in Nilsom Asther-jem. Od petka dalje velika atrakcija »Bratje Fratellini«, s svetovnoznanim klovni, Olgo Čehovo. Alfredom Abelom in-Leom Slezakom v glavnih vlogah Pri ljudeh z nerednim delovnem sr ca povzroči kozarec naravne »Franz Jo šefove« grenčice, če ga poniiete vs->' dan zjutraj na tešče, lagodno milo iz-treH’>rii'e črevesa. Delodalalcl. spomn»e se brozr>nsel-mh inHoktunioev! Dajte Hm dela dajte jim kruha! Na« ocino REPERTOAR. Četrtek, 14. decembra ob 20. uri: »$t&* dentje smo«. Red C. Znižane cene. Petek, 15. decembra: Zaprto. Sobota, 16. decembra ob 20. uri: »Ivan Cankar«. Spominska proslava mariborske »Svobode«. Nedelja, 17. decembra ob 15. uri: »PoP Čira in pop Spira«. Vojaška predstava. Ob 20. uri: »Deseti brat«. Red C. Slavnostna predstava. Znižane cene. Premiera Tijardovlčeve operete »Mala Floramye« bo o Božiču. Ta opereta je med vsemi jugoslovanskimi operetami dosegla nedvomno največji uspeh ter so jo uprizarjan tudi v tujini. Muzika je izredno melodiozna ter so nekatere točke splošno znane. Dejanje je pestro ifl se godi v Splitu ter v Franciji. Orkester zveni polno. Premiero pripravljata kapelnik Herzog in režiser Skrbinšek. Prva vojaška predstava bo po večletnem presledku v nedeljo 17. L m. na kraljev rojstni dan ob 15. uri. Uprizore zabavno Sremčevo komedijo »Pop čira in pop Spira« s Harastovičem in Gorinškom v naslovnih ulogah. Predstavo lahko obišče tudi ostalo občinstvo ter veljajo zanj znižane čenč. Pri zapeki, krvnem prenapolnjen# trebuha, kongestijah, bolečinah kolknib živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti. hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvO boditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klim^kterijalne dobe z največiim usnehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. GRAJSKI KINO V četrtek zabavna operet« Madona, kje si? Liane Haid-Viktor de Kova Sobota 16. 1. Orlov. Sobota 16. Svetovna atrakcija. »Velika kavarna«. Železniške legitimacije za civilne 10 vojaške upokojence, invalide in nlih rodbine. Vsi upokojenci in njih rodbine, katerim so bile izstavljene legitimne leta 1929. in jim bo torej potekla 5letna doba ob koncu letošmega leta. se pozivajo, da jih predlože do 31. t. m. finan-čn* direkciji, odseku za računovodstvo v Ljubljani. Za izstavitev novih legitimacij nai prošniom nrilorim: sliko znesek 10 Din in zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice. Legitimacije samo za podaljšanje za prihodnje leto nai se pred-'ožijo čimiorei, najkesneje pa do 20. ja-uuaria prihodnieva leta. Božična potovania so pred durmi! Pozor! Da se izognete velikemu navalu na kolodvorske blagajne, vas opozarjamo, da si lahko preskrbite vozovnice že 1 dan pred potovanjem po originalnih cenah pri Zvezi za tujski promet »Put-nik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. tel. int. 21-22. »Putnik«, tujsko prometna pisarna, opozarja zimske športnike in smučarje, da so v njeni pisarni vsakomur brezplačno na razpolago prospekti smuških tčajev ter zimskih letovišč naših kra-?v in tmine Lastnike starih zemljevidov prosi uprava Ljubljanskega velesejma, da seji blagohotno javijo. V okvirju XIV Ljubljanskega velesejma od 30. maja do 10* ;unija se bo ramreč priredila vehka kartografska razstava in so lastniki st? rib zemljevidov naprošeni za dobrohotno so-ielovanje. Vremensko poročilo mariborske mete* »rološke postale. Davi ob 7 uri je kaza> oHomer 9.2 stopinj C nod ničlo: minimalna temperatura 9.6 stonin? C pod ličlo: h-v-ome^er ie kazri nr? 16 6 «to-mnjah 730 režiran nn ničlo na 7?9; 'e'ativna vlava 92; preteklo no* -.Irrog 26 cm nove-o Vreme J® 'TlimO iti tti*"1**iO ti->noVCv pravi, da bomo dobili še več sne.va Nož in samokres DVE KAZENSKI RAZPRAVI PRED MALIM SENATOM OKROŽ. SODIŠČA. Včeraj dopoldue je mali kazenski se-nat tukajšnjega okrožnega sodišča obravnaval dve krvavi zgodbi, od katerih J® v eni igral usodno vlogo nož, v druži pa samokres. Prvi je stopil pred sodnike komaj lGletni posestnikov sin Ja-nez K. iz Slov. goric, šibek fant, ki mu človek ne bi prisodil, da ima na vesti že tako grd zločin. Obtožnica mu očita, da je letos v marcu z nožem zabodel v hrbet kmečkega fanta Franca Žmavca, ki ie v mariborski bolnišnici podlegel za smrtonosno rano. Omenjenega dne se je podal obtoženec v družbi nekaterih svojih tovarišev k maši. ‘S potjo se je družba ustavila pred Zcrkovo trgovino, kjer sta se ji pridružila tudi dva Žmavceva fanta, do katerih je navedena družba gc;1n sovraštvo. Fantje so se sporekli in vnel se je pre-Pir. v katerem so potegnili nože in samokrese. Brat obtoženca je ustrelil s Samokresom v tla, kar je prestrašilo mlade fante da je zbežal neki Ludvik Ž. Proti šoli, Franc Žmavc pa proti cerkvi. Ns cerkvenem pragu’ se je France ustali in mu je bil že v tem trenutku za pe-temi tudi obtoženi Janez. Hladno in brez besed mu je na cerkvenem pragu zabodel r#ož v pleča. France se je zgrudil v mlaki krvi; med ljudstvom, ki je bilo pri maši, pa je nastala grozna panika, da je moral duhovnik sveto opravilo prekiniti. Obtoženi je skesano priznal svoj zločin. Sodišče pa je upoštevalo njegova mlada leta in je odredilo, da se odda v državno poboljševalnico. Med fanti iz Turnišča in Lipe v Prekmurju je bilo že delj časa letos poleti hudo sovraštvo, ki se je končalo s krvavim pretepom. Neke nedelje v juliju so trčili fantje skupaj. V. tem pretepu ie 22ietni Štefan Zver s samokresom v Ren-kcvcih obstrelil posestnikovega sina Ivana čižmašijo. Usodnega dne se je Ciž-tnašija ustavil v neki gostilni v Renkov-cih, kjer so popivali fantje iz Lipe. Ko so jih Turniščani opazili, so pričeli klicati takoj na korajžo, kar je dalo povod za krvav pretep, v katerem je bil mladi Čižmašija težko ranjen, kar je spravilo na zatožno klop 221etnega Štefana, ki se je moral radi tega zagovarjati včeraj pred tukajšnjim malim senatom. Pri razpravi je obtoženi Štefan priznal dejanje, izgovarjal pa se je s silobranom, česar pa niso potrdile zaslišane priče. Zato ga je senat spoznal za krivega v smislu obtožbe in ga obsodil na 7 mesecev zapora. So' vrsti Sestanek in zbor društvenih načelnikov mariborske sokolske župe Da se tehnično delo v sokolskih edini-1 nastopi, na katere bomo lahko ponosni. <-3h poglobi in usmeri v pravcu napred- j ■ V petek ob 20. je bil v mali kazinski ta, je načelništvo mariborske sokolske dvorani oficielni pozdravni-večer udele-Župe pretekli teden priredbo tridnevni Zencev tečaja, ki se je po pozdravu naslovni sestanek vseh društvenih načel- četnika in zastopnika staroste razvil v nikov in načelnic svoje župe. i prav prijetno bratsko zabavo. Zastopniki 56 edinic, ki so se udeležili j V soboto se je nadaljevalo s predelavo sestanka, so imeli priliko do podrobnosti . prostih in tekmovalnih vaj naraščaja, spoznati program in snov, ki jo namera- J popoldne pa so sledili referati o posa-va načelništvo župe predelati v prihod- meznih nastopih, tečajih in tekmah v njem letu. Da se olajša načelnikom de o bodočem letu. Pri razpravah, ki so sle-v svojih društvih, sc se v petek dopol-; dile posameznim poročilom, so sporpčili dne predelale z njimi proste vaje članov načelniki svoje pomisleke in predloge, na 'n članic ter tekmovalne vaje članstva podlagi katerih so bili storjeni sklepi, ki 'n deloma tudi naraščaja. Popoldne pa po možnosti upoštevajo vse. želje podest jim je najprej podalo nekaj potrebnih j želskih društev z ozirom na njihov teža-baukov o soko’ski disciplini, nakar so ’ ven položaj, č u s, za načelnico pa s. Nada Maču-s o v a s starim načelstvom ter jima je bila obenem izrečena od zbora pohvala za njuno vstrajno in požrtvovalno delovanje. Med predlogi, ki bodo stavljeni v odobritev župnemu občnemu zboru, je najvažnejši ta, da bi naj bil župni zlet prihodnje leto v začetku junija v Mariboru. Pri raznoterostih je bilo stavljenih le malo vprašanj, ker so se vse važnejše zadeve razpravljale med sestankom prejšnja dneva ter je bil zbor ob 11. uri zaključen. S tem se je 1 il zaključil tudi tečaj, ki je jasno pokazal, da bi bili slični sestanki še večkrat zelo potrebni, ker poglabljajo na eni strani stike med društvi in župo kakor tudi med društvi samimi, na drugi strani pa dajo iniciativo in olajšujejo delo društvenim načelnikom, ki se bore včasih z raznimi neprilikami. bj1, izrečeni primerni nasveti za organiziranje društvenih nastopov in akademij. De vsaki temi se je razvila daljša debata, v kateri je bila izrečena marsikatera dobra in zdrava misel, ki pa upamo ni ostala le med stenami predavalnice, hiarveč so si jih navzoči načelnik stavili na spored svojega sokolskega dela, da bodo naši nastopi res sokolski G. Pourcelle: V črno noč »Ali uganete, koga sem prejle v mraku Srečal doli na poti,« je vprašal gostilniški gost. »Koga?« so zazijali pivci. Vse glave so se dvignile. »Enega izmed delavcev, ki so se potikali tod okrog, ko so pred tremi leti gradili železniško progo. Ko je opazil, da ga gledam, se je obrnil vstran, a to kiu ni pomagalo. Spoznal sem v njem Antonija Biemonteza.« Krčmarica je zacvilila. Mož jo je vprašal: »Mair si ga poznala?« »Poznala,« je odvrnila boječe. »Hodil ie k nam na hrano, dokler je živela mati.« »Meni se zdi. da je to tisti, ki je šel, ne da bi plačal račun!« »Ni tisti,« je rekla žena in pogledala v tla. Kakor da je preslišal te besede, je krčmar udaril s restjo po mizi in zaklel »To vam je lump! Napadal je delavce in ropal. Ko’ikor ga imam v spominu, še ne boji nikogar in policiia nas ne čuva. kakor bi bilo treba. Pred niim ne bc miru. dokler ne padejo dve, tri nedolžne žrtve « »Mislim « še ie oglasil gost v kotu. »da bi nocoj morali paziti vsi. ki imajo ka; gotovine Ta stvar se ne bo gladko končala. Antonii ie opasen razhodih« »Kakš°n na ie?« je vprašaj krčmar. »Crn. kakor sam vrav Velike oči ima, V nedeljo je bil po ponovitvi prostih vaj zbor društvenih načelnikov. V prvi točki dnevnega reda je podal župni načelnik br. Franjo Mačus svoje obširno načelniško poročilo, ki ga je vzel zbor brez debate m z velikim odobravanjem na znanje. Nato so sledile volitve načel-srva, pri katerih je bil ponovno sog'asno izvoljen za načelnika br. Franjo M a- Sokol Maribor I. priredi v soboto 16. t. m., na večer pred kraljevim rojstnim dnem telovadno akademijo. Spored je jako pester in obširen. Sokol I. vrši v V. okraju veliko narodno delo in je zato dolžnost vseh mariborskih narodnjakov, da to delo podprejo. Akademija se bo ponovila za mladino 17. t. m. ob 16. uri. Pridite vsi! Studenški Sokol hoče v svojih prizadevanjih dati tudi naši mladini; priliko, da pride do besede. Da ta beseda ne bo nekaj vsakdanjega, o tem smo prepričani, 2e nekaj dni vidimo plakate, ki jih je mladina sama napravila. Vabijo na akademijo, ki bo obsegala telovadne, glasbene in pevske točke studenške sokolske mladine. Vršila se bo v nedeljo 17. decembra ob 17. (5.) uri popoldne v Sokolskem domu. Vstopnina bo zelo nizka (od 6 Din navzdol), da jo zmore vsakdo. Sokolska mladina vabi. zato se vsi od-zovimo njenemu klicu! Videli bomo. da tudi ona nekai zmore! Sokol Ljutomer. Ob vsakoletni proslavi 1. decembra pokaže naš Sokol tudi javnosti del svojega dela. Tako tudi letos. Dne 1. decembra se je vršila slavnostna seja po obširnem programu, kakor je bil predpisan. Dne 3. decembra pa je bila slavnostna akademija, ki je obsegala 15 točk. Program je bil skrbno sestavljen in odjično izveden. Nastopili so vsi oddelki, ki so želi pri svojih izvajanjih zasluženo priznanje. Akademija je bila na višku in zaslužijo vse priznanje vaditelji in vaditeljice posameznih oddelkov. Udeležba 1. in 3. decembra je. bila še zadovoljiva, lahko pa bi bila prav dobra, če bi se vsi člani zavedali vsaj tega: Poleg rednega plačevanja članarine je tudi še sokolska dolžnost udeleževati se sokolskih prireditev in predavanj! Odbor je sklenil, da bo proti takim mani zavednim Sokolom in Sokolicam C I KO PHA PRAVI DOMAČI IZDELEK strogo nastopil. Nič ne škodi, če nas bo nekaj manj, a tisti bomo dobri. . Sokolska četa Sv. Barbara v Slov. goricah. Gledališki oder naše čete je uprizoril preteklo nedeljo igro »Domen« z nepričakovano lepim uspehom. Igra, ki je zelo napeta, je vidno uplivala na poslušalce. Vsi igralci so se potrudili, da so podali svoje vloge kar najboljše. Odlično pa je rešil svojo vlogo graščak Sova. Tudi vaški berač Urh je imel dobra igro. Za Sovo, ki ga je podal br. Velišček in beračem Urhom, ki ga je igral br. Serdinšek, pa nista nič zaostajala br. Potočnik v vlogi Domna in sestra Der-novškova v vlogi Mete, kakor tudi sestra Floharjeva v vlogi Anke. Šolska soba, v kateri je oder, je bila nabito polna in se bo zato igra ponovila prvo nedeljo po novem letu. Studenci pri Mariboru Studenško revno šolsko deco je v torek obdaroval krajevni odbor Rdečega križa s sodelovanjem Krajevnega šoL odbora in občine. Obdarovanih je bilo 140 najbolj revnih otrok. Razdeljenih jo bilo 82 m blaga za moške obleke, 142 m za ženske, 95 m za perilo in 32 parov čevljev. Potrebnih bi bilo seveda še več, a kaj, ko ni dovolj materijalnih sredstev. Saj je ta obdaritev stala nad 6000 Din, kar je dandanes že čedna vsota, posebno še, če se jo mora spravljati po dinarčkih skupaj. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo vsaj deloma obuli in oblekli najpotrebnejše izmed revnih — prisrčna zahvala. ki se leskečejo kakor jeklo, v stas vitek, izredno prožen, pripra\ len na vse.« »Jaz spravim nocoj denar in samokres pod blazino, pa naj pride, če ga je volja,« je rekel krčmar in .se široko zarežal in si ni mogel prikriti strahu pred razbojnikom. Ko so se pivci razšli, je krčmar zaklenil vrata. Vzel je denar iz predala in ga odnesel v prvo nadstropje pod vzglavje. Sredi stopnic se je pa ustavil in reke ženi: »Marta, svetujem ti, da ne upihneš luči, ko prideš spat. Lopov se bo morda prestrašil svetlobe.« Lice mlade-žene se je vznemirilo. Roka ji je tako zadrhtela. da ni mogla šivati platna, ki ga je dižala v rokah. Pustila je šivanje v naročje in se zamislila: Antonij se je vrnil. Noč in dan ga je čaka'a. kakor bolnik solnca. Ni ga bilo! Ni prišel, čeprav se je zaklel, da pride po njo in jo odvede s seboj. Naoosled ji je umrla mati in ostala je sama. Kako naj sama vodi krčmo in miri pijance. Poiska la si je moža. Strahopetca! Popival je kakor najslabši gosti ip .se je debelil od lenobe. In zdai se ie vrnil oni, ki ga je čakala tako do'go. Kai bo zdaj. Nekaj se ho zgodilo morda nekaj strašnega. Marta si ie otrla pot na čelu. Pomislila je, da Antonij mogoče že lazi okrog hi?e kakor takrat, ko je bila živa še njena rrati. Kakor n°koč je tudi nocoj čakala, da e pojavi. Držala ie v rokah prav tako H vanje in srce ji je plalo kakor nekdaj. Zona jo je izpreletavala po vsem telesu. V svoji domišljiji je videla spopad med njim in njenim možem, in privid ji je naslikal Antonija mrtvaško bledega s preklanim čelom. Ob dvanajstih je potrkalo na vrata. Prav pri zadnjem dvanajstem udarcu. Marta je vstala, namerila korak k vratom in odprla. Spoznala sta se »n objela. V motni svetlobi sta se jedva razločila. Šepetala sta kakor v spovednici. »Prišel sem po tebe,« ji je rekel Antonij. Marta mu je mignila, naj se kroti m obvlada. »Ali mati še bedi?« je vprašal. »Ne, mati...'Ona je že davno mrtva. Mož še bedi.« »Mož? Tvoj mož?« je vprašal osuplo. Zamežala ie v pričakovanju, da se bo nekaj zgodilo. Mogoče jo zabode z nožem, ustreli s samokresom. Antonij je nemo bulil predse. Oči so nvu stopile iz jam. »Vidiš. Mislila sem, da si pozabil name, pa sem se omožila. Dolgo sem čakala, da prideš, a ni te bilo. Zakaj nisi prišel?« V njenem glasu se je topila žalost. Odgovor je zvenel obupno: »Nisem mogel. Mora! sem biti v Italiji. Kako naj ti povem vse?« Položila mu je roke okrog vratu in ni mogla preboleti zavesti, da je žena, da je last nekega drugega, ki ga ne ljubi. * »Ubogi moj Antonij!« je odjeknil globok vzdih n^nem srca. Antonij je bil žalosten, mehak kakor i dete. Pripovedoval je: Hodil sem nepretrgano 14 dni. Spal sem v gozdovih, v skednjih. Bili so mi za petami kakor pobeglemu divjaku. Prišel sem po tebe. Tudi meni je umrla matu Hišica na obali reke Pada je prazna. Zato sem jo ohranil. Govoril je rahlo in mehko. Ramena so se mu vdirala ob vsaki besedi. »Preden odideš, ti skuham malo kave,« je dejala Marta z materinsko nežnostjo. Samo tiho bodi, da te ne sliši mož, Id spi in smrči v sobi.« »V najini sobi?« je vprašal Antonij. Spogledala sta se in se nasmehnila. Antonij ie popil kavo in ji dal roko: »Zbogom!« ' Marta je tiho odprla vrata, Piam«« svetilke je ugasnil v prepihu. Antonij je obstal na pragu in se zazrl v njene oči i žalostjo in poželenjem. Mislil si je, da ga bo noč požrla, kakor ga je prinesla. Marta bo otrok mirnega Življenja, brez strasti in bolesti. Prenašala bo ž njim križe življenja vdano, in potrpežljivo. On pa, on se bo potikal po svetu. Lovili ga bodo, gonili kakor psa in bo bežal pred zasledovalci. Privzdignil je klobuk, pod katerim so se bili sprejeli v mastno kepo njegovi črni gosti lasje. Še enkrat se je zasvetilo njegovo lice. Potem so zasijale izpod čela velike bleščeče in sijoče oči. — Marti se je izvil iz grla krik: »Antonij!« Planil je po njej kakor tiger, naložil jo na rame in izginil ž njo v čmo noč... Odločili smo se, da zvišamo popularnost radia za 100“/o, zato Vam damo na razpolago naš aparat tipa 938, ki sprejema tudi ameriške postaje in to na 18 mesečnih obrokov po Din 210 — odnosno Din 220.— za isti z vdelanim supresorjem. Razen vseh evropskih postaj, sprejemate tudi ameriške postaje. Oglasite se pri našem zastopniku v Vašem mestu. Največla radio Industrija sveta RADIO Soort Drugi smučarski izlet zimsko-šport, odseka SPD Maribor Zimskošportni odsek SPD Maribor priredi v soboto 16. t. m. svoj drugi letošnji smučarski izlet na Pohorje, in sicer k Seniorjevemu domu. Odhod bo v soboto 16. t. m. z vlakom ob 13.18 z Glavnega kolodvora do Brezna, od koder se bodo izletniki peljali z avtobusom do Ribnice. V nedeljo 17. t. m. dopoldne bodo pri Seniorjevem domu praktične vaje, popoldne pa bo izlet na Črni vrh, Veliko ta Malo Kopo, na Sedlo in Kremžarjev vrh, od koder se vrnejo izletniki preko Sv. Primoža v Vuzenico ter se z večernim vlakom odpeljejo zopet v Maribor. Snežne razmere so naravnost idealne. Vsi tisti, ki se nameravajo izleta udeležiti, naj se zglasijo pri »Pntniku« zaradi polovične vožnje. Znižana vožnja za udeležence »Teka zedinjenja« v Ljubljani, 17. decembra. — Minister prometa g. Lazar Radivojevič je z odlokom št 27636 z dne 5. dec. t l dovolil znižano (polovično) vožnjo za vse udeležence sportno-nacionalne manifestacije »Tek zedinjenja v ki jo priredi Akademski Športni Klub Primorje v Ljubljani na kraljev rojstni dan 17. dec. t. 1. pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in v proslavo 15-letnice državnega in nacionalnega zedinjenja. Popust velja od 13. do vklju-čivo 21. dec. 1.1. za vse razrede, izvzem-ši I. razreda brzih in potniških vlakov. Udeleženci morajo na odhodni postaji kupiti cel vozni listek, ki ga morajo pri prihodu v Ljubljano obdržati. Ta jih u-pravičuje do brezplačne povratne vožnje proti posebnemu potrdilu ASK Primorja, da so se udeležili imenovane proslave. Ta potrdila bo ASK Primorje izdajalo na dan proslave celodnevno v tajništvu kluba, nebotičnik, IV. nadstropje, soba 410. Pripominjamo, da velja popust ne samo za tekmovalce, temveč tudi za vse udeleženoe preslavne manifestacije. Akademski Športni Klub Primorje v Ljubljani. Predlogi LNP za občni zbor JNS. V nedeljo 17. t. m. bo v Beogradu občni zbor Jugoslovanske nogometne zveze. Ljubljanska nogometna podzveza bo po poročilu »Slovenca« na občnem zboru JNS stavila naslednje predloge: 1. Sodniški zbor naj se organizira strokovno s tem, da si ustanovi profesionalno organizacijo, ki naj bo v strokovnem pogledu avtonomna, v športnem pogledu pa naj pripada v kompetenco JNS. 2. V komisiji za izpite sodnikov naj ima JNS večino: 3. Znižanje sodniških taks. 4. Gradnja športnega doma v Beogradu. Poslovni prostori JNS naj se dobijo brezplačno v bodoči zgradbi ministrstva za telesno vzgojo. 5. Državne takse naj se sploh črtajo, a namesto njih naj se plača določen odstotek, in to v fond za gradnje- športnih igrišč. 6. Vnese naj se v zakon, da morajo občine priskrbeti klubom športna igrišča. 7. Obremenitev klubov glede posojil za športna igrišča. Predlog za črtanje zapadlih anuitet. 8. Zvezno glasilo naj se izdaja klubom, veridair ne v breme podzvez in klubov. 9. Strokovni pouk — predlog, da naj JNS najame trenerje, ki bi jih stavil podzve-zam od časa do časa na razpolago. FC LiverpoohAustria (Dunaj) 4:2 (4:1). V Liverpoolu se je včeraj odigra- la nogometna tekma med dunajsko Au-strio in angleškim ligaškim klubom »Liverpoolom«. Tektna se je končala z zmago domačinov v razmerju 4:2. Najboljši strelec v letošnjem tekmovanju za državno prvenstvo je Kragič (Hajduk), ki je zabil 20 golov. Najboljši slovenski strelec pa je Erman (Primorje), ki je zabil 12 golov. Oderuški advokat. V nekem kraju blizu madžarskega mesta Pape so se kmetje na čuden način maščevali nad tamkajšnjim odvetnikom, ki jih je neusmiljeno odiral. Maščevanje pa ni bilo tako tragično zamišljeno, končalo pa se je vseeno s smrtnim izidom Kmetje so neke noči vlomili v klet omenjenega advokata in odvrli vse pipe. da je steklo vse vino, ki je bilo v sodih. Ko je naslednje jutro advokat to opazil, se je tako razjezil, da se mu je omračil um. Vzel je samokres in kakor nor letal' po ulici ter napadel slehernega, ki mu je prišel pod roko. Ker si prestrašeni kmetje niso znali drugače pomagati, ga je eden ustrelil. Denis Diderot: Skrivnosti s Roman. Med tem, ko je služkinja tako brbrala, sem morala misliti na to, da sem pod pisala svojo lastno smrtno obsodbo... Dragega dne nisem slišala ničesar več. Šele čez nekaj dni je prišel k meni gospod Simonin. Bil je v spalni srajci. Odkar sem vedela, da mi ni oče, sem občutila napram njemu neki odpor, vendar sem ostala in ga pozdravila. Približal se mi je, pokazal ml pismo in dejal: »Si ti to pisala?« »Sem.« »Prostovoljno?« Potrdila sem tudi to. »In si sklenila izvršiti obljubo?« »Vsekakor.« »Želiš morda priti v kak znan samostan?« »Ne. Vsi so mi enaki.« To je bilo vse. Nato sem ostala zopet dva tedna v popolni negotovosti ta nisem vedela, kaj se godi. Zdi se ml, da so razni samostani odklonili sprejeti me zaradi onega škandala, ker so se bali za svoj dober glas. vendar so me v Long- champu sprejeli, kar je bila za moje starše velika sreča, zato so me prisilili, da sem napisala predstojnici samostana pismo, v kateri sem se ji zahvalila za izkazano mi čast. Izgleda, da je hotela imeti predstojnica skupaj z mojimi starši javno priznanje, da želim stopiti v samostan. Odposlali so me torej v samostan Longchamp, ki je slovel zaradi lepega petja. Spremila me je mati, a očeta sploh nisem več videla. Niti poslovila se nisem od njega, ker niti jaz niti on nisva zato čutila nobene potrebe. V samostanu so me pričakovali vsi radovedni zaradi moje preteklosti in glas bene nadarjenosti. O moji preteklosti se ni govorilo, takoj pa sem morala napraviti izpit iz glasbene vzgoje. Čim smo izmenjali pozdravne fraze, se je predstojnica obrnila k meni in dejala: »Ste muzikalni? Pojete? V govorilnici je glasovlr; pojdimo tjal« Četudi mi ni bilo do petja, sem vendar hotela ustreči njeni želji. Spredaj je šla mati, za njo jaz, za nama pa predstojnica z redovnicami, ki so se pridružile. Gorele so luči, ker je bila med tem že nastala tema. Sedla sem za glasovir in dolgo prebirala tipke, ne da bi bila mogla najti primerno skladbo. Naposled sem na zahtevo predstojnice zapela arijo iz neke opere, in dasi sem pela prav slabo, so me vendar obsuli z dolgotrajnim odobravanjem. Nato se je mati poslovila, priporočila me ponovno predstojnici, meni pa ponudila roko v poljub Tako sem prišla zopet v samostan »baje« po lastni želji. Toda o zares prostovoljnem vstopu v samostan ni moglo biti govora. Pozneje, ko sem hotela ponovno v svobodo, so zbrali proti mem vse mogoče, ono pa, kar bi bili lahko rekli v mojo korist, so skrbno zatajili. Toda o tem bom govorila pozneje. Kakor je navada v večjih samostanih so se tudi tu menjale predstojnice vsako tretje leto. Najprej je imela to čast ga de Moni, o kateri moram govoriti samo najlepše, vendar me je prav njena dobrota ugonobila. Bila je bistra in razumna žena, polna dobrote iti uvidevnosti razumevajoč človeško srce, in nas je vse — dasi ni nikogar potrebovala — štcln za svoje otroke. Videla je samo tiste po-•greške. katere ie morala videti 7^r-