*ZaJcuJfkL »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju TEDNIK LETO XIV. Št. 33 TRBOVLJE, 10. AVGUSTA 1961 CENA 20 DIN »NA KONCU POTI« NA HVARU — NASTOP IZNAD NIVOJA AMATERSKIH PREDSTAV! Amaterizem na pohodu Velik uspeh trboveljskega ama-\ Delavskega doma v Skoplju, tov. terskega gledališča Svoboda—Cen-lDžokič, bivši direktor Jugoslovan-ter, katerega člani in članice so j skega gledališča v Beogradu, sedaj sodelovali na zvezni reviji najbolj- profesor na Kolarčevi univerzi, in amaterskih skupin Jugoslavije] drup. na Hvaru 2. avgusta t. ni bil slučajen. Plod dolgoletnega dela in ■ prizadevanja je samo potrdilo izvajanje na Hvaru, da je amaterizem na pohodu in ne v upadanju, kot to trde nekateri. Z Matkovičevo dramo >Na koncu potic, s katero je gledališče Svoboda—Center iz Trbovelj gostovalo na Hvaru, je osvojilo tudi hrvatsko gledališko občinstvo in številne goste. V' sredo, 2. avgusta, so se trboveljski gledališčniki predstavili s svojim delom. Sceno je bilo treba prilagoditi odprtemu prostoru, kar sc jim je v celoti posrečilo. Predstava je potekala brez motenj in je napravila na gledalce velik vtis. Hrvatsko festivalsko občinstvo je nagradilo izvajanje Trboveljčanov z dolgotrajnim ploskanjem. Zelo visoko je predstavo »Na koncu poti* ocenila žirija. Takoj po predstavi je bil razgovor s strokovno žirijo, ki so jo sestavljali dr. Drago Ivaševič, književnik iz Zagreba, Amar Izak, književnik iz Beograda, tov. Štefanovski, direktor Žirija dala predstavo, katere ne sram nobenega poklicnega gledališča. Predstavnik iz Makedonije je je ocenila predstavo 1 med £Htg:m dejal, da bi bil srečen, bi bilo .Oskarja Davtca »Pesem*. Trboveljski gledališčniki so se vrnili domov z vtisi lepega sprejema, gostoljubja in priznanja, kar je največja nagrada za njihov trud. Več poguma in vztrajnosti Nov gospodarski sistem -pomeni prelomnica v našem gospodarstvu, zalo je treba prav vsepovsod paziti, da posamezne gospodarske organizacije vstrajno napredujejo in da se nekaterim redkim gospodarskim organizacijam ne dovoli, da bi v tem tempu razvoja zaostajale. V nekaterih gospodarskih organizacijah v Zasavju je namreč opaziti previdnost v razvoju, ki jo nekje opravičujejo s »pomanjkanjem izkušenjc, s »stanjem in nedozorelostjo' razmere, V zvezi s tem velja omeniti, da v nekaterih zasavskih gospodarskih organizacijah še niso izročili ekonomskim enotam vseh pristojnosti in dolžnosti, ki so lahko porok Za uspešen razvoj teh enot. Zato ni prav nič čudno, če imajo nekje organi samoupravljanja ekonomskih enot le *posvetovalni značaje. Upravljanjc s skladi podjetja pa je ostalo tam še vnaprej v pristojnosti osrednjega delavskega sveta, največkrat zaradi utemeljevanja: »Saj so ‘tak vsa sredstva že angažirana!• Organi samoupravljanja namreč ne bi razumeli skupnih interesov tedaj, če delovni kolektiv ne bi bil seznanjen z družbeno-ckonomskimi perspektivami in če ne bi poznal stanja in proizvodnih prilik gospodarske organizacije. Ob tem je pa pomembno, da posamezne gospodarske organizacije nimajo perspektivnih planov proizvodnje, nimajo perspektivnih analiz potreb na tržišču itd. Iz tega je očitno, da je škodljivo, Če gospodarske organizacije ne ob-tavnavajo vseh družbeno-ekonom-skij, vprašanj istočasno. Dejstvo je, da ni mogoče razpravljati povsem ločeno zdaj o proizvodnih nalogah, Proizvodnih načrtih, o delitvi dohodka itd. Vse dogajanje v gospodarstvu je medsebojno povezano, xato se vsaka ozkost ali nedoslednost v tem smislu lahko kaze v neupravičenem Povečanju osebnih dohodkov, prebijanju investicijskih okvirjev, upadanju proizvodnje, ko-Pičen u zalog itd To je vzrok polivom neupravičenega povečanja osebnih dohodkov brez ustreznega naraščanja proizvodnje, ob istočasnem Perečem vprašanju povečanja skladov, bi so neogibno potrebni za n°dal'.riin nemoteno proizvodnjo, hjaspmtno pa v nekaterih gospoda tikih orgamzaciiah preti zaradi nesmotrnega izkoriščanja in prcli-Vanm skladov bojazen, da bo ttnanikaln sredstev za izplačilo °se>-v‘h dohodkov. Tj pojavi nalagajo več vztraino-s,\ m sistematičnosti pri delu v ■ te*"ji la ;f Vl.čie uveljavljanje no-Jega gospodarskega sistema. Ob te>n želimo opozoriti na to, da mo-'"oio v novo gospodarsko leto sto-p,l‘ z razčiščenimi pojmi! Se več: n°vi družbeni in proizvodni odnosi *al bodo do tedaj že utrjeni in ;as- 0 iačrtani, (ma) Trboveljski gledališčniki — amaterji so se na Hvaru prav odlično izkazali zelo pozitivno. Dr. Ivanševski je ob tej priliki izjavil, da je bila ta predstava iznad nivoja amaterskih predstav in da bi bilo prav, če bi jo bil videl pisatelj sam, saj bi tedaj lahko občutil in videl, kaj je napisal. Tovariš Džokič je izjavil: — Štiriintrideset let že gledam predstave amaterskih gledališč in moram priznati, da take predstave, kot so ‘jo dali Trboveljčani, še nisem videl. Ta predstava demantira vse govorice, da amaterizem pri nas stagnira. Istega mnenja so bili tudi ostali člani žirije. Dejali so, da to, kar so videli, ni več amaterizem, in da če bi imel v Makedoniji tako sposoben ansambel. Vsi so izrekli zadovoljstvo nad kvalitetno izvedeno predstavo na tem festivalu, s katero so Trboveljčani dosegli višek v izvajanju. V petek, 4. avgusta, je celotno skupino iz Trbovelj, žirijo in ostale goste povabil na sprejem predsednik občine Hvar ter predsednik mestnega sveta Hvar v hotelu >Dal-macijac. Na tem sprejemu so bile izmenjane rpiisli, darila in čestitke. Glavna misel tega sprejema je pa bila, da bi se najboljše amaterski' skupine iz posameznih republik med seboj izmenjavale z gostovanji. Zadnja predstava na festivalu predstavlja trboveljska skupina mo- Hvara bo 15. avgusta, ko bodo na-nolitno organizirano celoto, ter da stopili amaterji iz Paračina z delom Važno: poglabljanje samoupravljanja Predsedstvo ObSS v Trbovljah je na svoji zadnji seji obravnavalo tekoče probleme gospodarjenja ter na podlagi ugotovitev posvetovanja z zastopniki večjih go- PRICELI SO IZVAJATI PROGRAM DELA Kljub počitniškem vzdušju je trboveljska delavska univerza že pričela uresničevati svoj program dela v okviru Izobraževalne se-zone 1961-62. V ponedeljek se j« pričel pripravljalni tečaj za kandidate za sprejem v večerne oddelke tehničnih šol rudarske, strojne tn elek-tro stroke. Tečaj je uvajalne oblike za preverjanje znanja iz matematike, fizike, kemije, z namenom, da bi slušatelji pozneje laže sledili pouku. NOV VEČERNI ODDELEK PRI DELAVSKI UNIVERZI TRBOVLJE Za novo izobraževalno sezono Je delavska univerza v Trbovljah odprla nov večerni oddelek tchni- j ške šole — rudarske šole v okviru matične šole v Ljubljani. O potrebi o ustanovitvi tega večernega oddelka za odrasle pričajo številne prijave - kar 42 kandidatov. Oddelek bo deloval v prostorih Industrijske rudarske šole, ki je dala na razpolago potrebni razred. Odšle! obračun po ekonomskih enotah V združenih obrtnih delavnicah v Hrastniku so na zadnji šeji delavskega »veta razpravljali o 1'ormlranju ekonomskih enot. Odločili so sc za štiri ekonomske enote, ki predstavljajo tildi samostojne obrate. Da bo mogoče obračunavati po ekonomskih enotah, so dva sorodna obrala združili v enega. Zaradi tega, ker je v podjetju malo zaposlenih delavcev, ne morejo decentralizirati delavskega upravljanja. spodarskih organizacij sklenilo, da jc potrebno sklicati zastopnike manjših podjetij in analizirati vpliv novih gospodarskih predpisov tudi v teh podjetjih. Predsedstvo je bilo mnenja, da je osnovna naloga sindikalnih organizacij in ObSS nenehno spremljati vpliv nedavno sprejetih gospodarskih ukrepov na poslovanje podjetij. Zato bodo v teh dneh posvetovanja s predsedniki sindikalnih podružnic. Posvetovanja bodo po panogah dejavnosti. Vzporedno s tem bodo pripravili s komisijo zbora proizvajalcev za delavsko samoupravlajnje skupno analizo o poglabljanju samoupravljanja v podjetjih na območju občine ter le-to predložili v razpravo ObSS in zboru proizvajalcu ObLO. Le tako naprej po tej poti! Uspeha gledaliških amaterjev iz Trbovelj se veselimo vsi, ki delamo na kulturnem področju, in vsi, ki vemo, kaj pomeni delo na tem področju. ' s.:.: Stane Šuštar Dom na Vrheh bo slovesno odprt v nedeljo, 27. avgusta Na osrednji proslavi 20-letnice vstaje za Zasavje na Vrheh nad Trbovljami se bo zbralo nad 6000 i ljudi iz Zasavja in Savinjske doline. Na zborovanju 11 bo govoril prvi-komandant NOV in partizanskih ij odredov Slovenije, podpredsednik Zvezne ljudske j, skupščine, tovariš Franc Leskošek-Luka. (> J TRBOVLJE, 10. avgusta. — Vrhe, kraj, kjer je bila pred Ji J 20. leti ustanovljena 1. revirska četa, ki so jo sestavljali (j J borci iz Revirjev in Savinjske doline, dobivajo svojo novo (| J podobo. Ob 20-letnici vstaje in revolucije narodov Jugosla- (j , vije bodo na Vrheh izročili svojemu namenu nov DOM-.i J REVIRSKIH IN SAVINJSKIH BORCEV NOV. (j a — Pred vhodom v Dom revirskih in savinjskih borcev < ‘ (i NOV na Vrheh bodo vzidali tudi spominsko ploščo z na-i» ,1 slednjim posvetilom: »V spomin vsem revirskim in savinj- i> (i skim borcem ob 20-letnici revolucije 1941—1961«. r d — Na seji Odbora za organizacijo slovesnosti na Vrheh, ki I '■ I1 je bila v ponedeljek v Trbovljah, je bil izdelan že program d i1 slavja na Vrheh. V nedeljo zjutraj bodo pripadniki predvo- i» d jaške vzgoje in člani Združenja rezervnih oficirjev in pod-11 i1 oficirjev pripravili improviziran partizanski napad na Vrhe. d i1 Ob 10. uri pa se bo začela slovesnost, na kateri bo govoril i1 d prvi komandant NOV in partizanskih odredov Slovenije, i1 i1 podpredsednik Zvezne ljudske skupščine, tovariš Franc Le-1! i * skošek-Luka. Tovarišu Leskošku bo ob tej priliki komandant i \ d partizanskih patrulj, ki bodo prišle iz Zagorja, Trbovelj, d d Hrastnika in Savinjske doline, predal raport. V kulturnem i d delu prireditve pa bodo nastopili združeni pevski zbori iz i i1 Hrastnika, Zagorja, Žalca, Zabukovce in Trbovelj ob sprem-1 d ljavi trboveljske godbe na pihala. ' 11 — V Soboto, 26. avgusta, bodo obiskali Trbovlje partizani 1 1! - pevci iz Slovenske Koroške. Računajo, da bodo ob 20. uri ' 1 priredili v Delavskem domu pevski koncert; drug dan pa 1 ' obiskali Slovesnost na Vrheh. Bivše koroške partizane bo po- 1 'J vabila trboveljska organizacija Zveze borcev. Ji — Gradbena dela pri domu vodi poseben gradbeni odbor, i ki ga je imenoval občinski odbor ZB NOV Trbovlje. Zdaj i gredo dela h kraju. V nedeljo so tako zabetonirali zgornji i rezervoar in postavili drogove za električno napeljavo. Nad i 100 prostovoljcev je tega dr krepko zavihalo rokave in i hitelo opravljati še zadnja dc na urejanju notranjosti in i okolice doma. Tako je bila vsa stavba enkrat prepleskana , i s fimežem, opravljena pa so tudi že vsa kleparska, vodo- j Ji inštalaterska in elektroinstalaterska dela. I i i — Doslej je bilo opravljenih že čez 2.500 prostovoljnih de-1 ,1 lovnih ur. Na Vrheh so tako pri gradnji Doma pomagali 1 I člani ZB NOV, učenci Vajenske šole, delavci Cementarne, 1 if Elektrarne in številni drugi, še posebej so se izkazali člani j i osnovne organizacije ZB NOV iz Kleka, Gabrskega, Trga 1 ,» revolucije, Trga Franca Fakina, Zasavja itd. Skupina delav- 1 f cev iz Elektrarne je napravila luči, kljuke, obešalnike in' ) druga kovaška dela v stilu izdelkov iz Krope. i ) — Gradnjo doma revirskih in savinjskih borcev NOV so 1 > materialno in denarno podprle številne trboveljske gospo- 1 i darske organizacije in tudi nekatere gospodarske in draž- i1 ; bene'organizacije od drugod, tako tudi iz Žalca. i1 f — In še za udeležence, ki bodo obiskali osrednjo proslavo i1 i 20-letnice vstaje za Zasavje v nedeljo, 27. avgusta, na Vrheh: i1 |i iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika in Savinjske doline bodo d p vozili posebni avtobusi in tovornjaki. Domenjeno je, da bo- d i > do vsa motoma vozila, ki bodo prišla iz Savinjske doline in 11 II Šta jerske, parkirala na proštom zraven lovske koče na Pod- <1 ii meji. Za vsa ostala motorna vozila pa so določena naslednja d I mesta za parkiranje: za avtobuse Podmeja, zatovornjake — (l II »Liza« blizu Podmeje, in za osebne avtomobile in terenska 1J i vozila — Čebine. Marijan Lipovšek 11 Zadnja dela pri gradnji Doma revirskih In savinjskih borcev NOV na Vrheh gredo h kraju Foto: M. Cerinšek Uspešno delo fcrastniike delavske univene Na zadnji seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Hrastnik so analizirali delo Delavske univerze v sezoni 1960/1961 in razpravljali o pripravah na sezono 1961/1962, Delavska univerza je v preteklem obdobju naredila velik razmah v svoji dejavnosti, za kar gre vodstvu in predavateljem vse priznanje. Izvršni odbor Je sprejel več sklepov v zvezi s sestavom programa in pošolskega izobraževanja v sezoni 1961/1962. Med važnejšimi sklepi je tudi sklicanje razširjenega plenuma občinskega odbora SZDL, na katerem bodo razpravljali o izobraževanju in idejno političnem delu in o programu Delavske univerze za sezono 1961/62. O uspešnem dolu hrasfcniške Delavske univerze bomo še poročali. -ak. S :• ;• OBRAZI i n p o j n u i ^tiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiinniniiiiiiiniiiiiiiitiiiiHiiiiniiiiib^ Onstran ceste blizu naše hiše je njegovo nadutost in mišljenje da mu je nekdo zabrusil v obraz j§ • stanujejo Knezovi, pravzaprav t škodi že dobro poznal in se ne tako surove besede. 3 Polda in Avgust. Polda je pridna bi rad prepiral z njim. 2e prej je Njegova žena Polda je bila vsa ; in vestna ženska, Avgust pa je ta mož večkrat vpil nad njim, pa preplašena za njegovo zdravje ter j invalid. je žaljivke mirno prenašal. ga je z muko spravila v fythinjb. V partizanih je bil v različnih Kar je ena od njegovih kokoši F. Č. ie pa zunaj rohnel in vpil ■ hajkah na Dolenjskem, od koder za malenkost ušla v travo. Avgust o škodi. ' so spomladi 1944. leta prepeljali je poklical ženo, medtem pa ie Tudi pozneje je nekoč v pre- bolnike v Dalmacijo, med kale- priko sHomo patiens« in še nekdo »Homo patiensc pomeni človeka trpljenja, človeka, ki mu trpljenje ni tuje, ki se je sprijaznil z njim in ga prenaša z vedrim obrazom. Doumel je modrost življenja. In marsikdo, ki po dejanjih sodeč ni doumel življenja in ga označimo kot NEKDO, ne zna biti ČLOVEK. Med človekom in ČLOVEKOM je pa razlika. Zdaj pa k stvar:, ki sem jo le dolgo imel v mislih in sem tokrat sklenil, da jo napišem. v Dalmacijo, med kate- prikorakal F. Č. s kamnom v roki pričanju, da bo ubil Avgustovo in ga z vso silo zagnal proti ko- kokoš, spodbil neko drugo, ker jc koši. Kamen ni zadel, ampak se Polda obe svoji kokoši dala v za-odbil od ograje in bi mu kmalu kol. Prav tako je F. Č. na vile priletel nazaj v obraz. Avgust je nataknil mlado kokoš ter jo zrnata prizor videl in je hudomušno goslavno razstavil, ko je žival še pripomnil: *šic si pa, šielc Mož je pa tedaj razjarjeno izbruhnil. Ni namreč prej pomislil, kaj bo napravil s svojo grobo zdravnika, a bilo je brez upanja žaljivko: na ozdravitev, Dne 11. novembra — Boljše bi bilo, da bi ti še 1952. leta so mu odrezali nogo gobec vzeli, ne samo nogo... nad kolenom. Kdo bi lafiko opisal, kaj se je Nekega dne je Avgust sedel na tiste trenutke dogajalo v Avgu- vseeno bolelo. Morda tli ležalnem stolu na svežem zraku stovi duši! Hotel je vstati, pa se še danes v njem. , pred hišo in obenem pazil, da ne je zgrudil nazaj na stol. V obraz Ali je zato odšel v partizane, bi katera od njegovih dveh koko- je pobledtl — ne od jeze, marveč ali je zato izgubil nogo, da ga Si zašla na travnik, last F.Č., ker zato, ker ga je nepopisno boleh, bodo žalili zaradi — kokosi? rimi je bil tudi Avgust. Iz Dalmacije se je Avgust vrnil z bolno nogo. Pozneje je z nogo, polno gnoja, taval od zdravnika do "ta, a trzala v smrtnih krčih in so jo ženske z nožem rešile bolečin. Vsakdo bi se najbrž vprašal, ali je to človek ali sadist. Ali ne bi bilo bolje, da bi raje premislil, preden je izrekel tiste skrajno surove besede? Polda je bila objokana, ko je končala svojo Dovest. Avgust pa takrat ni jokal, ampak ga je li bolečina Te oni po sueiu MIROVNE POGODBE NI MOC ODLAGATI - V sporočilu, ki so ga obja-vili po posvetovanju komunističnih in delavskih partij, držav članic varšavskega pakta, je rečeno, da sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo ni moč več odlašat*. Posvetovanju so prisostvovali tudi predstavniki partij socialističnih držav Azije. POSVETOVANJA V WASHINGTONU — Predsednik ZDA Kenncdy je razpravljal s svojimi svetovalci o tekočih mednarodnih problemih, med drugim tudi o berlinski krizi. O teh razgovorih niso izdali nobenega uradnega sporočila. RATANSKI POSLANCI V LEOPOLDVILLU — Kakor poroča Reuter, je čombe-jeva vlada sporočila, da bo Katanga takoj poslala svoje predstavnike v kongo-5ki parlament v Leopoldville, in to obrazložila »kot gesto pomirjenja«. Tako so sklenili na izredni seji katanškega kabineta. V sporočilu pa pravijo, da odhod katanških predstavnikov ne pomeni, da je Combejeva vlada »opustila svoje dosedanje stališče ali dosežene pravice«. VOJAŠKI SPORAZUM MED TUNIZIJO IN ZAR — Kairski list »Al Abrama piše, da so se končali vojaški razgovori med Tunizijo in ZAR s sporazumom o vseh glavnih točkah glede vojaške pomoči ZAR Tunisu. BOMBE NA ARABCE — Po poročilih iz Adena je britansko vojno letalstvo večkrat bombardiralo arabska plemena Kamia v vzhodnem Adenskem protektoratu, ki so se uprla Britancem. Adenski list »Al Rai« piše, da je prišlo do bombardiranja zato, ker je patrulja iz garnizije v Mukali naletela na zasedo na poti proti področju Duan v sultanatu Kaiti. PO SESTANKU ZAHODNIH ZUNANJIH MINISTROV — Zahodni ministri so v Parizu zaključili svoje posvetovanje, ki je trajalo nekaj dni. Zahodni časo-pi«i poročajo, da je bilo doseženo popolno soglasje V'presoji položaja, nastalega v zvezi z berlinsko krizo. V komentarjih je izraženo mnenje, da so potrebna pogajanja. GIZENGA V ADULOVI VLADI? — Predsednik kongoške vlade Adula je izjavil, da bo premier zakonite kongoške vlade Antoine Gizenga sprejel položaj v Adulovi vladi. Prihod premiera Gizengc v Leopoldville pričakujejo v teku tedna. Gizenga je dobil položaj enega zmed treh podpredsednikov v novi kongoški vladi. IRAK IN INDUSTRIALIZACIJA — Irak si prizadeva zgraditi samostojno petrolejsko industrijo, ki bo neodvisna od iraške petrolejske družbe, s katero še niso zaključili pogajanj o vrsti nerešenih vprašanj. ČETE ARABSKE LIGE ZA KUVVAIT — Sile Arabske lige, ki naj zamenjajo britanske čete v Kmvaitu, bodo štele od 2500 .do 3000 vojakov. Arabske enote odpotujejo v Kuvvait ob koncu avgusta ali v začetku septembra. Kuvvait bo zahteval umik britanskih čet, brž ko bo Arabska liga poslala sile, ki jih bodo zamenjale. PADEC DELNIC NA PARIŠKI BORZI — Na pariški borzi so zabeležili padec delnic in depresijo, kar imajo za posledico novega 'uspešnega poleta sovjetskega kozmonavta. Borzni strokovnjaki namreč menijo, da bo ta uspeh vpljval tudi na stališče Hruščeva do berlinskega vprašanja. Zanimivo je, da so močno padle nemške delnice, katerih vrednost je padla celo za 5 odstotkov. JAPONSKI SINDIKATI ZA MIR IN NEODVISNOST JAPONSKE — V Tokiu je bil zaključen kongres največje japonske sindikalne organizacije, Generalnega sveta zveze sindikatov Sohio. Kongres je odobril poročilo generalnega sekre-r tarja. V programu je rečeno, da bo sindikat na široko razvil gibanje proti racionalizaciji kapitalistične proizvodnje, ki jo uveljavljajo monopoli na račun poslabšanja življenjske ravni delavstva. Ljudje in dogodki Angleški mrlič Razpoke v gospodarski politiki la v bankah »Cilyja«. Nekaj predloge ocenil kot sredstvo, ki angleškega otoka kažejo vedno številk bo najbolj nazorno pri- podmazuje zavore, ne pa kot ski krogi Bonna, Rima in Pariza. Kar čez noč so začeli častiti več znakov da je nekdanja pri- kazaJo sliko britanskega gospo- resni gospodarski prispevek, da Macmillanovo bistroumnost. Z .luuinh. •,» Hrt.v. h,darstVR. V zadnjih desetih letih bi Velika Britanija zadržala me- razpadom evropskega gospodar-poa g snj je nlmreč britanski izvoz na- sto, ki ga je nekoč imela v sve- skega združenja bi namreč pri- dobili vrsto držav: Švedsko, Av- 3 1111 »welfare stale« podobna mr- rastcl samo za 2g odstotkov, med- tovnem gospodarstvu. _____ _____ = liču, Id še ni umrl, toda umira. jem ^ s0 druge evropske dr- »Mi smo narod, ki prej pora- sirijo In Švico v političnem po- 3 Vsa prizadevanja konzervativne zav{. V tem pogledu zabeležile bi tisto, kar je proizvedel in ta gledu za svoje cilje, imeli pa bi g desnice, da ublaži gospodarske nevsakdanjo stopnjo porasta, okoliščina nas ovira, da ne ino- od tega tudi precejšnje gospo- težave, niso do sedaj pokazale Zahodna Nemčija je svoj Izvoz remo dohajati svetovnih velika- darske koristi. Iz Pariza so Mac- —xui. ------•--- ' - — - — "-.sovnem razdobju po- nov v gospodarskem tekmova- millanu sporočili, da Veliko Bri- j 156 odstotkov, Italija nju.« Lloydov plan je preprost: tanijo sprejmejo z odprtimi ro- J stotkov. Švica oa za zmanjšati kupno moč povpreč- kami pod pogojem, da se bo pri- j nega Britanca in na la način drževala pravil Skupnega trga. % večjih uspehov. Britansko gospodarstvo v povojni dobi zaostaja za povprečnim razvojem v drugih evropskih državah. To ne pomeni, da britansko gospodarstvo nazaduje v svojem ob- v istem časovnem razdobju povečala za za 180 odstotkov, Švica pa 67 odstotkov. Znaki neprestane nevarnosti povečati britanski izvoz. Nobeno odstopanje in popušča- pred devalvacijo funta in stalne Vzporedno s tem je prišla ne- nje v korist priviligiranega polo- % §§ segu in razvoju, pač pa v eko- inflacijske grožnje postajajo se- pričakovano odločitev Macmil- žaja Velike Britanije v Skup- % g nomskem tekmovanju z razviti- stavni dci britanskih gospodar- lana. Zaprosil je za pristop k nem trgu pa nj možno. Skupni % g mi evropskimi državami. Velika skih skrbi^ Zadnji čas tudi go- Skupnem evropskem trgu. Pri- trg je namreč gospodarska oirga- g g Britanija nima več moči, da bi spodarstveritki okrog MacmiHa- stop Velike Britanije k skupnem nizacija, ki pa ima tudi svojo § jg tekla v čelni skupini. Velika novega kabineta pišejo študijske trgu bi imel važne posledice, po- politično opredeljenost. To je % §j Britanija je skozi vsa leta zadi- recepte, da bi naposled našli litične in gospodarske. Predvsem Britancem že dolgo znano. Pri- § g žala visoko raven izvoznih cen »čudežno zdravilo«, lei bi pre- bi se z vstopom Velike Britanl- stop bi jim do neke mere j H in zaradi tega postala slab kon- prečilo širjenje britanske gospo- je razrahljali gospodarski odno- zvezal roke tudi na političnem % _ kurent na svetovnem tržišču. = Sčasoma je začel opadati tudi darske skleroze. Prvi je privlekel iz pisalne izvoz, ker je Zahodna Nemčija mize svoj recept finančni mini s svojo obnovljeno in konkurenc- ster Selvin Lloyd, čigar načrt darskem si s Commonsvelthom, izgubila torišču, pa bi Velika Britanija tudi vodilno vlogo v evropskem gospo-združenju. Kaj si Velika Britanija lahko Nekateri obeta od pristopa? Velike gospodarske težave so konzervativno g no industrijo spodrivala Britan- nekateri časopisi ocenjujejo ze- gospodarski strokovnjaki se že _ . _ ~ ce na vseh področjih in na vseh lo hudomušno. Očitajo mu, da sprašujejo, če to ne bo napravi- s*ran*{0 Prisilile, da nekaj žrt- ji koncih sveta. Uvoz na notranje se ne zaveda resnih posledic, ki lo Commonvvealtha za brezpred- vuje. Obetajo si, da bodo na ta britansko tržišče pa je iz leta v jih utegne imeti na gospodar- metni debatni klub. način lažje premostili gospodar- g leto naraščal, kar je privedlo do stvo Velike Britanije, njegov na- Seveda so vroče ponudili roko ske težave, ki že vrsto lei raz- S trošenja britanskih rezerv zla- črt. Neki novinar je Lloydove Macmfllanovi ponudbi gospodar- jedajo britanski otok. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiiiiiiiiuuHiiiuiiiiiiin^ Po uspešnem pristanku sovjetske vesoljske ladje .Vzhod 11“ Cilji so izključno miroljubni Sovjetski astronavt številka Z. major Herman Stepanovič novico. V sporočilu ni navedeno Titov, se je v ponedeljek ob 10. uri 18 minut po moskovskem j mesto, kjer je pristal »Vostok 2«. času vrnil na Zemljo, potem ko je prebil‘25 ur in 18 minut v j Rečeno je samo, da se je vesolj- vesolju. V tem času je major Titov 17-krat obletel Zemljo in opravil 700.000 kilometrov. Radio Moskva je prvi objavil j oziroma ob 10. uri po jugoslovan-vest o pristanku majorja Titova. Iškem času je napovedovalec mo-Natanko ob 12. uri po moskovskem 16kovskega radia objavil to veliko V RADEČAH BODO PRIPRAVILI V TREH PRESLEDKIH EnooeseiBO praziovanje 20-letnici! vstale PRVIH DESET DNI BO POSVEČENO KRAJEVNEMU PRAZNIKU Priprave za praznovafije krajevnega praznika v Radečah so v polnem razmahu. To bo obenem pričetek praznovanja 20. obletnice vstaje, ki bo trajalo v presledkih trideset dni. Tako bo prvo desetdnevno praznovanje 20-let-nice vstaje skupno z desetnevnim praznovnniem krajevnega praznika, nadaljevalo se bo pa v oktobru in novembru. Na vseh teh prireditvah bodo sodelovala vsa društva in organizacije iz Radeč. V septembru se bo začelo praz- VREMENSKA NAPOVED Lepo vreme bo trajalo približno do 13. avgnsta. Zatem nestalno a pogostimi padavinami in hladno. Dr. V. M. jiovanje e 1. in se končalo z 10. septembrom. Praznovanje bo odprla s promenadnim koncertom domača godba na pihala, nadaljevalo se bo pa s finalnim lahkoatletskim nastopom, na katerem se bodo pomerili zmagovalci iz tekmovanj mladinskih aktivov. Nastopilo bo tudi več rokometnih ekip, imeli bodo šahovski turnir, ki ga bo pripravil šahovski odsek domače Svobode, predvideli so nadalje pevski koncert, predvajanje filmov ob predavanju za filmski krožek, prav tako bo nastopila igralska skupina z dramo »Na koncu poti«. V praznovanju bo. sodelovala tudi godba na pihala železničarjev iz Zidanega mosta, razen tega bo v okviru tega praznovanja parada mladosti, slovesna* seja krajevnega odbora, nastopili bodo nadalje motoristi In avtomobilisti, člani avto-moto društva iz Radeč, »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-191). poštni predal 82. - Tekoči priredilo pohod planincev po Al-račun pri Komunalni banki Tr- pah. Razen v Trenti, v Zasavski bovlje 600-79-1-146. -Letna naroč- koči in drugod so bili planinci nina 800 din. mesečna 30 din. -1 tudi na Triglavu. OBNOVLJEN TRGOVSKI LOKAL V RADEČAH Splošno trgovsko podjetje v Radečah Je obnovilo svoj lokal na trgu. Obnovljen lokal zelo prijetno učinkuje na sicer dokaj urejeno okolico. PLANINCI IZ RADEČ Planinsko društvo iz Radeč je izvedli bodo pa tudi nogometni turnir. Zaključek praznovanja bo pa na zborovanju, po katerem bodo najboljšim tekmovalcem razdelili nagrade. Za poznejša praznovanja, ki bodo trajala po deset dni v oktobru okvirnem načrtu praznovanja. Natančneje je znano le za namere dramske skupine Svobode, ki ima dva odseka — v Papirnici in v mestu. Obe skupini bosta naštudirali za vsako praznovanje po eno dramsko uprizoritev. Oktobra bo pripravil radeški Partizan telovadno akademijo, mladina bo pa in novembru, pripravljalni odbor I nastopila z javno prireditvijo »Poje ni izdelal natančnega progra- kaži, kaj znaš« ob sodelovanju ma, temveč so se pogovorili le o (jazz orkestra Papirnice. Zaključena celota V ZAGORJU SO ZDRUŽILI STANOVANJSKI SKUPNOSTI ZAGORJE — CENTER IN ZAGORJE — SELO V Zagorju ob Savi so že dalj časa razmišljali o potrebah po združitvi stanovanjskih skupnosti Zagorje-Center In Zagorje-Se-lo, ki sta delovali na mestnem področju. To območje je zaključena celota in bo zdaj z združitvijo obeh stanovanjskih skupnosti mogoče laže reševati vsa pra-šanja, pa tudi denarna sredstva se bodo lahko zdaj še načrtneje izkoriščala. V četrtek. 3. avgusta. Je Imel novoizvoljeni svet združene stanovanjske skupnosti Zagorje sejo, na kateri se je konstituiral izvršni odbor. Za predsednika stanovanjske skupnosti Zagorje je bil Ciril Garantinl. V avezl z združitvijo obeh sla- izvoljen Rudi Serona, za tajnika novanjskih skupnosti se kaže pa tudi potreba po ustanovitvi enotne krajevne organizacije SZDL na tem področju. O ustanovitvi te nove krajevne organizacije SZDL bi kazalo razkiišljati že zdaj in združitev Izvesti v jeseni. TABORJENJE OBVEZNIKOV PREDVOJASKE VZGOJE V juliju in avgustu taborijo na Grbinu pri Litiji obvezniki pred-vojaške vzgoje, ki se v dveh izmenah pripravljajo na odsluženje kadrovskega roka v JLA. Za obveznike PVV je pripravljeno tudi razvedrilo. ska ladja spustila blizu zgodovinskega kraja, kjer je 12. aprila pristal prvi kozmonavt, major Jurij Gagarin. Sporočilo pripominja tudi, da se major Titov počuti izborno in da bodo rezultati, ki 60 Jih dobili s tem poletom, še bolj odprli možnosti za polet človeka v vesolje. V vesoljski ladji, na kateri je poletel major Titov v vesolje, je bilo mnogo različnih instrumentov. Med odmorom je lahke Titov uporabljal sprejemnik, ki je spremljal oddaje na srednjih in kratkih valovih. Televizijski sistemi so omogočali sistematično spremljati kozmonavtovo delo. Ves sistem je zagotavljal normalne življenjske in delovne pogoje v kabini. V vesoljski ladji so bili tudi razni znanstveni aparati. Da bi kozmonavt dobil dodatne podatke o proučevanju vpliva kozmičnega sevanja na žive organizme, so bili v vesoljski ladji tudi biološki objekti. Med poletom je nebo in zemljo opazoval skozi tri iluminatorje. Kozmonavt je imel vse pogoje, da je po želji uporabljal tudi optični pribor, ki poveča tri do petkrat. Opazovalci menijo, da bo polet majorja Titova odjeknil na Zahodu morda še bolj, kakor je .odjeknil uspeh majorja Gagarina. Nekateri zahodni vojaški opazovalci v Moskvi menijo, da je vesoljska ladja »Vzhod 2« b človekom na krovu »končno orožje«, ker ima pod kontrolo skoraj vsa področja zemeljske oble, V Moskvi močno poudarjajo miroljubnost poleta majorja Titova. Presojajo ga kot poskus ogromnega, toda čisto znanstvenega pomena, katerega cilji so izključno miroljubni. Izhodišče je človek delovnem tl. je lo. da okrepi činitelje, ki V takih pogojih bo treba neogibno spremeniti ves volilni sistem. Dejansko ne bomo volili poslancev, ampak delegacije za skupščino. Teze za novo ustavo predvidevajo iudi obvezno za-ljudi na odgovornih §i§y?f iišiicii nnšm ™ zah* in bistvenih ? novostih ljavca^odo predstavljale torej spekUve v tej smeri. To pa po- naše bodoče ustave. Kakor je znano, je Zvezna ljudska skupščina 2. decembra luni Izvolila komisijo za ustavna vprašanja, ki ima nalogo izdelali osnovne teze za novo ustavo, In ko bo Zvezna ljudska skupščina to sklenila, predloži- pomnil, da bo nova ustava di ustava samoupravljanja kot sankcionirala našo prakso, naš enotnega družbenega sistema, družbeni razvoj, posebej po Skladno z našim družbenim sprejetju nedavnih sprememb v razvojem bo naša Ljudska »kup-gospodarskem sistemu. klasična kot ovnovno celico našega socialističnega sistema. Komuna mora biti činltelj, ki bo urejal kar s katerimi sc sreča človek v vsakdanjem življenju. V novi ustavi bo prpdvsem jasno označen pojem komune in odnosov znotraj komune. Teze določajo tudi razširitev ščina dobila še punembnejše mesto v naši socialistični druž- ........... _________, , Kakor Je znano, Je klasična ^ prilagoditi se bo morala možnosti za politično dejavnost tl tudi sam načrt novega ustav- država izključno instrument .dr- predvsem odnosom, kakršni so posameznikov z znatno razšlrlt- nega zakona. žave. Tudi naša ustava je seveda vzpos(avljenl in kakršni se raz- vijo vloge Socialistične zveze, ki Pred dnevi je tovariš F.dvard ,,,tava države. Toda naša država vjjaj0 v naši družbeno-ekooom- bo dejansko pomenila enega iz- J • a %.%a m m J .Anini 1,T ioivn nnntlft nfTfl« ... _ • . , ■ , • ■ n .... Elektrotehnična delavnica ▼ Hrastniku bo v kratkem času zaposlilo okrog 150 ljudi, bo pa tudi povečalo svojo bruto proizvodnjo od dosedanjih 40 milijonov din na okrog 250 milijonov. Glede na to, da gre tu za mlad delovni kolektiv, je to vsekakor zelo hiter in upoštevanja vreden razvoj. Na sliki: izdelek nove proizvodnje: stenska svetilka, katero so serijsko začeli izdelovati v aprilu Sektorska konferenca komunistov V peteik je bila v Hrastniku sektorska konferenca komunistov rudniškega bazena. Govorili so o političnem dogajanju v svetu in drugo. Proslava v Šentjanžu Zveza borcev v Šentjanžu je ob 20. obletnici vstaje pripravila praznovanje v Mumlcah in v Šentjanžu ob spominu na narodnega heroja Milana Majcna Janca Mevže!'a. Na kratko 1 MEDNARODNI MLADINSKI POHOD V ČAST 20-LETNICE REVOLUCIJE Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije pripravlja letošnjo največjo mladinsko prireditev — mednarodni mladinski pohod v polastitev 20-letnice revolucij, ki se ho začel 16. avgusta z mitingom mladinske solidarnosti v Beogradu, nadaljeval pa v Titovem Užicu, Foči in Tjentištu. Za to edinstveno srečanje mladine so se prijavili mladinci Islandije, Poljske, Francije, Velike Britanije, Maroka, ZAR, Cejlona, Indije, Gvineje, Mehike, Čila, Unsgvaia, Izraela in Holandije. 2 NOVE CENE ZDRAVIL Od 1. avgusta naprej prodajajo v vseh lekarnah zdravi. po novih cenah. Medtem ko so se cene domačih zdravil zn1 ža/e povprečno za 6 odstotkov, so inozemska zdravila za okrog 60 odstotkov. Ta podražitev je nastala zaradi n vegj obračunavanja tečaja dolarja. Neznatno so se pa'■ P dražila tudi domača zdravila, ki jih izdelujejo iz uvozen kemikalij. NAGRAJENA JUGOSLOVANSKA POPEVKA Na mednarodnem glasbenem festivalu lahke glasbe « italijanskem mestu Pešam je dobila popevka skladatelja Dragomira Rističa »Varujte ljubezen< drugo -nagrado. Prvo nagrado sta prejeli dve italijanski popevki. Avtor besedila za »Varujte ljubezen• je Dušan Jakšič, pel je pa Dragomir To-kovič. 3 1’rcd dnevi je tovariš Kavarn --------------vijajo v na«i uru/,i»riHi-r»«uu... no oejansno pomrniia enega a K »rdeli v Intervjuju z uredni- Je ko* socialistična država, drža- ski bazi. j*„ SVoji strukturi in po nl0(| sistemov družbenega samo- \ kom »Borbe« Radom Vujovičem va drugačnega tipa. Kot sta Jo kako bo voljena kot po upravljanja in neposredne socia- ' ......... kitična novosti označila Marx in Lenin — Je o tvojih sklepov bo če- luiianp demokracije. razložil teze in bistvene novosti naše bodoče ustave. značaju svojih sklepov država v odmiranju. In prav ta daljr |>olj instrument neposred-v ustavi do lističnc demokracije. Tovariš Edvard Kardcij, Je v ^ P izgovoru z urednikom .Borbe- sodami; nova Usi«Va mora ihaJal do lzraza vpliv vseh no- narodnih odnosov. V prvi vrsti biti takšna, da omogoča In spod- (d,cev meha.nizma samoupravlja- bo poudarjena naša podpora bula tak proces. nja v podjetjih, ustanovah, or- vsem Milam napredka, nncloniU- Naša ustava ne more dati ne- ganizarijah in komunah. Tudi nc enakopravnosti In socializma kr idealne skice samoupravlja- klasični tip ljudskega poslanca kot tudi naša privrženost nafe- gavori"o"potrobi, da naša ustava nja tor določiti tempa njegovega ustrM* ln s* mWU podrobneje kot doslej obdel*. razvoja, toda tisto, kar mora da- spaemenlti. razgovoru med drugim poudaril, da mora naša ustava v prvi vrsti izhajati iz človeku, proizvajalca, to je on njegovega položaja v odnosih proizvodnje in delitve. Vse to lu miroljubne stence. aktivne koeksi- 4 V SEPTEMBRU PRIČNE OBRATOVATI NOVA TOVARNA PAPIRJA i at> V Beogradu ho v septembru pričela poskusno obralo ^ moderna tovarna papirja, ki bo letno izdelala ' ton brezlesnega in bolnega papirja za tisk in pisale. ^ varna je zgrajena na donavskem otoka Ada Uma. Tov ška dvorana je dolga 141 in široka 24 metrov, oprp"!^ \/ M •e pa z najmodernejšimi stroji za izdclovanie Beogradu je to prva nova tovarna te vrste, vojni. n e pop'"- f0 >, z gr a/en* ' USPEŠEN LOV NAŠIH RIBIČEV NA JADRANU Letos pričakujejo, da bodo naši ribiči ujeli 24..140 ton rib, kar je več kot v preteklem letu, ko so nalovili 21.278 ton rib. Povečan lov v letošnjem letu predvidevajo glede na modernizacijo ribiških naprav. Največji lov se obeta na področju Ljudske republike Hrvatskt. 5 Ob zaključku redakcije smo prejeli SLOVESNOSTI V ZAGORJU ZAKLJUČENE 9. V LITIJI USTANAVLJAJO POČITNIŠKO SKUPNOST avgusta - Prebivalci občine Občinski sindikalni svet v Litiji "r * že imenoval posebno komisijo, Litija tudi novi prostovoljni krvodajalci. -a. nes proslavljali svoj letošnji ob finski praznik. Včeraj popoldne so izročili namenu dva nova pomembna objekta. Ing. Rudi Ahčan je v ime- la ima nalogo poiskati primeren prostor, kjer bi lahko letovali člani delovnih kolektivov iz litijske občine. Na prvi seji komisije so je v imc~ ___-j • , , , . , _ . «vaja. oivujinv z. is d bcu.il 111 nu Sveta za urbanizem odprl no- .. ' 1 l* ,a ° zain er..1“ organizacijami in društvi proslavo VO cesto Zagorje - Slačnik, Ivan ™h VRe Kospooareke orgamzac.je, 20.letnice revolucije »a Gorah, ki no Tiri cmoTrmo reo/icriTft »7n rf*'*'oo PLANINSKO SLAVJE NA GORAH Planinsko društvo Dol pri Hrastniku pripravlja skupno z ostalimi Krautberger pa v imenu sveta za blagovni promet novo samopostrežbo v Kisovcu. Teh svečanosti so se razen domačinov udeležili tudi predstavniki družbenih in gospodarskih organizacij in JLA — graditelji Zasavske ceste. V Kisovcu pa zastopniki veletrgovine »-Prehrana« in trgovinske zbornice. Zvečer je bil v veliki dvorani delavskega doma koncert moških pevskih zborov Zagorja ob 40. ob- bo 20. avgusta. Proslava bo zdru- STARŠI padlih borcev NA LETOVANJU da prispevajo sredstva za gradnjo doma počitniške skupnosti. Mislijo 2ena“ s praznovanjem io. obletnice pa, da bi zgradili dom poc.tmske ustenovitve Plammkega društva skupnosti neki e ob istrski obali, in z otvoritvijo p!aninskenija. sprotja so ustvarjala težave v državi. Leta 1958 je nastopila politična kriza, Gana je zelo bogata dežela. Z kateri so bile °^r°8 390 tisoč ton letne proiz-parlamentarne institucije začas- vod^e kakaovcaje na čelu liste no suspendirane, a oblast je delovne proizvodnje te kulture, prevzela v roke vojska, z gene- raz«n te^ Pridobiva mnogo zla-ralom Ne Vinom na čelu. Ne da ‘a; diamantov in druge rude. bi se s tem spremenila zunanja N3eni letni Prihodi so preko 600 ali notranja politika zemlje, je to trajalo do leta 1960, ko so nastopile povoljne razmere za volitve in vrnitev k parlamentarnemu življenju. V tem času teče že drugi petletni plan v gospodarstvu, ki milijonov dolarjev. V gospodarskem in splošnem razvoju primanjkuje Gani predvsem kadrov. Že od ustanovitve je Gana miroljubna izvenblokovska država, ki si prizadeva pomagati ima za cilj povečanje proizvod- osvobodilni borbi še zasužnjenih nje letno za 5 odstotkov. Veliko narodov Afrike. Republika Ga-pozomost posvečajo zlasti elektrifikaciji in industriii. Znana so tudi bogata naftonosna pod- na je z Malijem in Gvinejo ustvarila Zvezo in je tudi član dežel Casablance, ki so se dogo-ročja, V poljedelstvu prevladuje vorile o tesnem sodelovanju na riž, bombaž, koruza in tobak. Dobri odnosi med Jugoslavijo in Burmo so že znani, kot tudi vseh področjih. Sodelovanje med Jugoslavijo in Gano je zelo prisrčno. V Ni bjlo ravno včeraj, ko sem »Najhujši so na srečo odšli k vo-stikal za novicami v Litiji. Bilo je jakem . ..« se je potolažila mla-v tistih dneh, ko je v tem okolišu dinka. ubil oče sina, ko so tudi v tem »Pa sicer? S čim se ukvarja okolišu našli ubitega gozdnega mladina?« delavca, in ko se je — v tretje gre »Nekateri se odpravljajo v mla-rado — spet v tem okolišu smrtno dinsko brigado. Sicer pa do za-ponesrečil neki otrok. Ker je v Li- četka šole ne bo nič. Tedaj se bo-Saj pravijo mladi aktivisti, da so preda- 'tiji nemogoče priti do podrobnej- mo zopet lotili dela tudi v novi- ših podatkov o takih dogodkih, ker nareki sekciji.« vanja zastarela in jih zamenjujejo z izleti (Filčič — Komunala), da klub mladih proizvajalcev ni tisto kar naj bi bil (predstavnik rudniške mladine in Janežič iz steklarne), da so tribune mladih neizbrušene in prečeeto zdrsnejo v zastarela predavanja (Nande Strnad) itd. . Toda ob vsem tem je potrebno ugotoviti še to sodi v pristojnost tajništva za notranje zadeve, ki je pa v Ljubljani, sem se pač moral potolažiti z dejstvom, da 6icer v Litiji-ni nič novega. Predal sem se torej vtisom in pogovorom. Ugotovil sem. da je Oho'« »Da, zaleteli smo se v to smer, pa smo ponehali. Neki čas gre vsaka stvar, potem nam pa zmanjka navdušenja,« se je nasmehnila. Zdi se mi, da je to pri mladini eno — da so vaški aktivi mladine v poletju Litija najbolj hladno mesto v Za- povsem naravno in da drugače ne savju. Menda zato, ker je v ra v- more biti. Drugače je pa pri odraslih. Ti imajo sicer svojo stabilnost, vendar.. . Kako bi rekel? Tistega dne sem srečal tudi nekaj gospodarstvenikov, pravzaprav ljudi iz različnih podjetij in drugod. Eden mi je rekel zaupno: »Pri nekaterih kaže slabo. Rekel nimi in ker je Sava v Litiji prav zaradi tega nenavadno široka. Z onstran mostu, za športnim igriščem, je v zelenem parku prav ti o preteklosti. Z enim izmed upokojencev 6va kramljala. Prav- bolj delovni kot pa mestni in industrijski. Zlasti so opazni debatni večeri in klubsko življenje v Vrhovem in podobno na Marnem, kjer delajo po programu, kakršnega še v Hrastniku nima mladina in podobno. Občinski komite, ki se je zadnje čase ze- prijetno opazovati čofotajoči na-dinil o tem, da bo v celoti neposredno de- raščaj v plitvi rcki^ in razmišlja-loval z vodstvi posameznih aktivov in klubov mladih proizvajalcev- že zdaj ugotavlja, da se je delovanje mladine v letošnjem letu izboljšalo v talci meri, da kar preseneča. »Nove oblike, kot so tribune jnladih, zbori mladih volivcev marksistični krožki debatni večeri je Kramljal on, jaz pa sem m vzporedno s tern spremembe v sistemu de- ^ušal Spovedoval mi je o og- B Ik°Tteja ln 06131111 vodetev’ ljanstvu. Večidel svojega življenja T rodile uspehe, čeprav se še vedno lomi- je živel kot oglj nazadnje pa jo stare m nove oblike dela v organizacijah,« je poudaril tov. Nande Strnad. »Vsekakor pa moramo posvetiti največ pozornosti individualnemu delu z mladimi kadri.« Viktor Sirec K 0 Z E R I J A je postal lesni delavec v podjetju, ampak se s tem ni mogel sprijazniti .. bi ,da škriplje. Pri nas je pa bilanca pokazala kar ugodno.« Tisti drugi, kjer naj bi kazalo slabo in kjer so svoj čas dokaj tarnali, se mi je prismejal nasproti: »Pri nas je po pregledih poslovanja dobro! Ampak, »je pri- Kar se Janezek nauči, to Janez stavil zaupno, »onega bo pa menda pobralo.« In tako dalje. Potem pa sem srečal možakarja, ki je kar žarel od flegmatičnosti: »Saj ni nič hudega. Vsi direktorji so se v rednem času letnih od- Ob tem mi je fiogled nehote objel novo naselje onstran reke. Pravijo mu Stavbe. V tem kompleksu blokov je baje skupinica dezorientiranih mladeničev, ki so šolo končali, za vojake pa še niso dihov odpravili na dopuste. Ce bi zreli, dela se pa ne lotijo. Kaže, bilo karkoli kritično, tega menda da je staršem tako prav in jih prepuščajo pač lastni iniciativi. O teh mi je pripovedovala mladinka, katero sem vprašal, kako je z mladinskim družabnim življenjem. ne bi storili, kaj?« se je smehljal. Dokaz, ni kaj. Moral sem pritrditi njegovemu mišljenju. Saj. Skrbi so. Vedno jih je dovolj, toda tistih vsakdanjih, pov- »Plese smo imeli, ampak za ta- prečnih. Skrbi so te dni menda ke ...« je ogorčeno odklanjala po- še vedno na počitnicah. Tudi tiste Nande Strnad: »Največ pozornosti individualnemu delu z mladimi kadri!« dobno družabno izživljanje mladine, katero spremeni nekaj tinov v razgrajanje.« Najprej jim morali pokazati bon-ton.« Spomnim se, da je neki naš dopisnik napisal podoben protest v eni izmed zadnjih številk, ko je grajal skupino mladincev, ki se je tih ljudi pričakovati, načrtno lotila, motenja neke kul- Sicer pa — o tem turne prireditve. drug dopisnik. šolske skrbi, in kulturne in izo-fan- braževalne, kot mladinske in gobi spodarske. Zanje se začne sezona v septembru. Takrat se bodo začele tudi konference. Upam, da bomo slišali v razpravah poslej več optimizma, kot je to od spoči- bo poročal Tako se ne upravlja! DIREKTOR NI PRIŠEL NA SEJO DELAVSKEGA SVETA, NITI NI OPRAVIČIL ODSOTNOSTI Odkar je bilo uveljavljeno v naših gospodarskih organizacijah uprav-Ijanje po neposrednih proizvajalcih, se v posameznih podjetjih lahko pohvalijo z boljšimi, nekje spet s slabšimi uspehi uveljavljanja delavskega samoupravljanja. Marsikje lahko govorijo o konkretnih številkah, ki jih je ustvarilo gospodarjenje; lahko govore o spremenjenih ekonomskih, družbenih in etičnih odnosih. Tudi v »Avtoprevozu« v Zagorju ob, Savi imajo organe delavskega samoupravljanja. Tako tudi delavski svet, ki ga sestavljajo -vsi Člani tega delovnega kolektiva. Pred dnevi je bila sklicana seja, na kateri naj bi člani delavskega sveta razpravljali o poročilu o polletnem gospodarskem stanju ter govorili o disciplni in medsebojnih odnosih. Ob napovedani uri se je zbrala večina članov tega delovnega kolektiva. Direktor podjetja, ki je prvi poklican, da se udeleži seje delavskega sveta, na sejo ni prišel, niti ni opravičil svoje odsotnosti. Ob vsem tem pa je čudno, da na seji nihče od Članov delavskega sveta ni vprašal, kje je direktor in zakaj ga ni bilo na sejo delavskega sveta. Ustaljena navada je že, da sc na začetku seje prebere zapisnik zadnje seje in poda poročilo o izpolnjevanju sklepov. To pa ni bil slučaj na tem zasedanju delavskega sveta v zagorskem »Avtoprevozu«. Člani delavskega sveta so povedali, da se velikokrat zapisnik enostavno izgubi, večkrat pa da niso v zapisniku navedeni vsi sklepi, ki so bili sprejeti na zasedanju delavskega sveta (čeprav še ni sklep to, kar nekdo govori oziroma predlaga in se potem o predlogu sklepa ne glasuje). Cčprav naj bi po predlogu dnevnega reda delavski svet zagorskega »Avtoprevoza« razpravljal o pomembni stvari — o poročilu o polletnem gospodarskem stanju — se je vrtela razprava okrog nepomembnih in osebnih zadev, gledano vse skozi prizmo tistega, ki je govoril. Nihče pa ni govoril o politiki gospodarjenjav podjetju in o določitvi take politike gospodarjenja in upravljanja, da se bodo morali neizbežno spremeniti tudi za zdaj nemogoči ekonomski, družbeni in etični odnosi v tem zagorskem podjetju. Niti ni nihče poizkušal razmišljati o vlogi Članov delavskega sveta in o tem, da je bistveno, da vsak proizvajalec aktivno sodeluje pri upravljanju in gospodarjenju, in da je tudi povsem nemogoče, če člani delavskega sveta ne vedo, kakšne so njihove pravice in dolžnosti. Po razpravi o povsem nepomembnih stvareh, ki se Je zavlekla dolgo v noč, se člani delavskega sveta niti niso mogli sporazumeti, kdo bo obvestil direktorja o sprejetih sklepih in ga tudi povprašal, zakaj ga ni bilo na zasedanje delavskega sveta. Zadnje zasedanje delavskega sveta v zagorskem »Avtoprevozu« se je izrodilo! Hkrati pa se je tudi potrdilo mišljenje, da upravljanje proizvajalcev lahko v polni meri zaživi le tedaj, kadar so urejeni ekonomski, družbeni in etični odnosi znotraj podjetja; kadar je vsak z vsakim v enakopravnem položaju. Težko je sicer reči, kaj je pravzaprav tam krivo.' Morda se skriva za tem ljubosumje, morda malomarnost, morda podcenjevanje. Toda dejstvo je, da ima delavsko samoupravljanje v takih primerih prizvok nečesa, čemur je še najbližja besedica — FORMALNO! Marijan Lipovšek Sprejmimo novega delavca kot gosta m bi Delavska univerza v Trbovljah se temeljito pripravlja na novo sezono Obisk na upravi Delavske univerze v Trbovljah ne kaže na nobeno zatišje kot v ostalih učnih zavodih v občini. Snujejo se novi izobraževalni programi, izdeluje se plan dela, iščejo se naj-prikladnejše in najsprejemljivejše oblike izobraževanja odraslih. Izobraževanja odraslih res ne moremo več smatrati za amatersko dejavnost, za nekaj, kar lahko opravimo kar mimogrede. Daleč za nami se nam zdijo časi ,ko smo tako »izobraževali« naše državljane, kakor smo temu rekli. Današnji časi, decentralizacija samoupravljanja, delitev dela, delitev dohodka, vse to in še drugo terja sistematičnejše oblike izobraževanja, bogate učne programe, metodično obdelane, in kar je še posebno važno za uspeh — solidne predavatelje. Zaradi tega je na Delavski univerzi v Trbovljah prav v teh dneh toliko snovanj, pripravljenih toliko programov in dogovarjanj za sestavo še novih programov za uspele oblike in za nove načrte, za katere so dale organizacije, podjetja in državljani koristne ideje. ir bežnega pregleda osnutka informativnega programa, ki je nekje na pol poti, smo razbrali, da bodo v novi izobraževalni sezoni še nadalje delovali večerni oddelki za odrasle za osemletko, eko-monsko srednjo šolo, tehnično šolo strojne in elektro stroke, tehnično šolo rudarske stroke kakor tudi nov oddelek delavske univerze — dveletna administrativna šola. Razen teh rednih oblik večernega izobraževanja v okviru splošnega in strokovnega izobraževanja so pripravljeni tudi programi za tečaje in seminarje, za usposobitev v poklicih kovinske stroke ali za posamezne delovne faze, za pridobitev stopnje strokovne usposobljenosti, kvalificiranega in visokokvalificiranega delavca kovinske stroke, za usposobitev za stenografa, za strokovno izpopolnitev uslužbencev v knjigovodskih in računovodskih poslih podjetij in ustanov. Mimo tega je izdelan program seminarjev za inštruktorje izobrazbe v gospodarskih organizacijah, za inštruktorje izobrazbe na delovnih mestih, 6 čimer bo dana solidna pomoč delavske univerze podjetjem in ustanovam pri usposabljanju njihovih kadrov. Izdelani 60 programi za izobraževanje predavateljev, * za medsebojne odnose, za vodenje sestankov, za HTZ ipd. Tudi za področje družbene omike, ki zajema ideološko-politično in družbeno-ekonomsko izobraževanje, je izdelana vrsta programov, predvsem za usposobitev organov družbenega upravljanja: šolske odbore, svete stanovanjskih skupnosti, hišne svete, upravne odbore zdravstvenih ustanov, potrošniške svete, delavske in obratne svete itd. Poseben program je izdelan za družbeno izobrazbo vodilnih kadrov v podjetjih v zvezi z njihovimi nalogami za izpopolnjevanje in uresničenje novega gospodarskega sistema. Tudi ni pozabljeno na izobraževanje neposrednih proizvajalcev — upravljavcev. Zanje je pripravljen okvirni program seminarjev ali ciklus predavanj z naslovom »Razdeljevanje osebnih dohodkov v podjetju«. Nismo uspeli našteti številnih novih idej in programov, iz katerih je opaziti sugestije časa, potreb in zahtev proizvajalcev — upravljavcev po izobrazbi. Doslej še niso izdelani programi za večerno politično šolo, ker imajo določen okvir tem in snovi, ki jih bo treba še prediskutirati z ideološko komisijo občinskega komiteja ZK in prilagoditi krogu slušateljev. V pripravi je tudi program za mladinsko politično šolo, s katerim delom se posebej ukvarja občinski komite LMS, medtem ko je za šolo za delavsko upravljanje tudi izdelan okvirni program, ki ga bodo predelali z občinskim sindikalnim svetom. Že tako v naglici nametane misli po pregledu priprav na trboveljski delavski univerzi nam povedo, da je ta ustanova našla svoje mesto kot izobraževalna institucija v občini in se povsem razvija kot posebna oblika šolanja odraslih. Opazili pa nismo še nobenih priprav za program na področju pojjudno-znanstvenega izobraževanja. Verjetno zato — kakor so dejali — ker ni zagotovljenih sredstev niti za predavanja, izvedena v pretekli sezoni, in bo treba prej poskrbeti za potrebna sredstva, potem bo šele lahko planirati in programirati. Idej in potreb od državljanov in organizacij na terenu ni malo in se bodo zato nujno morala najti sredstva, kajti za to zvrst izobraževanja bodo nujna družbena sredstva iz družbenega sklada za šolstvo. O nadaljnjih prizadevanjih trboveljske delavske univerze ter pripravah za izobraževalno sezono 1981/62 bomo poročali, ko bo izdelan njen dokončen izobraževalni načrt. T. Že dalj časa sem si želel razgovora s predsednikom sindikalnega sveta občine Hrastnik, tov. Vlago, toda neuradnega razgovora, v katerem bi lahko zabeležil osebna zapažanja In hotenja. Pred tednom sva se srečala. V poldrugoumem pogovoru sva obredla najrazličnejše pojave v občini, zato je razumljivo, da vsega ne morem zapisati. Vendar ... »Med vsem, kar pripovedujem, je najvažnejše vprašanje Izobraževanje,« je tovariš Ulaga temperamentno zagotavljal. »Preseneča me dejstvo, da se je pri ocenjevanju. za visoko kvalifikacijo izkazalo presenetljivo pomanjkljivo splošno znanje izprašancev.« Našteval ml je številne primere. Godilo se je to pri Izpitih na rudniku. So pa znani tudi primeri od drugod. Menda je veliko preveč enostranske skrbi za človeka na delovnem mestu. Kaže, da podjetja mislijo samo zgolj na pri-učltev na delovnem mestu In nič dalje. Razen čisto komercialne vrednosti človeka pri delu pa je važno še nekaj drugega, bolj pametnega. »Saj je delavec danes upravljavec. Kako bo gospodaril v ekonomski enoti, če ne bo vedel Izračunati tega, kar je prigospodaril?« Je dejal o tem tovariš Ulaga. Potem sva se menila o fluktuacljl pri steklarni. Sporno je bilo vprašanje, kolikšna Je fluktuacija v tej tovarni. Zdelo se ml je, da dosega procent 90, med tem ko je bil tovariš Ulaga poučen o tem. da je le 20 odstotkov fluktuaclje. — Pogledal sem v lanskoletno poročilo steklarne in ugotovil, da odhaja Iz podjetja domala toliko delavcev, kolikor se jih zaposli, »Na fluktuacijo v veliki meri vplivajo tudi grobi odnosi do novincev, tako v steklarni kot tudi v rudniku. Starejši delavci ac mnogokrat šalijo z novinci na način, ki presega vse meje spodobnosti ali pa šaljivosti. Tudi to sodi k vprašanju vzgoje, še več — k vprašanju tovarištva.« Tudi o tem mi je nanizal kup primerov. Sicer pa je marsikaj tudi sam doživel, ko je delal v rudniku. Take šale mejijo na poniževanje In vsekakor ne sodijo v socialistično družbo. Brez dvoma se bo moral sindikat boriti za drugačno vrednotenje človeka. O vprašanjih, ki neposredno zadevajo delavce V proizvodnji, ml je pripovedoval z osebno prizadetostjo, naravnost z vznemirjenostjo. Brez dvoma mora tako pristen odnos do človeka roditi uspehe v delu s sindikati. »Menim, da je potrebno vsem mladim delavcem ob prihodu prikazati prisrčen odnos, jim razkazati tovarno ali rudnik s prav takšno prizadevnostjo kot kakšnemu gostu, ga seznaniti s celotnim delovnim procesom in šele nato postaviti na njemu določena delovno mesto. Tako pa se zgodi, da delavci le skrivaj med odmorom pokukajo v sosednji oddelek, da so ne-pazlJM In se jim celo kaj pripeti...« »Morda Imam prevelike zahteve,« se je nasmehnil v kratkem premoru. »Prej sem vedno kritiziral sindikat ln njegovo delo, celo preveč. Prej namreč nikdar nisem delal v sindikatu,« je pojasnil žovariš Ulaga samokritično. Zdajšnja njegova stališča očitno niso samo kritična, temveč akcijska, V nekaj mesecih sicer ni mogoče mnogo storiti, vendar se lz programa, ki ga uveljavljajo sindikati v Hrastniku, očituje težnja po vrednotenju človeka, po približevanju delavca upravljanju. Menda ni potrebno posebej poudarjati, da pri tem poleg izobrazbe pristni odnosi tovarištva največ pomenijo. Zelo važno je splošno dobro razpoloženje. »Menda res ni nič dobrega v tem, če se delavci pogovarjajo z upravo Ml ln VI,« mi je še povedal tovariš Ulaga. »Pa se tako menijo v neki tovarni.« Saj mi Je tudi povedal, v kateri, vendar ne bom zapisal, da ne bi skalil odnosov med sindikatom ln tovarno. Včasih smo namreč pri odkriti In dobronamerni besedi prehitro užaljeni in sl v skupnem prizadevanju radi lz takih čustvovanj nasprotujemo — v škodo. Vse vzroke, ki škodujejo dobremu tovariškemu odnosu v kolektivih ln med kolektivi, je treba obzirno odstranjevati. Marsikaj se doseže z vzgojo, še veliko več z dobro voljo in potrpljenjem ter smislom za spoštovanje človeka, čemur mi pravimo tovarištvo. Vsega, kar mi Je tovariš Ulaga povedal, nisem zapisal natančno z Istimi besedami, kot Je bilo rečeno, toda smiselno pravilno. Upam, da bodo tovariši iz delovnih kolektivov sprejeli te besede spodbudno ln da bo tudi to pomagalo poživitvi dela v sindikalnih podružnicah! Viktor Sirec nošRRZGOUOR Kcd enim letom so bile ustanovljene stanovanjske skupno«! tudi v Trbovljah. O uspehih sta novamjske skupnosti Trbovlje 1 smo govorili s tajnikom tov Lojzetom Sprogarjem-Lugijem. Katerih nalog ste se lotili v stanovanjski skupnosti? »Predvsem nudimo pomoč gospodinjam. Zlasti zaposlene žene so potrebne pomoči v gospodinjstvu. Poleg drugih servisov je pomembna servisna pralnica ki ima v eni izmeni kapaciteto 180 kg suhega perila. Ta pralnica, ki smo jo zgradili v stanovanjski skupnosti, zadostuje potrebam vseh Trbovelj. Ustanovili pa smo tudi servis za čiščenje stanovanj. Gospodinje s: lahko stroje izposodijo ali pa Zaletni težave so n orni usluge naročijo. S čistilnico v stroški preveliki in je morda Mariboru smo se sporazumeli za prav o tem govoriti morebiti na čiščenje oblek in nam čistilnica zborih volivcev.« vsak drugi petek dostavi očiščene obleke v Trbovlje. Za pomoč novah? ženam pri krojenju oblek smo sklenili dogovor s šiviljo. Usta- So kakšne težave pri teh ustavah? Največja težava so prostori. norilfsmoTudT ^ °bch varstvenih ustanovah so prostori majhni m nesodobni.« ln šc o razvoju? »Perspektiva razvoja servis-7. vzgojno nih delavnic in ostalega v stanovanjski skupnosti je v veliki vila gospodinjskih strojev in servis za vzdrževanje stanovanjskih hiš.« Kako je pri varstvenimi ustanovami? »Ustanovili smo dve vzgojno . . , . _ varstveni ustanovi: eno v bivšem men stvar državljanov. Prav bi dijaškem domu in drugo na Leni- bilo, če bi prebivalci sami spre-novem trgu za predšolske otro- govorili o svojih željah ln tudi ke Veliko jih je na celodnevni 0 svojem sodelovanju v priza. oskrbi — to so predvsem otroci zaposlenih staršev. Kaže. da so devamju stanovanjske skupno-za nekatere starše oskrbovalni sti.« Igre na prostem v Radečah Zvedeli smo, da bo tovariš Ivan | »Deseti brat«, »Miklova Zala«, Pešec, ki je že 40 let režiser v »Divji lovec«, »Mlinarjev Janez« Radečah in je leta 1950 uvedel in »Rokovnjači« na prostem, spo-predvajanje ljudskih iger, kot so I mladi ponovno zrežiral na pro- V# v# VOHUN NA LETALIŠČU \V M, ll i-l »./,/ T ~ ’ f* k. S) m / >/’ stem »Desetega brata«. Po tej napovedi lahko zopet pričakujemo nepretrgah niz iger na prostem, za katere je bilo v prejšnjih letih ogromno zanimanje v vsem Zasavju, prihajali so pa tudi gledalci z drugih področij. Oder na prostem stoji za domom TVD Partizan. Prostor za gledalce je na igrišču za domom. Tega so letos nekoliko povečali, tako da je na nekoliko vzvišenem prostoru za igriščem nastal naravni oder. Pred leti, ko so te igre prvič prikazovali na prostem, je bilo potrebno postaviti posebno tribuno, ki je sedaj ne bo treba več graditi. Ob prvih nastopih z ljudsko igro »Miklova Zala«, katero so ponavljali en mesec ob petkih, sobotah in nedeljah v vsakem tednu, je bilo gledalcev okrog 10.000. Podobno je bilo ob ostalih ljudskih igrah, ki so bile že tedaj zelo znane. Nastop z »Miklovo Zalo« je zahteval okrog 120 igralcev skupno s skupinami za narodne plese, s katerimi so izpolnili presledke med posameznimi dejanji. Ob tako množičnih nastopih je bil tudi učinek igre zelo močan, zato ni čudno, če so prihajali na igro iz Zagorja s posebnimi vlaki, da so prihajali s posebnimi avtobusi z Dola pri Hrastniku in s posebnimi avtobusi celo z Raven na Koroškem. • Igre na prostem je režiserju Pešcu omogočilo veliko število igralcev, katerim ni bilo možno omogočiti istočasne nastope samo v enem odrskem delu v dvorani, kjer je število nastopajočih znatno manjše. Prav zaradi tega, ker je bilo igralcev toliko, da so včasih študirale po eno odrsko delo kar po dve skupini hkrati, je nastala zamisel prirejanja iger na prostem. Pri tem se je pa še povečalo zanimanje za tako dram- sko dejavnost , na prostem ^Mi nastopiti celo okoliški kmetje sami, zlasti na povsem naravnih scenah sejmov, kamor so pripeljali krave in vole, pa koze, in pripravili občinstvu pristno sejemsko razpoloženje. Razen z ljudskimi igrami,so pa nastopili v Radečah tudi z operetami, kot je to »Planinska roža«, »Hmeljska princesa«, »Dijak prois-jak« . . . Slednja odrska prireditev je doživela celo 21 nastopov. Posledica tako močne dramske dejavnosti v Radečah je ta. da imajo trenutno kulis v vrednosti enega milijona dinarjev. Ob tem je treba upoštevati še to, da so mnogo kulis že prodali, mnogo pa razdelili v okoliške kraje. To je razumljivo ob dejstvu, dn je vsaka posamezna igra na prostem zahtevala veliko priprav. Razen tega so v Radečah nastopili domala že z vsemi Cankarjevimi deli. V vsaki sezoni so imeli dovolj naštudiranih iger, tako da so ob vsaki priložnosti lahko takoj nastopili, kjerkoli je bilo to potrebno in za kakršnokoli priložnost. Tovariš režiser sicer ugotavlja, da v letošnjem letu ni več tako veliko izbire dramskega kadra, kot je bilo to prej, posebno moških igralcev primanjkuje, kljub temu pa še upa pripraviti ponovni nastop »Desetega brata« na prastem, kar nakazuje, da Je tega kadra le še dovol j. Morda bo pa obnovitev tradicije Iger na prostem tudi okrepila vrste dramskih skupin v Radečah. Glede n* ogromno zanimanje za tovrstne nastope bi vsekakor bila velik® škoda, če v Radečah no bi bilo iger na prostem. Obveščevalec Mali oglasi Prodam otroški športni voziček - nemški. — Tatjana Baloh, Trg svobode 11, Trbovlje. Prodam trodelno kuhinjsko kredenco. — Naslov v upravi našega lista. Prodam športni, globok kombiniran otroški voziček in košaro s stojalom. — Janez Grošelj, Keše-tovo 13 (K-4), Trbovlje. PREKLIC Preklicujem žaljivko, ki sem jo izrekla zoper Jožeta Kmetiča, Prapreče št. 27, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe, r Marija Jerman, Prapreče št. 1, Preklicujem zdravstveno izkaznico št. 544702 na ime Valentin Lindič, Šuštarjeva 18, Trbovlje. ji Zahvala Vsem, ki ste našega dragega očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica JOAHIMA BUTLJA (Podkrajanovega) spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetja, nam izrazili ustna in pismena sožalja, lepa hvala. Iskrena hvala ObOZB Zagorje, ObOZVVl Zagorje, ObO SZDL Zagorje, ObLO Zagorje, ZWI Izlake, SZDL Izlake, PGD Izlake za poklonjeno cvetje. Prav tako se zahvaljujemo godbenikom in pevcem iz Dok ter govornikom za ganljive besede .Tudi našim dobrim sosedom, prijateljem in znancem se prav iz srca zahvaljujemo za njihovo pozornost. Hčere: Neža, por. Grob-ljar, Marija, por. Brvar, Pavla, por. Bregar, Albina, por. Vidmar z družinami in sin Rado. . Izlake, Zagorje, Ljubljana, ZDA, Avstralija. Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago mamo NEŽO SUHADOLCAN Iskrena hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. Žalujoči hčerki in sorodstvo. m Kino ipTs Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 10. avgusta amer. barv. film »V znamenju Zoroa«; 11. — 14. avgusta amer. barv. film »Ton-ka«; 15. - 17. avgusta madžarski film »Ljubezen na razpotju«. Kino »Svoboda - Trbovlje II«: 12. — 14. avgusta indijski barvni film »Mati Indije«; 15. in 16. avgusta amer. barvni film »Starec in morje«. Predstave ob 18. in 20. Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 11. - 14. avgusta me-hiSki film »Serenada v Meksiku«; 18. — 21. avgusta ital. cin. film »Siromašni ali lepi«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 10. avgusta jug. film »Reka smrti«; 12. — 14. avgusta amer. CS film »Nekateri so pritekli«; 16. in 17. avgusta ital. film »Kočija sanj«. eiBunie prbbiurlstim TRBOVI.JE Rojstva: Marija Rožanc, Trbovlje _ gina; Ana Rozman, Trbovlje — sina; Ida Smolič, Hrastnik — hčerko; Joža Bec, Trbovlje — hčerko; Martina Božič, Trbovlje — hčerko. Poroke: Franc Kostamjevič, upokojenec, Trbovlje in Jožefa Gorenc, roj. Glavan, upokojenka, Trbovlje; Jože Lipovšek, delavec, Trbovlje in Mihaela Primožič, delavka, Kolovrat; Stanislav Kuhar, geološki tehnik, Ljubljana in Terezija - Marija Cestnik, delavka, Trbovlje; Nikola Jurgan, delavec. Trbovlje in Ana Bučar, delavka, Trbovlje. Smrti: Peter Somšek, upokojenec. Trbovlje — Prapreče, star 69 let: Karel Divjak, upokojenec, Trbovlje, star 66 let; Neža Suhodolčan, roj. Blatnik, gospodinja, Trbovlje, stara 72 let. HRASTNIK Rojstev na domu ni bilo. Poroke: Ivan Mokotar, inkasant, Gore 39 in Ana Laznik, gosp. pomočnica. Kovk 17; Franc Sarlah, mizar, Hrastnik 349 in Darinka Višner, krojaška pomočnica, Studenci 53: Jožef Rugelj, steklohru-silec, Hrastnik 175 in Ana Ostro-vršnik, natikalka, Hrastnik 344. Smrti: Marija Benedik, roj. Rahle, gospodinja, Hrastnik 224, stara 54 let; Ivana Sauberger. roj. Be-netek, gospodinja, Hrastnik Dol. stara 85-let. BREŽICE Rojstva: Marija Vegel. Gor. Pi-rošica 16 — hčerko; Ana Šekoranja, Vitna vas 9 — sina: Terezija Rajačič. Cerklje 54 - sina; Olga Tričič, Ljubljana, Metelkova 1 — hčerko; Antonija Baškovič, Dobeno 4 — hčerko; Marija Kozinc, Dedinja gora 9 — hčerko; Marija Knez. Pavlova vas 23 — hčerko; Ana G er levic. Sela 41 — 6ina; Ma-Olga Sikošek, Križe 35 — sina; rija Petan. Dečna sela 26 — sina; Matilda Kočner, Gaber j e 54 — hčerko; Olga Kos, Brežina 37 — hčerko. Poroke: Staniša Stamenkovič, oficir, Brežice in Natalija Krstič, študentka, Beograd: Franc Tomše, čuvaj, Sentlenart in Ana Goste, gosp. pomočnica, Sentlenart. Smrti: Roza Pavlovič, upokojenka, Dobova, stara 76 let; Bariča Skok, posestnica. Javorje 63, stara 71 let; Marija Haring, upokojenka, Zakot 41, stara 58 let. SEVNICA Rojstev ni bilo. Poroke: Franc Artniak. radio-mehanik. Sevnica in Milka Gro-bovšek, krojačica, Sevnica; Franc Urbanč, mizar, Brežice in Angela Mladkovič, šivilja, Ljubljana. Smrti: Anton Melihen, Arto 30, star 80 let; Julijana Pelko, upokojenka, Arto, stara 71 let; Terezija Zorko, upokojenka, Arto, stara 94 let; Jurij Racman, prevžitkar, Podgorje, star 81 let; Ana Krošl, gospodinja, stara 65 let; Ana Po-žun, gospodinja, Podvrh, stara 69 let; Jožef Draksler, soc. podpiranec, Orešje, star 81 let; Ivan Veber, prevžitkar, Metni vrh, star 78 let; Anton Spende, upokojenec, Sevnica — star 88 let; Karl Vidic, posestnik, Ledina 48, star 48 let. RADIO ČETRTEK, 10. avgusta 1961 8.30 Oddaja za cicibane; 11.00 Pevski zbor SKUD Ivan Rob; 12.00 Priredbe za glas in klavir Josipa Pavčiča, poje Edvard Seršen; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Babnik: Izkoriščanje Jesenske paše; 12.25 Melodije za opoldne; 14.05 Radi jih poslušate; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Iz bogate belokranjske folklorne zakladnice; 16.00 Trije veliki zabavni orkestri; 17.15 Holandska pihalna godba; 17.30 Turistična oddaja; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Hammond orgle. PETEK, 11. avguste 1961 10.15 Z zabavnimi melodijami po'' svetu; 11.40 Otroci pozdravljajo;* 12.00 Trio Slavka Avsenika; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ludvig Strobl; Pravočasno izmenjamo se-» me; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega* polja; 13.30 Kmečka godba menja-» je z Vaškim kvintetom; 15.40 Hitri1 prsti; 20.00 Zabavna zbora Sergije" Rajnis in Norman Luboff; 20.15» Tedenski zunanjepolitični pregled;], 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 12. avgusta 1961 sprejemnikom ----, ------ _______ Kmetijski nasveti — ing. Milena, i «•»•»•**•*■ * ' Lekšan: Katere sorte breskev bo-,i ,*-• * mo v prihodnje gojili; 12.45 Ha-, i vajski zvoki; 14.00 Od polke do,| kali psa; 14.35 Naši poslušalci če-, i stitajo in pozdravljajo; 16.00 Hu-,l moreska tega tedna — A. Buch-, i wald: Bojazljivec v pragozdu;, i 16.20 Dunajski valčki; 16.40 Mla-,i dinski mešani zbor gimnazije iz,i Celja p. v. Egona Kuneja; 18.20,1 . I :mr • • • • l I OSKAR — novi njegova nova kvaliteta nagrajuje sleherno gospodinjo z zadovoljstvom 8.50 Orgle in orglice; 10.15 sli vXvXvXvXV-*"**•** na dopust; 12.15, * X*X,X*X****** * " *•’ Tedenski športni pregled NOGOMETAŠI RUDARJA V AVSTRIJI V nedeljo, 6. avgusta, je odpoto-enc strijo 17 R' V Avstriji bodo odigrali štiri tek- domače viže; 20.20 Radijska kome-,i je^ koL?* tldnv61 m5 Oddajajme’ in siCer: v nedeljo 80 Be P°-jeten konec tedna, 22.15 Oddajaj merili y mestu witteredorfu z za nase izseljence. (•istoimenskim moštvom, v sredo so (•se srečali v Celovcu z nogometaši NEDELJA, 13. avguste 1961 (*KAC, v soboto bodo igrali v „ „„ ,,, ... ... , . (•Wolfsbergu v Labodski dolini, v 8.00 Mladinska »***»>*» ^nedeljo bodo pa imeli zadnjo tek- Mmvoj Matoš^ Po sled: ladij- , moštvom v Beljaku, skega dnevnika; 8.52 V trice*'*""- J skem taktu; 9.05 Z zabavno glasbo JxOGOMET v novi teden; 10 00 Se pomnite,z slovan . Proietarec 7:0 (3:0) tovariši... Lojze Krakar: Rawens-S v ^trtek je nogometno moštvo bruck - pekel zena; 10 30 Za umeL|ovma v pd jateij£ki tekmi z vi_ peto m veselo srce.. (narodne; in,lgoUm rezultatom premagalo igral-domače vize), 11.40 Rapa Suklje.Jce ^gorskega Proletarca. Pulj zunaj arene (reportaža); 12.00 » Naši poslušalci čestitajo in po-(l VAJDlC XRETJI zdravljajo I; 13.30 Za našo vas; J 13.50 Pol ure z velikimi zabavnimi , Na xv- republiškem prvenstvu v orkestri; 14.15 Naši poslušalci oe-,,aitlotikii, ki je bilo v Mariboru, je stitajo in pozdravljajo II; 15.3oJsod6loval0 tudi 056111 atletov trb°-Melodije, ki jih radi poslušate;,,veljskega Rudarja. Atlet Vajdič je 17.00 Športno popoldne; 20.00 Za-, i zalučal kopje 56,33 metrov in s bavni zvoki za vse; 21.00 Športna\tem za6edel tretje mesto, poročila. g J PROLETAREC : RUDAR \ {mladinci) 5 : 2 PONEDELJEK, 14. avguste 1961* Na -pt)rtnem stadionu Prole_ 8.05 Poje Komorni zbor DPD ,tarča v Zagorju je bila odigrana Svobode »Tone Čufar« z Jesenic;,,v nedeljo popoldne prijateljska 8.45 Kvintet Jožeta Kampiča; 10.15,,nogometna tekma med mladinci Zvočna mavrica; 12.00 Poje Ljub- , ljanski oktet; 12.15 Kmetijski na- , sveti — ing. Milica Oblak: Donos-,, nost gojitve črnega ribeza; 12.25 | Melodije za opoldne; 13.30 Od vasi,; do vasi....; 14.35 Od Triglava do,i Ohrida; 15.40 Iz filmov in glasbe-,; Mladinski aktiv Investicijskega nih revij; 17.15 Šoferjem na pot!;I biroja v Trbovljah šteje le 12 čla- 20.00 Ponedeljkova panorama inov. Toda kljub tako majhnemu bavnih melodij. |l številu aktiva je njegovo delo (I nadvse uspešno in vztrajno. Ne TOREK, 15. avguste 1961 (•samo, da so mladinci z izvolitvijo 9.00 Zvok za prijetno razpelo-*^noma spremenili in izboljšali ženje; 11.00 Pevec Marko Novosel;' ?el° va amPak *> » loWl 12.00 Kvintet bratov Avsenik; la.OO1^ novih Tialog 1TI načrtov-Kmetijski nasveti — ing. Dolfe Ci-1, želj: Priprave za jesensko siliranje* krme; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Nekaj odlomkov iz Poličeve-ga Desetega brata; 14.00 Popevke se vrstijo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.20 S sprejemnikom na dopust; 18.00 Človek in zravje; 18.10 Od plesišča do plesišča; 20.30 Radijska igra — Kurt Kusenberg: Srečni ljudje; 21.24 Zvočni kalejdoskop. SREDA, 16. avgusta 1961 Rudarja iz Trbovelj in prvim moštvom domačega Proletarca, ki je zmagalo s 5 : 2. (ma) ŠAHOVSKO TEKMOVANJE V ZAGORJU V počastitev občinskega praznika je Šahovski klub Zagorje organiziral v nedeljo v stekleni dvorani Delavskega doma brzoturnir, ki se ga je udeležilo 22 šahistov iz vrst pripadnikov JLA, iz Hrastnika, Trbovelj, Litije in Zagorja. Omeniti velja, da so na tej prireditvi močno razočarali šahisti iz Zagorja. V predtekmovanju so bili šahisti razdeljeni v dve skupini. V prvi skupini je premočno zmagal Šribar iz Trbovelj (10 točk), pred Frecetom (8) iz Trbovelj in Jamškom (6) iz Litije; v drugi skupini pa so bili najuspešnejši Milenkovič in Peršič (oba po 8 točk) ter Percelj (7) iz Hrastnika. V finalnem delu pa so se šahisti zvrstili takole: 1. Šribar (Trbovlje) 4,5; 2. Peršič (Hrastnik) 3,5; 3.-4. Milenkovič in Percclj (oba Hrastnik) 2,5 točk itd. Šahovski klub Zagorje, ki je dobro organiziral to prireditev, je dodelil prvim petim najboljšim šahistom praktične nagrade. PRIPRAVE NA OBČINSKO IN OKRAJNO STRELSKO PRVENSTVO V nedeljo 6. t. m. je občinski strelski odbor v Litiji pripravil občinsko prvenstvo z MK puško. Na tem prvenstvu so sestavili občinsko strelsko ekipo, ki bo 13. avguste sodelovala na okrajnem strelskem prvenstvu z MK in vojaško puško. Strelci vseh strelskih družin se intenzivno pripravljajo na to tekmovanje v okrajnem merilu. Strelske družine so že končale družinska prvenstva z zračno puško in kvalifikacije za prehod na MK puško. R. D. DRUŽINSKO STRELSKO PRVENSTVO V ŠMARTNEM Strelska družina »Usnjar« v Šmartnem pri Litiji je te dni organizirala družinsko strelsko tekmovanje z zračno puško ter kvalifikacije za prehod na MK puško. Sodelovalo je nad 100 strelcev. Za MK puško se jih je kvalificiralo 37. Rezultati: 1. Jug Dane 183 krogov (od 200 možnih). 2. Brčon Jože 180 krogov. 3. Pikovnik Viktor 179 krogov, katerim slede ostali. R. D. Vzgled ostalim mladinskim aktivom NAMEN JE DOSEŽEN Tovarniška ambulanta Strojne tovarne v Trbovljah, prva te vratc v Zasavju, ki je moderno opremljena pričela delovati letos, 9. januarja, je v svojem dosedanjem delu dosegla svoj namen — pravzaprav še več, kot so spočetka od nje pričakovali. Zelo važno je namreč, da so *e, odkar deluje v tovarni te ambulanta, znatno zmanjšali Izostanki od dela, saj se zdravniški pregled opravi največkrat teko, da pride pacient v am- Elektrarna Trbovl)e - obrat tovarna zidakov obvešča vse potrošnike In gradbena podjetja, da tmo s 1. julijem znižali cene elektroflltr- skim zidakom: format 25 X 25 X M 4,67 normalni format 60 din in format 28,5 X X 18,5 X 18,5 ali za 5,20 normalni format 68 din, vse franko vagon Industrijski tir Tovarne zidakov. — Za naročila In nadaljnje informacije se obračajte neposredno na Elektrarno Trbovlje - Obrat Tovarna zidakov Mau, u» puuu pavium v a 8.45 Ritmični intermezzo; 11.301 bul&nto kar z delovnega mesta. Deset minut iz naše beležnice;! y itsu dosedanjega poslovanja, 12.00 Igrajo in pojo Logarski fant-• j« tovarniška ambulanta STT, ki je; 12.15 Kmetijski nasveti -• jo vodi dr. Krašovec, Izvršila že inž. Lojze Hrček: Priprave zal 8.500 zdravniških pregledov Im sto- trgatev grozdja; 12.25 Melodije za« ritev. Opravila je 2.600 primerov opoldne; 13.30 Trio Avgusta Stan-( prve pomoči lažjega značaja ter ka in ženski vokalni kvartet; 16.151 660 preventivnih pregledov. Pose-Kancert po željah poslušalcev;1 ben uspeh je tudi v tem, da so 17.15 V sredo popoldne ob radij-* [ti pregledi odkrili marsikaj, nam-ekem sprejemniku; 18.45 Šport in*[reč da sedaj ni več kožnih obo-športniki; 20.20 Majhna prodajalna IenJ, ozirdma da so se ta oboic-plošč s popevkami in zabavnimi* nja zmanjšala na minimum. Pre-melodijami. 1 [ gledi so nadalje odkrili veliko število obolenj, bolezni na ledvl-kcah, primere revmatike in druge bolezni. Ambulanta v Strojni tovarni 'l posluje kot samostojni zavod v .rangu zdravstvenega doma od 1. I aprila letošnjega leta. Ima svoj [|Svet, ki šteje 11 članov. V letošnjem letu ambulanti še ni uspelo izvršiti pregledov oči, .ter ginekoloških pregledov, je pa "to v načrtu za prihodnje leto. Zelo važna pridobitev v tej ustanovi bo ureditev zobozdravstvene I ambulante, ki bo redno pričela delovati 1. septembra t. 1. in bo , verjetno imela svoje prostore v |l dosedanjem laboratoriju. Ambulanta je, kakor že poudarij eno. dosegla svoj namen. Prav II bi bilo, da bi dobili podobnih 11 ustanov v naših revirjih še več. ar. Clami tega aktiva so se obvezali, I nadzorni odbor samopomoči sta da bo vsak posameznik delal na1 izvoljena tudi direktor podjetja ter predsednik delavskega sveta, gradbišču nove trboveljske bolpiš-nice po 20 ur prostovoljno. Doslej so že napravili 150 delovnih ur. Do sedaj so v glavnem uredili dovozno cesto, čistili gradbeni teren ter prevažali opeko in uredili kanalizacijo v dolžini 15 metrov. Ob tem moramo pa upoštevati, da imajo v kolektivu 9 mladink in samo tri mladince. V svojem aktivu so nadalje ustanovili samopomoč z namenom, da pomagajo socialno ali pa zdravstveno ogroženim mladincem. Samopomoč so ustanovili na osnovi vsakomesečnih prostovoljnih prispevkov, kjer vplača vsak posameznik po 500 din mesečno. Končni namen tega je pa poučna ekskurzija po Jugoslaviji. — V ki jim dajeta strokovne nasvete. Da bi se mladinci lahko seznanjali z razvojem in vsemi problemi podjetja, prisostvuje vsaki seji delavskega sveta in sejam sindikata po en zastopnik mladinskega aktiva. To je pravzaprav specifična značilnost njihovega dela, kajti na ta način se celoten kolektiv lahko piri bliža delu in snovanju mladincev. Na zvezno delovno akcijo bosta odšli dve mladinki, kar je vsekakor zelo lepo za tako majhen mladinski kolektiv. V načrtu ima ta aktiv obisk mladinskega aktiva Keramike na Izlakah, nadalje nameravajo ti mladinci obiskati graditelje Zasavske ceste. iNA KRATKO PO TRBOVLJAH POLTOVORN1 CITROEN Za potrebe pralnice je Stanovanjska skupnost v Trbovljah II i* pred kratkim dobila pjoltovomi (•avtomobil CITROEN. Z njim bo (• ta ustanova razvažala oprano p>e-<1 rilo strankam v določenih dneh, (•ki jih bomo še dodatno objavili, i1 po stanovanjskih naseljih Trbo-I 'velj bo pa s tem avtom pobirala (•tudi umazano perilo za puranje, (1 tako da strankam ne bo več tre-__ iba nasiti perila v pralnico. Zabavni ansambel »Veselih rudarjev« Iz Trbovelj Je pred časom gostoval prt graditeljih Zasavske ceste v Zagorju; drevi pa bo s celovečernim nastopom razveseljeval izseljence Iz Zasavja v domu Svobode v Zgornjih Trbovljah na prireditvi, ki jo je pripravila podružnica Slovenske izseljenske matice Trbovlje Puljski festivalski ogenj je ugasnil tnrnnnnnininnimnnRnninniiMRimmninniimiminninnninininnniiiimmniiraraniunnuinniiiniiiHiniiiinmimnmiifliin I Letošnji festival jugoslovanskega filma v Pulju pomeni zmagoslavje za slovensko filmsko dejavnost — priznanje Francetu Štiglicu, Veljku Bulajiču, Jožetu Babiču, Radošu Novakoviču, Boštjanu Hladniku, Duši Počkajevi, Mihi Balohu, Alojzu Srebotnjaku in ostalim. Veliko zlato areno In diplomo za film leta sl enakopravno delita France Štiglic za »Balado o trobenti in oblaku« in Veljko Bulajič za »Vzkipelo mesto«. Festivalska publika ni bila zadovoljna z odločitvijo žirije. Letošnji festival jugoslovanskega filma se je končal z zmagoslavjem slovenske filmske ustvarjalnosti in je s podelitvijo nagrad izrečena popolna zaupnica resnim prizadevanjem Triglav filma, še nikoli ni bilo na nobenem festivalu toliko razpravljanja in ugibanja, kateri film bo proglašen za film leta. Vsi tisti, ki so dajali prvi dan festivala prednost Bulajičevemu filmu »Vzkipelo' mesto«, so to napovedovali pravilno, prav tako se pa tudi tisti, ki so postavili slovenski film »Balada o trobenti in oblaku« na prvo mesto, niso zmotili. Lanski nagrajenec Veljko Bulajič si je s filmom »Vzkipelo mesto« in Franic Štiglic s filmom »Balada o trobenti in oblaku« zagotovil Veliko zlato Areno In diplomo filma leta. To nagrado si oba režiserja delita enakopravno. Slovenski ustvarjalci so odnesli vrsto nagrad, kar je pa tudi priznanje in zaupnica resnemu prizadevanju Triglav filma, ki je za letošnji festival v Pulju dal najboljše ustvaritve. Veliko srebrno Areno je dobil film »Veselica« v režiji Jožeta Babiča, Srebrno Areno je pa žirija prisodila filmu »Pesem« Radoša Novakoviča. Za najboljšo režijo letos ni bila po deljena nagrada. Posebno diplomo in nagrado 400.000 din je pa žirija prisodila Boštjanu Hladniku za njegov film »Ples v dežju«. Zlato Areno za scenarij so prejeli in 400.000 din Dragoslav Ilič, Radenko Ostojič in Veljko Bulajič za scenarij »Vzkipelo mesto«. Kot je bilo pričakovati, je nagrada za najboljšo ženska vlogo pripadla DUŠI POČKAJEVI za vlogo Maruše v filmu »Ples v dežju«, ki je pur jela Zlato Arene in 300.000 din. Tudi najboljša moška vloga, ki je prejela Zlato Areno in 300.000 din, je pripadla MIHI BALOHU za kreacijo Aleša v »Veselici«. Rudi Vavpotič je dobil Zlato Areno in nagrado 20U.000 dinarjev za fotografijo v filmu »Balada o trobenti in oblaku«. Tudi nagrada za najboljšo glasbo je pripadla Alojzu Srebotnjaku za film »Balada o trobenti in oblaku«. Za najboljšo stransko vlogo sta dobila Zlato Areno in po 150.000 dinarjev Stanislav Pešič za vlogo Saše v »Pesmi« in Viktor Starčič za vlogo očeta v filmu »Štirinajsti dan«. Posebna priznanja in diplome so bile podeljene še: igralcu amaterju Zaimu Muzaferiju za vlogo Karanfila v »Vzki- dost« igralcu pod 30 leti starosti je prejel Zoran Milosavljevič za vlogo Miča v »Pesmi«. ^ ff\ Revija Filmski svet je priznala na-« grado za najboljšo debitantko Ani Karič za vlogo Agneze v filmu »Pustolovec pred vrati«. Najvišje priznanje »Zlato pero« je pa žirija kritike dala Boštjanu Hladniku za režijo filma »Ples v dežju« in Duši Počkajevi za najboljšo igralsko kreacijo Res velika škoda je, da v konkurenci najboljših filmov ni mogel sodelovati ilm »Ograda«, kajti ta film bi bil po svoji kvaliteti prav gotovo eden izmed resnih kandidatov za prvo mesto. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da je letošnji festival v Pulju prav lepo priznanje slovenski filmski dejavnosti ter priznanje Triglav filmu, ki je letos v Pulju predstavil izbor najboljših filmov, ustvarjenih v zadnjem letu. Deset na- pelem mestu«, Dimi šunki za scenografijo v filmu »Solunski atentatorji«, Vanji Banjašu za montažo filmov »Veselica« in »Signali nad mestom«, Jagodi Bčjič za kostume v filmu »Carjeva nova obleka«, Hermanu Kokove za ton v filmu »Ples v dežju« in pa priznanje režiserju Ziki Mitroviču za uspešno prizadevanje v posebnem žanru akcijskemu filmu. Priznanje je izrekla žirija Brodericku Cravvfordu za vlogo v filmu »Nasilje na trgu«. Nagrado uredništva časopisa »Mla- Iz filma »Nasilje na trgu« na festivalu, priznanje Triglav filmu za najboljši izbor filmov na festivalu, priznanje avtorju originalffe ideje za film »Ne drezaj v srečo«. Žirija je pa pohvalila še celo vrsto mladih šolanih filmskih igralcev in igralk. Nagrade so podeljene, vendar je težko uganiti, ali so bile prav podeljene ali ne. Zaključke žirije pa bodo najbolje ocenili kino obiskovalci širom po naši deželi, ki bodo v prihodnjem času videli te dosežke jugoslovanske filmske ustvarjalnosti. Pulj v festivalskih dneh grad za slovenske filme — to je priznanje in vzpodbuda za naprej, da bo slovenska filmska ustvarjalnost šla naprej po plodni poti. Festivalski ogenj v Pulju je ugasnil — kje bo pa festival jugoslovanskega filma prihodnje leto, je še težko reči. V takem obsegu kot doslej bi bilo prav, da Pulj ostane kot vsakoletna filmska prireditev, toda ne kot festival, temveč morda kot oblika prikazovanja filmov jugoslovanske proizvodnje v zadnjem letu, medtem ko bi moral biti kraj festivala, kjer bi se izbirali najboljši jugoslovanski filmi, kje drugje in ob drugem letnem času. Kot najresnejši kandidat za to se je omenjal Dubrovnik in pa Bled. S. š. MELIORIRANJE MOČVIRNEGA OZEMLJA S PEPELOM V Veliki Britaniji so poskušali meliorirati močvirja s pepelom neke električne centrale. ' Mešanico vode in pepela so potresli po močyirju; odvečno vodo so odvajali skozi filtre v reko, pepel pa je povzročil, da je zemlja postala uporabna za obdelovanje. Cisti pepel je nenavadno rodoviten im poskusi so pokazali, da se je melioracija izplačala; pridelki s tega ozemlja so dobili prvo nagrado na lokalnem poljedelskem sejmu. Žitarice s tega ozemlja sicer niso posebno dobro uspevale, odlično pa so se obnesli posevki trave in detelje. Z uporabo pepela v močvirju so strokovnjaki ubili dve muhi na en mah: ne samo, da bodo pridobili večje obdelovalne površine, temveč bo s tem resen tudi problem odvečnega pepela, ki ostaja termoelektričnim centralam. 20 LET REVOIIICIIE I JOŽE STOK - KOROTAN 0 vraiia zalega, zagodemo til (Nadaljevanje) Za njima! Tekli smo h kolovozu in postavili zasedo. Zaman! Sta jo že po drugi poti popihala v Trbovlje. Vrnili smo se na Kuklo in 6e utaborili v skriti kotanji. Čepeli smo v krogu, premišljali in se pogovarjali o sovragovi vohunski taktiki. Iz tega premišljevanja se je rodil sklep: tudi mi bomo poskusili s podobno taktiko. In res. V trdi temi smo potrkali pri Rovtarju. Z Anton e.s kom in Borutom smo odšli v posebno sobo, kamor sm» poklicali domačega fanta Rajka. Z njim smo se dogovorili, da se bo vrinil v Gestapo, kar ne bo težko, saj so ga raztrganci že snubili, naj sodeluje z njimi. Rajko je brez pomisleka pristal. Povedal nam je, da so raztrganci preklenjano slabo informirani, kje je njegov brat Džoni. Ko jim je ta dan potarnal o njem, ga je Podvelnar takole potolažil: »Ne bojte se zanj. Mi smo ga ujeli pri Trojanah in ga poslali nazaj v nemško vojsko!-« Ko je Džoni zaslišal to izjavo, se je na vse grlo za-krohotal. Drugi dan smo odšli v Bukovje. Med potjo mi je Mijo pripovedoval, kako se je drzni Nande preoblekel v rudarja in odšel z aktivistom Matevžem v Kisovec. Mimo vseh stražarjev sta odšla v jamo, kjer je Nande zbral rudarje in jim govoril, naj gredo k partizanom. Imel je uspeh. Naslednji dan je bila tista izmena že močno zdesetkana, rudarji pa 60 od takrat naprej pogosto izginjali v gozdove. Zvečer smo odšli v dolino v zasedo. Podatki, ki nam jih je dal Mijo, so govorili, da bo prišla tisto noč policijska patrulja iz Zagorja proti Kotredežu. Pod Potoško vasjo smo postavili zasedo in čakali. Mnogokrat smo bili že v zasedah, kjer smo ure in ure čakali, a brez uspeha. Tudi danes smo bili že nestrpni, ko nenadoma začujemo iz daljave hitre korake. Kmalu smo zagledali, kako se nam bliža sedem policistov. Zaropotalo je! Ze se je prvi skotalil v jarek, drugi *se je sesedel, kot bi ga zadela kap, tretji je napravil plavalni skok proti jarku, štirje pa so se rešili za hišo. Po akciji smo se po skrivnih stezicah vrnili na svojo izhodiščno točko. Na Sv. Planini smo se srečali z Malijevo patruljo, ki je tudi izvršila akcijo na Agnezu. Ko se je približala stražarnici verkšucev, je nekdo zavpil: -Mali gre!« in verk-šuci so strahopetno zapustili 6vojo utrdbo in zbežali v dolino. Mali pa je šel brez boja v utrdbo, pobral orožje in munieijo ter odrinil v gozd. Ej, Mali, to ti je bil junak! Ni čuda, če so se ga verk-šuci tako bali. Kamor je on udaril, se je poznalo! Zaradi teh akcij smo zapustili Sv. Planino in odšli v Znojile. Gazili smo po debelem snegu, ki je bil prejšnji dan znova zapadel. Pred vasjo nas je ustavil stražar Čehove patrulje. Sli smo v prvo hišo. Tam so nas veselo sprejeli: komandir Ceh ter njegovi varnostniki Berto, Hari in drugi, s katerimi smo se že dobro poznali. Potem smo bili njihovi gostje; postregli so nam celo s kokošjimi bedrci in vinom. Ves dan smo prepevali in vriskali. Seveda, kjer je bil Janez, tam je bila pesem, tam je bilo veselje. Počitek nam je dobro del, zlasti še, ker je bil zunaj snežni metež, zvečer pa nam je okoli hišnih oglov še burja zapela 6vojo pesem. Tako je vleklo, da je hotelo stražarja odnesti. Zvečer sem odšel v izbo, da bi napisal poročilo o akcijah. Pa mi ni šlo od rok. Bil sem zamišljen. Zagrabilo me je čustvo osamljenosti; misliti sem začel na domače, na svojo vas. Premišljeval sem o svojem sedanjem delu in življenju. Tako sem si želel, da bi bilo konec vsega tega ubijanja, preganjanja in trpljenja. Misel na svpbodo me je vsega prevzela in začel sem sanjati, kako bo takrat v teh krajih, ko ne bo več Nemcev in raztrgancev. Tudi na dekle sem pomislil. Razmišljal sem, kako bi bilo, če bi se zdajle znašel v domači vasi in potrkal na/njeno okno. Kaj bi ji povedal? Hm! Kako da sem strigel tiste punčare! V tam premišljevanju me je zdramila stara mati, ki je stopila v izbo, mi ponudila pest krhljev in dejala: -Danes bi se morali ptički ženiti. No, pa imamo še zimo.-h , . , Res, zim« se le nerada umika pomladi. Toda pomlad mora priti, nobena sila je ne more ustaviti. Prav tako kakor vstajenje našega naroda - mora priti, ker trdno verujem vanj. Prišla bo, prihodnja pomlad bo naša pomlad! luiiiiiiiiiiiiiniinnin timiiiiiimiiiiuiiiiumiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiumiiiii)mtiiiiiiiiiiiiiiiiiiim!niiiiinmmiiiiii'm Ina Ritter: iJ m Njen oče je bil člo\(ok z izrazitim čutom za dolžnost. Najprej je mislil na ljudi, za katere je bil’ odgovoren, potem šele nase. Prav tako kot njegova hči. Slika je zajokala, ko je tekla preko polja. Lahko bi si svoje vprašanje prihranila, suj je vedela odgovor, proden je Danijel povedal, kaj misli. Vse govori za poroko, nič proti. ,Ce pride mu bom rekla, naj določi dan poroke. Počakal bo, da mine leto žalovanja, v jesemi se pa lahko poroči.’ Nikoli ni pričakovala, da bo misel na njen zakon, na njeno poroko, nekaj tako strašnega. Tisto noč Silka ni mogla zatisniti očesa in tudi Riidiger se Je premetaval v postelji brez sponja z ene strani na drugo. Sele proti jutru je na kratko zaspal. V sanjah je videl Silko in nekega drugega moškega ob njeni strani, moža brez obraza. Videl je samo njene poteze, njena usta, kt so se smehljale tujcu, njene oči so se pa svetile. Zbudil se je poten, toda ko se je oblačil, so stale sanje ki jih je imel, živo pred njegovimi očmi. izmikala se ie .da bi mu dala pritrdilen odgovor na njegovo vprašanje, kajti njeno srce ni bilo več prosto. Njegov obraz je bil strašno bled in neprespan, ko je sedel zjutraj z očetom pri zajtrku, ta pa njegovega bledega obraza ni opazil. Oče ni niti videl, rli jo sin praznično oblečen. Takoj po zajtrku je RUdiger zapregcl koleselj^ki je bil najpripravnejši za slabo pot proti vasi. Odpeljal se je k dekletu, da izsili od nje odgovor na ivojc vprašanje. Ljubše mu je, še mu jasno in na kratko pove, da se ne mara z njim poročiti, kot pa da še dalje živi v tej mučni negotovosti. Bil je v svoje misli tako zatopljen, da je celo pozabil preskrbeti cvetlice Za dekleta. Silka je to opazila in trpko zapotegnila ustnice. Riidiger ji bo kajpak na zelo takten način obrazložil, kakšen položaj bo zavzemala v njegovi hiši po poroki. Ko je mladi baron stal pred njano hišo, je bila Siliča že popolnoma mirna. 2e v veži mu je prišla naproti. Njen obraz je bil smrtnobled in ponosen. Molče je stopila z njim v svojo sobo. mu ponudila stol, ee usedla njemu nasproti in čakala. -Kaže, ko da nama je usojeno, da te nikdar pravilno ne pozdravim,« — je rekel Riidiger, ko je odložil svoj klobuk. -Prišel sem, da mi odgovoriš na moje vprašanje, Silka.« Dekle ga je mimo pogledalo. Da, da. tisti dve opravljivki sta že takrat natanko vedeli, kako se bo vse odigralo med njo in grajskim sinom. Mladi baron Je dober računar. -Da, pripravljena sem postati vaša,- je rekla Silka. Nevede je dala hladen, formalen odgovor na njegovo vprašanje, kajti mož, ki je stal pred njo, ji je bil tuj. Ljubila je nekega drugega, moža, ki ga sploh ni nikjer kot v njeni domišljiji. -Hvala tl, Silka,« ji je RUdiger odgovoril prav tako togo in formalno, vstal s svojega sedeža in se nerodno priklonil. -Dan najine poroke določite sami.« je predlagala Silka. -Meni jc vfcteno, kdaj,« je še pristavila. Mladi gospod je nervozno mečkal svoje rokavice. Bil je torej že zaročen. Niti poljubil ni svoje neveste in tudi ni imel poguma, da bi to storil, kajti njeno vedenje je bilo tako ledeno, da ga je zazeblo. Molk ja postal mučen. Oba sta se pogledala in spet umaknila oči. -Torej dobro,« je s hripavim glasom dejal RUdiger. »Dal bom tiskati zaročna oznanila. Imaš kakšne posebne Želje glede besedila?« Silka je odkimala. -Zaroke ne bova mogla obhajati na slavnosten način, ker je šele pol leta, odkar smo pokopali mater.« Silka je sklonila glavo. Videla je, kako nervozno premika RUdiger svoje roke, opazila je tudi, da je segel v žep svojega telovnika. Iz njega je potegnil dva prstana. -Mi... HUlsoni,« je začel, -ne sklepamo zakonov lahkomiselno. Mislim, da ti je. jasno, da naju bosta. . . prstana priklepala druga na drugega. Ko si ga boš nataknila — ni več umika.« Silka jc gledala zlati obroček, ki ga je RUdiger držal v roki. ,Se je čas za premislek, preden storim korak, 6 katerega ne bo vpč povratka.’ -Mislila sem si že sama, da Hulseni ne sklepate zakonov lahkomiselno,« je ponovila njegove besede in vzela prstan. Njene roke so bile jx>polnnma mirne, ko si je zlati obroček nataknila na prat leve roke. Dolgo je gledala na prstan in potem na moža, ki ga ji je dal. Njene oči so bile resne. > . ( »Upam, da se ne boste nikoli kesali,« Je tiho rekla. " -Jaz pa bi predlagal ,da me nehaš vikati - seveda, če ti to ni pretežko.« Vso svojo zagrenjenost in razočaranje je položil v svoje besede. Stlkin obraz je rahlo zardel ob tej njegovi pripombi. -Oprosti!« mu je rekla. Njen krotek, ponižen glas ga jc lako ganil, da je postal nežen. Toplo je stisnil njeno roko. S plašnim nasmeškom ga je pogledala v oči: mogoče pa le ne bo težko, biti z njim poročena, kot se je bala. Bil Je obziren in nežen. In če Je ne ljubi... Mnogo zakonov jc bilo že sklenjeno brez ljubezni in pogosto prav ti niso bili najalabšl. -Moj bog. čisto sem pozabil, prinesti ti rož,« se je naenkrat spomnil RUdiger. »Oprosti, Silka, da eem tako...« Nenavaden nasmešek dekleta mu jc zaprl usta. -Nič zato,« je rekla prijazno. »Kakor vidiš, je šlo tudi brez rož. Saj te vodno zvenijo. . .« Ta stavek dekleta mu je še vedno brnel v u'e* sih, ko je že skočil na svoj voz in odvil zavore. Kaj je le mislila, ko je to rekla? -Čudno dekle,« si je mislil. In vendar jo 1° ljubil, čeprav je ni razumel. 21. Polkovnik je sedel, kot vedno, strt in globok« Upognjen pred hišnim kamnom. Zraven njega 1 pa stala steklenica konjaka. Ko je HUdigrr stopil v salon, ga oče ni mu P°1 gledal. Samo rekel mu je: -Hočeš tudi ti kozarče Tako dobro pogreje človeka.« Sin se je že navadil na očeta in na spretnem • z njim, odkar je umrla mati. Daneta je pa še oPazl ’ kako zlomljen je bil očetov glas, ki je bil Prt'J tako močan. -Nekaj ti moram povedati, oče,- je rekel sin ih naslonil na kamin, oče pa ni vzdignil niti ?ja\0 Natočil si jc spet kozarec konjaka in ga spij . dna. -Dobro je, da je žganje na svetu,« je Ae^e. s trudnim glasom. -Ali nisi hotel nokaj P° dati?« ,. -i« Oče je lahko prenesel neverjetne množine v jače, vendar ga RUdiger ni nikoli videl pijnrlft^0 Smilil se mu je. Mogoče bo spet zaživel, ko Silka postala na gradu gospodarica in se bo motil z vnuki. »Zavozil sem sc, oče,« Polkovnik* je vzdignil trudne oči. »Tako.-dejal. -S kom pa?« Br RUdigerja je skoraj pretreslo: kaj res ni . ,f.*,j« več na svetu, kar bi očeta spet zbudilo v živU in ga vzdramilo iz njegove brezbrižnosti za vse j ^ -Tl si dekle že nekajkrat vidci. Silka Tenki je to.« (Dalje prihodnji«