9 ^7 71318 ”6 07007


primorski uTr'p
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
December 2007 Leto 13 Številka 166 CENA 0^90 EUR IZHAJA 13. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
Primorska za vedno!
y^iGrand x
Casino
Lipica
2313 36//,7»
❖Vv\* H%/ %
Mf c,
Mani

Primorci so dvignili svoj glas in zahtevajo enotno pokrajino Primorsko saj ne morejo razumeti, da bi lahko kar tako izgubili zgodovinsko pogojeno ime.
Mišič kazensko ovadil Mallyja
LDS
Ljbefaina demokracij Sloreniie
Primorski utrip razpisuje nagrado tistemu, ki se bo kazensko ovadil zaradi dajanja podkupnin Mallyju.
Nazdravili novemu domu
. ■ »t *
:>v o
H 1
i Si
E-mail: fotoquicklab@siol.net1
www.geodties.com/quicklab fotolaboratorij *
* R	
v S I B ,L	
A a M *	•C
"S	1
M z	j
X	
I	
K	
KS	
LDCUtt	
Spoštovanim občankam in občanom voščim
vesek praznike ter srečno in uspešno novo (eto 20081
Jligentifi cittacfine e cittacfini auguro buonefeste e un
Jelice e prospero anno nuovo 20081
Zupan 06čine (pirati Sindaco detComune di Piran
Comune di piranO
SIMPLY CLEVER
I B	V-ts, ....
tte 4/ TtK-fte ^eVMArtKe-
s mmi i
Največji slovenski zunanjepolitični projekt
Republika Slovenija, prva nekdanja komunistična država in prva od desetih novink - članica EU - bo od 1. januarja do 30. junija 2008 predsedovala Svetu EU. Glavni dogodki bodo v novem središču na Brdu pri Kranju. Za odličnost sprejema in pogostitev diplomatov bo skrbelo 2000javnih uslužbencev, 174 zunanjih sodelavcev in 251 študentov. Na Brdu pričakujejo skupaj okoli 30.000 gostov. Uvodni ceremonial bo 8. januarja v Cankarjevem domu ob Mednarodnem evropskem letu multikulturnega dialoga 2008. Predsedovanje nas bo veljalo okoli 60 milijonov evrov. Zaslužili bodo verjetno le gostinci, turistične agencije in taksisti.
fklPRAVLJeKlI MA -ZIMO
medel' -i. ^pvrfe epeno Jo J&vmK
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03

.e&0T Kar je čisto ,^°V in jasno c\ r\ je resnično!
Popolna oskrba vida.
Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel.: 05 64 00 500
IMOREUATO	GU,
/1
TOR ZZERO
&

TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
, ir
primorski uTHp
Burna dogajanja po 2. svetovni vojni na Primorskem
Franc Repič je v Divači stražil generala Nediča in Rupnika
Malokdo ve, da so se na območju Divače 2. januarja 1946, v hudem mrazu in nenavadno visokem snegu, dogajale dramatične stvari. Zavezniki so nam kar dve uri pred dogovorjenim terminom predali dva razvpita generala: Leona Rupnika in Milana Nediča. Stražil ju je takrat dežurni član Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (KNOJ) Franc Repič iz Lucije.
Franc Repič kaže na hiškc|w kateri je 2. januarja 1946 stražiiTgenerala Rupnika in Nediča.^jrip^
V hudi zimi 2. januarja 1946 so se v Divači dogajale morda tudi usodne reči. Zavezniki so na zahtevo (bolje rečeno prošnjo) maršala Tita, vrnili iz “begunstva” dva pomembna generala; Milana Nediča in Leona Rupnika. Kako se je vse to dogajalo?
Dogovorj eno je bilo, da bodo zavezniki oba generala predali Ozni (Odredi za zaščito naroda) na demarkacijski liniji v Povirju, ob cesti med Divačo in Sežano 2. januarja 1946 ob 9.00 uri zjutraj, a so ju tja pripeljali že ob sedmih zjutraj. Do kakšne tri kilometre oddaljene Divače sta Rupnika in Nediča pripeljala dva člana Ozne in ju predala dežurnemu članu Knoja Francu Repiču, ki ju je stražil v sobi v manjši hiši dobri dve uri do prihoda Knojevcev iz Ljubljane. Spominja se kako mu je bilo takrat vroče, čeprav je bila huda zima. Ker seje vse odvijalo tako bliskovito in iznenada si Repič ni uspel niti pripasati pištole. Tako ju je stražil celo brez orožja! Leon Rupnik je bil v civilu, imel je umazano srajco in kravato, odet pa je bil z angleško vojaško deko. General Nedič je imel uniformo. Medtem ko se je general Rupnik ves tresel od mraza in prosil stražarja Repiča, če sme prisesti bliže k peči, je general Nedič hodil po sobi gor in dol in se ni umiril niti za minuto. Repič si ni upal niti dvigniti telefona, kaj šele, da bi šel iz sobe po pištolo. To so bili dramatični
pestra, kot kaže, nikoli izpeta. Zaznamovali so jo ljudje, ki so se zoperstavili najbolj mračni ideologiji, agresorjem in ljudje, ki so brez premisleka, ali pa z določeno računico, pristopili na napačno stran in udarili po lastnem narodu. V ljubljanski regiji je bilo proti koncu vojne okoli 11 tisoč domobrancev (55 domobranskih čet), seveda pod strogim nemškim poveljstvom. Nekaj domobrancev je bilo tudi na Primorskem in drugod. Na celotnem slovenskem ozemlju je bilo proti koncu vojne že 37 tisoč slovenskih partizanov, ki so uspešno uničevali domobranska gnezda, precej nemočni pa so bili proti dobro oboroženi nemški vojski.
Značilnost obeh vojska (partizanske in domobranske) je kajpak bila ustanovitev slovenske narodne vojske. Taje bila ustanovljena 3. maja 1945, a le za kratek čas, kajti iz Beograda je prišlo povelje o ustanovitvi JNA.
Naloga SS generala
Nemški general SS Erwin Roesener v ljubljanski pokrajini je imel nalogo ustanoviti kvizlinško vojsko za zaščito fronte v Italiji. Ustanovili so domobranske bojne formacije, ki so napadale partizane in pobijale ali kako drugače kaznovale civiliste. Načrte bojevanja domobrancev proti partizanom so pripravlj ali v nemškem policijskem štabu. Domobranci so res imeli tako imenovani posredni štab ter tako dajali vtis, da niso pod nemškim poveljstvom. Orožje, opremo in uniforme so dobivali od nemške policije!
Domobrance peljali v smrt
Po kapitulacij i (pa tudi že nekaj dni prej) so domobranci pobegnili na Koroško in se zatekli pod okrilje Angležev, ki so jih brez pomislekov poslali nazaj
trenutki, pravi. Če bi ujetnika vedela, da zunaj ni straže bi verjetno poskušala pobegniti, morda bi celo ranila ali ubila stražarja Repiča. Dve uri struženja tako pomembnih generalov, izdajalcev naroda, sta se vlekli kot leto. Končno so ob 9.00 uri le prispeli oznovci iz Ljubljane in oba posadili v Opel kapitan ter ju odpeljali. Repič si je oddahnil. Iz varnostnih razlogov so na poti menjali kar tri avtomobile.
Blizu hiše, v kateri sta bila zaprta Nedič in Rupnik, je bil tudi sedež Knoja, svoje prostore pa so tam imeli tudi predstavniki UNRRE, Uprave ZN za pomoč in obnovo po vojni razrušenih evropskih držav. V vili, kjer ima sedež policija, pa je v tistih časih domovala OZNA.
K pisanju te zgodbe nas je spodbudila knjiga Slovenska partizanska in domobranska vojska zgodovinarja podpolkovnika doc. dr. Tomaža Kladnika, načelnika vojaškega muzeja Slovenske vojske.
Avtor v knjigi opisuje delovanje domobrancev v času druge svetovne vojne, zlasti pa njihovo vojaško organiziranost in jo primerja s partizansko. Ugotavlja, da so domobranci, ki so vseskozi bili pod budnim očesom nemške vojaške policije in izvrševali njene ukaze, bili v bistvu kar nekaj časa na boljšem.
Domobrancem diplome, partizanom spričevala
Domobrancem se ni bilo treba skrivati po gozdovih. Vojaške in poveljniške spretnosti so se učili v toplih učilnicah sredi Ljubljane, kot priznanje za uspešno opravljen tečaj oficirja pa so prejeli lepo oblikovane diplome. Nasprotno, partizani, ki so se borili proti okupatorju in njegovim pomagačem, so se morali skrivati po gozdovih in se učiti pod smrekami, v mrazu, največkrat lačni, neprespani. Za uspešno opravljen vojaški tečaj so prejeli le skromno tiskano spričevalo.
Od vaških straž do 11-tisoč glave domobranske Fnmc, R cpičfl k|u p a j s scdaii jiinV^tnil^n Voj ske	1 h i š kemV a I ter i cm '■ i^i a I o v c c mft izif)iYačc^M
Skoraj v vsaki vojni se zgodi, da
Tu, v kraju Povir - Gorenje, je bila nekoč demarkacijska linija, kjer so zavezniki partizanom predali Rupnika in Nediča. Odpeljali so ju v Divačo.
6
L
imamo domače izdajalce, kolaborante in osvoboditelje. Jugoslovanska polpretekla zgodovina je nenavadno
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
primorski uMp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Informa Portorož, tržno komuniciranje in Naslov uredništva in oglasnega oddelka: informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Primorski utrip, Obala 125 Lucija, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, telefav: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246
„	„ .	,	TRR: 10100-0035275306
Naročnine, oglasno trženje in Medla Ranka K PE Lucija
Service - Storitve za medije in tisk Letna naročnina (za 12 številk) PTA Primorska tiskovna agencija: loprjp Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrska za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
čez Karavanke. Zunaj sodni množični poboji domobrancev po vojni, nasilno ločevanje otrok od mater in podobno, so vrgli senco na tedanjo partijsko oblast, pa tudi na partizanstvo. Dodajmo značilno misel dr. Franceta Bučarja v knjigi Rojstvo države: “V času osvobodilnega boj aj e bilo po vsem jasno, kdo je narodni sovražnik. Tu ni bilo moralnih dilem."
SS- Schutz-Staffel (zaščitni oddelki). Nacistična partijska vojaška organizacija, ustanovljena leta 1925 kot Hitlerjeva telesna straža. Do leta 1934 kot del jurišnih oddelkov (Sturmabteilung), nato samostojna. Morilski oddelki v koncentracijskih taboriščih. SS je delovala predvsem tudi v vojaških operacijah na okupiranih ozemljih, tudi v Sloveniji. Na sojenju v Nuembergu so S S razglasili za zločinsko organizacijo.
Nekatere sile bi danes, 62 let po vojni, želele nekdanje kolaborante in aktivne podpornike fašizma in nacizma razglasiti celo za junake, če pa to ne bi šlo, pa jih vsaj rehabilitirati. Resje, da je od konca druge svetovne vojne, ki jo je svetu vsilil Hitler s svojo
mogočno vojsko in imperialističnimi težnjami nad-naroda, pomagala sta mu Italija in Japonska, minilo že veliko let, a spomini na grozote so še živi. Vsaj dotlej, dokler bodo živeli nekdanji resnični borci za svobodo, partizani, ki obsojajo povojne zunaj sodne poboje.
Napad na nekdanjo našo skupno domovino, na glavno mesto Beograd, 6. aprila 1941, okupacija in razkosanje stare Jugoslavije, je vplival tudi notranji razkol jugoslovanskih narodov. Različne vojaške in polvojaške formacije so se med seboj pobijale, strahotno ceno so plačali tudi civilisti. Morda tudi malokdo ve, da je pod streli agresorjev in kolaborantov, pa tudi zaradi trpljenja v nemških in ustaških taboriščih umrlo le nekaj več ljudi kot pod “bratskimi” noži četnikov in ustašev. Namreč, od približno 1.7 milijona padlih Jugoslovanov jih je bilo okoli 800 tisoč dobesedno zaklanih!
V Ljubljano so najprej zmagovito prikorakali Italijani in jo omrežili z bodečo žico. Kdo vse se jim je takrat udinjal je več ali manj znano. Ko je septembra 1943 kapituliral fašistični režim so Ljubljano in druge naše kraje pod nekdanjo italijansko vojaško nadoblastjo, zavzeli Nemci. Nič novega ne bomo odkrili, če zapišemo, da so se jim priklanjali zlasti tisti subjekti, ki so računali na zmago nad partizansko vojsko ter prihajajočim komunizmom. Med njimi so bili slovenski domobranci, ki pa jim Nemci le niso najbolj zaupali. Zato jih tudi niso oboroževali s težkim orožjem. Kajti nikoli se ne ve...
Dejstvo je, da so domobranci javno zaprisegli okupatorju! Najprej so bili organizirani kot vaške straže. Stražili so pomembne infrastrukturne objekte, železniške tire, postaje, križišča, da jih partizani ne bi mogli razstreliti in onemogočiti Nemcem transport vojaške opreme najug Italije, odkoder je Hitler sprva pričakoval invazijo zavezniških sil.
Domobranci
Domobranci so bili oborožena formacija, ustanovljena septembra 1943 iz ostankov belogardističnih skupin in novih izdajalcev za boj proti narodnoosvobodilni vojski v Sloveniji.
Prisega domobrancev
Svojo zvestobo in pokorščino Hitlerju so domobranci morali potrditi s prisego (Erklaerung), ki so jo morali tudi podpisati. Prisega (v vojaškem muzeju jih je na stotine) se začenja s stavkom: Jaz ... sem prostovoljno pristopil v slovensko domobranstvo...” Domobranci so javno prisegli 20. aprila 1944, ko je že vsakdo lahko vedel, da bo nemška vojska glede na izgube na vzhodni fronti, morala kapitulirati.
Domobranstvo seveda danes interpretirajo tudi malce drugače. “Branili smo dom, svoje ognjišče, ali - tudi mi smo se borili za domovino”. Seveda tako, da so pošiljali pozdrave partizanom skozi puškine cevi!
Prisega partizanov
Za razliko do domobrancev, ki so morali svojo prisego tudi podpisati, partizanom tega ni bilo treba. Zaprisegli so skupaj v stroju: “ Prisegam pred svojim narodom in sobojevniki.... Če bo potrebno, bom žrtvoval tudi svoje življenje".
Leon Rupnik
General, poveljnik slovenskega domobranstva
Leon Rupnik, rojen leta 1880, ustreljen 1946, je bil general stare jugoslovanske vojske, kije po napadu Nemčije na Beograd razpadla, njeni oficirji pa so se razbežali, nekateri pobegnili v tujino. Rupnik je bil je bil od leta 1943, torej s prihodom nemške vojske, ljubljanski župan, šef pokrajinske uprave in komandant slovenskega domobranstva. Tako kot številni zločinci se je tudi on uspel umakniti v tujino. Po vojni so ga na zahtevo maršala Tita skupaj z generalom Nedičem vrnili zavezniki. Rupnik je bil obsojen kot vojni zločinec na smrt s streljanjem.
General Milan Nedič
Vodja srbskega kvizlinškega režima
Milan Nedič se je rodil leta 1877. V času sojenja v Beogradu leta 1946 (obsojen na smrt) je napravil samomor s skokom skozi okno. Bil je srbski general, leta 1940 vojni minister, občudovalec nemške vojaške moči. Po nemški zasedbi je v Srbiji vodil kvizlinški režim.
■ 7§iK
primorski u¥p
Posvet LDS o gospodarski rasti in inflaciji
V Sloveniji imamo trenutno nadvse zanimiv makroekonomski položaj; visoko gospodarsko rast, visok zunanji dolg in najvišjo inflacijo med članicami evrskega območja.
S posveta LDS o makroekonomskih vprašanjih Slovenije in rasti inflacije z leve dr. Mitja Gaspari, dr. Igor Masten, dr. Draško Veselinovič in Dušan Semolič. FOTO: AKV- Primorski utrip.
O teh ekonomskih kategorijah so se 20. novembra pogovarjali na posvetu LDS v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani dr. Mitja Gaspari, dr. Igor Masten, Dušan Semolič in dr. Draško Veselinovič in ugotavljali poglavitne vzroke za tako stanje.
V državi velja splošna ugotovitev,
da so med glavnimi krivci za visoko 'nflacij o zunanj i dej avniki - podražitve nafte in hrane. To bo že res, a kaj ko ta ugotovitev ni dovolj. Pomembno je Poiskati tudi notranje domače vzroke tasti inflacije in jih odpravljati s Primerno fiskalno politiko, omejevati monopolistične težnje v našem gospodarstvu, spodbujati konkurenco, Povečati produktivnost dela in izvoz, skratka zmanjšati stroške poslovanja
v vseh sektorjih gospodarstva in negospodarstva, so si bili enotni udeleženci programskega posveta LDS in se spraševali ali je vladna ekonomska politika res učinkovita? Inflacija se povečuje tudi v Evropski uniji. Novembra je na letni ravni že dosegla 3 odstotke, v Sloveniji pa je spet poskočila in to novembra za 0,9 odstotka in znaša na letni ravni že 5,7 odstotka! Če bo šlo tako naprej bo nastala nevarnost spirale, vnaprejšnjega vkalkuliranja inflacije v cene proizvodov in storitev.
Predsednik programskega odbora za finance pri LDS, ekonomistDraško Veselinovič, je med možnimi razlogi za višjo inflacijo izpostavil tudi uvedbo evra v Sloveniji in problematičen način določanja cen komunalnih storitev. Med možnimi razlogi je omenil tudi rast plač.
Da plače ne smejo rasti hitreje od produktivnosti, se je strinjal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Je pa ob tem dodal, da je treba produktivnost upoštevati po različnih panogah. V luči zahtev sindikatov po višjih plačah pa je Semolič poudaril, da so podjetja pri dobičkih in podeljevanju nagrad managerjem zelo velikodušna, medtem ko se dobro poslovanje premalo ali sploh ne pozna pri plačah mezdnih delavcev. _______________________________ AKV
Novo vodstvo Socialnih demokratov Piran
Socialni demokrati Piran so na novinarski konferenci v prostorih Blue bara v Luciji, 20. novembra 2007, ocenili prvo leto županovanja v piranski občini in ostale aktualne dogodke.
Pet svetnic in svetnikov; dr. Patrick Vlačič, Alen Radojkovič, Vojka Štular, Milica Maslo in Mitja Cestnik, je v strogi opoziciji. Opozarjajo na nepravilnosti, vendar več kot to ne dosežejo, saj ima nasprotna politična opcija Piran je naš, h kateri so se na tiho ali na glas pridružili skorajda vsi iz ostalih strank in list, v Občinskem svetu gladko večino. Socialni demokrati računajo na svoj prvi vecp uspeh že na državnozborskih volitvah jeseni 2008.
h? 1?°'lnarski konferenci so predstavili tudi rezultate volitev v OO SD Piran •11. 2007 v prostorih KS Portorož.
Novo vodstvo stranke:
L>r. Vatnck Vlačič, predsednik OO SD Piran R tjaz Krajnc, podpredsednik “arbara Kožar, podpredsednica Alen Radojkovič, tajnik.
Člani predsedstva:
Jomo Borovničar, Peter Bossman, Mitja Cestnik, Luciano Milok.
Lunice predsedstva:
Vojku št	TatJana Kosovel, Dragica Mekiš, Monika Romanello in
Evropski forum SD Piran
v ecembra je v prostorih Območne organizacije Socialnih demokratov UstRlran v P°.te^a*a ustanovna konferenca Evropskega foruma SD Piran. Preds°H •6n -e tretji Evropski forum v Sloveniji, poleg Kopra in Maribora. tajnic6 mcaie.P?stala Dijana Galijaševič, podpredsednica Margerita Jurkovič, lokaln' ^n-ježana Bmjak. Evropski forum v Piranu si bo prizadeval na in Pir ' r?VI7 vzP°staviti vez z Evropsko Unijo in jo tako približati Pirančanom PatrickVlaČič"1' K°nference seJe udelelžil tudi predsednik OO SD Piran, dr.
Knjiga za miselni trening
Rojstvo države
Dr. France Bučar v svoji novejši knjigi Rojstvo države, zvest svojim načelom, poglobljeno, neprizanesljivo in objektivno opisuje okoliščine in dogodke v polpretekli zgodovini našega naroda. Do partije in prenoviteljev, pa tudi do Demosa ni preveč prijazen, saj so njegovi predstavniki večinoma rasli in zoreli s komunističnim pojmovnim aparatom.
Avtorja in poglavitna poglavja iz knjige je 21. novembra 2007 v prostorih Gledališča Koper predstavila urednica Irena Ostrouška. V knjigi z dramatičnim, a tudi optimističnim naslovom Rojstvo države, s podnaslovom Izpred praga narodove smrti v lastno državnost, dr. France Bučar pripoveduje zgodovino našega naroda v 20. stoletju na način, kakršnega nismo vajeni, je v uvodniku zapisal dr. Jože Pirjevec.
Ko je bila Slovenija 6. aprila 1941 razkosana med Nemčijo, Italijo in Madžarsko, je skromni skupini
brez posebnih ozirov do sopotnikov v osvobodilnem boju. Temu dramatičnemu procesu, ki je zaznamoval prvo obdobje OF - in njegovemu razpletu z uzakonjenjem partij s k e g a političnega primata, katerega izraz je Dolomitska izjava, posveča avtor veliko pozornosti,predvsem
Dr. France Bučar in urednica knjige.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Udeleženci so z zanimanjem poslušali vsebino knjige avtorja dr. Franceta Bučarja Rojstvo države in se tudi sami vključevali v razpravo.
komunistov (tudi oni so bili nosilci odrešenj skega poslanstva) uspelo organizirati tiste patriote, ki se s takim položajem niso bili pripravljeni sprijazniti. Najprej so se organizirali v Protiimperialistično, nato pa v Osvobodilno fronto. Takšno navodilo je Moskva poslala Titu že septembra 1940, ki pa ni bilo uresničeno nikjer drugje v tedanji Jugoslaviji, razen v Sloveniji, kjer so obstajale razmere, primerne za sodelovanje med komunisti, krščanskimi socialisti in levimi liberalci. Tako je nastal nov položaj, v katerem sta se po Bučarjevi razlagi soočali dve politični opciji: na eni strani odločitev meščanskega tabora, z nomenklaturo ljubljanske škofije na čelu, ki je sprejela italijansko zasedbo glavnega mesta Ljubljane, Notranjske in Dolenjske kot manjše zlo ter se v skladu s tradicionalnim obnašanjem Slovencev uklonila novemu gospodarju, na drugi pa odločitev OF, da se takšnemu hlapčevskemu prilagajanju postavi po robu. Dr. Bučar ne skriva svojega prepričanja, da je bila slednja politika edina pravilna, saj bi v primeru zmage osi (Nemčija-Italija-Japonska) Slovence čakala enaka usoda kot Jude in Rome - fizično iztrebljenje.
Dr. Pirjevec v uvodniku skorajda polemizira z avtorjem z vprašanji, tezo in antitezo. Upoštevajoč izkušnjo stalinizma, ki je že dokazal, v kakšen pekel se lahko sprevrže ideja o enakosti in bratstvu med ljudmi, je težko ugovarjati sodbi avtorja o medvojnem in povojnem dogajanju pri nas.
Silen narodnoosvobodilni zagon, značilen za obdobje vojne, je še vedno obremenjen z usodnimi napakami. Te so terjale velike neutemeljene žrtve, poleg tega pa so povzročile kupe krivic in ran, ki do danes niso v celoti zaceljene.
Partija se je ob Dolomitski izjavi zavezala, da bo po koncu vojne vzpostavljena demokratična oblast, kar pa se ni zgodilo. Danes imamo demokracijo, a tudi podobne težnje strank - priti na oblast - in samostojno vladati.
V naravi partije je bilo, daje skušala centralizirati vso oblast v svoje roke,
ko se sprašuje, ali bi se stvari lahko razpletle drugače.
Partija je v zadnjih desetletjih pred kolapsom Jugoslavije brodila iz krize v krizo, iz ene neplodne reforme v drugo, v prepričanju zadnjega evropskega utopičnega socialista Edvarda Kardelja, da bo mogoče s papirnatim samoupravljanjem nadomestiti demokracijo in rešiti razpadajočo federacijo.
Titu v prid je vendarle treba reči, da se je uprl Hitlerju in Stalinu ter daje na čelu gibanja neuvrščenih vodil modro in miroljubno politiko.
Dr. France Bučar je bil aktivno vpleten v proces razdiranja jugoslovanske države in gradnje samostojne Slovenije. Do partije in “prenoviteljev”, ki so iz nje izšli, ni posebno prijazen, do Demosa pa tudi ne, saj ugotavlja, da so njegovi predstavniki večinoma rasli in zoreli s komunističnim pojmovnim aparatom. Bolj poenostavljeno povedano: vsi smo bili otroci socializma. Dr. Jože Pirjevec je med drugim v uvodniku tudi zapisal, da je Bučarjeva knjiga učbenik, ki bi ga moral prebrati vsak ozaveščen Slovenec.
Obsežno delo, knjigo na 318 straneh, izdala jo je Didakta d.o.o. Radovljica (cena 24,90 evra).
Osem zanimivih poglavij:
Slovenija v vrtincu svetovnih dogajanj, Slovenska politična obzorja in izzivi do druge svetovne vojne, Okupirana Slovenija do Dolomitske izjave, Dogajanja po Dolomitski izjavi (Kočevski zbor), Boj za komunizem po zmago v vojni, Titoizem, Konec komunizma v Sloveniji, Samostojna Slovenija.
Dr.BučarvpoglavjuKoneckomunizma v Sloveniji med drugim piše, je bilo partiji že takoj po Titovi smrti jasno, da Jugoslavija ne bo sposobna dolgo več živeti kot realsocialistična tvorba, niti kot skupna država jugoslovanskih narodov. Komunistični ideali brezrazredne družbe enakosti niso bili nikoli uresničeni, pa tudi ne, kot piše avtor, resnični cilj titoistične vladavine. Jugoslovanska partija je v zadnjem trenutku poskušala rešiti že dejansko izgubljeni položaj. Bila se je pripravljena odreči prvinam socialistične enakosti v korist
podjetniškega samoupravljanja in pristati na tržno gospodarstvo, kar bi bil dejansko lahko začetek izhoda iz krize. Predvsem na zvezni ravni ni imela več moči, da bi izpeljala reformo države. Začela je s predlogi za spremembo zvezne ustave, da bi ponovno utrdila razmajano državno zgradbo, vendar je bilo že prepozno. Tekmec za njeno nasledstvo je bil srbski nacionalizem. Enotna jugoslovanska partija je odmrla že pred svojim zadnjim kongresom, ko sta iz nje tudi formalno izstopili slovenska in hrvaška partija. Avtor v knjigi ne omenja drugih poglavitnih vzrokov za razpad Jugoslavije, ki so predvsem tudi ekonomske narave, prelivanje narodnega bogastva, velika zunanja zadolženost Jugoslavije (okoli 20 milijard USA dolarjev), srbski vdor v Narodno banko Jugoslavije, oživljanje nacionalizmov, težnje narodov po večji samostojnosti in demokraciji.
V	Sloveniji je bilo drugače
V	Sloveniji je bilo po razpadu Jugoslavije bistveno drugače. Partijski vrh je spoznal, da po nekdanjih poteh ni več mogoče nadaljevati družbenega razvoja in ureditve. Vsakršna razčlenitev položaja in možnosti za izhod iz krize je povsem logično zadevala ob položaj partije, njen monopol oblasti in njeno doktrino, ki jo je ta oblast utemeljevala. Vsak korak v smeri resnične reforme je vodil do razkrivanja vzrokov krize. Poudariti je treba, daje bila tudi ta čas slovenska narodna zavest zgodovinsko obremenjena s pojmovno hipoteko, da za Slovenijo ni rešitve zunaj Jugoslavije. Počasi je nastajalo ozračje previdne sproščenosti, pa tudi kljubovalnosti, ki se ne pusti ustrahovati.
Slovenska partija seje po sorazmerno kratkem omahovanju odločila, (najbrž po načelu, če nasprotnika ne moreš premagati, se mu pridruži), da iz zavezništva v zvezno partijo prestopi na položaje slovenske demokratične javnosti. Najbolj dramatičen je bil korak, ko je slovenska delegacija z Milanom Kučanom na čelu, na zveznem partij skem kongresuzapustila kongres, ker ni mogla sprejeti stališč, izhajajoč iz Miloševičevega prevzema zvezne partije, ta pa ne slovenskih. S tem se je zgodba jugoslovanskega komunizma v Sloveniji dokončno zaključila.
Začel sej e boj za državno samostojnost in mednarodno priznanje. Nastala je nova država Slovenija.
Slovenija v schengenskem prostoru brez mej
Policisti zapuščajo mejne prehode znotraj schengenskega prostora EU 21. decembra 2007„ob 00.01. Osrednje praznovanje padca meje bo na Škofijah 22. decembra ob 15.00 uri.
Hrvaški državljani bodo lahko prehajali čez mejo s kartončki. Dvolastniki prejmejo ključe od zapornic.
Objekte mejnega prehoda Škofije - Rabuiese bodo porušili, saj bodo na tem predelu povezali slovenski in italijanski del avtoceste. Hkrati bo vzpostavljen tudi schengenski režim na morju, kjer še ni začrtana meja, zračni pa šele 1. 3. 2008.
Elitna
proslava
ni več mejnih kontrol in za prehod meja niso več potrebni nikakršni dokumenti, seveda pa mora imeti vsak državljan EU pri sebi osebni dokument (osebno izkaznico), s katerim se lahko identificira v primeru kontrole uradne osebe. Izvajanje Schegenskega sporazuma se postopoma širi tudi na države, ki so se Uniji pridružile 1. maja 2004. Kot je znano je od desetih novih članic zunaj schengenskega režima menda še samo Ciper.
Okrepljen nadzor na zunanji meji
se pripravlja na vstop v EU, pa so le nekoliko popustili - in dovolili posebne kartončke za hrvaške državljane.
Bilo je tudi kar nekaj problemov z vzpostavitvijo računalniške povezave z evropskim kontrolnim središčem, a so ti že odpravljeni in s 1. 9. 2007 je bil uspešno vzpostavljen schengenski informacijski sistem. Tako bo policist na mejnem prehodu Dragonja ali Sečovlje, ali kjer koli drugje na zunanji meji EU, lahko v sekundi dobil povratno informacijo ali je nek potnik iz tretjih držav, ki prehaja mejo, že morda v kartoteki zapisan kot kriminalec, prekupčevalec z drogami, terorist in podobno. Slovencev, ki smo tudi državljani EU, ne bodo tako nadzorovali na tak način.
Na Škofijah pričakujejo vladni ekipi Slovenije in Italije, predsednika Evropske komisije, predstavnika predsedujoče Svetu EU Portugalske, podpredsednika evropske komisije Frattinija, notranjega ministra Italije in Slovenije ter druge visoke goste.
Predsedujoča Svetu EU Portugalska je že sprejela umik dvodnevnega praznovanja schengenske širitve na devet novih članic EU, med katerimi je tudi Slovenija. Praznovanje se bo začela 21. decembra 2007 dopoldne na mejnem prehodu Žitava-Citau med Nemčijo, Poljsko in Češko republiko, nato se bo nadaljevalo v pristanišču v Tallinu (Estonija). Naslednji dan, 22. decembra 2007 dopoldne bo na mejnem prehodu Berg med Avstrijo in Slovaško, nadaljevalo se bo na mejnem prehodu Hegyshalom med Madžarsko in Avstrijo. Osrednje praznovanje na slovensko-italijanski meji bo na mednarodnem mejnem prehodu Škofije - Rabuiese 22. decembra 2007 ob 15.00 uri. Slovenski in italijanski mejni policisti bodo zapustili objekte mejnih prehodov že dan prej in bodo razporejeni na dmga območja, na mejni prehod Dragonja in Sečovlje, pa tudi na opravljanje posebnih nalog varovanja “zelene meje”.
Mejna kontrola v imenu 23 držav
Slovenija bo od 22. decembra 2007 na zunanji meji EU opravljala mejno kontrolo v imenu 23 držav. Uspešno vzpostavljen schengenski informacijski sistem.
Leta 1990 je začela večina držav EU počasi “rahljati” meje, podpisan je bil Schengenski sporazum (Schengen mestece na zahodu Luksemburga na meji med Nemčijo in Francijo), ki določa, da lahko državljani podpisnic sporazuma prosto potujejo iz ene države članice v drugo. Med njimi
Države EU podpisnice Schengenskega sporazuma, ki so, ali bodo te dni, ukinile kontrolo na notranjih mejah EU, bodo hkrati okrepile nadzor nad zunanjimi mejami, to je nad mejami z nečlanicami EU. To bo nedvomno obremenjevalo tudi
slovensko policijo, ki je za Istro dobila okrepitve. Poskrbljeno je tudi za boljše sodelovanje med policijami evropskih držav. Policisti si izmenjujejo informacije prek Urada evropske policije, znanega kot Europol. Tako eni kot drugi policisti bodo lahko sledili nepridipravom tudi globoko čez meje znotraj EU prostora.
S 1. 9.
2008 je bil
vzpostavljen
schengenski
informacijski
sistem
Načine in obliko kontrole na zunanjih mejah Evropske unije določajo v Bruslju. Sprva so tam stali trdno na stališčih o strogem režimu kontrole na zunanji meji, v primeru Hrvaške, ki
Obvezno žigosanje potnih listin
državljanov nečlanic EU!
Na mejnih prehodih na zunanji meji EU mora policist obvezno vtisniti žig v potne liste državljanov tretjih držav - in tudi žig na posebne kartončke, ki jih za prehod meje prejmejo hrvaški državljani po posebnem sporazumu med Slovenijo, Hrvaško in Italijo.
Problem je pač v tem, da bodo morali mejni policisti, glede na schengenska pravila strogega varovanja zunanje meje EU, vzeti v roke vsak potni list, ga pregledati (tudi optično), ugotavljati morebitno istovetnost, nepravilnosti, kazensko ali kriminalno preteklost potnika, kar bo lahko podaljšalo vrste, tako na hrvaški kot na slovenski strani. Policist bo moral na mejnem prehodu žigosati potne liste državljanov nečlanic EU, kamor sodijo tudi hrvaški državljani, le da bodo oni za vstop v schengenski prostor in izstop iz njega prejeli posebne kartončke, s katerimi se bodo lahko izkazali na meji in prosto gibali
Mejni prehod Škofije-Rabuiese bodo porušili.
v Sloveniji, Italiji in na Madžarskem, v ostalih članicah EU pa le s potnimi listi, v katerih mora biti vtisnjen datum prehoda čez mejo!
Za zdaj še težave
Republika Hrvaška se resno pripravlja na vstop v EU in vprašanje časa je, kdaj bo postala polnopravna članica. Morda čez dobrih pet let. Nedvomno pa drži, da uvedba schengenskega režima na zunanji meji EU predstavlja določene spremembe, če že ne težave. Na Slovenijo pade velika odgovornost temeljitega nadzora zunanje meje EU, kajti nadaljnjih kontrol znotraj schengenskega prostora, ki je popolnoma odprt, ni več. Omeniti je treba tudi področje uvoza iz tretjih držav v EU in carin.
Kaj v primeru dvojnega državljanstva?
Če se potnik na prehodu čez slovensko-hrvaško mejo izkaže z dvojnim državljanstvom (hrvaškim in
slovenskim) in torej listina potrjuje, da je (tudi) slovenski državljan, ga bo mejna policija obravnavala kot državljana Evropske unije, torej Slovenca, v njegovo listino (potni list) ne bo vtisnila žiga. Vsekakor pa bo moral, tako kot vsi ostali, čakati v vrsti, ker kot smo ugotovili, niso predvideni posebni pasovi za Hrvate, kot je to bil primer na Škofijah za Slovence.
Še večje kolone na cestah in zastoji v turistični sezoni
Mejni prehod Dragonja in Sečovlje je v letu 2006 prestopilo več kot 3 milijone potnikov. Kolone na regionalni cesti Koper - Dragonja in Lucija - Sečovlje so bile zlasti v turistični sezoni neizbežne. Kljub večkratnim pozivom s hrvaške strani pa tudi s strani krajanov Dragonje, država še ni poskrbela za gradnjo ceste do mejnega prehoda, ki bi zaobšla vas Dragonjo.
I w
primorski u¥p
Sečovlje
Aktualen pogovor s krajani o življenju ob zunanji meji EU
Policisti so po predstavitvi schengenskih standardov in statusne organiziranosti EU odgovarjali tudi na vprašanja krajanov.
menila krajanka.
Ljudi je pač zanimalo kako bodo poslej lahko potovali čez mejo, ali bo nov schengenski režim res povzročil nove dodatne kolone na cesti, kako se bodo identificirali na meji, kako bodo prehajali mejo dvolastniki, kdaj in kje bodo prejeli ključe od zapornic in še vrsta drugih vprašanj.
Policijska
okrepitev
Vodja Policijske postaje Piran Robert Zonta je na pogovoru s krajani v Sečovljah povedal, da se piranski policisti veselijo okrepitev 25 novih policistov, ki so zadolženi za varovanje “schengenske” meje.
y	M
■	1	1 i/
	*r l	m
[ n		
	L,- W -	s Sp	4	V•
	W	m /	f ▲ r
Krajani na posvetu s policisti v jedilnici OŠ Sečovlje o novem schengenskem režimu na zunanji meji EU Dragonja in Sečovlje.
dobro obiskani in zanimivi okrogli mizi z naslovom Življenje ob meji ob vstopu v Schengen (30.
■ 2007) v jedilnici OŠ Sečovlje ^ organizaciji Krajevne skupnosti ^ečovlje in Policijske postaje Piran, 80 Predstavniki Slovenske policije Policijske postaje Piran in Mejne Policije ter Urada za komuniciranje 'o tamkajšnjim krajanom predstavili sestavo Evropske unije, varovanje orzavne meje na območju obmejnih krajevnih skupnosti Sečovlje, Sv.
obljubam države o gradnji obvoznice, še ni nihče uresničil. Ker na mejnem prehodu Dragonja in Sečovlje ni predvidenih posebnih vstopnih pasov za državljane tretjih držav in posebnih za državljane EU, torej tudi ne za Slovence, se bodo slednji pač morali postaviti v vrsto in čakati z vsemi ostalimi. Prav zato so bila nekatera vprašanja krajanov, na primer Bruna Fonde, Ivana Dekleve in drugih, kako bodo lahko večkrat prehajali mejno črto, še kako na mestu. Pravega odgovora tu niso dobili.
Slovenska policija je tehniško in kadrovsko usposobljena za varovanje zunanje meje EU.
Peter,
Nova vas in Padna v luči schengenskih standardov ter tudi akšna bosta poslej mejna kontrola in fezun na mejnih prehodih Sečovlje in ragonja in varovanje državne meje ^regionalni ravni Policijske uprave
K°t smo lahko slišali se krajani najbolj bojijo novih dolgih kolon avtomobilov, izpušnih plinov, pa tudi ezav z vključevanjem v promet. Sicer Pa te težave niso nove, le da jih, kljub
Na pogovoru s policisti so krajani izpostavili še en problem - kako iz sečoveljske smeri priti do solin, saj je treba za vstop v soline po stezi ob kanalu Sv. Odorika najprej prečkati slovenski mejni prehod. Krajanka, ki se vozi iz Hrvaške vsak dan v službo v Slovenijo, je navedla čisto praktičen primer: Če na primer policist vzame kakšnega potnika v precep, je treba pač čakati v vrsti. Bolje bi bilo, če bi takšnega potnika postavili na stran, je
Policisti
zagotavljajo, da se neT)o nic bistvenega spremenilo
Policisti zagotavljalo, da se z uvedbo schengenskega režima ne bo nič bistveno spremenilo, saj podobno kontrolo na meji opravljajo že sedaj. Pa vendar so nekatere spremembe, ki bodo močno vplivale na življenje slovenskih in hrvaških državljanov ob meji v Istri. Na	primer
schengenski sporazum ne predvideva ustanovitve t.i. turističnih con. Že to, da mora mejni policist na zunanji meji EU opravljati temeljito kontrolo, skrbno (tudi optično) pregledati vsak potovalni dokument državljana nečlanice EU, vanj obvezno vtisniti žig z datumom vstopa v schengenski prostor ali izstopa iz schengenskega prostora, vsekakor vzame nekaj časa. Ne nazadnje pa mora biti bolj varovana tudi tako imenovana zelena meja v notranjosti države.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Primorska za vedno!
Lokalne skupnosti naj bi do 21. decembra povedale svoje tudi o imenih pokrajin. Glavna razprava v DZ o pokrajinski zakonodaji naj bi bila že januarja 2008. Minister dr. Žagar pričakuje konkretne, ne splošne pripombe. Se bodo sestali občinski sveti vseh 21 primorskih občin in zahtevali od vlade, da še pred sprejemom razbitja Primorske na dve pokrajini: Goriška in Istrsko-kraška, zagotovi ohranitev zgodovinskega imena Primorska?
Evropska unija nam je že pred časom dale vedeti, da bi glede na teritorialno majhnost države v Sloveniji kazalo ustanoviti največ dve pokrajini. Potem smo se, kot običajno, Slovenci začeli prepirati, ali ne bi kazalo ustanoviti vsaj tri velike pokrajine - in današnja politična realnost: imeli naj bi kar 14 pokrajin.
Bolj kot to, koliko naj bi bilo pokrajin, prihajajo v ospredje vsebinska vprašanja, kakšna pooblastila bo nanje prenesla država, koliko naj bi dobile sredstev za njihovo delovanje, zakaj smo na tiho privolili v dvotirni sistem in ne na zadnje zakaj je moral minister dr. Ivan Žagar popustiti tudi pri določanju imen za primorske pokrajine.
Modri Slovenci, napolnjeni z duhom lokalizma, smo kar hitro ugotovili, da bi lahko že vsaka vas postala pokrajina. Kaj bo počenjala, koliko denarja bo šlo za novo birokracijo, podvajanje nalog med upravnimi enotami, pokrajinami in občinami pa razen vseskozi prisotnega strahu kdo bo kaj izgubil, nič.
Pokrajina je samostojna oseba javnega prava z vsem svojim kadrovskim aparatom, oddelki, upravnimi službami in proračunom. Toda, ali se majhna pokrajina z nekaj deset tisoč prebivalci sploh lahko dogovarja o morebitnih skupnih čezmejnih in tudi evropskih projektih?
Vladni predlog zakonodaje o ustanovitvi, volitvah v pokrajinske svete, imenih, statusu in financiranju pokrajin je na dlani in pred sprejemom v Državnem zboru. Odkod pamet, da je treba pri vseh mogočih kombinacijah izbrisati z zemljevida zgodovinsko, v krvi pridobljeno ime Primorska?
Naj se ustanovi enotna Primorska pokrajina!
Iz koprske LDS so sporočili, da so željo po veliki Primorski pokrajini doslej izrazili le občinski sveti Sežane, Izole in Komna ter Ajdovščine in Vipave (slednji dve iz „bodoče“ Goriške pokrajine) ostali občinski sveti primorskih občin pa se o tem vprašanju doslej še niso izrekli. Povedati pa je treba, da so nekateri pripadniki Samoupravne narodne skupnosti Italijanov že javno izrazili željo naj ostane vladni predlog Istrsko-kraška pokrajina.
Očitno je, da nas bodo razdvajale tudi pokrajine!
Predlog koprskega Mestnega odbora LDS Koper in Pokrajinskega odbora LDS južne Primorske županom, predstavljen na novinarski konferenci 5. decembra v Kopru, da bi župani še bolj usmerili javno mnenje v zavarovanje imena Primorska ter sklicali skupno sejo občinskih svetov občin Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran in Sežana, ki sta ga konkretno podala Miran Bavčar, predsednik MO LDS Koper in Rudolf Pečar, predsednik PO LDS južne Primorske, je dobrodošel.
Glasi se: Naj se ustanovi Primorska pokrajina! Sedež pokrajinskega sveta Primorske pokrajine naj bo v Sežani, sedež pokrajinske uprave pa v Kopru. Pokrajinski svet Primorske pokrajine naj ima 42 članov, od katerih tri člane kot svoje predstavnike izvolijo pripadniki italijanske narodne skupnosti. Toda kaj ko Goriška noče slišati za Primorsko pokrajino, Kras želi biti vsaj omenjen - in spet lahko nastane problem. Znano je, daje Vlada RS na območju celotne Slovenije predlagala 14 pokrajin - kot politično realnost. Na območju Primorske, vključno s Krasom in Notranjsko pa tri: Goriška, Istrsko-kraška in Notranjska. Če ne bo šlo, je pač treba zadevo rešiti z referendumom. Zakaj ločeno uprava in sedež pokrajine? Že zaradi stroškov ni najbolje, če sta uprava in sedež pokrajine prostorsko ločena. Probleme prevelike prostorske oddaljenosti parlamentarnih in upravnih struktur imata namreč celo Bruselj in Strasbourg!
Alternative sedanjemu predlogu bi namreč lahko bila nova imena: Pokrajina Primorje in Kras, Primorsko-kraška pokrajina, na severnem delu Primorske Goriška pokrajina, niso ponudili. In spet vprašanje, do kod res sega enotna Primorska?
FK
Slovesna predaja novih belo-modrih vozil za prometno policijo
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate in generalni direktor policije Jože Romšek sta skupaj z ministrom za promet mag. Radovanom Žerjavom v sredo, 5. 12. 2007 v prostorih Urada za logistiko GPU na Vodovodni ulici 93/a v Ljubljani prometnim policistom slovesno predala deset novih belo-modrih patruljnih policijskih vozil.
Belo-modre patruljne avtomobile znamke Škoda Superb comfort 2,8 V6, ki so opremljeni tudi z videonadzomim sistemom Provida, bodo pri svojem delu uporabljali policisti prometniki s postaj prometne policije na posameznih policijskih upravah	v
Sloveniji. Z njimi bodo nadzirali in urejali promet predvsem na slovenskem avtocestnem križu ter odkrival i prekrške, ki so značilni za vožnjo po avtocesti.
Valter Gajzer Aleks - napovedovalec prihodnosti
Stranke se rade vračajo
h
Pogovarjali smo se z Valterjem Gajzerjem, Izolanom, ki je po poklicu frizer, v sebi pa ima še posebno moč, ki jo goji od svoje mladosti. V njemu je intuicija, ki jo nima veliko ljudi. V prostem času se ukvarja z napovedovanjem prihodnosti. To je njegova »druga služba«, ki zahteva veliko napora, časa in odgovornosti. Z vedeževanjem se ukvarja že dvanajsto leto. V tem času si je pridobil tudi veliko rednih strank, kar je dober pokazatelj, da to delo zelo uspešno opravlja. Stranke, ki si jih je z leti pridobil tudi iz sosednjih držav (Hrvaške in Italije), se k njemu zelo rade vračajo. Svoje znanje in izkušnje zadnjih osem let podaja tudi svojim tečajnikom. Namreč Valter letno organizira tudi tečaje za vedeževanje.
zamikalo in vedeževalca.
bi obiskal
Valter se je z vedeževanjem pričel ukvarjati že zelo zgodaj v svoji mladosti. Že pri petnajstih letih si je kupil svoje prve karte za vedeževanje. Počasi, počasi so ga karte zamikale in začel je odkrivati njihov pomen ter tako vstopil v svet odkrivanja prihodnosti. Kaj kmalu je začutil, da mu gre prerokovanje dobro od rok. Prihodnost je pričel napovedovati najprej svojim prijateljem, znancem, sorodnikom. V zelo kratkem času so se pričele stvari, ki jim jih je napovedoval, uresničevati. Uspehi, zadovoljstvo vedeževalca Valterja je bilo ob tem dejstvu neizmerno. S prerokovanjem je nadaljeval in odkril, da je bila intuicija, ki je poseduje, podedovana, saj so se s temi zadevami ukvarjali že njegovi predniki. Kot sam pravi je na to, da seje pričel ukvarjati z vedeževanjem, zelo ponosen in to tudi zelo rad opravlja. Vsak vedeževalec ima svoj stil napovedovanja prihodnosti. Valter začenja s sestavo lastne numerološke številke, ki jo dobi iz datuma rojstva . Na osnovi te številke preide na karte in njihovo razlago. Karte uporablja le kot potrditev to, kar pri posamezniku začuti, datum rojstva pa nakazuje izključni problem, ki ga stranka ima. »Ko sestavljam splošno sliko posamezne stranke, ne dovolim, da vmes karkoli govorijo ali mi celo zastavljajo vprašanja. Vprašanja so zaželena na koncu. Mene ne zanima niti preteklost niti sedanjost stranke, ki me obišče. Zanima me le njegova prihodnost. Ne želim, da mi stranka karkoli namiguje. Poslušam le svojo intuicijo in to kar mi potrdijo karte. Do stranke nimam zadržkov. Povem ji prav vse kar začutim, da se ji bo pripetilo. Tako dobre in lepe stvari, kakor tudi tiste malo manj prijetne. Danes stranke želijo zvedeti prav vse, kar se jim bo pripetilo. Včasih ni bilo tako,« nam je zaupal Valter.
Kdaj se neka oseba obrne na vedeževalca? Kaj je tisto, ki jo pripelje do tega, da stopi pred vedeževalcem?
Že primitivna ljudstva so verjela,da imajo nekateri ljudje miselno moč da vidijo prihodnost . Vedeževalec ali jasnovidec je uporabljal pripomočke, ki so mu pomagali napovedati dogodke. Skrivnostna pravila velikih mojstrov in poznavalcev so bila vedno mistična. Umetnost vedeževanja je prišla z vzhoda, od tam so ga pa prinesli Cigani-Romi. Ena najbolj znanih vedeževalk je bila slavna Lenormandova, ki je tudi Napoleonu večkrat prerokovala usodo. Tudi danes se mnogokrat vprašamo, kaj nam bo prinesla bodočnost? Taka in podobna vprašanja mučijo ljudi že od davnine. Vedeževanje se je razvilo v pravo umetnost, kije zasnovana na stoletnih opazovanjih. Danes ljudi najpogosteje zanimajo vprašanja, ki so povezana z ljubeznijo, partnerstvom, zdravjem, igrami na srečo in poslovnostjo. Želite izvedeti kakšna je vaša prihodnost in kaj igralne karte govorijo o vas? Prepričana sem, da je med nami veliko ljudi, ki ga je to vsaj enkrat
j »Na vedeževalca se EgjL | ljudje obrnejo, ko so m m ' v nekakšnih dvomih.
Morda iščejo samo neko potrditev za kar se želijo odločiti, morda pa iščejo le neko smernico, kako določeno stvar izpeljati. Nekateri pa prihajajo zgolj iz radovednosti, kaj jih čaka v prihodnosti. Na veliko dogodkov lahko s svojim ravnanjem in odločitvami tudi sami vplivamo, je pa tudi nekaj takih na katere nimamo vpliva. Odločnost, odgovornost in posledice nosi v sebi vsaka stranka posebej. Nikakor ne želim vplivati na odločitve stranke, kaj bo storila pri posameznih okoliščinah. Poskušam jo usmeriti le v pravo smer. Naj stranka to sprejme le kot nasvet, umiritev ali potrditev nečesa, kar je v osebi«.
Zanimalo nas je, ________________
če	Valter sebi
kdaj	pogleda v
prihodnost. Tudi to je že počel, vendar nerad vedežuje sam sebi, prav zato, ker se zelo dobro pozna in vsako stvar obme v svojo korist, zato to nerad počne, ker je težko.
Po različnih medij ih zasledimo veliko reklam, ki ponujajo vedeževalske usluge. Kako lahko nek posameznik pri vsej tej poplavi izbere oziroma loči, kdo je dober vedeževalec in kateri	je
»prevarant« in mu je le do bajnega zaslužka? Koliko so	kredibilna	vedeževanja po
telefonu 090? Ali imamo resnično vedeževalca na drugi strani?
»Zelo pomembno je, da je vedeževalec dober psiholog. Najprej moraš zelo dobro poznali sebe, da lahko pomagaš drugim. Pravi vedeževalec skuša videti in napovedati prihodnost oziroma pravilno svetovati, vse ostalo pa mora stranka storiti sama. na tejpoti ali bo sprejela nasvet vedeževalca je odločitev posameznika. Morda stranka potrebuje samo kratek pogovor, ko je obupana, ko ne vidi pravega izhoda iz kakšne situacije. Pravi vedeževalec tudi nikoli ne izreče VSE BO VREDUl Pravi vedeževalec ne more nikoli zagotoviti da bo točno tako, kot mu je napovedal. »Prevaranti« imajo tudi zelo visoke cene svojih storitev. Pravi vedeževalec tudi ne razmišlja o tem, da bo s tem obogatel. Vedeževalec tudi ne sme dovoliti stranki, da mu govori o problemih. Vedeževalec mora sam odkriti, kaj stranko muči. Kar se tiče telefonskih linij 090, moram priznati, da sem tudi sam opravljal te storitve prek telefona. Ne moram posploševati, vendar na nekaterih linijah na žalost te storitve opravljajo tudi nevedeževalci, osebe, ki nimajo veze z vedeževanjem so pa dobri govorniki in imajo zelo bujno domišljijo. Mislim pa, da ljudje niso naivni in kaj kmalu začutijo, da gre le za dar govora, ki ga nekateri pridno izkoriščajo. Ce se
Valter Gajzer organizira tudi tečaje vedeževanja
Tečaj je zelo zahteven. Od tečajnika zahteva veliko resnost, voljo, vztrajnost in seveda, kar je najpomembneje, intuicijo v sebi že dano. Na tečaju je največ deset ljudi. Traja mesec, mesec in pol. Tečajniki na tečaju pridobivajo vedeževalska znanja, spoznavajo karte, kaj posamezna karta pomeni, kako se ravna s kartami, kako se jih shranjuje... Ko so osnove pridobljene se prične najtežji del tečaja - kako karte med seboj povezovati. Ce se zmotiš pri enem koraku je slika, ki jo napoveš lahko popolnoma napačna. Ko zaključiš s tečajem to še ne pomeni, da postaneš vrhunski vedeževalec. Da osvojiš ta znanja lahko traja tudi več let. Tečaja se ne mora udeležiti vsak. »Zgodilo se je tudi že, da sem koga zavrnil, ker sem videl da to ni zanj,« nam je zaupal Valter. Za približno 25 do 30 urni tečaj odštejejo tečajniki od 100 do 150 evrov. Za več informaciji o tečaju lahko pokličete Valterja Gajzerja na telefonsko številko 041/825-481.
Vafft/Jeva napoved za vstati
> + -

stranka vrača in ti je zvesta leta in leta mislim, da je to že dovolj dober pokazatelj. Zelo pomembno je, da se zavedaš dejstva, da je napovedovanje prihodnosti zelo odgovorna stvar. Vse kar napovem stranki, za vsem izredno stojim. V dvanajstih letih sem doživel le eno reklamacijo. Stranki sem nekaj napovedal, stranka pa zadeve ni izpeljala v časovnem roku, ki sem ji ga določil. Lahko rečem, da se zadeve, ki jih napovem uresničijo v 95 odstotkih, kar se tiče časovne napovedi, ali zadanem časovne okvire napovedanega dogodka pa zadenem 75 odstotno. Mislim, da je to zelo dober rezultat,« je prepričan Valter. Moram priznati, da je bil pogovor z Valterjem zelo prijeten in nikakor nisem mogla mimo dejstva in ga povprašala, kaj mi napovedujejo karte v prihodnosti. Kaj so mi napovedale
pa morda kdaj drugič. »Ustvarjajte kar si želite in ne dopuščajte si, da vas drugi pri tem ovirajo,« je najin pogovor s svojimi mislimi za bralce Primorskega utripa sklenil Valter.
Breda Krajnc
V Piranski občini bo leto 2008 posebno po tem da določeni načrti in projekti, ki so zastavljeni, ne bodo realizirani,saj	je viden
problem, ki bo povezan s samo komunikacijo in odločnostjo za dosego dogovora.
Vidna je premajhna odločnost in trdnost za samo dopolnitev ali realizacijo projektov - planov v celoti. V občini bo največ pozornosti usmerjeno v posege povezane z okolico, saj obstaja možnost da bo občina prodala ali oddala prostor ki je pomemben za življenjski vir. Sklenjenih bo nekaj novih obveznosti, ki bodo puščala določene obveze in pritiske. Določeni načrti, ki bodo zastavljeni, bodo morali na ponovno obravnavo-obnovitev, saj so vidne spremembe, ki bodo zahtevale odkritost podatkov v celoti, šele takrat je trdnost, ali bo zastavljen cilj možen za realizacijo ali ne!
Sicer se vidi, da bo v piranski občini nekaj novosti, realizirani bodo nekateri načrti, celo zadeve iz preteklosti se bodo realizirale (sicer v manjšini), popolno ravnovesje pa se vidi po obdobju 2 do 3 let. Zaradi prevelikega popuščanja ali zavlačevanja bodo potrebne nove presoje in ocenitve, ki bodo zahtevale določen preobrat, saj izgled ne bo dosežen v odločilnem času zaradi napačnega razmišljanja drugih... Če vzamemo na pogled župana se vidi, da ta ne bo tako intenziven in odločen,saj bo marsikatera stvar šla mimo nj ega brez nj ego ve vednosti. Veliko več bi moralo bili notranje kontrole, ki se kasneje pokaže na zunanjem izgledu, kot zastavljen cilj. Na kratko rečeno, županu bo manjkala železna roka, v nasprotnem primeru bo ostal samo pri večinskih obljubah, ki ga bodo po hitrem pohodile. Občina bo dosegla primernost, privlačnost in realizacijo, ki je bila dogovorjena v preteklosti, celo obnovitev in dosego težko pričakovanega cilja, ki kaže na vzornost in čutnost. Celo samo mesto Piran dobiva nove podobe in težko pričakovana dejanja, kar daje pozitivo za mesto. Izredno težke in pomembne odločitve se kažejo v doseganju sprememb, ki so povezane z zemljišči, tam naj bi nastajali novi objekti oz. cone ki so v sedanjosti pereč problem, saj komunikacija ni mogla doseči stabilnosti ali odgovornosti določenih posameznikov... Odpira se nova storitev, ki bo povezana s samim turizmom in je bila v preteklosti že na tem območju, kar bo prineslo pozitivno luč, sam dosežek v celoti pa se lahko malce zavleče.
RAZVOJNI NAČRTI: Veliko bo negativnih vplivov iz okolja, ki jih bodo povzročali posamezniki, ter veliko bo vmešavanja drugih. Nekateri bodo s svojim talentom ali priljubljenostjo uresničevali obljube (želje), po možnosti tudi svoje, sklepali nove posle, ki lahko za kratek čas pokažejo pozitiven odnos do ljudi. Sama občina bo za razvojni plan morala v obdobju 4-6 mesecev sodelovati z drugimi (krajani) za dosego cilja, sicer obstaja možnost, da se beleži odgovornost. Veliko bo tekmovalnosti in odločnosti, a bistveno premalo bo vztrajnosti, ki nam bi morala biti naklonjena. V obdobju med aprilom in julijem se na določenih območjih dela popolnoma ustavijo, čeprav so se začela pred kratkim, kar bo povzročalo skrbi, ki se pojavljajo iz preteklosti, ter ponovno se pojavijo težave za dokončanje zastavljenega (zamude in zastoji)! Kljub nekaterim slabostim bo v občini viden dober posel, poln elana in naklonjen večini. Celo pogovori bodo tekli o možnosti nove cone (industrijske,obrtne ali poslovne), ki v obdobju nekaj let (največ tri) doseže svoj vrhunec. Vsi tisti ki čakate na zadeve povezane z zemljišči (spremembe ali podobno), ter imate občutek negotovosti, naj vas ne preseneča čakalna doba, nekateri boste svoje dosegli nekoliko prej drugi pa v kasnejšem času. Nekaj bo novosti tudi na kulturno prireditvenem področju, saj je vidna velika dopolnitev, ki bo prinesla precej zanimivosti, veselja, ter druženja. Na območju razvojnega plana (urbanizma) bi bilo dobro imeti osebo, ki bo odločna in odgovorna, ter ne bo dopuščala vmešavanja tretjih oseb, saj bi se notranja negotovost očistila, pred negotovostjo zaradi slabih dejanj iz preteklosti. Možnost za velike dosežke se vidi, manjka pa preveč energije ki bi projekte pripeljali do konca.
Napoved je sestavljena na podlagi Tarot, Ciganskih in Egiptovskih kart.
Slovenci potrebujemo medkulturni dialog
Leto 2008 je razglašeno za leto Evropskega medkulturnega dialoga. Ravno prav za Slovence, ki se nas zadnje čase loteva etični in moralni razkroj. Radi se prepiramo, politično, sosedsko in včasih ne vemo niti zakaj, a vestno polnimo sodniške klopi in obremenjujemo že tako slabo plačane sodnike. Poznam primere, ko se soseda že 10 let pravdata za 17 cm zemlje na dvorišču, za vejo drevesa, ki sega čez vrtno ograjo, za ograjo, zid...
Le kdo nas je po osamosvojitveni vojni tako sprl? Politika, nov družbeni red kapitalizem, hlepenje po bogastvu, dobičkih, ali pa so za to krive vse večje razlike med revnimi in bogatimi? Politika na vrhu venomer
poudarja demokracijo, svobodo misli in govora, kar je na vse zadnje dobro zapisano v ustavi. Poudarja kako nam gred dobro, ljudje pa tega ne verjamejo. Smo se prepirljivosti nalezli od naših poslancev, politikov v Ljubljani, kise javno na TV dejejo in dokazujejo svoj prav? Kot, da nekaj lebdi v zraku. Včasih se nam zdi, da izvoljeni ne delajo prav nič drugega kot da izgubljajo energijo za politična obračunavanja. Ta virus se je razširil celo na v začetku zelo priljubljeno Piramido, ki je postala torišče za strankarsko obračunavanje.
Država, ki je zabredla v velike dolgove v tujini (ne po krivdi običajnega delavca) in skorajda že v inflacijsko spiralo, ki počasi, a vztrajno najeda standard slabo
plačanih ljudi, ne more biti brezbrižna. Zdi se kot da Slovenci spet potrebujemo liderja, ki nas bo popeljal v svetlejšo prihodnost, ne pa kakšnega obremenjenega in užaljenega prepirljivca. Ze 16 let po osamosvojitvi se ukvarjamo s polpreteklo zgodovino, nikakor pa se ne moremo spraviti med seboj in priznati grehe storjene po vojni, pa naj bo še toliko spominskih proslav, ker se pač nočejo opravičiti tisti, ki so komu kaj hudega storili ali bili naročniki pobojev!
Prihaja leto 2008. Leto Evropskega medkulturnega dialoga, ki nas ne sme ločevati. Naj nas raje povezuje - in vsi bomo bolj srečni.
■ W
primorski urp
f/
■F -M >"
m	x 1

• 7
;
šu,
Vsak dan novega leta naj bo dragocen, vsak dan naredite kaj za druge, vsak dan pomislite nase, vsak dan naj bo nekaj posebnega.
e
Ur ^ wL
/
f -A
*	. S'
* 4
e sel božič in srečno novo leto 2008!
HoldinSka družba Istrabenz, d.d.
♦7
ISTRABENZ1 p
HoldinSka družba Istrabenz je letošnjo jesen izpeljala jubilejni peti javni kadrovski natečaj Istrabenz UP, s katerim izbira perspektivne mlade strokovnjake za deficitarna področja znotraj sistema, jim omogoči elitno izobraževanje doma in v tujini ter nadaljevanje kariere v podjetjih pod okriljem Istrabenza. Za plačilo elitnega Šolanja v višini 42.000 evrov Istrabenz, holdinška družba, d.d., preusmerja tudi sredstva, ki bi jih sicer namenila za poslovna darila.
V preteklih letih so bili z zahtevnim dvokrožnim postopkom izbrani štirje mladi upi: Marko Kukanja je prvi Istrabenzov UP, ki se je šolal na sloviti Ritz Escoffier v Parizu, Andrej Hrabar je Istrabenzov UP leta 2004, izšolan na Institute pfTechnologv v Massachusettsu. UP za leto 2005 s področja računalništva in informatike je Matej Kocbek, ki je končal šolanje pri družbi SAP na Danskem in sodeloval na konferenci »Gartner Portals, Content & Collaboration Summit« v Las Vegasu, za leto 2006 pa je bila izbrana Darja Janežič s področja živilske tehnologije, ki se je šolala na Universitdt Wien v Avstriji in na Kellogg School of Management v ZDA. Letošnji Istrabenzov UP, izbran med mladimi enologije postal Mitja Herga.
SKUPINA O ISTRABENZ
Finali Trading d.o.o. Ankaranska cesta 7 b 6000 Koper
fmeli
TRADING d.o.o.
v sem o6čanbam in občanom, prijateljem, socfeCavcem in poslovnim partnerjem žebimo
vesefe božične praznike in uspešno novo beto 2008.
q, zastopanje in prodaja oroti
te™©i
Uvoz, izvoz, inženiring, zastopanje in prodaja orodjarskih in produkcijskih strojev za obdelavo kovin.
Obala 105, 6320 Portorož, tel.: 05 6779060, telefaks: 05 6779064 E-pošta: tehnotron@siol.net, internet: www.tehnotron.si
Yoil Ji Machine lndustriaICompanx Limited
gr
m,
£•••• ,
FulLpjid
Obdelovalni centri FULLAND vseh velikosti.
Orodjarski dvostebemi precizni obdelovalni centri v 3, 4 in 5-osni izvedbi.
Vertikalne CNC stružnice od premera Velikost: od 800x 800 mm do 600 do 4000 mm.	8000 x 4000 mm.
2
_ J, » VICI R	•
r i '"1	
	lil
	
»Čjk.	— . s
VKTfR
1
20-SAIMCO
Borverk SANCO od 1200 do 3500 mm.
■-------, jr*
Horizontalni obdelovalni centri
VICTOR.	CNC stružnice Focus ali VICTOR.
S paletami od 500, 630 in 1000 mm.
Vsem občankam in občanom ter poslovnim partnerjem
joščimo vesele božične praznikej
Ino novo leto % ‘
, W
primorski u¥p
NOVOLETNI INTERVJU
Zupan občine Piran Tomaž Gantar
Enoletno županovanje je tudi čas za oceno vašega dela. Verjetno vam je prineslo veliko novih spoznanj, saj gre za popolnoma drugačno delo, kot ste ga opravljali kot direktor izolske bolnišnice, preden ste bili izvoljeni za župana. Kadrovsko ste izpopolnili občinsko upravo. Pirančani pravijo, da predvsem z osebjem iz svojih vrst, ki so vam pomagali v volilni kampanji ter da se je število zaposlenih v občinski upravi v tem času povečalo?
"Predvsem lahko trdim, da je za nami precej naporno leto. Izkušnje, ki sem jih pridobil z vodenjem velikega bolnišničnega kolektiva in z vodenjem kabineta župana v MO Koper v lanskem letu so mi bile v veliko pomoč in rečem lahko, da s mo načrtovano tudi izpolnili. Seveda pa navzven močno opaznih in izstopajočih projektov v letošnjem letu ni bilo, saj smo lahko nadaljevali le z nekaj projekti iz preteklega mandata. Pomembno je tudi, da smo oblikovali napovedano novo ekipo, ki bo sposobna izpeljati naš predvolilni program. Izmed osebja iz svojih vrst v času volilne kampanje so na vodilnih mestih le podžupan, svetovalec za upravo in ena predstojnica urada. Števila vseh zaposlenih nismo povečali"!
Ste Pirančan in večkrat tudi poudarjate, da dobro poznate kako deluje in živi naše zgodovinsko mesto. Pa vendar. Zdi se, da nobena generacija predsednikov skupščine občine, izvršnih svetov skupščine občine, pa tudi ne županov, doslej še ni uspela odpraviti nekaterih temeljnih problemov, ki so narekovali počasen ritem tukajšnjega življenja in pogostokrat tudi nezadovoljstvo prebivalcev mesta. Se strinjate z ugotovitvijo, da je Piran bogato kulturnozgodovinsko, a hkrati revno mesto, ki so ga v preteklosti zapuščale bolj premožne družine in da sedaj tu živi precej ljudi na socialnem robu?
"Piran je edinstveno, bogato kulturnozgodovinsko mesto, v katerem se je zaradi napačnih odločitev in ukrepov v preteklosti nakopičilo nemalo težav. V času Jugoslavije so v Piranu
podeljevali socialna oz. solidarnostna stanovanja,	t.i.
Jazbinškov zakon je omogočil preprodaje in	razprodaje
mnogih stanovanj, številna pritličja se je spreminjalo v stanovanjske prostore in še bi lahko našteval. Rezultat je razslojeno, večnacionalno in multikulturno prebivalstvo, med katerim jih po podatkih kar nekaj živi na socialnem robu. "
Mesto Piran z drobnimi prijemi in na tanko odmerjenimi proračunskimi sredstvi občine skorajda nikoli ne bo moglo zaživeti kot vabljivo, ponudbe polno trgovsko in turistično mesto. Za revitalizacijo Pirana so potrebna velika, morda tudi evropska sredstva in več zasebno-javnega partnerstva. Lahko naštejete poglavitne projekte za leto 2008 in njihovo finančno podlago?
"Z revitalizacijo starih mest se po svetu ukvarjajo številne ekipe strokovnjakov in zelo enostavno bi bilo, če bi v ta namen zadostoval zgolj zajetnejši proračun. Predvsem pa gre za problem, kjer enostavno ni hitre rešitve! Glede Pirana sem optimist, se bodo pa morali tudi prebivalci zavedati, da nismo samozadostni. Spremembe socialne strukture in večje kupne moči prebivalcev se ne da doseči čez noč, resnično pa bo potrebno sprejeti tudi dejstvo, da živimo od turizma. V letu 2008 bo zaključena prenova Tartinijevega trga, boljše pogoje in dodatna sredstva namenjamo za obnovo fasad, uredili bomo dostop in osvetlitev obzidja, prenovljen bo park pri muzeju, stekla bo prenova akvarija (Ministrstvo za šolstvo in šport) in vzporedno prenova Ribiškega trga in upam, da bomo lahko pričeli z gradnjo garažne hiše. Letos smo odkrili v Piranu kar nekaj praznih (močno dotrajanih) stanovanj, ki jih bomo v letu 2008 v dogovoru z banko lahko namenili mladim družinam, več dogajanja pa je bilo že v letošnjem letu deležno Tartinijevo gledališče."
Zakaj turistično gospodarstvo, kljub številnim obljubam, noče vlagati več sredstev v revitalizacijo mesta, če hkrati turistični menedžerji vedo, da je to edinstveni turistični biser, ki lahko prinaša in polni tudi njihove blagajne. Da menda niste najbolj zadovoljni s sodelovanjem ste pokazali tudi z nedavnim relativno ostrim govorom na prednovoletnem srečanju na Bernardinu. Rekli ste med drugim, da ni na vidiku večjih otipljivih turističnih projektov oziroma strategije.
"Večina turističnih menedžerjev vidi predvsem takojšen zaslužek in učinek njihovega vlaganja, zato se raje odločajo za posodabljanje svojih zmogljivosti. Verjamem, da je ob hudi konkurenci tudi to potrebno, na
daljši rok pa ne bo dovolj. Visokih cen in zasedenosti preko celega leta kljub lepim hotelom brez urejenega okolja in turistične infrastrukture ne bo mogoče dosegati. Glede na zadnje dogovore verjamem, da so začeli tako vodilni menedžerji kot tudi lastniki bolj iskreno in več razmišljati o celovitem razvoju občine oz. turistične destinacije."
Turizem je v piranski občini ena izmed najpomembnejših dejavnosti. Obvladujeta ga samo še dva velika lastnika kapitala: NED in Istrabenz. Ali je Občina Piran uspela skupaj z njima zarisati novo turistično prihodnost, na primer podobo Portoroža, Fornač, Fiese. Ali ta kapital deluje mimo dogovorov z občino?
"Težko si predstavljam, da bi kapital deloval mimo dogovorov z občino. Sicer pa je bistveno vprašanje, kakšen partner in v kakšnem položaju je občina pri sklepanju dogovorov s predstavniki kapitala. Pri tem vloga občine zame seveda ni sporna! Letos smo oblikovali strateški svet, v katerem so najpomembnejši predstavniki turističnega gospodarstva in verjamem, da bomo v letu 2008 skupaj pripravili tudi strategijo razvoja turizma, ki bo vsebovala povsem konkretne cilje, projekte in terminski plan izvedbe."
Občina Piran je soustanoviteljica - manjšinski družbenik - podjetja Istrabenz Turizem Portorož, ki je zadolženo za prenovo starega hotela Palače in prizidka. Delež občine v ustanovitvenem kapitalu je stavba starega hotela. Ni povsem razumljivo zakaj ta delež občina prodaja večinskemu lastniku že zdaj, pred iztekom pogodbe, saj se s tem vnaprej odpoveduje morebitnim deležem čistega dobička v poznejših letih poslovanja podjetja ali razlike v ceni v primeru prodaje teh nepremičnin tujcem. Po drugi strani pa ima občina objekte, ki ji prinašajo redno letno izgubo. Na primer Avditorij, ki bi ga lahko prodali?
"Po eni strani je prenova starega hotela Palače izredno drag projekt, iz katerega si kakšnih pomembnih dobičkov še precej let ne moremo obetati, na drugi strani pa imamo močno dotrajano in nesodobno turistično infrastrukturo, ob kateri bo zelo težko dosegati dobro zasedenost hotelov visoke kategorije. Slednja pa pomeni obenem tudi večji priliv sredstev v občinsko blagajno. Prioriteta najbolj turistične občine v Sloveniji zato enostavno mora biti tudi zagotavljanje in vlaganje v celostni razvoj turizma. Sredstva iz prodaje kapitalskega deleža se mi pri tem zdijo primernejša od prodaje ostalega premoženja, ki ga bomo potrebovali za vse ostale pomembne javne programe (npr. knjižnica, športni objekti itd.) Vprašanje Avditorija postaja vedno bolj aktualno in osebno sem prepričan, da avditorij ni ustrezno organiziran, vedno manj pa izvaja tudi tržnih programov. S tem je dejansko odvisen od občinskega proračuna, pa čeprav še ne izkazuje izgube iz poslovanja. Zaradi narave in vsebine dela je težko razmišljati o sami prodaji Avditorija, nujno pa bo preoblikovanje in iskanje strateškega partnerja."
Že skoraj četrt stoletja se v mestu Piran ubadamo s problematiko mirujočega prometa, nezadostnim številom parkirnih mest, neurejenimi pritličji hiš, zapornico pred mestom.
Bo garažna hiša, ki jo načrtujete ob cesti na Fornačah, rešila problem parkiranja, kaj bodo od tega imeli stanovalci mesta, ki imajo svoje avtomobile v mestu in kdaj naj bi bila garaža zgrajena?
"Mirujoči promet je res eden pomembnejših problemov Pirana in naše občine. Omenil sem že, da je včasih potrebno napraviti korak nazaj, da lahko ponovno napredujemo. Za parkiranje v ožjem mestnem jedru Pirana to zagotovo drži. Tudi po mnenju angleškega strokovnjaka za revitalizacijo mest je eden temeljnih ukrepov za Piran najprej omejitev prometa. Zapora Tartinijevega trga in gradnja predvidene garažne hiše ob čistilni napravi predstavljata prvi korak v tej smeri. Za gradbeno dovoljenje smo že zaprosili in v kolikor ne bo nepredvidenih zapletov, nameravamo pričeti z deli spomladi
2008,	zaključena pa bodo v letu
2009.	"
Pirančani vedo povedati, da nobena občinska oblast doslej ni delovala njim v prid. Drugače povedano, počutijo se kot da so odveč, da nimajo besede pri sooblikovanju razvoja mesta.
"Se najmanj je v prid Pirančanov delovala prejšnja dolgoletna oblast, ki ni pri načrtnem razvoju mesta napravila nič kaj posebno oprijemljivega. Poskušala je biti vsem všečna, zato je stvari prepuščala svojemu toku. Na dolgi rok se je to izkazalo kot škodljivo (prometni kaos, zapiranje trgovin, zapuščanje mesta...)! Zaradi tega in morda bojazni pred slabo voljo so ostajali glavni problemi, kot npr. že omenjene prometne razmere, nerešeni. Ankete iz obsežne naloge »Piran, moje mesto« iz lanskega leta kažejo, da si mnogi Pirančani želijo več reda na številnih področjih, seveda pa se bo vedno našlo tudi nekaj tistih (praviloma najglasnejših), ki jim to ne odgovarja. Vsem žal ne bo moč nikdar ustreči!"
Kje se je zaustavilo pri nameravani gradnji golf igrišča v Sečovljah?
"Zaradi napake v postopku je bilo potrebno začeti vse znova."
Ljudje govorijo, da ste obalni župani med seboj vsevprek skregani in da ne sodelujete. Je to res? Zakaj ni več koordinacije županov, saj je Obala vendarle celota?
"S skupnim nastopom na lanskih volitvah smo želeli doseči boljše sodelovanje od formalnih, predvsem novinarjem namenjenih dotedanjih koordinacij županov. Velika prednost je, kadar lahko v kateremkoli trenutku poki ičeš in se dogovoriš al i posvetuješ z županom, direktorjem, predstojnikom, ... in medijsko odmevne koordinacije zato enostavno niso potrebne! Takšno sodelovanje poteka z MO Koper, medtem ko pride za Izolo v poštev le sodelovanje na nivoju strokovnih služb. "
Nenavadne okoliščine dogovarjanja u ustanovitvi 14 pokrajin so pripeljale do tega, da bi Primorska lahko celo izgubila svoje zgodovinsko ime. Kaj boste storili župani v primeru, če vlada ne bo spremenila svojega predloga?
"Na nedavni tiskovni konferenci v Marezigah smo si bili z župani kraških občin enotni, da ne pristajamo na preimenovanje naše pokrajine. Soglasno je bila podprta tudi ideja enotne Primorske pokrajine. Sklepi so bili posredovani vsem pristojnim in verjamem, da bo pri končni odločitvi prevladal razum. V nasprotnem primeru smo omenili kot skrajno tudi možnost referenduma."
Na nedavni novinarski konferenci ste našteli kar nekaj projektov, kijih nameravate uresničiti. Opozicija, zlasti SD, ki je bila prej na oblasti trdi, da ste do nje neizprosni in da v bistvu uresničujete le njene že zastavljene projekte (dom starejših občanov, garažna hiša pri pokopališču, čistilna naprava. Pa tudi, da vam je pustila finančno dobro stoječo občino?
"Vladavina SD-ja je trajala predolgo in rezultati so na dlani (nenazadnje so zaradi podobnega načina dela izgubili na volitvah v kar nekaj velikih mestih). Mnogo let so zastavljali lepe ideje in projekte, ki pa so ostajali v predalih nedodelani, pogosto slabo pripravljeni in tudi povsem zgrešeni. Med besedičenjem in izpeljavo pa je neznansko velika razlika! Dejstvo je, da brez nujnih popravkov in več dogovorov projekt doma starejših občanov ne bi nikdar stekel in da smo po njihovih dveh neuspešnih poskusih pripravili nov razpis za čistilno napravo in tako preprečili milijonsko škodo (v evrih!), do katere je skoraj prišlo (v kolikor razpisa ne bi izpeljali, bi SD zasluge za neuspeh seveda v celoti pripisal obstoječemu vodstvu občine). Sicer pa bomo z veseljem nadaljevali z »njihovimi« projekti, namenjenimi občanom, ki jih pravzaprav ne zanima, v čigavi glavi so nastali. Finančno stanje občine je primerno; na račun večjih prodaj premoženja v lanskem letu je ostalo nekaj denarja, obenem pa tudi obveznosti iz naslova prodanih zemljišč. Finančno ministrstvo je v lanskem letu občini zavrnilo možnost kreditiranja zaradi dolgov iz naslova garažne hiše naArzah. V letu 2008jih bomo skušali poravnati."
V Sloveniji je ta čas, tik pred predsedovanjem Svetu EU, kar precej zrahljano politično vzdušje. Kaj menite, kdo ga spodbuja?
"Razlogi za zrahljano politično vzdušje predvsem niso enostranski. Reakcije vladajoče koalicije, ki ima nemalo težav pri obvladovanju cen in naraščajoče inflacije in je obenem tudi pod velikim pritiskom predsedovanja EU, se mi ne zdijo vedno dovolj premišljene. Na drugi strani pa dobiva opozicija ob zanjo ugodnih javnomnenjskih raziskavah krila in mislim da že jasno nakazuje začetek kampanje za državnozborske volitve v naslednjem letu. "
I W'
primorski u¥p

Čestitke!
Kocjančičeva nagrajenka 2007 je Fulvia Zudič
Letošnjo prestižno nagrado oblanih občin je na svečani prireditvi v Gledališču Tartini v Piranu, 30. novembra, prejela Fulvia Zudič. Nagrado ji je izročil župan Občine Piran Tomaž Gantar.
Piran: Srečanje z Natalijo Planinc
Mestna knjižnica Piran nadaljuje zanimiva srečanja v Studio Galeriji Gasspar v Piranu.
Na nedavnem srečanju z Natalijo Planinc smo lahko izvedeli veliko stvari kako je mogoče spodbujati in oživljati kulturno življenje v mestu - od drobnih prireditev, restavratorstva, ohranjanja kulturne dediščine, organiziranja sejmov starin v organizaciji društva Anbot, katerega predsednica je Natalija Planinc, do strokovnih srečanj in pogovorov kaj bi lahko še postorili za piranski utrip, za turizem.
Nataliji Planinc se je v imenu številnih prisotnih zahvalila direktorica Mestne knjižnice Piran Oriana Košuta Krmac in ji izročila šopek rož.
Naslednje srečanje bo 19. decembra ob 18.00 uri s Fulvio Zudič.
Dom v Luciji bo nared sredi poletja 2008 - doslej že 321 prijav
'-entru za starejše občane Lucija, °t se uradno imenuje podjetje, Lt sta ga ustanovila Občina Piran *n zasebno podjetje Planinvest u-o.o. v razmerju ustanovitvenega kapitala 49:51%, so doslej prejeli že 21 Preliminarnih prijav za bivanja v lucijskem domu. Kandidati bodo dobili konec januarja ali sredi ebruarja tudi poziv za vložitev Popolne vloge v označenem času.
omisija bo te vloge obravnavala h jna.rec***a vrstni red za sprejem odočih stanovalcev. Končni spiski odočih stanovalcev bodo narejeni 0 sredine maja 2008. Vselitev pa ^erjetno že možna sredi poletja t)8- Po posameznih območjih S?v.v*°ge sledeče: iz piranske obcme 278, iz Izole in Kopra 25, iz
BodS64613,810^618' •
stanovalce oziroma J"0vance v domu seveda najbolj n| jm4JO cene, ali bodo zmogli cevati dnevno oskrbnino? Na
T« konferenci (14. 12.)
:	°dprtju informativne pisarne, ki
J v Prvem nadstropju TPC Lucija,
#


SEČOVLJE-SICCIOLE
1SjVBILO
Spoštovani člani in članice društva Sečoveljska dolina!
V sredo, 26. decembra 2007, ob 14.00 uri bomo praznovali četrto obletnico ustanovitve našega društva.
Ob tej priložnosti vas vabimo, da se nam pridružite na praznovanju sv. Štefana, zavetnika konj. Blagoslovili bomo konje pod lipo na domačiji pri Jorasu.
loščimo vam veseCe 6ožične praznike in srečno novo četo 2008
KD Sečoveljska dolina
Desire Joras
Povedali, da bodo cene oskrbnine primerljive z ostalimi tovrstnimi v sni,Ve,'i1k’.v dvoposteljni standardni 1 ,°koli 600 evrov na osebo, z lemrm nadstandardnimi storitvami
ie t u tkl nekoliko več. Verjetno pa reba računati na neko povprečje ne na osebo, okoli 800 evrov. naf°Vana stanovanja bodo dajali v j , nevna cena najemnine za l °sebi je 100 evrov. Cenik je Dn Za?eten’ zato je najbolje, da se Pozanimate osebno.
<8 3 p
Peter Bossman, dr. med.
spec. splošne medicine
Zasebni Zdravstveni zavod Bossman Vojkovo nabrežje 38, G000 Koper Lel.: +386 (0)5 630 85 40, gsm; +386 (0)40 i
ŽeCimo vam veseC (Božič in srečno novo [eto 2008
SPLOŠNA PLOVBA
Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. International Shipping and Chartering Ltd.
Portorož, Slovenija www.splosnaplovba.com
OKOLJE

JAVNO PODJETJE OKOLJE PIRAN d.o.o. Fornače 33, 6330 Piran, tel.: 05 617 50 00, fax: 05 617 50 15 okolje.piran@siol.net
ZELENA ŠTEVILKA
080 88 15
Srečno
2008
PRODAJA MODNIH OBLAČIL
ŽENSKA OBLAČILA
Gojmira Crnošija s.p. Obala 4b, BERNARDIN 6320 Portorož Tel.: 05 67 42 033
rVsem našim strankam voščimo
veseCe 6ožične praznike
in srečno novo Četo 2008.
MOŠKA OBLAČILA
TRGOVINA V IZOLI -SIMONOV ZALIV
Moderato Cantabile d.o.o. Morova 25 c, 6310 IZOLA Tel.: 05 64 01 232 Telefaks: 05 64 01 231
OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VELIKO ZADOVOLJSTVA TER OSEBNE SREČE V LETU 2008.
13
SOCIALNI
M ^ Ti MII:

■Egjj
Drage občanke, dragi občani! Dragi prijatelji socialne demokracije!
Leto, d prihaja, 6o izjemno pomembno za naš skupni uspeh.
loščimo vam veseCe Sožične praznike,
a .„ srečno in uspešno Četo 2008.

Predsednik SD Piran - dr.Patrick Vlačič
Društvo upokojencev Piran
ČesPiPa vsem svojim članicam in članom za praznike. Vese! 3ozič in srečno, zdravja polno novo iePo ž003.
■ W
primorski u'r!p
Najprej streha, potem temelji
Pirančani so izrazili nezadovoljstvo zaradi razkopavanja Tartinijevega trga tik pred novim letom, še bolj pa zaradi strahu pred napovedanimi višjimi cenami parkirnine in abonmajev. Ne razumejo zakaj omejujejo parkiranje in zakaj bi izpraznili Tartinijev trg preden je zagotovljenih dovolj parkirnih mest pred mestom! Tudi ne zakaj bo Tartinijev trg po dokaončanju del zaprt za avtomobile (60 parkirnih mest), garažno hišo pred mestom pa naj bi zgradili šele do leta 2009. Vprašanje je ali odlagajo kamenje v skladu s predpisi.
FOTO: Marijan Šabič.
Previdno s petardami!
Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja
Kaže, da zaradi vse večjih življenjskih stroškov letos ob novem letu ne bo tako pokalo kot prejšnja leta. Pa vendar, opozorila so na mestu, kajti vemo, da se pri rokovanju s pirotehničnimi izdelki vsako leto poškoduje kar nekaj neprevidnih porabnikov ali pa so žrtve mimoidoči. Pirotehnične izdelke kupujte le v registriranih trgovinah, ne kjerkoli pod roko. Prižigajte jih vedno le na prostem, stran od vnetljivih ter lahko gorečih predmetov in nikoli na mestih, kjer je zbrano večje število ljudi, na trgih, pred šolo,vrtci, trgovskih centrih pred bolnišnicami, živalskim vrtom in podobno. Ob prižiganju pirotehničnih izdelkov nikoli ne držite v rokah. Če zatajijo jih ne poskušajte takoj ponovno prižgati. Rakete postavite na trdno podlago. Ob vžigu se umaknite na varno razdaljo. Ne mečite pirotehničnih “bombic” med ljudi, ker ste lahko kaznovani in ne strašite živali! Pirotehničnih izdelkov ne poskušajte izdelovati sami.
Pirotehnične izdelke I. in II. razreda smejo otroci do 15. leta starosti uporabljati le pod nadzorom staršev!
Nov kombi za koprsko društvo Sožitje
Po krajši slovesnosti v prostorih podjetja Trgo ABC d.o.o v Kopru (12. decembra 2007) so predstavniki treh sponzorjev: Trgo ABC d.o.o. , Modra linija Holding d.d. in Finali Trading d.o.o. Koper predstavnikom društva Sožitje, invalidske organizacije iz Kopra, ki skrbi za okrog 110 mladih z motnjo v duševnem razvoju v treh obalnih občinah, izročili ključe novega kombija renault trafic. Za kombi, ki stane 25.000 evrov, je vsak sponzor, namesto novoletnih čestitk, prispeval 6600 evrov, razliko pa je Trgo ABC obračunal za star kombi društva po sistemu staro za novo. Vesna Grižon, ki že 14 let dela v društvu, se je vsem trem sponzorjem toplo zahvalila,varovanci pa so zapeli še nekaj svojih pesmic. Direktor družbe Finali Trading d.o.o. Emil Grižon je ob tej priložnosti povedal, da je njegovo podjetje vedno pripravljeno pomagati pomoči potrebnim.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Restavracija Hotela Marina Izola
Dnevi dobrot z morskega dna
V izolski restavraciji Hotela Marine so želeli svojim gostom ponuditi nekaj več kot sicer in predvsem ponudbo obogatiti z jedmi, ki so značilne za ta kraj.
Soočajo se s težavo, kije značilna za stara mestna jedra - pomanjkanje parkirnih prostorov v bližini restavracije. Porodila seje želja in potreba po novi ponudbi jedi, ki so morda drugod že pozabljene. Od 23. do 29. novembra so tako v izolski restavraciji potekali Dnevi dobrot z morskega dna. Narava nam v tem letnem času ponuja pester izbor iz morja; ostrige, mušole, dondole, kapesante, morski ježi, morska jajca in sveže ribe, predvsem morski list, škampi, gamberi in kaneštrele.
V Hotelu Marina se zavedajo pomembnosti strokovnega kadra, kakovosti priprave jedi in postrežbe. Svoj kader so okrepili s strokovnjakom za vina sommelierom Željkom Fijačkom, ki je hkrati tudi vodja strežbe. Za popolnost okusa in za izziv za brbončice pa skrbi Ivica Evačič - Ivek, ki je vodja restavracije in glavni kuhar. V restavraciji hotela Marina v Izoli bodo tako v bodoče še organizirali dneve različnih zvrsti jedi, ki so pristne, naravne in bodo značilne za letni čas. K izbranim jedem pa se seveda poda izvrstno lokalno vino, ki jo zajema njihova ponudba. Za Silvestrovo bodo tudi letos gostili Leona Bučarja. Za bogat in okusen silvestrski meni pa boste odšteli 80 evrov.
Ivica Evačič - Ivek, ki je vodja restavracije in glavni kuhar, svojim gostom tudi razloži način priprave jedi.
Sommelier in vodja strežbe Željko Fijačko poskrbi za imenitno postrežbo ter strokovno svetuje izbor vina, ki se poda k kulinarični specialiteti.
Hladni morski krožnik
Za štiri osebe potrebujemo:
8 svežih ostrig 8 dondolov 8 svežih škampov Poper v zrnu Limonin sok Maslo
Popečene kruhke Priprava:
Škampe očistimo, školjke odpremo in j ih postrežemo na ohlaj enem krožniku. Zraven postrežemo popečene kruhke, maslo poper in limono.
Mišič kazensko ovadil Mallyja
Koprski kriminalisti so na podlagi kazenske ovadbe, ki jo je zoper visokega uradnika na Upravni enoti Piran za izdajanje gradbenih dovoljenj Klavdija Mallyja podal podjetnik z nepremičninami iz Lucije Gašpar Gašpar Mišič (ali več njih) v četrtek (13. 12. 2007) najprej preiskali stanovanje Mallyja, nato pa še v Upravni enoti v Luciji njegovo pisarno, vzeli tam nekaj dokumentov in ga privedli pred preiskovalnega sodnika v Koper. Po zaslišanju je bil izpuščen. Kazenska ovadba: sum storitve kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine po 267. členu KZ, ki pravi, da se uradna oseba, ki terja ali sprejme darilo ali kakšne druge koristi..., kaznuje z zaporom od enega do petih let. Podjetnik Gašpar Gašpar Mišičje javno trdil, da naj bi ga Mally izsiljeval pri gradnji Rezidence Park v Luciji. Mally zavrača vse očitke in pravi da bo Mišiča tožil, saj navedbe niso še nikjer sodno dokazane! Sumničenja in govorice, da naj bi bil Mally podkupljiv, so v piranski občini že postale folklora. Že ko je leta 1998 kandidiral za piranskega župana so neznanci na njegove volilne plakate pisali “kuverta” (na fotografiji). Sedaj seje oglasila tudi lokalna LDS, katere član je ter mu predlagala naj izstopi iz stranke. Primorski utrip pa razpisuje nagrado tistemu, ki se bo kazensko ovadil zaradi dajanje podkupnin Mallyju.
Z NLB Naložbo Vita Multi dobite več!
Predstavljajte si 1000 evrov in pomislite, kaj vam pomenijo danes. In kaj vam bodo pomenili čez deset let? Jih boste ohranili, jih boste obogatili? Lahko si zagotovite oboje!
Ponovno je odprta možnost vlaganja v investicijski sklad v okviru NLB Naložbe Vita Multi, ki vam že ob minimalnem donosu na datum dospetja nudi najmanj 50-odstotni donos.
Martina Glavina, NLB Poslovalnica Lucija
NLB Naložba Vita Multi je naložbeno življenjsko zavarovanje, znotraj katerega se sredstva naložijo v različne zaprte investicijske sklade. Izbrani investicijski sklad vam ob dospetju nudi 100-odstotno zaščito v sklad vloženih sredstev in najmanj 50-odstotni donos ob pogoju, da sklad ob dospetju izkazuje vsaj minimalno pozitivno rast. V primeru višjega dejanskega donosa ob dospetju vam sklad nudi dejanski donos. Dejanska donosnost investicijskega sklada je vezana na skrbno izbrano košarico delnic tridesetih mednarodno uveljavljenih in priznanih podjetij iz različnih panog in regij.
NLB Naložba Vita Multi vam tokrat ob dospetju torej nudi:
-	ohranjena sredstva - tudi, če bo sklad posloval negativno;
-	50-odstotni donos - tudi, če bo poslovanje sklada manj dobičkonosno, vendar pozitivno, ali
-	dejanski doseženi donos - pri več kot 50-odstotni donosnosti sklada.
Primer izplačila iz sklada ob njegovem dospetju:
Dejanska donosnost sklada ob dospetju	Izplačilo v odstotkih od sredstev vloženih v sklad		
	Sredstva vložena v sklad*	Donos	Skupaj
-8%	100%	0%	100%
12%	100%	50%	150%
30%	100%	50%	150%
80%	100%	80%	180%
* Dodatno jamstvo banke KBC Bank N V za izplačilo v sklad vloženih sredstev ob dospetju
Vpisno obdobje je omejeno od 2.11. do 28.12. 2007, z možnostjo predčasnega zaključka!
Ne zamudite priložnosti, pri kateri nič ne izgubite, lahko pa veliko pridobite.
NLB Vita, življenjska zavarovalnica vam poleg NLB Naložbe Vita Multi nudi širok nabor življenjskih zavarovanj primernih za različna obdobja in potrebe v vašem življenju:
NLB Naložba Vita Prva
Naložbeno življenjsko zavarovanje namenjeno vsem, ki želite že danes poskrbeti za otrokovo štipendijo v času njegovega osamosvajanja. Odločite se lahko za vplačilo v enkratnem znesku ali za postopno vplačevanje premij. Minimalna mesečna premija znaša le 35 evrov.
NLB Naložba Vita Mega
Naložbeno življenjsko zavarovanje, ki se prilagaja različnim potrebam v različnih obdobjih vašega življenja. Izbirate lahko med različnimi vzajemnimi skladi družbe NLB Skladi, jih po želji kombinirate ali kadar koli zamenjate. Zavarovalno kritje lahko tako prilagodite vašim trenutnim željam in potrebam, ter temu ustrezno povišate oziroma znižate zavarovalno vsoto in zavarovalno premij o. V primeru, da se odločite za postopno vplačevanj e premij, vam j e NLB Naložba Vita Mega na voljo že od 50 evrov mesečno, lahko pa se odločite tudi za vplačilo v enkratnem znesku.
NLB Varčevanje Vita Plus
Zelo prilagodljivo življenjsko zavarovanje z varčevanjem, ki daje zajamčen donos na privarčevana sredstva in možnost udeležbe v letnem presežku ter vas hkrati zavaruje z želenimi zavarovalnimi kritji.
Več informacij vam j e na voljo v večjih poslovalnicah NLB ali na spletni strani www.nlbvita.si
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanja: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana
Zavarovanja tržijo: NLB d.d., NLB Banka Domžale d.d., NLB Koroška banka d.d., NLB Banka Zasavje d.d. in Banka Celje d.d., ki pri tem nastopajo kot zavarovalni posredniki. Naložbeno življenjsko zavarovanje zavarovalnice NLB Vita ni depozit in ni vključen v sistem zajamčenih vlog. Donos pri naložbenem življenjskem zavarovanju je v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov. Tveganje, da bi znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko bil nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema zavarovalec.

PISMA IN KOMENTARJI BRALCEV
Demokracija in neodvisnost javnih medijev
Za izvajanje demokracije neizogibno potrebujemo kakovostno, pošteno in sprotno javno obveščanje ter politično čiste in neodvisne javne medije. Le dobro in vsestransko obveščen državljan se bo lahko pravilno odločal pri izvajanju svojih pravic neposredne demokracije.
Če bomo zamudili trenutek, ko lahko prek volitev vplivamo na oblikovanje oblasti, bomo ponovno doživeli to, kar doživljamo danes - rahlo nestrpnost med ljudmi.
Temeljna značilnost demokracije je, da so v državi stranke, ki se borijo za oblast. Pri nas imamo kar dovolj levih m desnih in smo na tem področju že globoko v demokraciji.
Toda brez nas volivcev, seveda ne gre. Z oddajo svojega glasu smo izkoristili svoj del demokracije. Ostane nam še referendum, če nam ga kdo izbori, ki pa se ga udeležimo ali ne, prej ne kot ja, in smo tako prepuščeni novi oblasti na milost in nemilost.
V demokraciji ne smemo pozabiti na opozicijo, ki je v večini primerov razbita. Poslužuje se interpelacij, ki pa so Sizifovo delo, saj jo glasovalni stroj pozicije enostavno odnese. No, mogoče le ostane kakšna sled pri volivcih, je pa v veljavi pregovor: “psi lajajo, karavana gre dalje”. Oblastniki mislijo, da jim je oblast od boga dana, pozabijo na nas volivce in niso dovzetni za pametne in utemeljene predloge. Mislijo, da imajo zmeraj prav.
Ko pride opozicija na oblast, večkrat dela slabše, kot je delala prejšnja pozicija. Razume se, da so tudi izjeme. Tako pač je s posredno demokracijo. Ko opozicija pride na oblast približno dve leti pri vsakem problemu kaže s prstom na prejšnjo oblast, ki je kriva za vse, kar mora “popravljati”. Tretje leto se ob večji kritiki počuti napadeno in reagira z grožnjo po odstopu, zahteva glasovanje o zaupnici, da pokaže kako je še zmeraj trdo v sedlu. Četrto leto pa bo predvsem poskrbela, da bo naredila takšne poteze, s katerimi bo lahko mahala ob vnovičnem kandidiranju za naslednji mandat.
Le pogledamo globlje bomo ugotovili, da je med oblastjo in volivci sedma sda, to so javna občila in tudi civilna družba, prek katerih lahko mi navadni smrtniki sploh zvemo kaj se dogaja n® P°dročju vodenja države in kako 0 last izpolnjuje svoje obljube. Res je’ “a večkrat dejavnost oblasti čutimo udi neposredno na svoji koži, kar Je v večini primerov lahko tudi zelo boleče.
y$e zgoraj opisano je naš vsakdan, je naš sedanji trenutek, zavimo v socialnem razslojevanju. ^ ene strani se pojavljajo bogatini-jajkuni, z druge strani pa ljudje vse bolj padajo v eksistenčno krizo. Krožnik je za veliko število državljanov na pol prazen, delavci se °ry o za svoje pravice na cesti, dialoga m’ .ddrijo se za svoj vsakdanji kruh in nui™ °elta> da ustvarjajo probleme.
blast pa nič. Šele, ko posamezni Problem eskalira slišimo od gospoda anse, predsednika vlade, da je Potrebno nekaj spremeniti. Zgleda, da mora biti za spremembo nekaj mrtvih, 1 spravljenih podjetji v zasebni žep, a se oblast premakne. Za posledice, ‘ nastanejo, pa nihče ne odgovarja, mo evropski rekorderji v inflaciji in mdi zato oblast ni odgovorna. Tolažijo nas, da je to le muha enodnevnica in • a Je vse pod kontrolo. Sicer pa je jasno, daje za inflacijo kriv potrošnik, yer je pojedel preveč kruha.
Janša grozi, da bodo za Imunizacijo odgovarjali tajkuni, 1 .Pa 80 postali tajkuni na podlagi nojevskega obnašanja oblasti. Menim, videft0 bUIJa v loncu, sicer pa bomo
Pogostokrat lahko slišimo, kako smo gospodarsko zelo uspešni, pokazatelji •S,° takšni, da nam cela Evropa so n 3 n kaJ .imajo od tega tisti, ki a cesti ali jih lahko vsak trenutek
odnese na cesto in tisti, ki že pobirajo po smetnjakih. Pred kratkim smo lahko prebrali ugotovitve, da vsak osmi Slovenec živi v revščini. Če bo šlo tako naprej, kaj bo čez nekaj let. Oblast meni, da je nedotakljiva. Zato je nezaslišano, da si nekdo upa spraviti packarije oblastnikov čez mejo, kot naj bi to storili novinarji. To je namreč linija zla, saj bomo na onostranstvu blatili ugled države, še posebej pa oblastnike. Če pa to sovpada z veliko mednarodno akcijo države, je to smrtni greh, povzročitelji tega dejanja pa čisto so navadni izvajalci.
Navaden smrtnik tega ne razume
Če je nekaj narobe in se doma ne morejo stvari urediti, se pač obrneš na mednarodno presojo. Slovenska ustava ne pozna moratorija demokracije. Demokracija pravno velja, je v veljavi, pa naj bo to komu všeč ali ne. Pri tem pa se odpira vprašanje dejanske demokracije, ki jo oblast razume po svoje.
Za primerjavo poglejmo vprašanje metanja okostnjakov na mizo. Kar stalnica so na državni TV, ki poroča, da so izkopali okostnjake tu, pa zopet tam. Iz komentarja grobarja pa lahko razberemo, da smo Slovenci prave zverine in še več. Kaj takšno prikazovanje grobišč ne pomeni blatenje države in državljanov v inozemstvu. Trdim, da bi bilo prav, da žrtvam povojnih pobojev postavimo ustrezno spominsko obeležje in jih ohranimo v trajnem spominu. Obžalujem te povojne grozote, toda z obstoječim načinom obravnave tega problema ne bomo rešili. Zakaj je potrebno kar naprej iskati in prekopavati grobove. Očitno je, da to odgovarja oblastnikom, se pač to dela zato,da se blati antifašizem, antikolaboracionizem in NOB. Ugled Slovenije v inozemstvu pa v tem primeru ni pomemben. Ali nimajo pri tem dvojna merila. Ni vprašanje kaj kdo naredi, temveč kdo kaj naredi.
Zelo lep primer nedemokratičnega in arogantnega obnašanja oblastnikov je obravnava zakona o organizaciji in financiranju šolstva. Javnost, stroka in opozicija so z argumenti dokazovali, da so rešitve v zakonu nesprejemljive in bodo imele dolgoročne posledice. Ne morem se izogniti občutku, da je bil moto zakona predvsem to, da bodo cerkvene šole financirane v celoti iz denarja davkoplačevalcev. Tako bi cerkev dobila možnost, da bi ideološko vplivala preko vzgoje na državljane in jih spreminjala v bogaboječ pokorne vernike in volivce, in to z njihovim denarjem. Toda volivci smo končno le prisilili oblast do spoznanja, da argumentom mora prisluhniti, saj je v zraku visela grožnja, da bo zakon na referendumu padel, kot je zakon o lastninjenju zavarovalnice Triglav. Čuti se, da neposredna demokracija le deluje, toda z veliko truda. Demokracija je člen v Ustavi, če se državljani ne potrudimo, da jo v tistem, kar je v naši moči in pristojnosti, tudi uveljavimo. Zadnji referendum in volitve so pokazale, da nam ni vseeno, da ima volilno telo lastno pamet in upam, da bo tako tudi naprej. Res nam ni vseeno, kam peljejo vlak-Slovenija, na katerem smo tudi mi.
Vladimir Prelc
Zahvala
Po večmesečni bolezni in operaciji, ki sem jo prestala, javno iskreno zahvaljujem vsem, ki me v teh mesecih niste pozabili. Hvala Občinskemu odboru ZB Piran, ZB Krajevne skupnosti Lucija, invalidskemu krožku Društva invalidov Portorož za zelo lep spominek in Jožici Sorta za njeno osebno izdelano darilce. Zahvaljujem se Valeriji Benko za pomoč in obiske ter Mariji Mužina. Vse, ki ste me obiskovale tako v bolnišnici in doma, se zahvaljujem za cvetje in bodrilne besede, ki so mi res pomagale. Tu so še Gracjela, Rajka, Jana, Majda in Sonja Franza.
Posebna iskrena zahvala Pjerini Lavrenčič in njeni hčerki Zvezdi, ki sta nama vsakodnevno nesebično stali ob strani v vseh potrebah.
Še enkrat vsem skupaj lepa hvala, tudi s strani svojega moža, z zavestjo, daje še veliko dobrih ljudi med nami.
Naj bo vsem tudi srečno in zdravo Novo leto 2008.
Marija Fatur
Pismo iz Liminjanske
Podjetni piranski redarji!
28.	novembra so redarji v Liminjanski ulici v Luciji za brisalce parkiranih avtomobilov, ki so zaradi prostorske stiske zasedali polovico pločnika, za vetrobranska stekla vneto vtikali položnice za plačilo kazni, piše dr. Mirana Male.
Pravi, da so bili to v glavnem avtomobili študentov, ki stanujejo v podnajemniških stanovanjih in nimajo svojih garažnih mest. Od petka do nedelje zjutraj je gneča neizbežna, tudi zaradi vikendašev, prostora kam parkirati pa ni nikjer!
Ali redarji ne poznajo problematike parkiranja	pred stanovanjskimi
stolpiči v Luciji? Znano je, da graditelji in arhitekti v času gradnje v preteklosti številnim stanovanjskim stolpičem	niso namenili dovolj
parkirnih mest. Še več. Lep primer je tudi v Luciji (pri ribarnici), kjer je v tamkajšnjih stolpičih vrsta poslovnih prostorov, dostopne ceste pa so bolj podobne ozkim ulicam. Tovornjaki zato kar vozijo po travi in pločnikih. Ponekod so nekaterim stanovanjskim stolpičem, v katerih je po 18 in več stanovanj, namenili le sedem ali osem parkirnih mest. Kakšna vizija! Danes se to močno maščuje, nered je vse večji. Skoraj vsaka družina ima že vsaj po dva avtomobila in vozniki so prisiljeni parkirati tudi na pločnikih, kar seveda ni prav. A kaj storiti? Bralka se sprašuje tudi, ali občinski redarji res nimajo bolj pametnega dela kot da delijo plačilne listke pred stanovanjskimi stolpiči in ali so ti deli ulic občinska last?
Pohvala Mercatorjevi poslovalnici št. 7 v Luciji
Ob zaključku leta, ko povsod delajo inventure, bilance, prejemajo pohvale in graje, čutim dolžnost, da se zahvalim trgovini v kateri največ kupujem.
Leta tečejo, vsak dan sem starejša, manj pokretna, zato le redko obiščem poslovalnico. Naročam po telefonu, zaradi tega sem popolnoma odvisna od prodajalk in ostalega osebja. Reči moram, da jim popolnoma zaupam, saj me zadovoljujejo v vseh pogledih, čeprav sem dokaj zahtevna kupovalka. Večje in težje stvari mi prijazni g. Miran pripelje domov, v odsotnosti g. Mirana pa mi prinesejo kar prodajalke same. Le redko se zgodi, da s čim nisem zadovoljna, vendar takoj vse uredijo in se opravičijo. Največ zaslug za vse ima gospa Darja - vodja izmene in namestnica poslovodje. Je prijazna, ustrežljiva, poštena, hitra, zna svetovati in ničesar ne pozabi -je resnično prava trgovka. V njeni odsotnosti jo nadomešča Alenka ali Gordana, ki sta prav tako vestni in zanesljivi. Ti prijazni in pridni delavci pa prejemajo zelo majhne plače. Upam, da se bo to s protesti in pogovori med sindikati in delodajalci uredilo, saj je plačilo najboljša spodbuda za dobro delo.
Lepo je delati s takšnimi ljudmi posebno v teh letih, ko se večkrat počutim nemočna in utrujena. Zato se v mesecu decembru, ki je poln dobrih želja in pričakovanj, iz srca zahvaljujem za vse kar ste storili, da mi olajšate in polepšate jesen življenja.
Naj te delavce tudi imenujem: Darja, Alenka, Gordana, Marica, Vesna, Silvija, Jolanda, Marjetka, Miran in nov uspešen poslovodja Milan, ki vodi to ekipo.
V sem želim lepo praznovanje božičnih praznikov ter zdravo, poslovno uspešno, bolje plačano, leto 2008.
Breda Rustja Ukmarjeva 14, Lucija
Prvi množični sindikalni shod v Ljubljani je svojevrstno opozorilo
Vodstvo sindikata se je začelo zavedati, da je delojemalec, njihovo članstvo pa delodajalec. To kar se dogaja danes z delavci, je preprosto sramota.
Krivda za tako stanje? Od prve skupščine leta 1991 in prvega Državnega zbora leta 1992 pa do danes. Glasovi poslancev, sprejemanje zakonov, ki so pisani na kožo hitro zraslih milijonarjev - o pravicah delavcev pa nič.
A najbolj žalostno je to, da sta prejšnja in sedanja koalicija ter tudi prejšnja in sedanja opozicija prepričani, da delata v korist vseh državljanov.
Slovenci smo na plebiscitu skoraj 100-odstotno glasovali za osamosvojitev, nismo pa glasovali za kapitalizem tridesetih let prejšnjega stoletja. Vprašam vas delegate, zakaj moramo danes, po 16 letih, uvažati delovno silo? Ta namreč gre zopet v korist delodajalcem, ki lahko zaposlijo delavce še za manjšo mezdo. V primeru propada podjetja bodo ostali na pri nas in bodo kot brezposelni na ramenih davkoplačevalcev.
Rekli boste, da je kriva šolska zakonodaja, ki jo vedno znova usklajujemo. Ni res. Kriv je plačilni sistem, s katerim smo popolnoma razvrednotili produktivno delo. Po novem se lahko brez šol zaposlijo trgovci, natakarji... Koliko časa bomo čakali, da ne bo več potrebno imeti doktorata za zaposlitev na zahtevnem delovnem mestu? Sedaj govorimo, da nekateri, ki prejemajo socialno pomoč, niso pripravljeni sprejeti ponujenega dela. Pravimo, da je socialna pomoč previsoka. Ni res, ampak ponujeno delo ni dovolj ovrednoteno.
Ne bom se spuščal v to, koliko je bilo udeležencev na demonstracijah. Opozorilo je jasno. Delodajalci so izračunali, da bi jih dvig osnovnih plač za 3,5% stal 100 milijonov evrov. Zamislite si veselje delavcev, ki bi bili mesečno v povprečju bogatejši za 20 evrov.
Vprašam se, ali ni prav, da bi bili naši delavci bolj zadovoljni? V Italiji je nek delodajalec poskusil preživeti mesec s plačo svojih delavcev (1000 evrov), a kaj ko je hitro uvidel, da mu zmanjkuje denar že proti koncu meseca. Naslednji dan je zvišal plače delavcem na 1200 evrov.
Morda bi kazalo, da bi v naših podjetjih začeli deliti dobiček od spodaj navzgor, bremena inflacije pa bi tako bolj enakomerno nosili vsi.
Upam, da so ali bodo pogajanja med sindikati in delodajalci potekala brez zaostritev in da bodo obrodila sadove.
PG
Javno pismo predsednici KS Piran
Pirančani smo zgroženi nad samovoljno odločitvijo občinskega sveta in župana, da brez javne razprave predlaga akt o novem režimu prometa v starem mestnem jedru Piran ter predlogom zaprtja Tartinijevega trga brez soglasja občanov in zagotovitve dodatnih parkirnih mest v neposredni bližini (beri garažne hiše). Kot izvoljene predstavnike občanov Pirana vas naprošamo, da na našo pobudo čim prej skličete občni zbor krajanov na zgoraj omenjeno temo o dejanjih, ki bodo občutno vplivala na kvaliteto življenja prebivalcev. Nikar ne pozabimo, daje zapora Pirana pred leti povzročila mestu katastrofalne posledice.
Pričakujemo, da boste na občni zbor povabili tudi župana, kateremu bi radi pojasnili posledice pogubnega predloga. Pričakujemo, da boste kot zavedni Pirančani to storili v najkrajšem možnem roku, ter nas o tem obvestili preko medijev.
Predlagamo, da se občni zbor izvede v Tartinijevem gledališču v popoldanskem času.
Naj krajani odločamo o tem vprašanju.
Davorin Petaros
in skupina občanov staregt mestnega jeara
ODPRTO PISMO ŽUPANOM OBALNO -KRAŠKE REGIJE
V četrtek, 29. novembra 2007 se je v Marezigah na pobudo župana občine Koper, g. Borisa Popoviča odvijalo srečanje. Udeležilo se ga je šest od osmihžupanovjužnoprimorskih občin, ki so ob zaključku snidenja izrekli jasen »ne« zakonskemu predlogu o delitvi Primorske na dve pokrajini - na Istrsko-kraško in Goriško. Tudi osebno se močno strinjam s stališči nekaterih županov, da bi bilo potrebno še naprej ohraniti ime regije »Primorska« ter njeno enotnost, za katero so se naši predhodniki skozi zgodovino trdo borili. Jasno je, da se naenkrat, brez soglasja osrednjih akterjev, ne more spremeniti njenega bistva. Pri takih in podobnih skupnih načrtih bi se zatorej moralo opustiti morebitna nepotrebna nesoglasja, ki se nemara kdaj pa kdaj pojavijo med nami, in si v prihodnje v večji meri skupaj prizadevati za uresničevanje nadaljnje usode tega ozemlja, ki mu v celoti pripadamo vsi in ne samo določeni.
Vendar pa tudi tokrat kot že nekajkrat doslej, ko j e prav tako šlo za prireditve večjega in širšega pomena, kot župan občine Izola nisem prejel nobenega povabila s strani organizatorj a dogodka - g. Popoviča, kar se mi osebno zdi zelo nespoštljiva, nedemokratična in nizko ovrednotena poteza. Predvsem zaradi tako pomembne vsebine, o kateri ste razpravljali prejšnji teden in ki se nanaša na dolgoročno prihodnost Primorske regije. Slednjo sestavlja namreč tudi občina Izola, ki prav tako kot ostale, do zdaj še obalno-kraške občine, prispevapomemben delež tako pri razvoju kot tudi pri prepoznavnosti tega območja. Zato nikakor ne morem odobravati tovrstnega unilateralnega in manipulativnega načina upravljanja ter vsiljivega nastopanja, ki ju predvsem v zadnjem času izkazuje koprski župan do vseh tistih, ki ne podpirajo njegovih smernic in idej.
Obenem menim, da mora nov sistem ureditve in odločanja Primorske ostati močan in koherenten, kjer bi se vsi prebivalci počutili dobro, brez občutka kakršnekoli prisile ali prepričevanja. Truditi se moramo, da čim prej dosežemo dokončno medsebojno koordinacijo, s spoštovanjem ljudske pravice do samoodločanja, kar bi nedvomno olajšalo ustanovitev osmih enakopravnih in svobodnih pokrajin. Iluzorno bi bilo namreč pričakovati, da bosta Nova Gorica in Koper svoje potrebe, z vidika lokalne samouprave, uspešno uresničevali v okviru ene same pokrajine. Kajti kljub morebitni področni ločenosti, se bi pokrajine pri realizaciji skupnih projektov lahko vendarle povezovale in na ta način bolj uspešno konkurirale čezmejnim regijam. Solidna notranja oziroma organska kongruenca bi tako pozitivno pripomogla k izpolnjevanju občih začrtanih ciljev.
Ob tej priložnosti sem se o omenjeni temi resnično želel osebno pogovoriti tudi z Vami in ostalimi župani »primorskih« občin, do katerih že od samega prevzema funkcije gojim uvideven prijateljski odnos, vendar mi je bilo zaradi neobveščenosti to žal onemogočeno, kar mi da verjeti, da je ta dogodek g. Popovič priredil le zaradi svojih lastnih koristi in interesov, ne pa zaradi želje, da bi s skupnimi močmi in sodelovanjem naredili odločilen korak za bodoči obstoj naših krajev, pravic in vrednot.
prof. dr. Tomislav Klokočovnik, dr.
med.
župan Občine Izola
I w
primorski utp
PRIJETNA PREDNOVOLETNA SREČANJA
Sprejem v Grand hotelu Metropol v Portorožu
Na tradicionalnem prednovoletnem srečanju v Grand hotelu Metropol ( 27. 11. 2007)so se zbrali vsi ljubitelji dobre
Hoteli Bernardin
Dobri poslovni rezultati in še boljše napovedi
Že dobro znanega, odmevnega in veselega prednovoletnega srečanja s prijaznim povabilom v roki v veliki kongresni dvorani Evropa v Grand hotelu Bernardin se je udeležila prava mala množica gostov, znancev in poslovnih partnerjev, ki so jih pozdravili prvi lastnik Stane Valant (NFD) prvi mož Občine Piran Tomaž Gantar in prvi ter najboljši med dobrimi gostinci, predsednik uprave in generalni direktor mag. Čedomil Vojnič, kije najprej ocenil dobre poslovne rezultate Hotelov Bernardin d. d. v letu 2007 in napovedal dve pomembni novosti: Center dobrega počutja Paradise Spa v Grand hotelu Bernardin in največji igralni salon v Sloveniji - Casino Bernardin, ki ga v sklopu hotela Histrion (pri cerkvici Sv. Bernardina) svečano odpirajo 21. decembra 2007 ob 13.00 uri. V salonu je 200 igralnih mest, od tega 168 najsodobnejših igralnih avtomatov. Prostora je za 400 do 450 gostov. Vrednost naložbe: 7 do 8 milijonov evrov.
Tudi letos je zapela in zaigrala	Stane Valant je pohvalil poslovne uspehe
odlična Lucienne Lončina.	Hotelov Bernardin.
Novemu letu, da bi bilo še boljše in bolj prijazno so nazdravili domačini, vinarji, Zorko Žerjal pa seje zagledal v prekrasnega in velikega kuhanega jastoga.Odlično kapljico je ponudila tudi družina Peršolja.
Gostje so najprej poslušali napovedi razvoja Hotelov Bernardin, nato pa je sledil veseli del v nekoliko bolj spodaj v elitni restavraciji.
Obložene mize so kar vabile.
December 2007
Stran 13
■ w
primorski uTr'p
Izola
Večer z Alfijem Nipičem
Njegovemu odličnemu koncertu 5. decembra v Hotelu Delfin je prisluhnila množica gostov
Peti Istrabenzov up
Na odlični predstavi v prostorih Vinakoper, 30. november 2007, so razglasili nov Istrabenzov up. To je mlad strokovnjak Mitja Herga, ki se bo po šolanju zaposlil v podjetju Vinakoper.
Letos je holdinška družba Istrabenz izpeljala že jubilejni peti natečaj Istrabenz Up, s katerim išče mlade in ambiciozne strokovnjake z deficitarnih področij, ki jih Istrabenz potrebuje znotraj svojega sistema. Tokrat so iskali mladega strokovnjaka med vinarji in vinogradniki. Natečajno komisijo je letos prepričal Mitja Herga, 26-letni študent Biotehniške fakultete, ki prejme nagrado v obliki šolanja doma in v tujini, v višini 42.000 evrov, kasneje pa se bo zaposlil v podjetju Vinakoper.
»V Istrabenzu verjamemo, da so ljudje gonilo razvoja podjetja, zato našim ljudem omogočamo osebnostni in poklicni razvoj. Prepričan sem, da bo podjetju Vinakoper in posredno Istrabenzu v prihodnje v pomoč tudi letošnji Istrabenzov UP,« je povedal predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar.
Letošnjo natečajno komisijo so sestavljali: doc. dr. Mojrnir Wondra,
Biotehniška fakulteta, mag. Janez Valdhuber, Fakulteta za kmetijstvo, mag. Barbara Stegel in Magda Šturman iz Istrabenza, Iztok Klenar in Nevijo Pucer iz Vinakoper.
Mitja Herga, študent 4. letnika na Biotehniški fakulteti, smer živilska tehnologija, je že vse svoje življenje, povezan z vinogradništvom in vinarstvom, saj izhaja iz vinogradniško usmerjene kmetije. V preteklih letih je na področju predelave grozdja prejel tudi kar nekaj nagrad za svoja vina, nazadnje na sejmu Vino Slovenija v Gornji Radgoni, kjer je prejel kar dve zlati in sedem srebrnih medalj. Vinu bo posvetil tudi svoje diplomsko delo, ki bo povezano z interesi družbe Vinakoper.
Zmagovalec bo lahko izbiral med različnimi izobraževalnimi ustanovami doma in v tujini, kjer bo nabiral novo znanje s področja vinogradništva in vinarstva.
V razpisu so bile vzorčno navedene izobraževalne ustanove, kot so: Universite Victor-Segalen, Bordeaux 2 (http://www.u-bordeaux2.fr/index.jsp), UC Davis,
University of Califomia (www.ucdavis.edu), VINTAGE International Master of Science (www.vintagemaster. com). Predstavniki Istrabenza, družbe Vinakoper in zmagovalec pa bodo določili najprimernejšo.
Za prijetni večer sta poskrbela izjemna Saša Pavček v vlogi Mirandoline in Vojko Belšak, radoživi vitez .
Ob slovesni razglasitvi v kleti družbe Vinakoper je Mitja Herga, poleg naziva, prejel tudi arhivsko buteljko, s katero si delita letnico rojstva.
Naš znani in priljubljeni pevec, Mariborčan Alfi Nipič, je svojo pevsko kariero začel pred 45 leti in to prav na Obali, kamor se rad vrača. Ob tem jubileju si je zaobljubil, da bo za ljubitelje preprostih, razumljivih in večno zelenih slovenskih popevk priredil prav toliko (45) koncertov, kolikor let traja njegova pevska kariera. Prvi njegov dobro obiskan koncert je bil 5. decembra v Hotelu Delfin v Izoli, na katerega gaje povabil direktor Branko Simonovič.
Uspešno glasbeno pot Alfija Nipiča je 27. novembra na novinarski konferenci v prostorih Hotela Delfin v Izoli predstavil Rado Časi. Spomini sežejo daleč nazaj, ko je Alfi Nipič prepeval z Dixiland bandom , Bertija Rodoška. Njegova glasbena jiot je strmo rasla. Ko je zmagal na mariborskem festivalu Vesela jesen s “Štajercem”, so se mu odprla tudi vrata nacionalne radijske hiše. Še danes so mu blizu imena, s katerimi je sodeloval; Bojan Adamič, Jože Privšek, Mojmir Sepe, Jure Robežnik, Dečo Zgur, Milan Ferlež, ki so mu pisali skladbe in aranžmaje.
“Žalosti me, da v državi Sloveniji poslušamo čedalje več tuje glasbe”, je povedal na novinarski konferenci. Napisal je tudi 150 besedil, okrog 100 skladbic. Sam pravi, da je glasbenik uspešen, ko se poslušalcu melodija in besedilo vtisneta v uho in srce. Leto 1973 je bilo za Alfija Nipiča prelomno. Takrat je namreč podpisal pogodbo s svetovnimi prvaki Avseniki. Oblekel je gorenjsko narodno nošo - in pel. Postal je ikona slovenske narodne glasbe in domačih popevk. Prejel je 17 zlatih plošč, 15 v Nemčiji in 2 v Sloveniji.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Prodaja novoletnih voščilnic za humanitarne namene
Učenci Osnovne šole Lucija so tudi letos sami izdelali novoletne voščilnice in jih prodajali v šolski jedilnici. Zbrani denar bodo namenili v humanitarne namene - za svoje sošolce iz socialno šibkejših družin. V pičli uri so prodali vse komplete novoletnih voščilnic.
| W
primorski u¥p
Zgoreli dve leseni hiški
V tej hiški tik pod gozdom nasproti lucijskega Tuša sta stanovala Jože Horvat in njegova prijateljica. Ko sta sta naložila gašperček in se za trenutek poveselila v bližnji prikolici je izbruhnil ogen. Plamene so pogasili gasilci poklicne brigare iz Kopra ter še dveh gasislskih društev.
Nekaj dni pozneje je zagorela lesena vratarnica pri vhodu na golf igrišče v Marini Portorož. Tam so našli zoglenelo truplo podjetnika Zvezdana Žlebnika (nekdanji direktor Palome). Vzroke nenavadne smrti še odkrivajo.
Foto: Elvis Padoin
Marijan Tončič nov predsednik 00 SDS Piran
V sredo, 12.12.2007 seje občinski odbor SDS Piran, ki šteje 163 članov in je med večjimi odbori v državi, v primerjavi s številom prebivalstva pa prav v samem vrhu, sestal na letni konferenci.
Ker je iz osebnih razlogov odstopil dosedanji predsednik občinskega odbora gospod Josip Rugelj, nekaj članov izvršilnega odbora se je tudi odločilo, da ne uspejo uskladiti svojih obveznosti z obveznostmi do stranke, je letna konferenca bila istočasno tudi volilna konferenca.
Izvoljen je bil nov izvršilni odbor SDS Piran:
Marijan Tončič, kapitan dolge plovbe, sedanji ravnatelj Srednje pomorske šole (predsednik)
Matjaž Slak (podpredsednik)
Peter Ivanež	Branko Nadižar
LucianoGroztc Alojz Jurjec Boštjan Zri m	Igor Čemoga
Marjan Fujan ml. Fredi Gorjan Jurij Gorjan Andrej Susman Jože Maver Boris Stepanov
IZJAVA ZA JAVNOST
Po pregledu enoletnega delovanja občinskega sveta Piran, Izvršni odbor 00 LDS Piran ugotavlja, da	projektno
sodelovanje med LDS in občinsko oblastjo	ni
zaživelo.
Na zadnjih sejah občinskega sveta je bilo sprejetih več odločitev, za katere LDS meni, da niso dobre. Občani zaradi prenehanja prenašanja sej preko Sponka TV, nimajo izvirnih in preglednih informacij o delo občinskega sveta ter o vsebini slabih in v škodo občanov sprejetih sklepov, kot so pretirana prodaja občinskega premoženja, odlok o prometu, prevelika koncentracija odločanja v eni osebi itd.
Zaradi tega 10 LDS Piran meni, daje mesto svetniške skupine LDS v opoziciji.
LDS bo še naprej preko svojih predstavnikov v OS zagovarjal in podpiral tiste projekte, ki so v skladu z volilnim programom OO LDS Piran in so v dobrobit vseh občanov občine Piran.
Jana Tolja, predsednica OO LDS Piran
Vodoravno:
1.	lastnost, značilnost srepega,
8. listek za označevanje in okras, etiketa,
15.	pevec popevk,
17.	geološki novi vek, ki se deli na terciar in kvartar,
18.	obirač,
20.	drevo, v katerem so lubadarji,
21.	ličilo, raztopina raznih smol v eteričnih oljih,
22.	domače moško ime za Valentin na Štajerskem,
24.	izraelski rod v ST, ki je opravljal tempeljsko službo,
25.	hiter tek,
26.	letni gozdni posek,
28. makedonski ideolog in revolucionar (Dorče, 1864 do 1921),
30.	tropska, predvsem južnoafriška bolezen konj, ki jo prenaša muha cece,
31.	italijanski igralec (Franco),
32.	samoglasnik glede na višino, potek in dolžino tona,
34.	pritožba ali zahteva po vrnitvi škode zaradi slabe kakovosti,
36.	portugalski fiziolog (Antonio Egas, 1874 do 1955),
37.	kraj v Nemčiji, pri Dresdnu,
39.	izvedenec v rubricistiki,
40.	lasulja, perika (zast.),
41.	vrišč, direndaj, nemir, metež, hrušč, izgred,
43.	keltolog,
44.	pristanišče v Italiji, ob Jadranskem morju,
45.	del Ljubljane,
47.	nakodrana volnena tkanina,
48.	ruski slikar, portretist (Valentin Aleksandrovič, 1865 do 1911),
49.	parazitska rastlina na drevju, ptičji lim,
50.	častni naslov judovskih učenjakov ali pismoukov (hebr. rabbi),
51.	plošča za razstavne predmete,
52.	suh in topel veter v alpskih deželah, zlasti v Švici,
53.	kratica Afriškega narodnega kongresa,
54.	ameriška vodna kuna, gojeni nerc, norka,
55.	avstrijski slikar (Carl, 1779 do 1843),
57.	slovenski hokejski vratar (Zvone),
58.	ploska široka jadrnica z enim jamborom za priobalno plovbo v severnih morjih,
60.	središče Hercegovine,
61.	zamolčanje (knjiž.),
63.	nosilec, imetnik vrednotnice,
64.	soteska ob zgornjem Renu v Švici, opisana v romanu J. Knittla,
71.	nezaupanje, dvom (knjiž.),
73.	sporazum med borznimi špekulanti,
74.	svinčena ploščica za večanje presledka med črkami pri ročnem stavljenju
76. dežni plašč z oglavnico (fr.),
78.	slovenski pesnik (Janez),
79.	zadnji dan v letu,
81.	azijska država pod Himalajo z glavnim mestom Katmandu,
82.	madžarski	šahovski velemojster
(Peter),
83.	dolg vojaški plašč (žarg.),
84.	napoj nesmrtnosti v hinduizmu,
86.	angleški pevec (Julian),
87.	ata, oče (ljubk.), očka,
88.	ameriška zvezna država z glavnim mestom Topeka,
89.	čas starih Grkov in Rimljanov,
91.	kitajska in japonska utežna mera,
92.	hrvaška operna pevka (Matilda, 1847 do 1920),
94. manjše potniško letalo za turistične vožnje,
96.	okrasni zimzeleni, lepotni grm s suličastimi listi in raznobarvnimi cveti,
97.	nauk o toploti, ki preučuje toplotne pojave,
98.	posredovalec novic (star.),
99.	oficir, član poveljniškega vojaškega osebja,
NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 10. januarja na naslov: Primorski utrip Obala 125, 6320 Portorož. Nagrade: 1. nagrada:
50 eur., darilo Informe Portorož, 2. nagrada: Mladinske knjige, Dom knjige Koper: Slovenska kronika XX. stoletja, 3. in 4. nagrada: po kilogram kave Emonec kafe, 5. nagrada: denarnica in dežnik podjetja Tehnotron d.o.o. Lucija, 6. nagrada: Ugankarski leksikon darilo Šimeta Sučiča.
Mladinska knjiga TRGOVINA d.d.
KNJIGARNA DOM KNJIGE KOPER
Prenovljena knjgarna Dom knjge Koper vas z veseljem vabi, da jo obiščete. Pričakuje vas odlična izbira knjig in izbrana ponudba daril. Vabljeni v Mladinsko knjigo Dom knjige v Kopru.
"Dobra knjga je najboljši prijatelj."
GLAVO Pf
-L emonec kafe^F //J 0
TEHNOTRON d00
Navpično:
1.	mesto v Italiji, v pokrajini Umbrija,
rimski spomeniki,
2.	grobost,
3.	kožna guba, zlasti na zgornji veki,
4.	slovenska igralka (Vera),
5.	krožnik ovalne oblike,
6.	kar se sklene, določi,
7.	finski politik, premier (Vaino. 1881 do
1966),
8.	vrtna ali divja rastlina z raznobarvnimi
cveti,
9.	brezosebnost, glavna budistična doktrina,
10.	industrijsko mesto v severni Italiji,
11.	kirurška igla,
12.	mesto v Italiji,
13.	ameriški zemeljski orešek, arašid,
14.	kožna bolezen, ki jo povzroča pršica acarus,
16.	nemški filozof (Joachim),
17.	afriška država v Perzijskem zalivu z glavnim mestom Kuwayt,
19.	zgodovinsko mesto v Kurdistanu, Kirkuk, tudi Karkuk imenovano,
20.	strokovnjak za civilno pravo (nekdaj),
23.	nemški kipar (Georg, 1877 do 1947),
24.	latvijski pisatelj in politik (Vilis, 1904 do 1966),
27.	steklenica ali posoda s toplotno izolacijo, termovka,
29.	slovenski slikar (Janez),
30.	okrajšava za nacionalsocialista,
31.	glavna oseba, junakinja v Donizettijevi operi Don Pasquale,
33.	slovenski pisatelj in pesnik (Karel, 1918 do 1977),
35.	bajeslovna pripoved o kakem davnem dogodku,
36.	sredstvo za lajšanje bolečin, droga,
38.	cedilo z izredno majhnimi luknjicami
za čiščenje tekočin,
40. slovenska koncertna pevka, altistka (Marija),
42.	trobentač,
44. indijski matematik (Srinivasa, 1887 do 1920),
46.	človek, ki govori prikrito,
47.	francoski skladatelj (Guy, 1864 do 1955),
54. rekreacijski center v Ljubljani,
56.	ljubljanski športni klub,
57.	največji otok v Indonezijskem otočju,
59.	slovenski narodni junak (Peter),
60.	morski sesalec, plavutonožec, podoben tjulnju,
62.	ruski knez, revolucionar in geograf (Pjotr Aleksejevih, 1842 do 1921),
63.	povečevalno steklo, lupa (knjiž.),
64.	priprava, stroj za valjanje,
65.	položaj alpinista, v katerem so roke in noge pri steni, telo pa odmaknjeno,
66.	zbor pri vojakih, v taboriščih,
67.	angleški nagovor za neporočeno žensko, gospodična (angl.), miss,
68.	mesto v grški pokrajini Epir,
69.	zbiranje denarja med svati za nevesto, godce ipd. (etn.),
70.	portugalska pesnica (Leonor de Almeida de, psevdonim Alcipe),
72.	skupina severnoameriških indijanskih plemen,
73.	čarovniška knjiga, s katero se da čarati (po ljudskem verovanju),
74.	nemška pisateljica (Luise),
75.	predmet, ki varuje, ščiti knjigo,
77. ameriška igralka (Erika),
79.	ameriški izumitelj šivalnega stroja (Isaac Merrit, 1811 do 1875),
80.	predpražnik (knjiž., redko),
83. slovenski pesnik, dramatik in strokovni pisatelj (Dragan, 1881 do 1963),
85.	mesto v indijski zvezni državi Maharaštra,
88. nakit, okras (zast.),
90.	sveta gora na Halkidiki v Grčiji (gr. Athos 2033 m),
93.	francoski skladatelj filmske glasbe (Francis),
95. Arthur (krajše).
, tr
primorski uVp
Obalne občine namenjajo za praznično vzdušje 11 o.ooo evrov
Ognjemet
Tudi letos bo veselo na zunanjih prizoriščih Kopra, Izole in Pirana za vse, ki si ne bodo mogli privoščiti kakšne večerje v hotelu, kjer se cene vrtijo od 80 (Hotel Marina v Izoli) pa vse tja do vesoljnih 160 evrov v Grand Hotelu Metropol. V Grand hotelu Bernardin je silvestrska večerja 10 evrov cenejša in stane 150 evrov. V Mestni občini Koper namenjajo za praznično veselje 21.000 evrov, v Izoli 9.000, v Piranu pa v celoti 80.000 evrov. Tudi letos bo prednovoletno veselje na Tartinijevem trgu. V Portorožu, si boste lahko 1. januarja 2008 ob 18. uri ogledali tudi tradicionalni ognjemet. V Portoroškem Avditoriju bo v nedeljo, 30. decembra ob 19.30 uri novoletni gala koncert orkestra Slovenske filharmonije.
v Izoli in v Portorožu
Božično-novoletni prazniki v občini Piran
V občini Piran za Silvestrovo pričakujemo skoraj 100% zasedenost hotelov. Obiskovalci se bodo lahko v praznično okrašenih obmorskih mestecih prepustili mnogim prireditvam. Dogajanje bo doseglo vrhunec 31. decembra na silvestrovanju v Piranu in 1. januarja, ko bodo Novo leto z ognjemetom pozdravili tudi v Portorožu.
Medtem ko za Božič ljudje raje ostajajo doma, so za Silvestrovo hoteli vedno polno zasedeni. Med gosti pričakujemo največ Italijanov, sledili jim bodo Avstrijci in Nemci, kot vedno pa bo tudi nekaj domačih gostov. V hotelih občine Piran so pripravili mikavne tri- do petdnevne pakete, v katere je vključena božična oziroma silvestrska večerja in zabavni program, cene pa se gibljejo od 167 € na osebo navzgor. Decembra se obiskovalcem ponujata še dve novosti, otvoritev Casinoja Riviera v hotelih LifeClass in Casinoja v hotelih Bernardin.
December bo tudi v Portorožu in Piranu pravljičen mesec. Obiskovalci se bodo lahko v praznično okrašenih obmorskih mestecih prepustili mnogim prireditvam. 19. decembra bo v portoroškem Avditoriju nastopil Orkester Slovenske vojske z gostoma Darjo Švajger in Brankom Robinšakom, 21. decembra pa bomo lahko prisluhnili toplini duhovne glasbe na božičnem koncertu, nastopila bo uspešna britanska gospel skupina IDMC - Individuals Dedicated to the Ministry of Christ. Istega dne popoldan bodo v Portorožu na trgu Prekomorskih brigad s predstavo »Holiday on Ice« slavnostno odprli ledeno drsališče. Ta priljubljena zimska aktivnost privablja predvsem otroke in njihove starše, seveda pa tudi vse ostale, ki jih tovrstna rekreacijska in zabavna doživetja v času veselega decembra zanimajo. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi božične stojnice in nakupili še zadnja darilca. Okrepčali se bodo lahko na stojnicah z gostinsko ponudbo in uživali v večernem kultumo-zabavnem programu. Drsališče in ostale spremljajoče dejavnosti bodo na portoroški ploščadi vse do 5. januarja 2008 (pripravljene bodo v sodelovanju s Forumom za gostinstvo, Občino Piran, Turističnim združenjem Portorož in Krajevno skupnostjo Portorož), nato pa se bomo novoletnim radostim lahko prepuščali še vse do pustnega torka, 5. februarja, v Avditoriju Portorož.
A Piranu bo v soboto, 22. decembra, božični sejem starin, od 23. decembra do 7- januarja pa bodo v piranskih cerkvah razstavljene jaslice. 30. decembra bo v Avditoriju Portorož tradicionalni novoletni gala koncert, kjer bo pod vodstvom maestra Georga Pehlivaniana nastopil Orkester Slovenske Filharmonije s solistoma Urško Žižek (sopran) in Tomislavom Mužkom (tenor). Dogajanje bo doseglo vrhunec 31. decembra na silvestrovanju v Piranu in 1 .januarja, ko bomo Novo leto z ognjemetom pozdravili tudi v Portorožu. V času praznikov bodo lahko najmlajši, pa tudi tisti malo starejši, sodelovali v decembrski pravljici, ko bodo na trgu 1. maja v Piranu in na trgu Prekomorskih brigad v Portorožu Potekale delavnice za otroke, srečanja z dedkom Mrazom, kultumo-zabavni Program in božična sejemska ponudba.
Podrobnejši program na www.portoroz.si.
Turistično združenje Portorož se je v soboto, 8. decembra, udeležilo tradicionalnega božičnega sejma v Ogleju, ki že več let na trg pred baziliko ■f bogato ponudbo božičnih darilc, starin in zbirateljskih izdelkov privablja številne obiskovalce. Na sejmu sta sodelovali tudi pobrateni mesti Maria Saal (Avstrija) in Piran, ki gaje predstavljalo Turistično združenje Portorož. Na svoji stojnici so predstavili in prodajali tipične lokalne izdelke, kot so vino, olje in
Lea Šuligoj, Turistično združenje Portorož, g. i. z.
JASLICE V
PIRANSKIH
CERKVAH
Društvo »Prijatelji zakladov sv. Jurija« in Župnija Piran vabita na odprtje razstave v nedeljo 23. decembra 2007 ob 17. uri v cerkvi sv. Petra na Tartinijevem trgu v Piranu.
Razstavo bo odprl g. Silvester Gabršček, sekretar na Ministrstvu za kulturo RS.
Gostja razstave, posvečene v spomin akademski kiparki in jasličarki Lizi Hribar, bo njena hčerka ga. Angelika Hribar.
Nastopil bo komorni zbor “Musiča viva” iz Tolmina pod umetniškim vodstvom Erike Bizjak.
Postavitev jaslic bo v naslednjih piranskih cerkvah:
Cerkev sv. Petra, Jaslice Lize Hribar iz stolne župnije Maribor, žgana glina, Cerkev sv. Roka, Jaslice Lize Hribar iz župnije Izola, žgana glina,
Cerkev sv. Marije Zdravja, fotografija jaslic Lize Hribar iz Krope,
Cerkev sv. Štefana, Jaslice Lize Hribar iz župnije Piran, žgana glina,
Cerkev sv. Jurija, Župnijske jaslice, poslikan les, avtorja postavitve: Robert Letica in Riko Butuči iz Pirana, Cerkev sv. Marije Tolažnice, Jaslice Lize Hribar iz župnije Tolmin, žgana glina, Cerkev sv. Marije Snežne, Jaslice Lize Hribar sester uršulink iz Izole, žgana glina,
Cerkev sv. Frančiška, Samostanske jaslice, Lojzika Ulrnan, Vinkovci, Hrvaška, žgana glina, Refektorij Minoritskega samostana sv. Frančiška, razstava fotografij jaslic Lize Hribar.
Jaslice si lahko ogledate od nedelje 23. decembra 2007 do nedelje 6. januarja 2008 vsak dan od 10. do 18. ure.
»Ustvarjati je treba s srcem, z vdanostjo in s pobožnostjo. Jasličarstvo je ponižna umetnost, s tem se ne morete razkazovati...
V majhen kipec je treba vložiti prav toliko truda kot v veliko zadevo.
Pri jaslicah je treba imeti veliko ponižnosti.«
Liza Hribar
»Primorsko gospodarstvo uspešno izpelji humanitarno akcijo Po dežju naj posije sc
7	okv'ru humanitarne akcije za pomoč ezr*!kom je bila v prostorih Primorske
8	spodarske zbornice v Konru kraiša
7 ,° Vlru humanitarne akcije za pomoč ezr*!kom Je bila v prostorih Primorske 7 sPot*arske zbornice v Kopra krajša ovesnqstT na kateri so podelili županu eecine Železniki Mihaelu Prevcu in dr.
ranku Koširju ček v vrednosti 74.000 evrov.
evrov. J
Igor Bavčar, pobudnik akcije, je povedal, ,.fe skrben in odgovoren odnos ter nar' arnost’ ki jih gojijo trajnostno v avnana podjetja, še posebej izkažejo AriVa^1),nih ujmah in nesrečah. Vojko
č aravn-h ujmah in nesrečah. Vojko izr ’-prv* Predsednik PGZ, pa je ob tem nr a, zadovoljstvo, da je bil prvi projekt „ kratkim ustanovljene Primorske g spodarske zbornice prav humanitaren in akrV 13 pobuda izjemno odmevna ter je
za J3 pr!nesla prizadetim znatna sredstva za pomoč.
Za cel°tn° organizacijo zbiranja in mI t ,°V°rietnega srečanJ a so poskrbele K‘h la-Baruca’ Tina Lekarn Jerica
Kozlovič m Irena Urbič.
Dan kulture, vina in oljk tudi v Kopru
Po vzoru Pirana in Izole so tudi v Kopru pripravili Dan kulture, vina in oljk. Prireditev z imenom Od kantine do torkle je bila 8. decembra 2007 na različnih lokacijah v Mestni občini Koper; v Manžanu, Kanavi v Marezigah, na Titovem trgu, Pretoski palači, cerkvi Marijinega vnebovzetja, vPokrajinskem muzeju. Svojedomače pridelke, od vina do oljčnega olja in drugih istrskih specialitet, je prodajalo 35 ponudnikov. Za voden ogled vinske kleti, štiri kozarce vina in prigrizek je bilo treba odšteti 4 evre. Obisk torkle, pokušnja oljčnega olja in prigrizek je obiskovalca stal le 2 evra. Z obiskom menda niso bili najbolj zadovoljni, a za prvič je kar dobro.
Izola
Razstava fotografij
Fotokluba
Besenghi
FOTO KLUB BESENGHI DELUJE KOT SEKCIJA POD OKRILJEM SKUPNOSTI ITALIJANOV *Pasquale Besenghi degli Ughi* IZOLA JE BIL USTANOVLJEN V LETU 2007.
ČLANI KLUBA SO FOTOGRAFI IZ SLOVENIJE IN ITALIJE, PROFESIONALCI,	KI
FOTOGRAFIRAJO ZA SVETOVNE IN DOMAČE AGENCIJE TER LJUBITELJI FOTOGRAFIJE, KI USTVARJAJO ŽE VRSTO LET IN RAZSTAVLJAJO SVOJA DELA NA SKUPINSKIH IN SAMOSTOJNIH RAZSTAVAH.
ČLANI FOTOGRASKEGA KLUBA BESENGHI SO :
MITJA BOŽIČ, CLAUDIO CHICCO, ROK DOLNIČAR, REMIGIO GRIŽONIČ, MARIA TEA MORELLO, IGOR OPASSI, DRAGAN SINOŽIČ, MIRO VANIČ.
TEMA 1. SKUPNE RAZSTAVE JE PROSTA. VSAK AVTOR SE BO PREDSTAVIL Z DVEMI FOTOGRAFIJAMI DIMENZIJE 75 X 50 cm. DELA BODO RAZSTAVLJENA V GALERIJI MANZIOLEJEVE	PALAČE,
MANZIOLIJEV TRG 5, IZOLA.
OTVORITEV RAZSTAVE BO V TOREK, 18. DECEMBRA 2007, OB 18 uri.
RAZSTAVLJENA DELA BODO NA OGLED DO 5. JANUARJA 2008.
VABLJENI VSI LJUBITELJI FOTOGRAFIJE.
PREDSEDNIK FOTO KL UBA BESENGHI, REMIGIO GRIŽONIČ
Piran
Novoletni koncert, obiski dedka Mraza in Silvestrovanje
V	okviru sredinih družabnih večerov (Šoupovih sredic) je bil 12. decembra v Gledališču Tartini novoletni koncert Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem pod taktirko dirigenta Ambroža Čopija.
V	Piranu je te dni nasploh živahno. 22. decembra od 9.00 ure dalje bo v Župančičevi ulici v organizaciji društva Anbot božični sejem starin. V Gledališču Tartini bo ta dan ob 18.00 uri novoletna plesna pravljica. 23. decembra od 17.00 ure dalje si boste lahko v piranskih cerkvah ogledali jaslice. Na prenovljenem Trgu 1. maja bo 23. decembra ob 18.30 božični koncert. Nastopil bo Kvartet 7. Vse od 23. pa do 30. decembra bodo na tem trgu popoldanske otroške delavnice. Dedek Mraz bo obiskoval najmlajše ob 17.00 uri.
Najbolj veselo bo vsekakor na Tartinijevem trgu in to na Silvestrovo, 31. 12. 2007 od 21.30 do 03.00 ure zjutraj. Za zabavo bo poskrbel Kalamari band. Poskrbljeno bo gostinsko ponudbo in za brezplačne prevoze 31. 12. od 21.00 do 02.00 ure in na dan novega leta vsakih 30 minut med avtobusno postajo Lucijo in Piran. Ognjemeta letos v Piranu ne bo, bo pa zato 1. januarja ob 18.00 uri v Portorožu. Pirančankam in Pirančanom bo ob polnoči na Tartinijevem trgu zaželel srečno novo leto 2008 župan Tomaž Gantar.
Izolski Božični sejem starin
V	soboto, 15. decembra, so si obiskovalci lahko ogledali in tudi kupili raznovrstne zanimive predmete na tradicionalnem boljšem sejmu v parku Pietro Coppo v Izoli.
Predpraznično srečanje novinarjev z vodstvom Luke Koper
V	četrtek, 20. decembra ob 14.00 uri bo v VIP salonu Grand hotela Pristan v Kopru prednovoletno srečanje predsednika in članov uprave Luke Koper z novinarji. Luka Koper letos praznuje 50 let uspešnega delovanja, na obzorju pa že vidijo še eno uspešno leto 2008.
IME IN PRIIMEK:__________________________________
TOČEN naslov:_____________________________________
POSTNA ŠTEVILKA:__________________________________
LETNA NAROČNINA (12 številk) 10,00 EUR
datum:________________ podpis:______________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:	0
Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož
Privoščite si več!
NLB Osebni kredit
Stran 16
i ''W
primorski utp
Praznično zavit NLB Osebni kredit
za novoletne nakupe, počitnice in vse vaše skrite želje.

NLB® Skupina
Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v NLB Poslovalnici Lucija, Obala 112 ali nas pokličete na tel: (05) 617 51 00!
pt9Zt)ik KS Lud§9
Zahvale KS Lucija so prejeli: Tomaž Kozlar, Suzana Valussi, Lori Stokuča, Franc Krajnc, Lada Tancer, Vittorio Luša, Andreja Humar Fatorič, Boris Cepuder in Jelka Pečar.
Vodstvo Krajevne skupnosti Lucija je v sodelovanju z Občino Piran v soboto, 15. decembra 2007, (ob dnevu Sv. Lucije, ki ga slavijo 13. decembra) na hodniku v Trgovsko poslovnem centru (TPC) v Luciji pripravilo prvi praznik Krajevne skupnosti Lucija in devetim zaslužnim krajankam in krajanom Lucije podelilo pisne zahvale za sodelovanje in prizadevanja za razvoj kraja.
Prireditev je vodil in povezoval predsednik Sveta KS Gašpar Gašpar Mišič.
Krajani so organizirali novoletno tržnico, postavili devet stojnic, na katerih so ponujali svoje domače pridelke; spominke, lutke, povrtnine, kuhano vino, oljčno olje, vložene oljke, kroštole, ovcrte miške in domače istrske posebnosti. Na ogled so postavili tudi maketo bodoče nove lucijske cerkve. Ob 10. uri se je začel turnir balinarjev
za pokal KS Lucija. Pomerilo seje osem ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Mlinar iz Padne, drugo Jagodje - Dobrava, tretje Lucija 1, četrto Antena, peto edina ženska ekipa-Prijatelji, šesto Korte, sedmo Občina Piran, osmo Lucija 2.
V	cerkvici Sv. Lucije v Luciji je bila ob 10. uri sveta maša. Od 10. do 12. ure so izvajali program za otroke. Nastopila je plesna skupina Fiona, vaditeljica Patricia Brilli, zanimiv pa je bil tudi nastop plesne skupine Andreje Dolanc. Ob 10.30 je goste pozdravila Lada Tancer, predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran. Ob 11. uri je sledil zabavni program za otroke (čarodej, lutke), v sodelovanju z Društvom prijateljev mladih Piran.
V	sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Piran, voditeljica Ondina Luša, so priredili tombolo. Glavni dobitek - kolo je dobil Valter Pucer.
Ob 16. uri popoldne sta prisotne pozdravila predsednik Sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič in župan Občine Piran Tomaž Gantar. Večer so odlično popestrili Matjaž Javšnik & Improvokatorji. Od 19. ure dalje je bil v cerkvici Sv. Lucije župnijski koncert.
Veselo druženj e kraj anov seje nadaljevalo ob spremljavi glasbene skupine Platana.
Maketa nove cerkve v
Lucij			
1	mm.		if
r			
Izdelal jo je univ. dipl. inž. arh. Iztok Cančula. Zasnovana je v obliki ladje, zvonik bo v obliki svetilnika, posvečena bo Božjemu usmiljenju. Če Bog da, bo tudi zgrajena, z dobrovoljnimi prispevki vernikov in donatorejev. V cerkvi, ki bo stala ob cesti med Domom ostrejših občanov in Supermarketom Mercator, bo 450 sedišč, ob njej župnijski dom in dvorana z 200 sedeži. Posvetil jo bo koprski škof Metod Pirih.
Vabljeni na testno vožnjo:
Porsche Koper, Ankaranska 10, tel.: 05 611 65 03
SIMPLV CLEVER