91 Glasnik SED 59|1 2019 Knjižne ocene i n por očila T eja T ur k* Knjiga je nastala ob 200-letnici rojstva pesnika, skladatelja in narodnega budi- telja Miroslava Vilharja (1818–1871). Vilhar je danes širše znan predvsem po pesmih Na jezeru, Lipa in Planinarica, čeprav jih zaradi ponarodelosti marsik- do ne bi znal povezati z njim. Avtorica je v raziskavi natančno prou- čila Vilharjevo življenjsko, ustvarjalno in navsezadnje tudi politično pot. Ce- lotna podoba knjige je skrbno premi- šljena in kaže na temeljit pregled pri- marnih virov. Obliko je, kot navaja v spremni besedi, povzela po Vilharjevih glasbenih zbirkah, za naslovnico je iz- brala zbirko klavirskih valčkov Milice okrogle. Na notranjih straneh platnic je predstavila glavne točke Vilharje- vega življenja in ustvarjalnega opusa. Historično oblikovani so tudi naslovi poglavij, opremljeni z odlomki Vilhar- jevih pesmi in s citati, ki napovedujejo vsebino. Knjiga je obogatena z razno- likim slikovnim gradivom: s starimi razglednicami iz različnih obdobij, s fotografijami in z drugim arhivskim gradivom (časopisi, pismi, koncertni- mi listi ipd.), katerega objava je zahte- vala poglobljen pristop k raziskavi. Uvodno poglavje je podlaga za razu- mevanje in vrednotenje Vilharjevega skladateljskega in pesniškega opusa ter političnega delovanja in položaja slovenščine v 19. stoletju. Avtorica je sistematično pregledala kulturne, poli- tične in gospodarske razmere ter razvoj šolstva na Slovenskem v predmarčni dobi (1815–1848), revolucionarnem letu 1848, času Bachovega absolutizma in obdobju med letoma 1859 in 1900. Posebej je opisano kulturo življenje v postojnskem okraju v 19. stoletju. Poglavje Miroslav Vilhar (1818–1871) vsebuje krajši življenjepis, podatke o Vilharjevi družini (dodana je slika Vilharjeve rodbinske veje), gradu Ka- lec, kjer je družina živela, in dostopne podatke o umetnikovem šolanju. Miro- slav Vilhar je študiral pravo v Gradcu in na Dunaju, iz tega obdobja so tudi njegova prva dela. Osrednje in najobsežnejše poglav- je je Vilharjevo literarno in glasbeno ustvarjanje. Vilhar, ki je pesmi običaj- no objavljal s podpisom Miroslav, je začel ustvarjati v času, ko nacionalna identiteta še ni bila dokončno obliko- vana, zato si je – kot eden prvih – pri- zadeval približati slovenščino Sloven- cem vseh slojev, kar je izkazoval tudi s finančno podporo izhajanju slovenske literature. Pisal je domoljubne, družab- ne in ljubezenske pesmi, satire, bala- de, čitalniške igre in skladbe večinoma posvetnega značaja. Kot začetek zelo ustvarjalnega obdobja avtorica pou- darja leto 1850, v katerem so izšli prva slovenska spevoigra Jamska Ivanka, zbirki klavirskih skladb Milice okrogle in Zvezdice slovenske okroglice, samo- speva Vesoljnemu svetu! in Slave dom ter Slovenski koledar za leto 1851. Na- slednje ustvarjalno obdobje je poveza- no s Franom Levstikom, ki ga je Vilhar povabil na grad Kalec, da bi poučeval njegove otroke in mu obenem z nasve- ti pomagal pri ustvarjanju. Takrat so nastale Vilharjeve najbolj prepoznav- ne pesmi, npr. Na jezeru, Planinarica, Lipa, ki so leta 1860 izšle v zbirki Pe- smi. Avtorica to zbirko poudarja kot Vilharjevo najboljšo, k čemur naj bi pripomogel prav Levstikov vpliv. V obdobju ustanavljanja čitalnic je Vilhar živel v Ljubljani, kjer se je udeleževal čitalniških prireditev in bil s svojimi narodnoprebudnimi deli pogosto na sporedu. Čitalniška dejavnost je Vil- harja povsem prevzela in ga spodbudi- la k ustanavljanju čitalnic na Pivškem. Temu se je posvetil predvsem po odho- du iz Ljubljane na grad Kalec, kamor se je vrnil po prestani zaporni kazni. V zadnjem ustvarjalnem obdobju je pisal predvsem igre. V poglavju Vilharjevo politično delo- vanje je prikazano njegovo narodnoza- vedno udejstvovanje po letu 1848, ki je potekalo hkrati z umetniškim ustvarja- njem. Politično aktiven je bil sprva kot župan Knežaka in pozneje kot deželni poslanec v Ljubljani. Tam je ustanovil časopis Naprej (urednik časopisa je bil Fran Levstik), ki pa je izhajal le devet mesecev. Zaradi vključitve članka o mednarodnih mejah je bil obsojen na šest tednov zapora in je zato izgubil poslanski mandat. Avtorica kot zadnji pomembni dogodek v Vilharjevem političnem opusu navede organizacijo Tabora na Kalcu 9. maja 1869. V poglavju Vilhar in sodobniki avtori- ca navaja poglede literatov, glasbeni- kov, muzikologov in zgodovinarjev na Vilharjev prispevek k slovenski ume- tnosti. V naslednjih poglavjih (Odkri- tje spomenika v Postojni, Po letu 1906 in Vilharjeva pesem v 21. stoletju) od- kriva Vilharjev odmev od njegove smr- ti do danes. Poudarja podatek, da je bil Vilhar tretji slovenski umetnik po vrsti (za V odnikom in Prešernom), ki so mu postavili spomenik. Na koncu morda umanjka sklepna mi- sel, ki bi ovrednotila Vilharjev ustvar- jalni in politični opus glede na pomen, ki ga je imel za slovensko nacional- no in kulturno identiteto. Povzetek raziskovalnega dela vsebuje seznam Vilharjeve bibliografije, vključno z objavami, uprizoritvami in s prired- BRIGIT A T ORNIČ MILHARČIČ: Pr ipo v ed o živ ljenju in delu Mir osla v a Vilhar ja. Založba Mor f em plus, Jezer o 20 1 8, 26 1 s tr . * T eja T urk , univ . dipl. muzik ologinja in sociologinja kultur e, mlada razisk o valka, ZR C S AZU , Glasbenonar odopisni inštitut, No vi trg 2, 1 000 Ljubljana; t eja.turk@zr c-sazu.si. 92 Glasnik SED 59|1 2019 bami njegovih del. Dobrodošle, zlasti za nadaljnje popisovalce Vilharjevega življenja in dela, so Opombe. Na tem mestu avtorica podrobno razloži ne- jasnosti, ki so se doslej pojavljale v zvezi z napačnimi podatki v virih in literaturi, opozarja pa tudi na še vedno dvoumne podatke. To poglavje kaže na avtoričino temeljito raziskavo pri- marnih virov in bo v pomoč nadaljnjim raziskavam. Knjiga je, morda bolj kot stroki, name- njena širšemu krogu bralcev – avtorica v predgovoru izraža upanje, da bo z izbiro slikovnega gradiva k branju pri- tegnila tudi mlajše bralce – kar se ka- že v njeni obliki. S številnimi citati in odlomki primarnih virov, kot so pisma in članki, ter z vključitvijo Vilharjevih pesmi in basni njegov slog približa tu- di laičnemu bralcu, obenem pa je stro- kovna in celovita raziskava umetnika, kot je na ta način in tako poglobljeno doslej še ni bilo. V preteklosti se je s slovenskimi ljud- skimi baladami pri nas največ ukvar- jala dr. Zmaga Kumer, ki je leta 1974 izdala knjigo Vsebinski tipi slovenskih pripovednih pesmi in bila tudi dolgolet- na aktivna članica mednarodne Komi- sije za ljudsko balado. Zdaj njeno delo nadaljuje in ga znanstveno dopolnjuje dr. Marjetka Golež Kaučič, ki jo je, po njenih besedah, ta žanr tako v folklori kot literaturi »srhljivo privabil«. Pred- stavljena knjiga je »rezultat žanrskih raziskav in dolgoletnega preučevanja slovenske ljudske balade, ki me je za- nimala kot eden najbolj kompleksnih in skrivnostnih žanrov folklorističnih in literarnovednih raziskav, tako v slo- venskem kot v evropskem prostoru« (str. 9). Uvod in prvo poglavje od dvanajstih v knjigi nista le nekakšna predgovora k izbranim in analiziranim baladam, ampak sta teoretični uvod in premislek o baladah samih, analizah in modelu pristopa do gradiva. Prvi del uvoda je posvečen teoretskemu premisleku, te- mu sledijo vprašanje ustno/pisano, pa razmislek o jeziku, načinu izražanja in formalni strukturi ter verzeologiji. Nadaljujejo žanri in vsebinske struk- ture ter preplet folklore in literature. Poudariti je treba, da avtorica v vsem svojem raziskovalnem delu posve- ča posebno pozornost prav razmerju med folklorno in umetnostno poetiko. Daljši razmislek v uvodu je posvečen še razumevanju samega žanra. Pri tem sledi izvoru in razvoju balade v medna- rodnem okviru, se ukvarja s tipologijo in z umetno-književno balado. Celo- ten vzgib knjigi dajejo besedila sama, ki jih avtorica obravnava predvsem z vsebinske plati, kakor je razvidno iz nadaljnjega poglavja Vrnitev k besedi- lu, s katerim tudi končuje uvodno štu- dijo. Vsebinska analiza ji odpre širše možnosti kontekstualnih (etnoloških, zgodovinskih, socioloških) vidikov in interpretacij. Na kakšen način je še mo- žna interpretacija baladnega gradiva, se pokaže v poglavju Arhetipni simboli v slovenski baladni tradiciji in njihove interpretacije, kjer se kot produktivna pokaže tudi psihoanalitična teorija. Ob analizi pravljične balade Riba Fa- ronika avtorica postavlja vprašanje (in tudi odgovor) o univerzalnosti mita. Balada Godec pred peklom je vzrok za razmišljanje o odmevih Orfejevega mita. Na podlagi vsebinske analize ba- lade Mrtvaška kost kaznuje objestneža avtorica razvije razmislek o (ne)spo- štovanju smrti, pri Desetnici pa odpi- ra skrivnostno polje pravljičnosti in usodnosti. Analiza legendarne balade Marija in brodnik poleg razlage legen- dnosti omogoča tudi analizo romarstva. Čeprav v marsikateri slovenski ljudski baladi lahko odkrivamo vsaj remi- niscence socialnih motivov, pa so te najbolj poudarjene v pesmi Tlačanova voliča, ki se kaže kot »čista« socialna balada. Z analizo balade Lahkoživčeve sanje ljubezenskemu zapletu lahko sle- dimo s prostorsko percepcijo. S tem av- torica vstopa že na primerjalno podro- čje, saj ob slovenski različici Nezveste gospe išče vzporednice v evropski ba- ladni tradiciji. Balada z družinskimi za- pleti, izdajami in umori Rošlin in Ver- * Mar k o T er seg la v , dr . lit er ar nih v ed, upok ojeni znans tv eni sv e tnik , Rimsk a 25, 1 000 Ljubljana; mar k o.t er seg la v@gmail.com. MARJETKA GOLEŽ KA UČIČ: Slo v ensk a ljudsk a balada. Založba ZR C, ZR C S AZU (zbir k a F olklor is tični zv ezki), Ljubljana 20 1 8, 429 s tr . Knjižne ocene in por očila T eja T ur k Knjižne ocene in por očila Mar k o T er seg la v*