Jože Ciuha______________________________________________________116 Jože Ciuha LEGENDA 0 USODOVKI 1 15. novembra sem v prezgodnjem snegu srečal na švicarsko-italijanski meji usodovko Zvečer ko jo je obsenčil mrak sem doumel da ji je bila v zibelko položena noč Zato sem tudi upal da naju bo noč zbližala Pa je luno posrkal mrk zvezde pa so omagale v tuja vesolja Usodovka je izginila vase: mimo vase pogreznjene usodovke sem zabredel v živi pesek besed Kadar se duše postijo vzplamenijo mrzli ognji Kdo bi vedel kdo jih je zamesil v njeno meso S čajno žlico pljuska dvome v grbast hrib in z vilicami nabada meglo ki jo sproti golta Ob menstruaciji ji iz ust poganja bršljan: 117______________________LEGENDA O USODO VKI IN DRUGE PESMI ozeleni ji obrvi in roženice in zeleni postanejo njeni mrzli ognji Zeleno se tudi krohota ko se ji na prsih razcvetajo cvetovi neodkritih celin Podnevi je njena senca kratka ponoči pa vseobsezna Z nočjo ponuja dojke s sesirjenim mlekom ki ga v snu sesajo zeine duše Ko razmakne stegna se zdrami ognjenik T A ¦ Tedaj me zasvoji: z oljčno vejico v desnici se z ritualno počasnostjo vzpenjam na Sveto goro Pričaka me v levi nisi trokrilnega oltarja Pričaka me z nabreklim trebuhom in nepreglednim spremstvom brezspolnih angelov In s smehom ki ji bobni preko kamnoseških zob da se svetišče stresa Tako me izziva tako me muči in ponižuje in tako me naposled odvrže nazaj v vsakdanjost ¦ Poslej me je strah da ne bi pohodil sence ki ni moja 4. Včasih je stara včasih je mlada: mladost ponuja z lilijo starost s pozabo Živi v treh časih hkrati Živi tudi v tistih časih ki jih ne poznamo Pesnike obsede na mrzli petek ko s kretnjami izrise znamenje na katerega nisi pripravljen Ne smeš se prestrašiti: bliskovito kot pride tudi izgine D t Al Potem jo dolgo pogrešaš in zaman preštevaš navzven oropane ure PESMI Ivje v molku brazgotine v pričakovanju V božjem kotku krivoverstvo lesenega goloba na polnočnem oltarju pa nedokončana pravljica bosih let Vivisekcijo samote blažijo siva deževja Bipolarna geometrija se igra s skrajnostmi Vseeno še vedno ne veš kam: JožeCiuha 118 Mlečna svetloba razkuži črno magijo Na pragu predzavesti leži lev padlega angela Sneži: dušo jedkajo asketski mrazi minulih zim Nesnovnost pričujočega prenika v nadsnovnost prividnega Obiščejo me molčečneži z lokvanji v očeh Zima vsili puščavske zakone: slednjo blebetavost razblini zagrobni molk Divja žival se je zakotila v lakoti mojega mesa Kruh ki mi ga ponujaš me ne bo nasitil Trnovite so roke ki me obraščajo Ljubezen ostaja mera za prekletstvo žeje divjadi si lovec lovcu si plen * Prvi svit izriše svet 119 LEGENDA O USODOVKIIN DRUGE PESMI j Jože Ciuha 120 Med si in nisi je karmična zmota vrvohodca Ne vem ne kdaj ne kje se poraja iskra ki poveže nasprotja Ni vseeno ali umreš od ognja ali od ledu