NO. 118 a Ameriška Domovi ima AM€RICAN IN SPIRIT FOR€)GN IN LANGUAG6 ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JUNE 17, 1952 LETO LIU — VOL. LIU NOVI GROBOVI Frances Krečič Po dolgi in mučni bolezni je preminula v mestni bolnišnici Frances Krečič, rojena Batič, stara 66 let, stanujoča na 716 E. 160 St. Bila je vdova Soprog Anton je umil leta 1942. Tukaj zapušča sestrično Jennie Godina in več sorodnikov. Rojena je bila v vasi Ustije pri Ajdovščini v Vipavi, kjer zapušča brata Louis Batič in sestro Katarino Černe in več sorodnikov. Tukaj je bivala 42 let in je bila članica dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ in Krožek št. 2 Prog. Slovenke Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. in nato na Highland Park pokopališče. Andrew Jereb Po desetdnevni bolezni je umrl včeraj opoldne v Glenville 'bolnišnici Andrew Jereb, istar 74 let in stanujoč na 1209 E. 167 St. Večino svojega življenja je delal kot premogar v rudnikih Pennsylvanije. Bil je rojen v vasi Šibrelja na Primorskem, odkoder je prišel leta 1906. Zapušča ženo Anno, roj Brandstet-ter, in pet otrok: Mary Ovamin, Anna Pushic, Julia Travnikar, Pauline Meglen in Johna ter pet vnukov. Bil je član društva V boj št. 53 SNPJ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:30 v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in od tam na pokopališče Kalvarijo. Njegovo truplo leži v Grdinovem pogrebnem zavodu na 17002 Lakeshore Blvd Anna Fortuna Včeraj zjutraj je umrla v Marymount bolnišnici Mrs. Anna Fortuna, rejena Cudovan, stara 67 let in stanujoča na 5103 Miller Ave.„ Maple Hts. Doma je bila iz škocjanske fare na Dolenjskem, odkoder je prišla pred 50 leti. Njen prvi mož Ignac Blatnik je umrl leta 1921, njen drugi mož pa pred štirimi leti. Zapušča pastorko Anno Krašovec lin sestro Louise Škufca. Bila je članica društva Sv. Ane št. 150 KSKJ, SŽZ podr. št. 42, društva Dom št. 25 SDZ in Oltarnega društva cerkve sv. Lovrenca. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9 in od tam na pokopališče Kalvarija. Mary Simunovich Umrla jfe Mary Simunovich, stanujoča na 14214 Sylvia Ave., stara 67 let, doma na Hrvat-skem. Bila je članica društva št. 47 Majka Božja Bistriška in Gospodinjskega kluba na St. Clair in v Collinwoodu. Zapušča moža Steve, sestro Mildred Galovic in brata Johna Kova-cha. Pogreb bo v četrtek iz Golobovega pogrebnega zavoda ob HEATWAVE Danes grmenje, dežni prši in vroče, hladneje pozno popoldne, deloma oblačno in hladneje ponoči. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 17. junija leta 1775 se je vršila slovita bitka revolucionarne vojne na Bunker Hill pri Charlestown, Mass. 9. v cerkev sv. Pavla in od tam na pokopališče. Sam Gulan Umri je Sam Gulan, stanujoč na 3427 W. 118 St., star 61 let in rojen v Dalmaciji. Poročen je bil z ženo Olgo, ki je že umrla ter zapušča nečake in nečakinje; Joe, William, Viola, Rose Mary, Donna Klanac, Olga Da-dich in Mary Vick. Truplo leži v Golubovem pogrebnem zavodu, odkoder bo pogreb v sredo ob 9 zjutraj v cerkev sv. Pavla in od tam na pokopališče. ------------o----- Amerika razposodi in razda nad 40 bilijonov dolarjev Vsota pomeni eno šestino vseh narodnih dohodkov. —Vsak posameznik prispeva $256. WASHINGTON. ‘ — Koncem tega meseca bo znašala vsota, ki jo bodo Zdr. države posodile in darovale za pomoč inozemstvu, 40 bilijonov dolarjev ali več. Pri tem pa je treba poudariti, da konca teh posojil in daril še ni na vidiku. Tok ameriških dolarjev teče v vse kraje sveta, vse od snežnikov države Nepal do džungel Belgijskega Konga, in vse to v prizadevanju, da se ojači svobodni svet. Več kot 90 držav in kolonij je dobilo iz Amerike vojaško opremo, gospodarsko pomoč, lend -lease potrebščine in tisoče drugih stvari. V ta ogromni ameriški program je šlo eno šestino vseh letošnjih narodnih dohodkov. To pomeni, da mora vsak Amerika-nec, — moški, ženska in otrok prispevati k temu $256. ----------o------ Razstrelba v Pusanu PUSAN, Koreja. — V bližini tega mesta je zletelo v zrak vojaško skladišče razstreliv. Bilo je šest zaporednih eksplozij. -------------o---- NAJNOVEJŠEVESTI STOCKHOLM, Švedska. — Razjarjena množica je snoči metala kamenje na svtabo sovjetske ambasade, ko je zvedela, da so sovjetska bojna letala sestrelila nad Baltskim morjem neko švedsko letalo, ki se je nahajalo na poletu in misiji usmiljenja. WASHINGTON. — Sovjeti so pristali, da vrnejo Zdr. državam 186 ladij, ki so jih dobili tekom druge svetovne vojne, in hkrati so dali ponudbo za nakup nadaljnih 167 ameriških ladij, katera ponudba pa je bila zavrnjena. WASHINGTON. — Obrambni department je izdal ukaze, da se ima, pričenši 14. julija, stražiti ozračje nad Ameriko v bližini njenih mej. Straža se bo vršila noč in dan. CLEVELAND. — Demokratska stranka je tako pretresena, da je ni mogoče več popraviti. Tako je povedal snoči 2,-000 republikanskim precinkt-nim voditeljem v Cuyahoga okraju Raymond E. Moley, časnikar vzgojnik in bivši “veliki duhovnik v templju Novega Deala.” RIM.—General Ridgway je prispel včeraj v Rim. Mesto je mirno, toda silno zastraženo po policiji in vojaštvu. Vremenski prerok RESNA REVOLTA NEMCEV V OBMEJNIH KRAJIH Prebivalci Vzhodne Nemčije so nastopili s sekirami, motikami in kosami proti policiji in vojaštvu, ki je hotelo izvesti nasilno izselitev. DEBATA 0 SOCIALNI VARNOSTI Soc. zavarovalnina naj bi se zvišala od $50 na $70 mesečno. WASHINGTON. — Včeraj je bila v zbornici poslancev ponovno predložena predloga za zvišanje social, zavarovalnine v vsoti $300,000,000. Demokratje so napovedali, da bo predloga to pot sprejeta. (Ko to pišemo, ta predloga še' ni prišla na glasovanje. Ured.). Predloga je bila pred zbornico že 19. maja, toda ni bila sprejeta, ker ni dobila dvetretjinske večine. Nekateri republikanci so jo takrat napadali, češ da bi ta predloga vodila do socializirane medicine. Vsi nasprotniki predloge so bili tarča ostre kritike od strani štirih in pol milijc^ nov Amerikancev, ki prejemajo socialno zavarovalnino. Kongresnik Reed, republikanec iz New Yorka,hoče revidirati predlogo tako, da bi se dovolilo osebam, ki prejemalo socialno zavarovalnino, da smejo zaslužiti še do $100 na mesec, ne da bi izgubili kaj na svoji socialni zavarovalnini. Predlog, o kateri bodo zdaj debatirali, bi dvignila socialno zavarovalnino od $50 do $70 na mesec. -----o—---- Smrt žene pri reševanju matere BEDFORD, Pa. — Tukaj je hotela neka 48 let stara žena rešiti iz ognja svojo 82-letno mater, pa je pri poizkusu sama zgorela. To je bila Ada McKnight, njena mati pa Mrs. Dan M’Knight. -------------o----- Kanada odpokliče čete z otoka Ko je? OTOK KOJE. — Maršal lord Alexander je namignil te dni v Koreji, da bodo kanadske čete, ki stražijo eno izmed ujetniških taborišč na tem otoku, odpoklicane in poslane na fronto. -----o----- Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. Umor poljske plemkinje v Londonu LONDON. — V Kensington hotelu ho našli zabodeno in mrtvo neko poljsko plemkinjo, znano krasotico in angleško vohunko z odličnim rekordom. Umorjenka je bila grofica Kristina Skarbek, stara 37 let, borka v vrstah francoskih ‘maquis’ in zaupnica angleške tajne službe. — ------o---— Podpreds. Barkley o zunanji politiki Združenih držav Zunanja politika bo eno glavnih vprašanj v mislih volil-cev ob prihodnjih volitvah. WASHINGTON. — Podpredsednik Alben W. Barkley je izjavil v nedeljo, da bo ameriška zunanja politika v zvezi z obrambo Amerike in mirom sveta, glavno vprašanje ameriškega ljudstva ob prihodnjih jesenskih volitvah. Dejal je, da je bil navzoč pri vseh Trumanovih konferencah, kjer je bila izoblikovana ta politika, ki jo on odobrava. V glavnem odobrava nadaljevanje te politike zato, je rekel, ker stremi za ohranitvijo svetovnega miru, za onemogočenje agresije in za učinkovitost Združenih narodov. -----o— — Srečni ljude v Patagoniji! COMODORO RIVADAVIA, Argentina. — Dne 16. junija je bil tukaj silen snežni vihar; zameti so bili do šest čevljev globoki odnosno visoki. ------o——— Komunisti sežigajo gobavce RIM. — Katoliška novinska agencija poroča iz Yunnan province, da so komunisti v ondot-nem naselju za gobavce sežgali nad 100 teh nesrečnih bolnikov. ------------o----— Poroka 80-letnikov SYDNEY, Avstralija. — Tukaj sta se poročila Mrs. Julia Watts, 82 let stara prastara mati, in George Whitehouse, 81 let stari prastari oče. — Vi, mladci, pa oklevate in se obotavljate! BERLIN. — Prebivalci Vzhodne Nemčije, ki je pod sovjetsko zasedbo, so se v nedeljo v devetih krajih spopadli s policijo in vojaštvom, proti kateremu so nastopili s sekirami, motikami in kosami. To je bil prvi večji javni odpor proti nasilnemu izseljevanju prebivalstva iz 600 milj dolgega obmejnega pasu med Vzhodno in Zapadno Nemčijo. Begunci, ki se v vedno večjem številu izlivajo v Zapadno Nemčijo, pripovedujejo, da je bilo stotine komunističnih varnostnih agentov in organov kakor tudi domačih prebivalcev ranjenih v teh bojih. Komunisti so odredili izpraznitev tri milje širokega pasu med Vzhodno in Zapadno Nemčijo. Iz vzhodnega Berlina sta bila nemudoma poslana vojaštvo in policija v ojačenje čet v daleč vsaksebi raztresenih krajih, kjer je nastala revolta. Prebivalstvo se je oborožilo s sekirami, motikami in kosami ter postavilo barikade in blokiralo ceste, da prepreči policiji in vojaštvu vstop v svoje kraje. Ljudstvo je prevrnilo in razbilo tudi mnogo policijskih avtomobilov. Delavstvo v šestih okrajih je šlo na štrajk v protest proti izseljevanju, in ljudstvo se zbira v cerkvah, kjer ima svoje shode. Begunci pravijo, da se je revolta razširila tudi med lokalne uradnike, med katerimi so ne- General Bradley svari deželo pred Sovjetijo WASHINGTON. — General Omar N. Bradley, načelnik skupnih generalnih štabov, je izjavil pred kongresom, da Sovjeti-ja lahko “vsak čas prevali Evropo.” Pred tem jo zadržuje samo strah pred našim povračilom z atomskimi bombami in pa “globok rešpekt” Jožeta Stalina pred močjo ameriške industrije. kateri komunisti, ki so se uprli ukazom iz vzhodnega Berlina, da bi nasilno izselili kmete iz obmejnih vasi. Zadnja poročila naznanjajo, da bodo komunistične oblasti najbrž prisiljene odložiti ali iz-premeniti svoj načrt izseljevanja politično “nezanesljivih” iz obmejnih krajev. -----o----- Slovenska pisarna 6116 Glasa Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 V LEMONT. — Vsi ki nameravajo odpotovati z busom ali vlakom, ki ga organizira Slovenska pisarna za 5. in 6. julij za Le-mont, naj se čimpreje priglase. Z busom stane $15, z vlakom pa $19 (torej ne $19.50 kotNsmo zadnjič sporočili). Z busom se romarji vrnejo v ponedeljek tako zgodaj zjutraj, da bodo lahko šli še na redno delo, dočim pride vlak v Cleveland ob 8 (po clevelandskem poletnem času). Tisti ki potujejo z vlakom lahko ostanejo do 9. julija v Lemontu ali čdkagi in se za isto ceno sami vrnejo katerikoli dan do vštetega 9. julija. Prijave sprejemamo kadarkoli, toda pisarna bo še posebej odprta za te prijave v sredo, četrtek in petek popoldne od 6 do 7. LEGITIMACIJO ima v pisarni Anton Knaubert. ------o----- Obsodba osmih Čehov LONDON. — V češkoslovaški je bilo obsojenih osem Čehov, ki da so špionirali za “Vatikan” in “ameriške vojne hujskače”. Dva izmed obtožencev sta bila obsojena v smrt. ------o----- 7 KOMUNISTOV PRED SODBO V ŠVEDSKI STOSKHOLM, švedska. — Danes pride pred sodišče sedem komunistov, — šest moških in ena ženska, ki so vsi obdolženi vohunstva v prid Sovjeti ji. Prireditev Lige Z nedeljsko prireditvijo je Liga izčrpala svoj spored prireditev do prihodnje jeseni. Ta prireditev naj bi bila manifestacija slovenstva v Clevelandu. Vršila se je pod pokroviteljstvom našega lista. Pevski zbor “Korotan” in “Slovenski oder”, posebno pa Liga sama, v katere rokah so bile vodstvo in priprava, so hoteli izkaazti hvaležnost pokojnemu uredniku AD Jakobu Debevcu in našemu listu samemu za podporo in pomoč, ki ju je slovenstvo od njune strani uživalo v pretekli dobi in v sedanjosti. Kljub silni vročini so rojaki napolnili veliko dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Od slovenskih odličnikov so se prireditve udeležili pokrovitelj Lige slov. kat. Ame-Ukancev ljubljanski škof dr. G. Rožman, predsednik SNG ir. Miha Krek, ki se je nalašč za tv pripeljal iz Washingtona, ' Rev. Baznik, župnik fare sv. Vida, Mrs. Mary Debevec, msgr. M. Škerbec, preds. clev. podružnice Lige M. Intihar, Anton Grdina, st., gl. tajnik KSKJ Jos. Zalar in slovenskih katoliških Amerikancev v Clevelandu drugi tajnik KSKJ Železnikar sta prišla iz Jolieta, 111. Navzočih je bilo seveda še veliko drugih kot dr. Meršol, pisatelj Karel Mauser, prof. Sever itd. Poseben poudarek cele prireditve pa je bil obisk ohijskega governor j a Franka J. Lausche-ta, ki je za svoj lep govor žel burno odobravanje. “Kadar si sam, ko misliš, da si od vseh zapuščen, takrat se spomniš pesmi, ki ti jih je pela mati ob zibeli. Slovensko pesem slišiš in ti odleže. Na tujem ste in Amerika želi, da postanete dobri Amerikanci. In tisti, ki slovensko pesem ljubi in rad poje, bo dober Amerikanec in dober Slovenec.” Te governor jeve besede naj bi vsak slovenski rojak dobro premislil in jih nikdar ne pozabil. Glavni govornik na prireditvi je bil dr. Miha Krek, ki je izvajal sledeče: V zadregi sem. Ne vem, kako bi začel. Zavadno mi teče jezik gladko in lahko poiščem pravšno besedo za vsako priliko. Sedaj pa, ko sem pogledal po dvo- rani, mi je nerodno, ker ne vem prav, kako bi nagovoril prvega in v družabni lestvici najvišjega Slovenca na svetu, gospoda go-vernerja Lauscheta, če rečem, stopniki Lige so še enkrat lansko leto povedali pokojnemu g. Debevcu, da Liga in njen Slov. oder želita posvetiti eno izmed letošnjih prireditev Ameriški dragi gospod governor, se mi zdi,1 Domovini v nekako skupno zada je vse preveč uradno in mrz- hvalo za vse, kar je list storil za lo, samo nekako napol prav. -r slovenske pregnance. Pa je le- Drag nam je že gospod governor. tošnje življenje clevelandskih Naš ponos je. Nad vse drago; Slovencev preživljalo večkrat nam je, da je slovenskih staršev, hude udarce, bilo kar kakor pre-sin najvišji uradnik države ali j trgano, kot bi strela udarjala zdi se mi, da to še ni vse. Gos-|vanj. Tudi gospod Jakob nas je poda Francft Lauscheta imamo^kar nenadoma zapustil. Tako je radi, ker je France Lausche taki nastalo, da danes v hvaležnem javni uradnik in narodov slu-1 spominu slavimo in urtjujemo žabnik kakršen je. Srečni smo, j njegov zgled med nami in časti-da je med nami, tako zelo smo ^ mo zlasti glavno delo njegovega veseli, da takrat malo mislimo! življenja, slovenski amer. dnevna njegovo visoko službo in dol-1 ni list “Ameriško Domovino” žnost. Zdi se mi najbolj prav, če rečem po Debevčevo: Predragi naš France, governer države Ohio. No, naprej bo pa že šlo. Prevzvišeni gospod škof, prečastiti monsignorji in duhovniki, dragi prdesednik Intihar in vsi ljubi prijatelji. Tale prireditev Lige kat. slov. Amerikancev se je kar dolgo pripravljala. Za- Dobro bo in prav, če bodo Slovenci tako v Ameriki kakor v domovini pogosto klicali v spomin zgleden lik neumornega delavca, časnikarja in organizatorja slovenske stvari v Ameriki, gospoda Jakoba Debevca. Bil je izreden mož in posebne vrste pionir. (Dalle na 2. etra ni.) ----------------------------- Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice Vile rojenice— Mr. in Mrs. Louis Oblak, ki imata trgovino s pohištvom na 6612 St. Clair Ave., so vile rojenice poklonile sinčka-prvorojen-ca. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnici. Materino dekliško ime je bilo Jennie Adamič. S tem je postal John Adamič, 1085 E. — 66. St. že štirinajstič stari oče. Iskreno častitamo! Prva obletnica— V četrtek 19. junija bosta darovani sv. maši za pok. Antona Gubane v spomin 1. obletnice njegove smrti, v cerkvi Marije Vnebovzete ob 6:30, v cerkvi St. Jerome na Lake Shore Blvd. pa ob 8. uri. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Kralj, 9423 Ben-ham Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje prijateljicam za karte in cvetlice, ki jih je prijela v času bolezni in za obiske v bolnišnici. Nova maša— Mrs. Sile, 1200 E. 173. St. prosi vse one, ki so dobili vabilo za banket pri novi maši Rev. Edvard Eržena, naj takoj odgovore, ali se bodo banketa udeležili ali ne, da bi mogli pravočasno vse urediti. Zlata poroka— Mr. in Mrs. John in 'Francis Kaučič, 1204 E. 167. St. sta 2. maja letos obhajala zlato poroko. Obema čestitamo in jim želimo še veliko let zdravja in sreče! Iz bolnšinice— ’ Mrs. Mary Grill, 14825 Hale Ave. se je vrnila iz bolnišnice, kjer je prestala operacijo. Toplo se zahvaljuje prijateljem in znancem za obiske, karte in darila. Obiski na domu dobrodošli! Odhaja k mornarici— Dr. James Nousek, sin Mr. in Mrs. James Nousek, 17621 Sche-nely Ave., ki je bil v Grile Hospital, oddide 26. junija v mornariško zdravniško bazo v Virginiji. Pred odhodom pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem. Mnogo sreče želimo! Sedmina— V sredo ob 8:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Matjašič na sedmi dan njegove smrti. Šesta obletnica— Jutri ob pol sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Pemach v spomin 6. obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Mrs. Dorothy Sile, rojena Brodnik, 877 E. 72. St. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice in kartice. Taborjenje— International Institute prireja taborjenje za otroke novonase-Ijencev v starosti od 3 do 9 let pod pokroviteljstvom Western Reserve University. Stroški za 10 dni znašajo $10. Kdor želi nadaljnjih informacij, naj kliče HE 1-9923. -----o------ “Press” za Eisenhowerja CLEVELAND.---------Dnevnik “The Cleveland Press” je včeraj naznanil, da so uredniki Pressa in 18 nadaljnih listov Scripps-Howardovega koncerna od New Yofka do San Francisca odločili, da bodo delovali za nomina-'cijo in izvolitev generala Eisenhowerja, o katerem pravijo, da je “mož trenutka”. Domovina aCEDO ■* i o/% imi—»i o iv« i - 8117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0623 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside- United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.___ ^||gfeo83 No, 118 Tues., June 17, 1952 Koklja z račkami Če bosta Cleveland in Gilbert vztrajala — in nič ne dvomimo, da bosta — v svoji sedanji podjetnosti za ohranjevanje slovenščine bodočemu pokolenju, bosta njuni današnji slovenski šoli, pa naj bi bili še tako skromni, prešli v zgodovinsko pomembnost za slovenstvo sploh. Cleveland že kar s svojo izredno slovensko težo, ko ga je toliko skupaj, saj njemu res ni treba izrednih naporov, da si ohrani svoje dragocene bisere. Vendar se bo morda še zavedel, da so še boljša pota kot jih je doslej ubral, da bi še malo večji napor vodil do še večjih ciljev. S to pripombo pa nikakor ne mislimo omalovaževati, kar se je doslej storilo in se stori. Gilbert je neprimerno slabotnejši, pa ker ima eno živo zavest skupno s Clevelandom; Ne izgubiti^niti enega bisera! — je poprijel še nekam vse bolj zares. “Slovenska teža” sama na sebi tam gori ni kaj prida zanesljiva. Zato je treba tako težo umetno ustvariti. In jo je ustvaril s tem, da je zagrabil bolj sistematično. Kar vsak dan nekaj slovenske šole, sobote pa cele v ta namen! In ne samo to! Mladina razdeljena po oddelkih v razne starostne dobe, pouk ne le branje in pisanje, tudi slovensko zemljepisje in zgodovina! Da niti ne omenimo krščanskega nauka in petja. Vrhu vsega pa še “Minnesotski Zvon” ali lastno glasilo, ki mu je namen, da piše vanj mladina sama, ga sama “urejuje,” tiska in razpečava med raztreseno mladino širom Amerike. Kako težko je kljub temu doseči cilj, naj mimogrede povesta dve opazki. Kljub vsemu temu silnemu trudu potoži učiteljica, da otroci govore med seboj angleški, dasi so tu šele “od včeraj!” — kakor hitro so za njenim hrbtom! (Križ je pač to, da so tudi ti otroci v ameriških šolah med najboljšimi. Sploh “smo” Slovenci preveč brihtni!) In drugo: Minnesotski Zvon “izdaja slovenska mladina na Gilbertu in Pinevillu s pomočjo prispevkov vse slovenske mladine v Združenih državah. “Tako se čita v listu samem. Ko pa začnemo listati v Zvonu, imamo vtis, da je velik del tiste “vse slovenske mladine v Združenih državah” vtelešene v znamem “dečku” z imenom p. Odilo! Ti dve opazki naj samo podčrtata težave in zato tudi dodasta k zasluženemu priznanju, nikakor nočeta kaj odvzeti ne šoli ne glasilu. Ali je pa res vse to toliko vredno, da naj bi se bavil s tem resen časopis, kot želi biti Ameriška Domovina, v svojih uvodnikih? Oj, za slovenski katoliški drobec naroda v Ameriki so dandanes mikroskopične malenkosti ogromne važnosti! Smo na tem, da bi bilo treba napisati uvodnik o škodi, kadar nam umrje ne le kak urednik Debevčevega kalibra, ampak celo, kadar umre kak zvest naročnik Ameriške Domovine! Celo če jo kdo odpove in je ne plača več! Vprašanje je, ali nam je premalenkostno kaj takega, kar utegne kdaj v prihodnosti roditi novega Debevca in ž njim ljudi, ki bodo čitali, kar bo ta spravljal na papir? Opaziti in pravilno oceniti drobtinice, to je znak dalekovidnega človeka! Ko ljudem, ki so nekje izgubljeni, poteka zaloga hrane in je od tega odvisno njihovo življenje, ne puste nobene drobtinice iti v izgubo. Zato bi morali Slovenci v Ameriki budno paziti, da ne zamudimo niti najmanjše prilike, ki se nam nudi, da podaljšamo življenje svojemu maternemu jeziku tukaj. Pogosto bi morali drug drugega opozarjati na to veliko nalogo, pa vsak sam zase bi moral storiti, kar se največ da. Ponovno in ponovno apelirati na slovenske starše, naj napravijo vse, kar le morejo, da ohranijo svojim otrokom jezik in jih izpopolnijo v njem. Težave priznamo, tudi to priznamo, da nekateri starši res ne morejo, kakor bi tudi radi. To in tako pa ne drži povsod. Je le treba poudariti, da je poleg težav tudi veliko malomarnosti. Kjer je količkaj mogoče, naj bi se dajal slovenski pouk po več otrokom skupaj. Saj niso za pouk v raznih vednostih samo “šole,” tudi takozvani “tečaji” marsikaj dosežejo. Kaj takega, kakšno “šolo” v malem, se da marsikje organizirati, če je le dobra volja. Zmožnih ljudi za pouk je zdaj kar lepo število med nami, odkar je prišlo sem toliko izobražencev. Žal jih je med njimi preveč, ki se menijo samo za “velike” zadeve, taka “malenkost” kot jo tu obravnavamo, se jim zdi pač premajhna. Tudi nikakor ni tako gotovo, da kaj organiziranega na tem polju more izvesti samo — Liga; Taka izjava je pač bolj poklon kot živo dejstvo. Vsako društvo, ki sede skupaj k seji, bi lahko tudi razpravljalo, kaj se da v njegovem okrilju napraviti za to stvar. Če bi vsako društvo le enega tu' rojenega otroka vzgojilo za slovenstvo v preteklih 30 letih — kako lepo število bi se jih nabralo v teku let! Marsikaj pa lahko napravi tudi zavzet poedinec. Zlasti izmed teh, ki jim pravimo “novi.” Mnogo jih je, ki niso privedli s seboj lastnih otrok. Vsak pa pozna že iz Evrope družine z otroki, ki so zdaj tu. »Ko bi vsaj nekaj od teh vzelo “na piko” po vsaj enega otroka kjerkoli v Ameriki in bi skušali priti ž njim v pismeni če že ne osebni stik! Morda najprej preko staršev. Verjetno otrok ne bi redno dopisoval, pismo, ki pride na n;egov naslov, bi pa le vsak prečital. In če bi poleg pisma prišel tudi kak dar, lepa mladinska knjiga ali list — otrok bi se privadil rednemu čitanju in bi težko čakal nadaljnjih pošiljk. Prej ali slej bi tudi dopisovati začel. Zlasti če bi “stric” ali “teta” priložila za vsako pismo tudi kakšen dar, magari v denarju. Ta denar bi ne bil proč vržen, pa čas za take reči bi bil stokrat bolje naložen kot ves tisti “good time,” ki se mu mnogi novodošli že kar “po amerikansko” lahkomiselno vdajajo . . . Da ne bomo zarinili kaj globlje v razne obtožbe, pa naj bo ob gornji opazki vsaj zaenkrat konec o tej reči od moje strani. — P. B. A. i -----------o----------- 0 nedeljski prireditvi Lige J Nadaljevanje s 1. strani) Tisk je vez skupnosti Hitro je spoznal, da morajo Slovenci v tej novi, ogromni deželi ustvariti dobro ime, uveljaviti svojo skupnost in napredovati le, če s polnim in vsem srcem sprejmejo obojne dolžnosti: kot člani skupnosti narodov A-merike in kot hčere in sinovi slovenske krvi, zemlje in rodu. Točno je videl, da v širni prostranosti Zdr. držav poedini, o-samljeni slovenski priseljenec zapuščen in neznan kot prah v temnem kotu in da je treba nekako ustvariti sonce, ki bo s svojimi žarki svetilo v samoto po-edincev in posameznih naselbin, sonce, ki bo vsakega poiskalo, — vsakega zbudilo, vsakega ogrelo in razmahnilo, da bo postal delaven član skupnosti in naše družbe, da bo z njo živel in rastel, slovenska celota pa rastla tudi iz njegovih moči. Zato se je mladeniški Debevec zapodil v slovensko organizacijo in tisk. Pospeševal je vsako katoliško slovensko stvar, posebej pa je ljubil slovenski časopis in krijigo. Zapomnimo si to in nikar ne pozabimo nikoli. Debevčevo pravilo namreč še danes velja in bo: živ član naše narodne skupnosti more ostati le tisti, ki stalno sodeluje s slovenskim tiskom. Sodelovati s tiskom se pa pravi: — pisati vanj, čitati ga, pomagati mu, podpirati ga. Naj podčrtam to zlasti za nove naseljence v tej deželi in povsod: Slovenci smo v isvobodnem svetu tako mala skupina, da bodo ostali zvesti in zavedni v smislu slovenskih izročil samo tisti, ki stalno bero slovenski časopis in knjigo in ki po svojih najboljših močeh sodelujejo s slovenskim tiskom. V Zdr. državah je Ameriška Domovina edini dnevni list, ki odlično pospešuje vsako slovensko stvar in jo spremlja z vidika pravilnih, demokratičnih in krščanskih načel. Bodisi, da hoče kdo ostati stalen član družbe ameriških marodov, bodisi, da se hoče vrniti nazaj pod rodni krov, odkoder je bil pregnan, nihče ne more delati uspešno za svoj namen, če ni v v stalni zvezi s skupnim glasilom, z obvestili in navodili kot so v Ameriški Domovini. Ameriška Domovina naše skupno, glasilo In še tole za nove naseljence: Ko je pokojni Debevec postal zagovornik njihovega dobrega imena, ko je aačel prostovoljno braniti njihove koristi, ko je iz svoje pobude pošiljal list po taboriščih, ko je pisaril in posredoval zanje, je vse to delal po čistem ukazu dobrega srca. Srce, ljubezen je Debevec deval v vsako svoje javno delo. Ljubezen do stiskanih bratov, ljubezen za sonarodnjake v nesreči, naravno, zdravo nasprotovanje krivici ga je gnalo in vodilo. To osnovno čutenje, ki nam je vrojeno, od Boga dano in ukazano, naj bi po njegovem zgledu gojili posebno v sedanjih razmerah. Lepe lastnosti slovenskega rodu ohranjajmo v sebi tudi v tej novi družbi, da bi nam ostale korenine zdrave, čim popolnejša in bujnejša bo naša ljubezen za vse, v kar smo bili zasajeni po naravi in volji božji, tem lepši značaji bomo, tem plodnejši ljudje za svojo srečo in za vsako družbo. Ker smo iz slovenskih korenin zrastli, drugih nimamo, če si v tem osnovnem lažemo, hinavčimo ali sebe zanemarimo, ne bomo več živa, zdrava dre- vesa, ampak le še prešajenci, ki jim vse vsiha. Poziv k sodelovanju ‘ Debevec nam je vzgled nesebičnosti. Posebno nam novim. Nič ni nikdar od nas pričakoval v zameno. Saj takrat, ko je radi nas bil v najtežjih tednih in mesecih borb na vse strani, sploh vedel ni ali bo koga od nas kdaj v življenju srečal. Pa vendar, če je količkaj plemenitosti v nas, v slehernem iri vsakem izmed nas, ne moremo drugače, kot biti zvesti prijateljstvu, ki nas je obiskalo v nesreči, zapuščeno-,sti in žalosti begunskih taborišč. Zato zopet pravim: Vsak naš človek, vsaka naša družina, posebno pa vsak novi naseljenec bodi zvest Ameriški Domovini, ki po smrti pokojnega dobrotnika pod vodstvom gospe Marije Debevec zvesto nadaljuje poslanstvo in nepogrešljivo važno vlogo v naši skupnosti. Prosim iin pozivam posebno izobražence med nami. Premalo je sodelavcev Ameriške Domovine iz naših vrst. Vem, d,a je žrtev po delu za kruh in življenje, za pakete in podpore dragim v domovini, še misliti in pisati za list. A da to vendar ni nemogoče, dokazujejo slovenski novi naseljenci v Argentini, ki na isti način prostovoljnega, brezplačnega, sodelovanja vzdržujejo v celoti svoj tedenski družinski list in še obilno' prispevajo za verske in druge mesečnike, knjige in knjižice, ki jih tiskajo in izdajajo kar naprej. Pomnimo, da oni žive v težjih razmerah in v večjih skrbeh. Le iz velikih žrtev, velikega poguma in velike vztrajnosti se rode velike stvari. Vsi vemo, da živimo v velikem času. Le dogodki ogromnega pomena in obsega morejo odločiti sedanjo gigantsko borbo v dobro za nas in bodoče rodove. Občni zbor KGZ Konec maja je bil v Celovcu ustanovni občni zbor Kmečke gospodarske zveze. Nova organizacija želi zbrati pod svojim okriljem ves slovenski koroški kmečki stan, ki ne mara komunizma ne te ne druge vrste. Kmečka gospodarska zveza je prvič nastopila pri volitvah v koroško Deželno kmetijsko zborničo odnosno v okrajne in občinske odbore Kmetijske zbornice 25. nov. lanskega leta. Prav majhen del slovenskih koroških kmečkih ljudi je organiziran v Slovenski kmečki zvezi, ki jo vodi dr. Franci Zwitter. Ti vsaj po svojem vodstvu soglašajo z današnjim političnim režimom onstran Karavank, dasi ga tamkajšnji slovenski kmet najodločneje odklanja. Razumljivo je, da je ta skupina odločno nasprotna novi sloven- Na tleh napojenih s krvjo, solzami in znojem trpljenja naših bratov in sester, ki so že padli ali še trpe^ in v žrtvi umirajo od Koreje do Slovenije, imamo najplodnejšo njivo upanja v veliko žetev zmage. Ali s tem ni rečeno, da smemo mi le trenotek zanemariti. Nasprotno, veliki čas zahteva izrednih ljudi, ljudi ljubezni in. ognja za žrtev. Spet se sklicujem na pokojnega, ki ga danes slavimo. Kadar je bila, slovenska katoliška stvar, ki jo je branil, najbolj v zagati, kadar je bil njegov list v največjih stiskah, kadar je bila slovenska družina v Clevelandu v trpljenju in na razpotjih, je bil ta človek kot pesem v viharju, kot rešilni čoln na valovih. S pesmijo in dobro voljo je zgrabil težavo in vodil k rešitvi. List je vporabljail za tolažbo in na-vduševanje. V svoje mehko pripovedovanje je takrat vlival blagodejno toploto, ki se mu je rodila v poznih nočeh pri pisalnem stroju, potem ko je dan preživel v dpbrih delih. Njegovo pravilo je bilo: Ne dam se. V gorečnosti in pridnosti hočem ih moram biti ne-prekosljiv. Z Ameriko za mir in svobodo Predragi, Amerika vodi danes ves svet, kar ga je svobodnega, v največjem boju človeške zgodovine. Po volji Voditelja usode se je zgodilo, da smo koščki te Amerike. Srečna zmaga Amerike za mir in svobodo sveta nam je toliko bolj pri srcu, kolikor smo neposredno doživeli in občutili gorje suženjstva v komunistični tiraniji, ki nam že sedem let davi rodno domovino. Zato smo pred Bogom in ljudmi toliko bolj dolžni biti neumorni in nezlomljivi, v tej borbi. Ni dovolj, če sem sam prepričan. Vsak med nami mora biti apostol, kot je bil apostolski Jakob Debevec, ki je vse svoje sile dal, da bi v našo družbo trajno vklesal sveta izročila naših očetov in naša srca vžgal za vzore krščanstva in za načela človeških svoboščin, nedotakljivega osebnega dostojanstva in pravic človeka, kakor so napisane- v ustanovnih listinah ameriške demokracije in ki so vir rasti in blagostanja Združenih držav do današnjih dni. ski koroški kmetsko stanovski organizaciji. Za ipredsenika je bil na ustanovnem občnem zboru izvoljen znani in priljubljeni Jože štiker iz Št. Petra pri št. Jakobu v Rožu, z,a, tajnika pa Boštjan Male iz št. Janških Rut. Ameriški rojaki, posebno še kmečki ljudje, iskreno želimo, da bi slovenska koroška KGZ zajela vse zdrave kmečke plasti v deželi in da bi se kar se da notranje kakor tudi zunanje razmahnila v dobro svojega stanu in v korist vsega našega naroda. Kmečki stan preživlja danes doma, kakor tudi. drugod po svetu krizo, zato je odločilnega pomena, da je trdno povezan v svoji stanovski organizaciji in da si je na jasnem, kje je njegovo mesto v današnji borbi dveh svetov. J K sodobnim svetovnim problemom V Berlinu pade tu in tam po- bodo zavezniki bombardirali sebno ponoči kak strel. Tako so Mandžurijo, če bi komunisti zabili nedavno ranili nekega naše- ^ čeli vojno znova v velikem ob-ga vojaškega policista. Telefon- segu in ob sodelovanju svojega ska zveza med sovjetskim in za- letalstva. To pa, izgleda, Wash- hodnim delom mesta je pretrgana. Iz Vzhodne Nemčije prihajajo vsak dan begunci v izredno velikem številu v Zahodni Berlin. Baje se hočejo posebno mlajši odtegniti vojaški službi. Komunisti so nenadno predložili zahodnim silam, visoke račune za uporabo telefona in telegrafa med njihovim delom Berlina in Zapadno Nemčijo; podobno kot so to storili v času blokade 1. 1948. Prav tako zahtevajo, da naj Zahodnjaki vsak dan sproti plačujejo odškodnino za železniški prevoz med Zahodno Nemčijo in Berlinom. V splošnem so ingtonu ni bilo posebno všeč, je dišalo malo po Mac Arthur ju, zato zahtevajo od generala pojasnilo. Za generale bi bilo morda le boljše, če bi opravljali svoj posel, pa malo manj govorili. Take odločitve so končno pridržane le vladi oziroma narodnemu predstavništvu. Na drugi strani je pa tudi čista resnica, da niti naj bolj š general ne more vojske uspešno zaključiti, če ima zvezane roke. * * * V taborišču vojnih ujetnikov na otoku Ko j e je končno nastopil red in mir. Bil je pa tudi Berlinčani mirni in jim ves ta, I skrajni čas. S to zadevo smo se prepir ne gre kaj prida na živce; pretekli teden so z zanimanjem opazovali, kako so Angleži stražili z bodečo žico obdano poslopje komunistične radio-postaje v svojem sektorju mesta. Promet med Berlinom in Zahodno Nemčijo tako po avtocesti kot po železnici, na vodi in V zraku teče redno dalje." Berlinski župan Reuter je mnenja, da je največja nevarnost za Berlin v tem, če bi na Zahodu .prevladalo mnenje, da je mesto v taki nevarnosti, da se ga ne splača več podpirati. * * * Na Koreji se bojna vleče počasi dalje. Velikih spopadov sicer ni, kri pa vseeno teče. O ka-lp novi komunistični ofenzivi ni nikakih znamenj, pravijo poročila, ki od ondod prihajajo. Novi poveljnik čet Zdr. narodov gen. Clark je zagrozil, da Avstrija samo sebe smeši Leta 1870. je avstrijski via dni aparat na Koroškem naštel 119,000 Slovencev, leta 1934. pa le 23,000, čez pet let nato, leta 1939. 50,000, lani pa 42,000. Če gledamo samo te številke, si že moramo upravičeno ustvariti o avstrijskih ljudskih štetjih na Koroškem sodbo, da tukaj nekaj ne more bati v redu. še nikoli pa Avstrija sebe samo ni tako osmešila kakor ob lanskem štetju. Dolgo časa ni bilo o uspehih ljudskega štetja na . Koroškem nobenih podatkov, medtem ko so bili podatki za druge dežele razmeroma kmalu objavljeni. Prve podatke, o ljudskem štetju na Koroškem so prinesli nekateri nemški listi okoli* novega leta. Po teh podatkih naj bi bilo na Koroškem 3,000 Slovencev in okoli 20,000 Vindi-šarjev. Skoro v istem času pa je list Vorarlberger Nach-richten prinesel iz palače koroške deželne vlade poročilo, da je na Koroškem 70,000 Slovencev. Sedaj pa smo dobili še uradno objavo, katera pa izkazuje, da je danes na Koroškem 42,.000 Slovencev ali vsaj nenemcev. Tako je Avstrija sama sebe postavila na sramotilni oder.: Mi k temu no bi imeli kaj reči, če ne bi bila stvar hkrati tako tragična za nas Slovence. V laseh sta si Volksizeitung in Die Neue Zait, vodilna nemška celovška dnevnika, sta si že nekaj časa v laseh glede številk, koliko je bilo pri zadnjem avstrijskem ljudskem štetju na Koroškem Slovencev., Tragikomičen je ta nemški hišni pre-pir, ki je za nepristranskega človeka noy dokaz, da. ljudsko štetje na Slovenskem Korp-škem ni bilo objektivno. ------o------ —Vsako uro pripeljejo v Ameriki v bolnišnice 43,000 oseb. To povprečno, če ni kod kake posebne nesreče. * * * — Premog zavzema drugo mesto v rudnem bogastvu Alaske. osramotili pred vsem svetom. Dolgotrajna pogajanja za premirje in upor vojnih ujetnikov, pa tudi sam vojaški položaj na korejskem bojišču sta pripravila angleško vlado do tega, da je poslala tja svojega obrambnega ministra Alexandra v spremstvu nekaterih strokovnjakov zunanjega ministrstva. Verjetno bodo Angleži zahtevali pravico sodelovanja pri pogajanjih in pri vseh drugih odločitvah na Koreji- * ❖ * Zaveznikom dela na Koreji velike težave tudi predsednik Južne Koreje Sygman Rhee. Mož čuti, da njegov položaj ni posebno trden in da bo pri prihodnjih volitvah predsednika (voli ga parlament) propadel. Da bi se temu izognil, je hotel razpustiti zbornico in spremeniti ustavo v toliko, da bi predsednika v bodoče volil narod neposredno. Dal je zapreti tudi nekaj poslancev. Na pritisk Amerike in ostalih držav, ki sodelujejo na strani ZN v korejski vojni, pa je moral popustiti. * * # Komunistični štrajk v Franciji se je popolnoma ponesrečil. Zaradi tega, izgleda, je padel v nemilost zaprti voditelj komunistične stranke Francije Jacques Duclos, njegovo mesto bo menda prevzel iz španske državljanske vojne znani Andre Marty. Pinay pa pridno nadaljuje s preiskavami komunističnih 'skrivališč, če ne bi kje le dobil dovolj in dovolj trdnega dokazil-nega gradiva o komunistični izdaji. Njegova vlada pa je dosegla lep uspeh tudi s tem, da je spravila skozi parlament zakon, ki spravlja delavske plače v sklad s cenami. * * * Sovjeti imajo težave tudi s svojimi sateliti. Če je padla v nemilost celo Ana Pauker, ki je imela menda vedno možnost klicati po telefonu “tovariša” Stalina, je že malo nerodna stvar. Paukerico so obdolžili vseh mogočih pregreh, kot je pri komunistih ob takih priložnostih v navadi. Kaj je , bilo v ozadju, je težko reči. Da bi jo porabili samo za grešnega kozla, skoro ni mogoče verjeti. Stalin ima navado, da svoje emisarje in komisarje od časa do časa menja, ker bi si sicer utegnili začeti domišljati, da imajo kako moč in vpliv. Nastala bi nevarnost neposlušnosti. Kaj takega pa Stalin noče. Verjetno je morala tudi Pau-kerica prav zato prepustiti svoj stolček drugemu, ki bo bolj slepo sledil poveljem Kremlja. — Eno je pa pri tem vsekakor zanimivo. Tito je po poročilih časopisja . izredno vesel nesreče, ki je Paukerico zadela, kajti tudi ona je bila med tistimi, ki so ga junija 1948 proglasili za komunističnega odpadnika. * * * Indijsko odposlanstvo, ki je pod vodstvom Pandit Nehru šlo pogledat razmere v komunistični Kitajski, je ob svojem povratku izjavilo, da sistme, ki so ga uvedli sedaj na Kitajskem, ni “primeren” za Indijo. / k: ^ iv -A i> s k: -A. Q%£jo»i '“Z/AND s-yuAuce... Domovih mm AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER 'Sfilemondski župan" v Torontu Toronto, Ont. — V nedeljo 6. junija so vprizorili slovenski rojaki v Torontu znamenito dramo “Stilemondski župan”, ki je eno najpopularnješih dramskih del velikega belgijskega pisatelja Maurice Maeterlincka. Vprizoritev te pomembne drame so posvetili naši rojaki v Torontu počastitvi spomina padlih slovenskih borcev proti komunizmu: 6. junija leta 1945 so se zdi, da bi tudi najbrezobzirnejši kritik ne mogel mirne vesti prezreti stvaritev predvsem štirih igralcev: Zinke Brunčkov e, Janeza Kastelica, Luke Jamnika! in Stanka Brunška. Posebej je o-meniti gospo Brunškovo v njenem nastopnem prizoru in-ob zaključku drame. Odkritje večera je bil tudi g. Janez Kastelic v vlogi starega vrtnarja Klausa. Gg. Luka Jamnik in Stane Brun- dogajale v slovenski domovini šek sta se resnično znašla šele v krvave reči. Komunisti so brez drugem, in potem prav izvrstno Slehernega sodnega postopka po- zaigrala posebno v zaključku bili tedaj po raznih krajih Slo- drame. Mislim, da ni pretirano, venije na tisoče slovenskih fan-1 če trdim, da bi se omenjena čet-tov. j vorica (ki je, poleg vsega druge- Naš poročevalec iz Toronta ga tudi edino zadovoljivo obvla-nam je poslal o vprizoritvi “Sti-ulala tekst) v drugačnih okoli-lemondskega župana” sledeče pi-! ščinah in ob sistematskem dra-smo: j matskem šolanju lahko razvila v “Vsado, ki skuša objektivno j uspešne profesionaliste. oceniti kakršnokoli že emigrant-1 Scenograf svoje naloge ni re-sko prireditev, se znajde pred | šil slabo. Rdeča barva sten v neljubo izbiro: ali naj ocenjuj e j sejni dvorani pa je bila premoč-prireditev s strogega umetniško na in je utrujala oči.” kritičnega stališča in naj prezre vse premnoge okoliščine, ki so lahko n. pr. preprečile, da uspeh prireditve ni bil boljši (vzemimo: utrujenost igralcev zaradi dnevnega dela, pomanjkanja časa za učenje, pomanjkanje, denarja za nabavo boljših kulis in kostumov) ali pa naj vse te okoliščine upošteva. Če izberemo drugo gledanje, bi lahko mirnega srca dejal, da so dramo “Stilemondski župan” odigrali v Torontu zelo uspešno. Upal bi si trditi, da gre za to o-sebna hvala režiserju g. Stanku Brunčku, ki je predvsem izbral igro, ki zahteva precej i od gledalcev i od igralcev. Drama “Stilemondski župan’, je prepriča-valno delo, ki na najzornejši način kaže brezsrčnost vojne in njenih zagovornikov. Igro je za torontske igralce prestavil v slovenski jezik Ludve Potokar iz Clevelanda. Režiserju bi‘ se za uspešno izbiro še enkrat zahvalil, kajti človek se sčasoma le preobje takozvanih cenenih komedij in ljudskih iger. Če bi sodili vprizoritev “Stile-mondskega župana” s prvega, strogo kritičnega vidika, se mi Vsi prijatelji dobrih prireditev upajo, da nam bodo torontski igralci za jesensko sezono pripravili spet kaj tako lepega in vrednega, kakor je bil Maeterlinckov “Stilemondski župan.” Družba pravi, da jo bo stala vsaka milja zgrajene proge 217,-391 dolarjev. Proga bo prečkala reko Skeena na mostu, ki bo dolg nad 30.0 metrov. Na vsej progi bo tudi večjft število manjših mostov. C. N. R. družba upa, da bo nova proga dograjena protj koncu leta 1954, če pač ne bo prišla v zagato z gradbenim mate-rijalom. —,Poleg tega da bo proga bistveno olajšala prevoz aluminija, bo služila tudi odvozu lesa, ki ga je v Britski Kolumbiji relativno največ na svetu. V Britski Kolumbiji so imeli pretekli teden volitve v pokrajinsko zakonodaj nd skupščino; vsi znaki kažejo, da bodo liberalci to pot pogoreli in jih bodo nadomestili socialisti; končni rezultat teh volitev bodo objavili šele 3. julija. * * * Izletniške ladje železniške družbe C. P. R. (Canadian Pacific Railway) bodo tudi letos vozile turiste iz mesta Vancouver, B. C. vzdolž kanadske zapadne obale in vzdolž alaščanske obale v takoimenovano deželo “polnočnega sonca.” Izlet v to deželo' traja 8 dni in pol in je, kakor pravijo, eno edinstvenih doživetij slehernega turista. * * * Občutno pomanjkanje moče v južnih predelih naših najbolj ži-torodnih provinc, Saskatchewa- lova Železnika proga ¥ Irifslcl Kolumbi!! Vancouver, B. C. — železniška družba C. N. R. (Canadian [National Railways) naznanja, da je dobila od zvezne vlade po- 'na in Manitobe, lahko pomeni zelo slabo letino 'pšenice. Suša v teh dveh provincah je pripomogla tudi k nagli zaploditvi raznih škodljivih žuželk, ki ogrožajo pšenična polja in nasade sladkorne pese. * * * Kanadski titotapci ameriških li, da postaja eno najvažnejših cigaret zaslužijo sedaj baje še oblaštilo za gradnjo nove železniške proge v skrajnem severozahodnem koncu maj večje kanadske province. Proga bo vezala mesto Terrace, B. C. (vzhodno od mesta Prince Rupert, B. C. )in pa znano naselje Kitimat, B. C.,, o katerem smo že poroča- ta Mount Everest, zaradi slabe- ZBOROVANJE ZDRAVNI ga vremena premislila, so se odpravili pretekli teden Francozi na goro Ararat v Kavkaškem pogorju, da bi našli ostanke Noeto- KOV V BANFF, ALTA. Banff, Alberta. — Kanadska zdravniška zbornica ni imela slabega okusa, ko si je izbrala za ve barke, ki je ob vesoljnem po- kraj svojega zborovanja eno naj-topu, kakor pravijo, nasedla tam.. lepših letoviških krajev ne samo Ararat bodo naskočili Francozi s (v Ameriki ampak na vsem svetu. industrijskih središč na kanadskem Zapadu. V Kitimatu grade eno največjih pridelovalnic aluminija na svetu. Železnica iz Terrace, B. C. do Kitimata bo dolga sicer le 46 milj, a bo pomenila veliko olajšavo za prevoz surovin kakor tudi za odvoz pridelanega aluminija do Tihega oceana. več kakor so doslej. Vzrok temu je visoka cena krompirju v U. S. A. Tako sedaj vozijo ti tihotapci v Ameriko krompir, iz Amerike v Kanado pa cigarete. * * * Medtem ko si je švicarska planinska ekspedicija, ki je nameravala te dni naskočiti doslej še ne preplezano naj višjo goro sve- turške strani. * * * Komisija, ki je pred časom ugotavljala, kaj Kanadi v kulturnem pogledu vse manjka in ki je hkrati svarila pred nevarnost, obetajočim uvozom ameri-kanizmov te ali one vrste v našo deželo, je sprožila s svojo kritično publikacijo tudi vprašanje nujno potrebne gradnje Kanadske narodne galerije; Kanadski institut za arhitekturo (s pridevkom Royal) v Vancouvru, B. C., je v ta namen razpisal natečaj; arhitekt, ki bo gradil našo umetniško galerijo, ima biti prebivalec naše dežele in obenem član Kraljevega kanadskega instituta za arhitekturo v Vancou-ru. . . * * * Po prvem juliju letos bodo smeli zakonito ribariti v obrežnih vodah samo kanadski ribiči ne pa tudi številni Španci, Francozi, Portugalci in Italijani, kar se je bilo zaradi izgovora na tozadevni ribiški zakon z 1. 1894 dogajalo doslej. Tako so odločili v Ottawi. * * * Mesto Toronto, Ont., so odlikovali pretekli teden s plaketo v priznanje za strogo uzakonitev in izvrševanje zakonov, ki zadevajo cestni promet. Toronto, Ont., je prvo mesto, ki je prejelo to odlikovanje za zgleden promet v Severni Ameriki izven Združenih držav. * * * V Clevelandu so se pred nedavnim posvetovali o vzajemni zameni plina med Kanado in Združenimi državami. — Na vzhodni strani našega kontinenta naj bi dovajala plin Kanadi Amerika, na Zapadu pa naj bi v zameno zalagala zapadne države USA z zemeljskim plinom Kanada. Mesto Banff je majhno, njega okolica pa tako veličastna, da človeku jemlje sapo. V njega bližini se nahaja tudi kristalno čisto jezero Lake Louise. Na svojem letnem zborovanju so kanadski zdravniki izvolili novega predsednika naše Zdravniške zbornice, g. dr. C. W. Burnsa iz Winnipega, Man. Zborovanje je obsegalo tudi celo vrsto, predavanj. Med drugim so izrazili zdravniki na zborovanju v Banffu na primer dvom nad učinkovitostjo zdravila cortisone, katerega uporabljajo proti revmatični mrzlici. Druga zanimiva! reč, ki so jo razmotrivali je dejstvo, da imamo v Kanadi nad 700,000 ljudi s kilo (čemur so rekli v starem kraju “pru”). Ugotovili pa so zdravniki, da bo; ta številka naglo nazadovala, ker so uspeli pogruntati za kilo zelo učinkovito in dovolj naglo zdravljenje. Dva zdravnika iz torontske splošne bolnice sta poročala tudi o neki posebne vrste bolezni, ki da je redka, a napada, če sodimo po statistiki, dvakrat rajši fante kakor pa dekleta. Ime bolezni je “osteoid osteoma.” Najpogostejša je pri odraščajoči mladini, tja do 25. leta. Seveda v resnici sploh ni pogosta: doslej so imeli v torontski bolnici okrog 170 primerov te bolezni. Značilnost te bolezni je trda, na kost spominjajoča zraslina v telesu, ki pa jo je moči brez nevarnosti odstraniti z operacijo. zozemci. Največ teh prebivalcev ke izgub naših edinic na Koreji, živi na prerijskih pokrajinah v osrednji ali srednje-zapadni Kanadi. Starši teh prebivalcev so bili v mnogih primerih rojeni v starem kraju, v Evropi, a mnogo: jih je tudi, ki so tu že četrto koleno svojega rodu in so se tako-rekoč “kanadizirali.” Samo okrog 6 odstotkov kanadskega prebivalstva je bilo rojenih izven Kanade, Anglije ali Združenih držav. Asimilacija novodošlih Evrop-cev v Kanado je danes mnogo lažja, kakor pa je bila leta nazaj. Predvsem je to pripisati dejstvu, da postaja Kanada počasi a gotovo samobiten narod. Vezi z matično deželo Anglijo se nekako stalno rahljajo. Poudarjanje kanadskega podaništva britanski kroni postaja čedalje šibkejše. To je moči opaziti celo v tako odločilnih stvareh kakor so učne knjige za doraščajočo mladino, ki bo čez deset ali petnajst let tvorila osrednjo plast mladega kanadskega naroda. Res je, da so Kanadčani še vedno zakoniti “britanski podaniki,” toda za to podaništvo se danes nikdo preveč resno ne meni. Važno za vsakogar, ki se priseli v Kanado je to, da postane kanadski državljan. Vsak pri-hodnik v Kanado lahko v petih letih zaprosi za državljanstvo. kar so prispele tjakaj, takole: 146 mrtvih, 612 ranjenih, 61 poškodovanih, 6 pogrešanih in eden ujet. Nekaj o prebivalstvu Kanade Kanada ima še vedno približno polovico prebivalcev angleškega rasnega izvora, vendar se ta polovica pri vsakem letnem štetju krči. Približno petina kanadskih prebivalcev ni niti angleškega niti francoskega pokolenja. Prebivalci, ki tvorijo to petino, so zvečine Nemci, Ukrajinci in Ni- Jačja zmaga Zadružne stranke v Saskatchewanu Ottawa. — Končni rezultati provincijalnih volitev v Saskatchewanu, ki je najbolj žitorodna kanadska pokrajina, so dokazali, da moč tamošnje Zadružne stranke (Cooperative Commonwealth Federation Government) stalno raste; stranka je izšla z volitev, ki so se vršile 11. t. m. z ojačano večino. Zadružna stranka je pridobila sedem liberalnih sedežev v provinci j alni zakonodajni skupščini. Vsega skupaj imajo Saskatchewanski zadrugarji zdaj 42 sedežev, liberalci pa samo enajst. Komunisti pri volitvah niso nič pridobili in prav tako ne konservativci. Ponovna zmaga zadrugarjev v Saskatchewanu jasno dokazuje, da prerijski farmarji ne odobravajo sedanje politike cen kmetijskim pridelkom kanadske zvezne vlade v Ottawi. — Long Island leži 118 milj severovzhodno od ustja reke Hudson v New Yorku. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska, da bi prala, likala in opravljala lahko hišno delo, 3 do 5 dni v tednu ali gotove dneve. Pokličite FA 1-6977. (121) Moikl dobilo delo Mesar dobi delo Mesar, ki zna rezati in delati klobase, dobi delo. Ali ste zadovoljni z vašo sedanjo službo? Imamo stalno delo za dobrega delavca. Plača in bonus. Pokličite GL 1-2836 za sestanek. (121) MALI OGLASI Trgovina naprodaj Naprodaj je popolna trgovina z vso hrano na Norwood Rd., severno od Superior Ave. Je moderna velika trgovina, ustanovljena čez 30 let, izvrstna oprema, čista zaloga, pol tona truck, najemnina $85 in vključuje gorkoto, tudi stanovanje na razpolago. Mora biti prodano. Cena $8900. Stakich Realtors KE 1-1934 (121) Naprodaj Hiša za 4 družine, 1 furnez, po 3-S-3-6 sob. Lot zraven. Se nahaja na 3508 Beyerley Rd. Kličite Dl 1-8844. (119) Iščejo stanovanje Par, ki se bo kmalu poročil, išče 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj, naj pokliče UT 1-7212. (121) Naše izgube na Koreji Ottawa. — Armada je objavila 11. junija letps 115. poročilo o izgubah naših edinic pri oboroženih oddelkih Združenih narodov na Koreji. Poročilo navaja, da je bil zadnje dni ubit na korejskem bojišču en podčastnik naše vojske. S tem stoje števil- Iščejo stanovanje Mož, žena in 3 otroci nujno potrebujejo stanovanje, opremljeno ali ne. Bi plačali do $65 na mesec. Kdor ima kaj naj pokliče PR 1-0430. (121) Iščejo stanovanje Mož in žena iščeta apartment 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj naj poliče EX 1-5382. (118) Iščejo sobe Novonaseljenci, 4 odrasli in 2 otroka, iščejo 5 ali 6 sob v St. Clairski okolici do Superior Ave. Kdor ima kaj naj pokliče UT 1-9305. —(120) L. Potokar: Takole ob samotnih frenolkih (Konec.) — Kam, misliš, • Pikapoloncay plavajo tisti-le daljnj oblaki? jo je vprašal in ni pričakoval odgovora, ker se mu je zdelo vprašanje neumno ali pa povsem nepotrebno, kajti vsak otrok ve, da plavajo oblaki za gore. Toda on je zmefom rad govoril o oblakih. Pikapolonca je ostala tiho. Ko sta šla naprej, sta srečala v senčnem kotu gozda znamenje. Pikapolonca se je pokrižala s tistim križem, s kakršnim se križajo ‘ljudje, ki so bili vzgojeni v mestu. Šla sta dalje, prišla do gostilne “Pri lepem razgledu” in postala za hip, ko da se bosta odločila ali morda ne sedeta na vrt sta se ustavljala. Ko sta prispela tja, jo je rahlo potegnil za ten-čičast rokav in ko sta se vsedla, je začel nemudoma govoriti: — Nič več ne pijem. — Pikapolonca ga je pogledala,. ž;alostno in razumevno obenem, s' pogledom kakršnih se je spominjal s slik Matere božje. Potem je povesila veke. — Pil sem, dokler nisem imel tebe. Pripovedoval sem ti že o. tistih večerih in o tistih čudno kratkih nočeh, ko nisem vedel zakaj jih živim in čemu samega! sebe z vinom goljufam. In zjutraj, ko sem se zbudil, nisem budil kesanja rekoč: nocoj pa ne pojdem več. Ne. Zvečer —; veš, kako se oglasi pod večer drobna pod kostanje. Njemu ]e mučno. Ko je zaslišal gostilniške zvoke, bodisi steklen glas kozarcev ali kvak kmečke harmonike, se mu je zdelo, ko da mu Pikapolonca očita: Ali še piješ? Ne pij več, glej, sam si pisal Minki, da jih ni hujših za mlade1 žene kakor so možje pijanci in kvartopirci . . . Zato sta šla dalje. Oba sta morala misliti o istem in njemu se je zdelo, da bi bila že morala priti bilo i sapica v zatišju? Tako nenadoma je prišel vame nemir^poniž-no najprej, ko da bi rad zaigral na vijolino eno samo otožno pesem pa bi se poslovil . . . Toda! ne: nemir se je vsedel za mizo, preklel je svet in njega stvar j alee, potegnil z mize beli,, oprani prt in zarjul: proč, to spominja na prvo sveto obhajilo! In s prtom so padle rože spominčice, ubila se je vaza in na pragu se je prikazala točajka . . . Daj, Hilda, vrag s teboj, zgubljenka, tista samotna klopca, na kateri prinesi mero! Hilda je šla, pri- nesla je mero rumenega vina in postavila kozarec. Potem je čakala, si s kazalcem vrtala nahod-ni nos in mela krmežljave oči. Čakala je na denar, še eno mero, je zakričal nemir in Hilda je šla . . . In tako dalje. . . — S tem nemirom sem šel; zvezde so mi sijale spotoma in moj korak je bil raven, z jasnim ciljem. Zmerom se je zgodilo tako: Hilda je bila tam, nikoli ni rekla dober večer in nič ni jokala za rožami spominčicami ali zaradi vaze . . . Zdaj pa, Pikapolonca, ali mi ne verjameš? — Pikapolonca, ki ga je ves ta; čas motrila z globokimi očmi, še vedno ni nič spregovorila. Zdelo se mu je, ko da hoče zganiti z: rameni. • — Glej, zdaj je čisto drugače. Zdaj ni več nemira, da bi hodil v vas. Nisi nič vesela tega? In nekoč bova šla: poslovila se bova od Rosenhaina in se odpeljala z vlakom k morju in potem z ladjo tja, kamor sva namenjena. Bogve, kdo bo šel prvi? — — In sreča bo šla z nama, vsa tale sreča, ki je razsuta po Ro-serthainu. Tako lepo bo, pravim, ko bova vzela namesto fotoaparatov, katere begunci po ndvadi jemljejo čez morje, vso tole srečo. Pol jo boš vzela Ti in pol jaz. Saj boš imela toliko prostora, čeprav praviš, da ne boš jemala ss eboj več ko dveh kovče- gov? Srečo je moči spraviti tako na majhen prostor! — Temu se je Pikapolonca nasmehnila. Nasmehnila se je S tistim nasmehom, s katerim se nasmehnejo odrasli ljudje pravljicam. — O, Pikapolonca, reci, da si vesela! In tjale stopiva v park, kjer sva oni večer trgala cvetje! V parku je bila senca, ki jo je le tu pa tam prebadal pramen zlate luči, se iskril v zelenju in umiral onkraj ravnice. Tod pa tam so stale klopi. Ko sta sedla, je Pikaoplonca zaihtela. On se je vznemiril, a to pot je ni prijel za roko; spomnil se je na svoje samotne trenotke in jo je pustil čisto pri miru, da se je optolažila. In še potem, ko se je izihtela, je imela narahlo priprta usta in gledhla je tjakaj nekam, kjer so umirali onkraj ravnice sončni žarki. ' — Sem te užalil? — jo je vprašal v tistem značilnem tonu, s katerim ogovarjajo ljubimci svoje v oltar postavljene princese. Toda Pikapolonce to ni ganilo; odkimala je. in gledala dalje tja v en dan. On pa je mislil na vse, kar sta bila doživela bridkega od onega sedemnajstega julija dalje, ko mu je Pikapolonca dejala, da je lep in mlad in premlad, da bi razumel, zakaj ga ona ne sme ljubiti. Spominjal se je pisem, šopkov in nasme- hov, vračanj in razhajanj, obžalovanj in svojih lastnih samotnih trenotkov. In vse se mu je zdelo že pomembno in hkrati imet-nitno in žalostno. Toda prav ta trenotek zdaj in njena mehka pričujočnost, profil njenega žalostnega, izjokanega obraza ga je navdajal z neko smešnostjo. — Kaj pravzaprav hočeš? Po čem hrepeniš? — ga je vprašal glas, ki pri vsem ni imel nič zraven. 'In potem se mu je zdelo, ko da se mu razstira pogled na novo in zadnje spoznanje, ki ga ima. doseči, preden bo Pikapolonca rekla: da. — Kaj pravzaprav hočeš? — je ponovil tisti glas in njemu se je zdelo, ko da mu pridiga: Vse drobne, žlahtne rože, ki najbolj dišeče cveto, najprej pozebejo. Toliko jim je pred smrtjo še prizaneseno, da natanko slišijo krohot golega življenja, ki tisto predsmrtno uro sname svojo masko, ki ga je lepotila ves čas dolge, vsakdanje komedije, rekoč: - — Bedak! Kaj res nisi vzel vsega skupaj za komedijo? — Da, ko je konec zadnjega dejanja te komedije, ko zastor že pade, ploskajo tisti obrazi med množico ljudi. S svojimi dlanmi izzivajo igralce, naj se pridejo še enkrat priklonit — vsaj Ljubezen naj se pride, Ljubezen, ki je svojo vlogo najbolje igrala. In res. Ljubezen, ki je svojo vlogo najbolje igrala, pride še enkrat pred zastor, priklanja se v čistem, zardelo nadehlem, prozornem plašču, ki je do tal- razprostrt, nov šopek nagljev dobi od nekoga iz množice. Ko ji gentleman iz množice čestita, ji pomežikne in pravi: — No, Ljubezen, zdaj se pa lepo sleci. Zadnje dejanje je minilo. Med vsemi komedijanti si najbolje igrala, tako resnično, da ti je tam-le nekdo verjel. Verjel je, da si zares Ljubezen. Kak zakotni sanjač ... — In gentleman pokaže nanj. Potem pa pravi igralki, ki ji je ime Ljubezen: — V garderobo pojdi in se pre-pravi. Počakal te bom spodaj pri stopnicah. — Medtem, ko je on doživljal ta privid, se je bila Pikapolonca zamaknila vanj. — Glej, vse tisto, po čemer sem v življenju najbolj hrepenela, se mi ni zgodilo . . On je vedel, kaj vse je hotela. Hotela je postati zdravnica. Hotela je v misijone ... v Indijo, gobavce zdravit. In je odvrnil: — Glej, tudi jaz sem bil svoje dni v sanjah na kolodvoru Paris, Gare du Nord ... — Ti nisi bil nikdar v Franciji- — —Seveda. Bil sem diplomat in vozil sem se v prvem razredu Simplon Orienta. Tudi zdravnik sem že bil. Toda moj zdravniški plašč visi na rjavem žeblju in prah se vseda nanj. Toda čemu govoriva zdaj o preteklosti? Zdaj bova šla. Novo življenje bova začela, čez morje greva, delala bova in nekoč si bova postavila dom. In okrog doma bova imela vrtove, prav take, kakoršne si bila videla zadnjič v filmu. Vsaj košček takega vrta bova imela, lepo belo hišo, vodnjak in bele golobe. Kresnice bova zasejala po gredicah. — Toda Pikapolonca ni slišala tega. Ni videla sonca za zelenjem in ne cvetja vsečez po Rosen-hainu navzdol, cvetja, ki se je izlivalo prav v mesto spodaj kakor praznična reka. Tedaj šele se je zavel, da so samotni trenotki, ki jih doživlja. Pikapolonce ni bilo tukaj, klop je bila sama, le veter je pregibal zavržen kos časopisnega papirja, ki je ležal na tleh. Le njen spomin je bil pri njem, vse tiste tisočere tihe, zaklenjene misli, ki so zdaj drvele iz duše in on je gledal za njimi: svobode pijane so letele pod višnjim nebom, kakor jata belih golobov so tekmovale plahutajoč z jadrnimi oblački in se gubile v jasnem brez-prostorju dlje in dlje . . . Ostala mu je ena sama misel, ki je kljuvala v srcu in sram ga je bilo, če je srečal poštenega človeka. Kajti da ni ne lepo in ne zdravo, če si je tako mlad, kakor je bil, želel umreti. HENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem In z druge strani jie vznemirjal dušo Hmielnickega dvom, če se ta punt že ni preveč raz-palil in razvil. Ali se dado te podivjane mase še kako obrzdati? Dobro — on, Hmielnicki, sklene mir a morilci bodo pod njegovim imenom še dalje širili umor in požig — ali pa se bodo tudi maščevali nad njegovo glavo za uničenje nade. To jie narasla reka, morje, burja! Strašen položaj! Ako bi bil vzbruh slabejši, tedaj bi se ne pogajali z njim, s slabejšim, — ker pa je punt mogočen, tedaj se lahko pogajanja razbijejo ob silo razmer. In kaj bo? Kadar so take misli osvojile težko hetmanovo glavo, tedaj se je zapiral v svoje stanovanjie in pil po cele dni in noči. Takrat se je med polkovniki in črnijo raznesla vest: “Hetman pije!” In po njegovem zgledu so pili vsi, red se je zrahljal, morili so ujetnike, pobijali drug drugega, ropali plen — začel se je sodni dan, gospodovanje groze in strahu. Bela crekev se je izpremenila v pravi pekel. Nekega dne pa je vstopil k pijanemu hetmanu šlahčič Vihov-ski, ki je bil ujet pod Korsu nom in bil povišan za hetmano-vega tajnika. Vstopivši je začel brez ceremonij tresti pijan ca, dokler ga ni naposled zagrabil za ramena, posadil na stol in ga vzdramil. “In kaj je takega? Kakšen vrag?” je vprašal Hmielnicki. “Gospod betman, vstani b strezni se!” je odgovoril Vihov-ski. “Poslanci so prišli.” Hmielnicki je skočil na noge in se takoj streznil. “Hej!” je vpil na kozaškega dečka, sedečega na pragu, “plašč kalpak in bulavo!” In potem de Vihovskemu: “Kdo je prišel? Od koga?” “Duhovnik Patronij Laško iz Hušče, od gospoda vojvode brac-lavskega.” “Od gospoda Kisiela?” “Da.” “Slava Očetu in Sinu, slava svetemu Duhu in sveti Prečisti!” je govoril, križajoč se, Hmielnicki. In obraz se mu je zjasnil, razvedril — začeli so se z njim pogajati. For your VACATION welcome to (HRISTIAHA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American-S 1 o v e n i a n cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK KRAŠOVEC, Prop. P.O. Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 Toda tega dne so prišle tudi vesti, popolnoma nasprotne mirovnemu poslanstvu gospoda Kisiela. Sporočili so, da je knez, od-počivši se z vojsko, utrujeno od pohoda črez gozdove in blato, stopil v uporniški kraj; da bije, požiga_ seka; da je oddelek, odposlan pod Skrzetuskim, razbil dvatisočno četo Kozakov in čr ni — in jo posekal do zadnjega moža; da je sam knez v naskoku vzel Pohrebišče, imetek knezov Zbaraških — in ostavil samo zemljo in vodo. Pripovedovale so se grozne stvari o tem naskoku in o vze-tju Pohrebišč — bilo je to nam reč gnezdo najbolj trdovratnih razbojnikov. Knez je baje rekel vojakom: “Morite jih tako, da bodo čutili, da umirajo.” (Ru darski trdi, da je izrekel te besede v Niemirovu.) Zato je tu di vojaštvo počelo najgrozovitejše krutosti. Iz vsega mesta se ni rešila živa duša. Sedem sto ujetnikov sc pobesili, dvesto nabili na kole. Govorilo se je tudi, da so jim vrtali s svedri oči, da so jih žgali na ognju. Punt je takoj u-gasnil v vsej okolici. Prebivalci so zbežali k Hmielnickemu ali pa so sprejemali gospoda lubnianskega kleče, s kruhom in soljo, tuleč za milost. Manjše čete so bile vse strte — in v gozdovih, kakor so trdili begunci iz Samhorodka, Spičina, Ple-skova ih Vanuvke, ni bilo niti enega arevesa, ki bi na njem ne visel Kozak. In godilo se je vse to pred Belo cerkvijo in krotečo vojsko Hmielnickega. In tedaj je začel Hmielnicki, ko je to zvedel, tuliti kakor ranjeni tur. Z ene strani pogajanja, z druge meč. Če se vrže na kneza, bo to znamenje, da noče pogajanj, ki mu jih nudi gospod Brusilova. Edina nada je ostajala v Talarjih. Hmielnicki je planil po-koncu in hitel v Tuhaj-bejevo stanovanje. “Tuhaj-bej, moj prijatelj!” je rekel po običajnem pozdravu, “kakor si me tešil pod Žoltimi vodami in pod Korsunom, tako me reši tudi sedaj. Prispel je poslanec od braclavskega vojvode s pismom, ki mi v njem vojvoda'cbeča mir, a zaporoški vojski povrnitev nekdannjih svoboščin pod pogojem, da preneham z vojno, kar moram storiti, če hočem pokazati svojo odkritosrčnost in dobro voljo. A medtem so dospele vesti od mojega sovražnika, kneza Viš-niovickega, da je posekal Pohrebišče in ni nikomur prizanesel — in da moje molojce pobija, na kote nasaja in s svedri vrta oči. Ker jaz ne morem nadenj, sem prišel k tebi s poklonom, da bi se ti s Tatarji vrgel na tega mojega in svojega sovražnika, sicer on v kratkem napade naše tabore.” Murza, sedeč na kupu preprog, pobranih pod Korsunom ali pa naplenjenih po plemiših dvorih, se je zibal nekaj časa naprej in nazaj, zamižal, kakor bi hotel bolje premisliti, naposled pa odvrnil: “Allah! Tega jaz ne morem storiti!” “Zakaj?” je vprašal Hmielnicki. “Ker sem itak že dosti bejev in čausov radi tebe izgubil pod Žolto vodo in pod Korsunom, čemu bi jih še več izgubljal? Jarema je velik vojnik! Vržem se nanj. če se vržeš tudi ti, ali sam ne. Nisem neumen, da bi v eni bitki izgubil vse, kar sem dosedaj pridobil — bolje mi je, da pošljem čambule po plen in ujetnike. Dosti sem že storil za vas, neverni psi. I sam ne pojdem i hanu odsvetujem. Dejal sem.” “Pomoč si mi prisegel.” “Da, a prisegel sem, da se bom bojeval poleg tebe, a ne za tebe. Pojdi proč od mene!” ‘Dal sem ti robov izmed svojih lastnih ljudi, dal sem ti plena, dal hetmane.” “Zakaj če bi jih ne bi dal, bi bil jaz tebe njim.” “K hanu pojdem.” “Izgini mi izpred oči, kozliček, pravim ti.” In koničasti murzini zobje so se začeli bliskati izpod ustnic. Hmielnicki je spoznal, da nima tu nič delati, a dlje ostajati je nevarno; zato je vstal in se zares napotil k hanu. A od hana je dobil isti odgovor. Tatarji so imeli svoj razum in so iskali lastne koristi. Mesto da bi se upali na odličilno bitko z vojskovodjem, kije veljal za napremagljivega, so se rajši spuščali na četova-nja in se bogatili brez krvopre-litja. Hmielnicki se je- vrnil, stekel v svoje stanovanje in se je iz Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRJUUSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA obupa že lotil vrča, a mu ga je Vihovski iztrgal iz rok. “Ne boš pil, gospod hetman,” je rekel. “Poslanec je tu, treba odpraviti poslanca.” Hmielnickega je objel strašen srd. “Jaz ukažem tebe in posla natakniti na kol.” “A jaz ti ne dam žganja. Ali se ne sramuješ, ko te je sreča tako visoko vzdignila, da se zalivaš z vudko, kakor preprost Kozak? Tfuj tfu, gospod hetman, ne more tako biti. Vest, da je dospel poslanec, se je že raznesla. Vojska in polkovniki hočejo na posvetovanje. Tebi sedaj ne pristoja piti, temveč ker sedaj lahko skleneš mir in kovati železo, dokler je vroče— dosežeš vse, kar hočeš, potem bo prepozno, a moje in tvoje grlo je v tem. Pošlji takoj poslanstvo do Varšave in prosi kralja milosti . . .” “Modra si glava,” je rekel Hmielnicki. “Veli udariti v zvon na posvetovanje, a na majdanu povej polkovnikom, da takoj pridem.” Vihovski je došel, a kmalu se je odzval zvon na posvet; na njegov glas sc se takoj zapo-roške vojske začele zbirati. Posedli so se torej poveljniki in polkovniki: strašni Krzionos, desna roka Hmielnickega, Krze-čovski, meč kozaški, stari in izkušeni Pilon Dziedziala, polkovnik pokrivniški, Fedor Loboda perejeslavski, okrutni Fedorenko kalniški, divji Puškarenko ppltavski, ki ie vodil same ča-bane; Šumejko Nižinski, ognjeviti Čarnota hadziatski, Jakubo-vič čehrinjski, dalje Nošač, Hla-dki, Adamovič, Gluh, Pulj an, Panič — ne vsi, ker nekateri so bili na pohodih, a nekateri na onem svetu, ker jih je že tjekaj poslal knez Jarema. Tatarji niso bili sedaj pozvani na posvetovanje. Tovarištvo se je zbralo okrog na majdanu, pritiskajočo črn so pa odrivali s kiji, da, še s sulicami, pri čemer ni manjkalo ubojev. Naposled se je prikazal i sam Hmielnicki, v rdeči opravi s kalpakom in bulavo v roki. Poleg njega je šal kakor golob beli duhovnik, velečastiti Patronij Laško, ob drugi strani Vihovski, s papirji v roki. Ko je Hmiei sedel med polkovnike, je trenutek molčal — potem je odložil kalpak v znamenje da se posvetovanje začne, vstal in začel govoriti ta-ko-le: (Dalje prihodnjič) -----o------ —Moč, ki jo ima baterija navadne električne žepne svetilke, zadostuje za pošiljatev kratkega: radijskega valu okrog in okrog sveta. ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034 V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA JohnBudnar ki je umrl 17. junija 1950 Dve leti je že minilo, odkar si nas zapustil Ti. Oh, kako žalostno je življenje, odkar Te več med nami ni. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni težav in ne skrbi, tam sonce sreče Ti ne ugasne, tam lepša zarja Ti blešči. Žalujoči: SOPROGA in SINOVI Cleveland (Collinwood), Ohio, 17. junija 1952. j Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske VJ od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. VZVIŠEN NAD POLOŽAJEM — Visoko nad cestnim križiščem, urejuje prometni stražnik v Hannoveru v Nemčiji promet. One, ki se ne drže prometnih predpisov pokliče preko zvočnika. ...'V 1864 1952 JVaznanilo in JZah-Vala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po dolgi bolezni umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, tast in stric Charles tirajner Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje izmučene oči na dan 25. maja 1952. leta. Pokojnik je bil rojen leta 1864 v Dolenji vasi pri Ribnici, prišel leta 1892. V Ameriko je Pogreb se je vršil 28. maja 1952 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za mir in pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih cerkvenih in verskih obredih je njegovo truplo bilo prepeljano na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd., in tam položeno k zemeljskemu počitku. Štejemo si v dolžnost, da se s tem iskreno zahvalimo č. g. Rev. Cimpermanu za njegove obiske našega dragega umrlega med boleznijo, za tolažbo, ki mu jo je v teku njegove bolezni dajal, za podelitev sv. zakramentov, za opravljeno sv. mašo, zadušnico ter za spremstvo na pokopališče. Prisrčno se zahvalimo vsem, ki so ob krsto našega dragega položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo zadnjo čast, ljubezen in spoštovanje. Naša topla zahvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše našega dragega umrlega. Naša najlepša zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, molit ob njego- vi krsti in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Posebno se zahvalimo članom društev Slovenec št. 3 SDZ in Cleveland št. 26 SNPJ za lepo slovo od svojega sobrata ter za spremstvo na pokopališče. Prisrčiia zahvala pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnika. Naša topla zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile na razpolago ter tako omogočili mnogim, da se pogreba udeleže. Naša iskrena zahvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje. Posebno se zahvalimo društvu Slovenec št. 1 SDZ, ki je vse materijalne zadeve za pokojnika uredil tako hitro in v popolnem redu. Končno se zahvalimo vsem, ki so nam ob tej za nas tako težki uri bili v pomoč s svojo tolažbo, dejanjem in naklonjenostjo. Najlepša zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vzorno voden pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Ljubljeni soprog, dragi oče, stari oče, tast in stric, počivaj v miru v zemlji te Tvoje druge domovine! Tvoji duši pa daj Bog večni mir! Za vso Tvojo ljubezen, za vse skrbi in težave, za vse delo in trpljenje, naj Te dobri Bog stotero poplača. Mi se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših molitvah do kraja naših dni. Pripravi v raju dom nam, oče mili, podpiraj z blagoslovom nas v življenja sili! Žalujoči ostali: MARY, soproga CHARLES, sin MARY por. KOCJAN, ANNA por. TEWS, hčere MIKE, in HERMAN, zeta ■ vnuki in vnukinje MARY STRUNA, nečakinja V starem kraju zapušča tri nečakinje Cleveland, Ohio, 17. junija 1952.