PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Lito 2. štev. 471 - Cena 5 lir - 3 jugollre Poštnina plačana v gotovini Spedizjonc in abbon. postale TRST, petek, 13. decembra 1946 UREDNIŠTVO ta UPRAVA, FIAZZA GOLDONI St. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Ujn\_93807. Rokopisi se ne vračajo Vsi demokrati, ki jim je bratsko sožitje med Slovani in Italijani resnično pri srcu, morgjo zavrniti vsak poizkus kršitve načela dvojezičnosti, PESEK U OCI DEMOKRATIČNI JAUNOSTI Politični manevri ne morejo prikriti odgovornosti za pojav terorizma Krik glasila italijanskega šovinizma nas ne preseneča. Navadili 'o se še na njihovo taktiko in -dno bi lahko še v naprej napovedali, kaj bo v zvezi z dnevnim dogajanjem poudarilo, kaj previdno k/molbalo. Predvčerajšnjim so, na primer, zamolčali vse one točke uvodnega 01 temeljnega poglavja bodočega datuta enotne sindikalne organizacije, ki so res bistvenega pomena to cilje in organizacijo vsega delovnega ljudstva na tržaškem ozemlju in ki stoje kakor obtožba vsega njihovega dosedanjega delovanja in tisanja; včeraj — v zvezi z aretacijo vodilnih osebnosti akcijske franke — pa grmijo proti nezasli-oni krivici, ki bi se naj zgodila neoporečnim antifašistom in vzgojnim borcem za svobodoK poziva-lo3 vse demokrate k odločnemu na-kopu proti povzročiteljem tolikšne linice. Kakor vedno, bi se tudi to pot "lotil, kdor bi 'resno jemal besede V grožnje omenjenega glasila V tesniti ne gre za to, da je nekaj nodilnih osebnosti akcijske stranke P°d ključem, in da so mogoče nekateri — če že ne vsi — res celo nttani borci za svobodo in demokracijo; v resnici — in to je predvsem nožno — gre za dejstvo, da je na iedeiu tržaške sekcije akcijske franke policija zasegla določeno količino orožja in drugega razstre-Uva, kar danes jasno priča, s kakimi posli se pečajo ljudje okoli akcijske stranke. To je bistveno iti poglavitno. Kadar koli je bilo govora o najdbi orožja, vedno je v afero vpletena akcijska stranka. Arzenal orodja in municije v Tržiču je tu za ®»e one, ki zapirajo oči pred dej-stvi. To je bistveno in poglavitno. Po vsem tem ni danes več skrivnost, kdo nosi odgovornost za te-toristično udejstvovanje v Trstu in coni A, kakor ne mora biti več ifc, n nost, na čigav račun in v kak-*tie namene se je tihotapilo in se ter.ctno še tihotapi orožje iz Ita- !iJe v cono A. Italijanski minister Si'occimarro je že vedel, kaj dela, ko je v Vidmu opozoril na posledice tega kriminalnega početja. Pojav terorističnega udejstvovanja v Trstu in coni A ima določe- no politično ozadje. Glavni namen je predvsem, sejati razdor med ljudmi, ki nimajo nobenega tehtnega razloga, da bi se medsebojno sovražili; preprečiti, da bi se utrdilo in poglobilo bratstvo med Slovani in Italijani; ustvariti med Slovenci in Italijani črto ločnico krvi in mrinje; preprečiti za vsako ceno uresničenje enotne fronte vseh ljuaskVi demokratičnih sil, ker bi taka fronta nikakor ne mogla Služiti imperialističnim silam in podlegati političnim smernicam njihovih lokalnih služabnikov. Zato so segli po orožju; zato pustošijo sedeže antifašističnih organizacij in napadajo antifašiste; zato prirejajo atentate na Slovence in na njihovo imovino; zato razbijajo slovenske in dvojezične napisne deske; zato sežigajo antifašistični tisk in pljuvajo na udeležence ljudskih manifestacij. V tem je jedro vprašanja. Hinavsko in smeSno pa je, pozivati demokrate k skupnem nastopu za osvoboditev zaprtih vodilnih osebnosti akcijske stranke, medtem ko je danes vsakemu poštenemu meščanu jasno, da najdba orožja in razstreliva na njihovem sedežu spravlja akcijsko stranko v neposredno zvezo z vsem terorističnim delovanjem zadnjega časa, na neposredno škodo prav tiste enotne fronte vseh demokratičnih sil, ki bi jo sedaj radi izkoristili v prid organizatorjem šovinizma, mržnje, sovraštva in razdora med antifašističnim ljudstvom. Interes demokratičnega ljudstva ne more biti torej v tem, da se s takimi in podobnimi političnimi manevri skusa odvrniti javnost od glavnega problema in prikriti to, kar tvori jedro zadeve v zvezi z najdbo orožja na sedežu akcijske stranke in tej najdbi sledeče aretacije vodilnih osebnosti iste stranke; namreč, pojav terorističnega delovanja v Trstu in coni A; v interesu demokratičnega ljudstva je, obratno, da se — brez ozira na vplive in denar — gre tej zadevi do dna, ugotovi kdo so vsi tisti, ki nosijo odgovornost za pojav terorizma pri nas, vsi odgovorni pa strogo kaznujejo. Vsako drugačno postavljanje vprašanja je le pesek v oči demokratični javnosti; vsako solidarizi-ranje pa načenja vprašanje večje ali manjše soodgovornosti za organizacijo terorističnega udejstvovanja samega. Slovenska usiava Ljubljana. — Na svoji seji dne 30. novembra 1936 je vlada LRS sprejela osnutek ustave LRS in ga predložila predsedstvu ustavodajne skupščine LRS- Osnutek ustave bo predložen javnosti v obravnavanje in bo objavljen v nedeljskih dnevnikih- Srbska ustava odobrena Beograd, 12. — Odbor za osnutek ustave LR Srbije je v glavnem odobril osnutek. Razpravo o podrobnostih bodo začeli 24. decembra. Pribičevič jugoslovanski ve eiosianik v Varšavi Beograd, 12. Tanjug. — Z odlokom predsedstva ljudske skupščine jugoslovanske ljudske republiko so dr. Rada Pribičevič a imenovali za novega jugoslovanskega veleposlanika v Varšavi. Dr. Pribičevič, ki je po poklicu časnikar, je bil v novembru 1943 izvoljen za svetovalca in poverjenika za javna dela NKOJ-a. Priprave za volitve v vrhovne sovjete sovjetskih republik Moskva, 12. — V vseh federalnih in avtonomnih republikah ZSSR se vršijo priprave za volitve v vrhovne sovjete teh republik. Listi objavljajo poročilo o zborovanjih de-lostva in socialnih organizacij, ki imajo namen določiti kandidate. Delavci kolhozov in sovhe-zov tekmujejo z vso vnemo, da s svojim delom dostojno proslavijo bližnje volitve. Volivna kampanja se vrši v zelo velikem cbsegu in se je udeležujejo milijoni sovjetskih državljanov, ki sodelujejo aktivno. Sovjetski volivni sistem in voli vni zakon omogočata na vse načine, da se ljudstvo aktivno udeležuje kampanje. Trgovinska pogodba med ZSSR in Norveško London, 12. — BBC sporoča, da so v Moskvi sklenili trgovinski sporazum med Sovjetsko zvezo in Norveško. Sporazum bo v veljavi dve leti. Sklepi beograjskega slovanskega kongresa Demokracija in kultura Slovanski narodi se bodo borili proti ostankom fašizma in vojnim hujskačem T OZN ZAKIJBČDJEJO • ZADNJI DAN ZASEDANJA STIHIH Dnevni red za Koskvo odobren New York, 12. — Zasedanja Sveta štirih ministrov in organizacije ZN gredo h kraju in bodo zaključena v določenem, roku, tako da bodo ministri in delegati ujeli ladjo «Queen Elisabeth*, ki jih odpelje v soboto 14. deoembra na božične počiti nice. Namestniki 14.1. v London Štirje zunanji ministri so včeraj odobrili dnevni red moskovskega zasedanja, ki se bo začelo 10. marca prihodnje leto in na katerem bodo sestavili osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. Imenovali so za nemško in avstrijsko vprašanje štirj posebne namestnike, ki se bodo sestali v Londonu 14. januarja, kjer bodo zaslišali predstavnike vaeh neposredno prizadetih držav pri mirovnih pogodbah z Nemčijo in Avstrijo. Hkrati bodo uredili postopek moskovskega zasedanja. Na zasedanju v Moskvi bodo štirje ministri pretresali poročilo zavezniške nadzorstvene komisije v Berlinu. Le-ta bo poročala o demilitarizaciji, o izkoreninjenju nacizma, o demokratizaciji, o gospodarskem položaju in reparacijah. Po- Bium ministrski predsednik Nenadni konec medvladja *v Franciji Pariz, 12. — Medtem ko je bilo " Sredo zvečer in v četrtek zjutraj Id vedno negotovo, kdo bo kandldl-za ministrskega predsednika in te MRP (krščanski demokrati) ravnal s kandidaturo svojega člana Roberta Sohumana, sta socialistč-*to in komunistična stranka skle-toli, da bosta skupno podprli kandi-socialističnega voditelja Leo-Bluma. Na današnjem zasedanju skupšči-,» je bila postavljena kandidatura *aona Bluma za predsednika vlade. ^«di poslanci MRP »o po veliki ve-glasovali zanj, ker s svojo kandidatura po Bldaultovem neuspehu bo vsej verjetnosti ne bi mogli predeti. Kljub temu je bila poetavlje-*to neuradne kandidatura Roberta ^humana. Na glasovanju je dobil Leon Blu-•»a 875 glasov od celotnega števila ^ poslancev. Proti njemu je gloso. vMo g poslancev, 7 glasov pa Je do-^ Robert Schuman, dosedanji fl-^nčnl minister, Poročajo; da je nameraval BS-W zaradi dolgega postopka pri tevolitvi predsednika, ki se vleče še ,, **den dni, predlagati, naj zbornica |I| rt potrdi njegovo vlado. ^ Motgomeryjevl politični Hovori In vojački zakonik London, 12. — V četrtek popoldne te v spodnji zbornioi laburistični po-'tetitoo Wyatt povprašal ministrske-predsednik« Attieeja ea nedavne ®°uo ve maršala Uontgomerpja ^hjski krajini w Avstriji. Želel te vedeti, ali je bil morda Hon vo-bikega zakonika, kn prepoveduje 'tetivnim vojakom politične govore, ‘^trravljen «*» ljubo maršalu Mont-fc-i Vstajo so vodili isti ljudje, ki so se uprli tudi oktobra. Sedanja začasna vlada pod predsedstvom Ro-mula Betancoudta je pri volitvah 1. oktobra dobila od 160 sedritev 130 in je bila prišla na oblast leta 1945., ko je z državnim udarom vrgla desničarsko vlado generala Isaisa Medine. V manj kot 100 letih je bilo v Venezueli 52 uporov. Palestinski Arabci zahtevajo umik britanskih čet Jeruzalem, 12, — Visoki arabski odbor za Palestino je pozval vse palestinske Arabce, naj se združijo v splošni stavki, ki se bo pričela v nedeljo. Odbor je na svojem zasedanju sklenil, da bo zahteval neodvisnost Palestini, izpraznitev britanskih čet in takojšnjo ukinitev židovskega priseljevanja. Odbor odklanja tudi udeležbo ZDA na londonski konferenci in javlja, da se arabske države te konference no bedo udeležile, če' bodo navzoči tudi predstavniki ZDA. rajala pa bo tudi o ustanovitvi, osrednjih uprav v Nemčiji in o rešitvi pruskega vprašanja. Druga točka dnevnega reda bo oblika in namen začasne politične-organizacije v Nemčiji. Ko bodo ministri pretresali ta vprašanja se bodo lotili osnutka mirovne pogodbe z Nemčijo, pri čemer se bodo opirali na poročila namestnikov, ki bodo prej zaslišali prizadet© države. Pri tem bodo morali določiti novo nemške meje in rešiti vprašanje odcepitve odnosno internacionalizacije Porurja in Porenja. Četrta točka vsebuje razorožitev in demilitarizacijo Nemčije ter sprejem drugih ukrepov za politično, gospodarsko in vojaško nadzorstvo Nemčije. Petič: razpravljanje o poročilu odbora strokovnjakov za nemški premog. Šestič: osnutek 'mirovne pogodbe z Avstrijo. V dnevni red niso vključili predloga o omejitvi zasedbenih čet v Nemčiji in Avstriji, ki so ga dali predstavniki zapadnihr držav. Molbtov je predlagal, naj bi to zadevo prej " proučili namestn'ki. Tudi nleo sprejeli v dnevni red vprašanja nemškega Imetja v Avstriji. Byrnes je hotel, da bi na prihodnje zasedanje povabili tudi Kitajsko. Toda Molotov mu je ugovarjal Tekoč, da Kitajska ni podpisala premirja z Nemčijo in so torej ne mor© udeležiti razprav o Nemčiji na osnovi čl. 3b) potsdamskega sporazuma. Francoski zastopnik v Svetu štirih Couve de Murviile je na tiskovni konferenci tolmačil zaskrbljenost francoskega naroda, ki so ga Nemci v zadnjiih 70 letih že tretjič napadli. De Murviile je dejal, da Nemčija še vedno predstavlja nevarnost za mir in ravno to dejstvo bo moral Svet štVih v Moskvi skrbno preučiti. Zato bo po njegovem mnenju prva doba razprav zelo dolga. Francoski zastopnik je razčlenil tri nevarne pojave v Nemčiji. De jal je, da se je osredotočilo v zožene nemške meje večje število Nemcev, kar ustvarja probleme, ki 3ih je iz-rabMala hitlerjevska politika. Nemci' sedaj mejijo zemljepisno in politično na zmagovite zaveznike, kar jim daje priliko, da hujskajo zavez niške države drugo proti drugi. Nevarni Schumacher demokratsko stranko veren Stresse-man,nov naslednik. De Murviile se boji napačne ureditve - gospodarske enotnosti Nemčije. Po njegovi zamisli bi organi za gospodarsko poenotenj© Nemčije ne smeli biti vključeni v osrednjo nemško vlado, marveč bi morali ostati pod zavezniškim nadzorstvom. Danes ie podrobnosti z Italijo Francoski zastopnik se je zavzemal za internacionalizacijo Porurja, tako da bi ta nemški industrijski arzenal delal ne samo za nemško državo marveč za vso Evropo in za mir. De Murviile je pristavil, da Francija želi nemškemu narodu gospodarsko blaginjo, da pa hoče preprečiti obnovitev centralistične, nacionalistične in ©kspanzjonistične Nemčije. Po zaključni seji o nemškem vprašanju so se danes zvečer štirje zunanji ministri zbrali na zadnjo sejo tega zasedanja, na kateri so reševali še zadnje podrobnosti pri pogodbah s petimi satelitskimi državami Nemčije. Tudi namestnik so razpravljali danes zvečer o manj važnih podrobnostih pogodb z Italijo jn balkanskimi državami. Glavna skupščina ZN pretresa danes priporočilo politično-varnostnega odbora o odpoklicu diplomatskih zastopnikov iz Madrida. Zaradi stiske časa je predsednik skupščine Spaak odločil, da bodo v raz-pravo posegli samo štirje govorniki in sicer zastopnika CSR in Venezuele za odpoklic dlklomatskih za stopnikov, zastopnika Kostarike in S. Salvadorja pa proti. Odbor za razorožitev je končno sprejel sklepe o zmanjšanju oborožitve, o izročitvi podatkov glede čet in o mednarodnem nadzorstvu oborožitve vštevši atomsko orožje. O tem bosta še morala sklepati po-litično-varnostni odbor in glavna skupščina ZN. . Odbor za zaupniško upravo je po 50 sejah odobril osem osnutkov za sporazume o zaupalški upravi kolonialnih področij, o čemer bo še razpravljala glavna skupščin*. Varnostni svet pa j© priporočil glavni skupščini sprejem Siama v OZN. Puljska ne tn dovolila tujega vmešavanja v svoje zadeve Washington, 12. — Poljski delegat in namestnik zunanjega ministra Acheoon sta razpravljala o po ljskem gospodarskem položaju. Voditelj poljske delegacije pri Združenih narodih je izjavil, da sta se raz-govarjala o gospodarskem položaju Poljake im ne o novi pomoči Poljski po ukinitvi poslovanja Unre. Poljski: delegat je dalje izjavil, da gospodarski položaj države ni zadovoljiv, toda Poljska ne bo nikoli sprejela pomoči s pogojem političnih koncesij, ki bi dovedle do tuje ga vmešavanja v njene notianje zadeve. Beograd, 12. — Na zaključnem , zasedanju vseslovanskega kongresa, kil mu je predsedoval jugoslovanski delegat Mihajlo Apostolski, je bil sprejet program slovanskih odborov i.n organizacij, ki obsega sledeče temeljne točke: 1. borba proti ostankom fašizma in hujskačem novih vojn v sodelovanju z vsenu mednarodnimi protifašističnimi in naprednimi organizacijami; t. proučevanje vseh vprašanj, ki Se tičejo obnove in gospodarske izgradnje slovanskih dežel; 3. utrjevanje medsebojnih gospodarskih odnošajev slovanrk h narodov, njihovih odnošajev z ZSSR in odnošajev z ostalimi demokracijami v svetu; i. utrditev kulturnih odnošajev med slovanskimi narodi; S. podroben pregled načrtov vseh znanstvenih in vzgojnih ustanov; S. vzdrževanje kulturnih odnošajev z naprednimi slovanskimi izseljen oi po vsem svetu; Ko bo UHRRA prenehala delovati London, 12. — Glavna skupščina Združenih narodov je odobrila načrt za pomoč, ko*ba Unrra končala svoje delo. Načrt določa, da bodo posamezne države pomagale posameznim drža\ im. Jugoslavija se je glasovanja vzdržala. Odbor 23 držav bo upravljal pomožni fond, v katerega se bodo stekali vsi preostanki ustanove Unrra in prostovoljni prispevki raznih vlad in držav. Namesto Fiorella La Guardia je bil izvoljen za ravnatelja Unrre general Lonvell Roolcs. Izpovedi nrlč o mučenju v Rivvensbrftcku Hamburg, 12. — Na razpravi proti zločincem' taborišča Rawans-briick je bila danes zaslišana mlada 24 letna Francozinja Irena Ot-telard, ki je v dr. Treiteju in v bolničarju Marschallu spoznala svoje mučitelje. Zaradi mučenja je Ot-telard skoraj popolnoma oslepela. Ottelard je nato pripovedovala, da. je obtoženka Vera Salvequart pod pretvezo, da bolnike zdrav-, iste zastrupljala. 7. borba za utrditev demokracije in bratskih stikov med vsemi narodi sveta. Potovanje delegatov po Jugoslaviji Zastopniki slovanskih držav, kt so se udeležili slovanskega kongresa v Beogradu, so snoči s posebnim vlakom odpotovali iz Beograda v Zagreb in Ljubljano, kjer se bodo zadržali več dri in se nato vrnili v Beograd. Spremljajo jih člani Jugoslovanskega slovanskega odbora. Marša! SZ Tolbuhiin je Sinoči od-potoval iz Jugoslavije. Na beograjskem kolodvoru so se poslovili od njega načelnik generalštaba Jugoslovanskega armade, generalni poročnik Koča Popovič, generalni major Ljubidrag Djurfč, načelnik sovjetske delegacije, general Gundorov, sovjetski veleposlanik v Beogradu Lavrentijev in člani vseslovanskega odbora. Jugoslovansko-albanski sporazum je Izraz cdnošaiev med dvema demokratičnima vladama Tirana, 12. Tanjug. — List »Baškimi* objavlja danes uvodnik pod naslovom »S pomočjo Jugoslavije prehaja Albanija v razdobje velikih uspehov za boljšo in srečnejšo bodočnost*. Članek poudarja, da pomeni dan sklepa sporazuma o koordinaciji gospodarskih načrtov in ukinitvi carinskih meja z Jugoslavijo zgodovinski in odločilni mejnik v odnošajih med albanskim narodom in paradi Jugoslavije. »Albansko ljudstvo, nadaljuje članek, poskuša, mobilizirano pri delu za .obnovo in 'izgradnjo dežele, s svojimi lastnimi sredstvi zgraditi boljšo in srečnejšo bodočnost. Jugoslovanski narodi so mu pomoč za izhod iz njegovih gospodarskih težav in podpora za razvoj in. na skih odnošajev med obema državama.* Članek nadaljuje, da pomeni sporazum najboljši ukrep za izboljša, nje gospodarskega položaja Albanije. »Ti odnošaji so odnošaji novega tipa med dvema državama, v katerih vlada oblast novega tipa. Ta sporazum, je izraz novih odnošajev, odnošajev med dvema resnično demokratičnima vladama, brez kakršnih koli imperialističnih naklepov in proti vsem imperialističnim naklepom. Jugoslavija je za Albanijo največja opora za Sovjetsko Zvezo, ki j« oipara vsetmu svetu. Ta sporazum ni rič slučajnega, marveč nadaljevanje itn razš'rjonje pravilne politike naših narodov. Jugoslavija maršala Tita je še enkrat nudila brat. j.redek. Ta ž.t~v jugoslovanskih .»ko in prijateljsko roko za zaščito nprodov jasno kaže veliko moč brat. I pridobitev albanskega ljudstva*. Smuls pri De Gaspariju Rim, 12. — Maršal Smuts se Je na svoji poti v Atene ustavil v Rimu in se na Montecitoriu dolgo razgovarjal z De Gasperijcm. Otročje gršKe oDtožbe Jugosl je potrpežljiva, da ne odnovarjna grške provokao je AMERIK^ P.'-?ED KRIZO Omejitev dobičkov industr.jskih podjetij je ed na reši* tev pred gospodarsko katastrofo Končno jo De Murviile opozoril na Izjave, ki so jih dali nekateri nemški voditelj« na čelu s socialdemokratom Schumacherjem na konferenci laburistične stranke v Veliki Britaniji in kj so odraz nacionalistične nemške miselnosti, ki je nevarna za zapadne demokracije. Waehlngton, 12. — Sindikat CIO j« dal goepadtarako poročilo. Iz katerega J« razvidno, da J« v 1. 1947 mogoče zvišanje plač za 25% brez povišanja cen. Tako poročilo, ki g« je za sindikate pripravil gospodarstvenik Robert Natham, bo podlaga, na kateiro »e bo CIO oslarija!, ko bo zahteval zvišanje plač. Poročilo ugotavlja, de. Je za gospodarsko blaginjo države potrebno bistveno zvišati! plače brez zvišanja cen. Nastala bo huda gospodarska kriza, če se ne bo pravočasno odredilo zvišanje plač in znižanja cen. Zdi se. da sedaj nimajo nobenega gredo naproti, stra&ii gospodarski krizi. Pametno bi bilo, ko bi se sindikati in delodajalci mirno sporazumeli o prilagoditvi plač a cenami a»i nasprotno. Industrijska podjetja bi tudi v primeru zvišanja plač za 25% še vedno imela letni dobiček 5 milijard dolarjev, to je dvakrat toliko kakor v letih 1936 do 1938 in enako kot za časa vojne. Atene, 12. — Poročajo, da «c vlad-« sile začele z opsratijam: večjega obEoga prati partizanskim e-notam na področju Olčmpa, kjer je nastalo veliko osvobojeno ozemlje. Ulji vladne operacije so kraji Rap-sani, Dcrelj in Pyrgoto, ter, če bo šlo po »reči, tudi Cassia. V boju s partizani pri hribu Vermion so imele vladne čete deset smrtnih žrtev. V bl.žini 01'mpa »o partizani pognali v zrak most pri Saraotapono-su ter s tem prekinil: železniško progo med Atenami in Solunom. Po rušili so v bližini tud’, drag most na cesti Sclun-Atcne. Oddelki demokratične vojske so ponovno zavzeli vas Mouressi, ki so jo morali poprej zapustiti zaradi pritiska vladnih čet. „Times“: Brez pritiska od zunaj ne gre Londonski Times je objavil danes uvodnik o Grčiji, v katerem pravi, i da je edi ni izhod iz sedanjega položaja v Grčiji vzpostavitev enotnosti, čosoir pa mi mogoče doseči brez Reorganizacija v ZDA pritiska od zunaj. Zaradi prisotno I .... ... . ._______ . Washlngton, 12. — Predsednik Truman je danes zaključil obširno preureditev vladnih ustanov, ki bo- Framcoski zastopnik se očitno boji, namena znižati cene im tirajo kakor ! do sedaj zvečine odvisne od začae-da je Schumacher a svojo social-1 po navadi stvar do skrajnosti in | nega nadzorstvenega urada. Italijanska n v teoriji in praksi ali afera SS Dollmanna i>n-ryju. tI t les je odgovoril, da maršal r>ntgomery ni imel nobenega jav p'9a govora, marveč da je govorli č'10 višji oficir britanske armade. " je Wyatt if vedno vztrajal pn vprašanju, je Attlee dejal, le verjetno slabo poučen iz ia-sov. sreCen desničarski npor v Venezueli Tork, 12. — Venezuelski ml-1££ Ot,rambo ja »poročil, da ? Popolnoma zatrli upor desmctti-kj so skušali odpraviti sedanjt •bokratlčnl režim. Rim, december. — Nakana zavezniške policije, ki je izmaknila italijanski policiji nacističnega SSovskega voditelja Evgena Doll-mana ter ga spravila pod zavezniško varuštvo, 'je razjarila vso Italijo. Italijanski tisk od desničarskega «Bnonsenso» do komunistične sVnitčri se sprašuje, zakaj zavezniki očitajo Italiji mlačnost v antifašizmu, če pa sami ščitijo fašiste. Nobenega dvoma ni, da je. bil Dollmann. bivši poveljnik SS-ovske divizije v Rimu ravno tako osovražen v Italiji kot Kappler, vodja nemškega gestapa u Rimu. Ta najbolj zloglasni predstavnik nemških okupatorjev v Rimu je bil bogat plen za italijhnsko policijo, ki ga je ujela v svoje mreže i pomočjo njegovega šoferja pred nekaj tedni, ko je tedel v nekem rimskem kinu. Toda i* preden j* italijanska javnost zvedela ta Vollmannovo aretacijo, so si tega nacističnega ptička prilastile zavezniške oblasti. Sele deset dni potem, ko je tfa- ' lijanski tisk objavil ta dejstva, je dogodke potrdil zavezniški glavni stan. Toda v zavezniškem uradnem poročilu ni bilo ne duha ne sluha o tem, kakšna bodočnost čaka Dollmanna, niti ni bila nakazaa nožost, da bi morda utegnil nekega dne priti pred sodišče. Italijanske politične stranke so si takoj postavile sledeča vprašanja: Zakaj je zavezniški glavni stan čakal 10 dni, preden je potrdil vesti italijanskega tiska o Dollmannuf Zakaj ga niso postavili pred sodišče kakor von Mackcnsena in lUaetzlerja, ki jima je sodilo britansko sodišče v Rimuf Med ujemi temi vprašanji pa bi italijansko javno mnenje rado imelo odgovor na dve osnovni vprašanji: Zakaj tavez-niki ščitijo zloglasnega fašista, ki je vsem znan po svojem nacističnem prepričanju in po svoji osčbni krvoločnostif in kaj naj tako ravnanje pomeni, ko je pa v popolnem nasprotju s formalno priznano neodvisnostjo italijanske vladef Nemogoče je uradno ugotoviti, zakaj zavezniki tako krčevito ščitijo Dollmanna. Razloge, ki jih navajajo različni italijanski listi, lahko opredelimo u dve trditvi. Prva pravi, da se je Dollmann svoje dni obvezal pri zaveznikih, da bo izvedel brezpogojno predajo nemških čet v severni Italiji, v zameno pn naj bi mu zavezniki jamčili njegovo osebno svobodo. Druga domneva, ki prevladuje v levo usmerjenih krogih, pa pravi, da je general Woljf vodil pogajanja za predajo ne pa Dollmann. Dollmanna so Američani in Angleii rešili zato, ker ga uporabljajo za protišpionažo proti Jugoslaviji in Sovjetski zvezi. Nek višji ameriški obveščevalni* oficir je na vprašanja dopisnikov odgovoril samo tole: tVsak moj uslužbenec, ki bi vam samo črhnil o resnični Dollmnnnovi zgodbi, bo pri priči zletel iz službe!*. Ne glede na to, katera od obeh razlag je pravilna (prvo je zavezniški glavni stan formalno zanikal), uedno bolj verjamejo, da sta resnični spričo dejstva, da zavezniki nikakor nočejo pojasniti svojega ravnanja. Vsekakor ta incident vedno bolj utr- juje prepričanje v italijanskih političnih krogih, da zavezniki nočejo načelno izkoreniniti fašizma, temveč, da se radi poslužujejo fašistov, kadar to služi njihovim ciljem. Ne glede na to, ali je to prepričanje utemeljeno ali ne, pa tvori nevaren činitelj v sedanjem italijanskem političnem življenju. V zadnjih mesecih so namreč fašisti začeli močno dvigati glave. Tako sta se zopet pojavila v javnosti znana fašistična novinarja Tclesio Interlandi in Zingarelli. Popuščanje fašistom pa je doseglo svoj vrhunec z oprostitvijo Guida Cristinija, generala fašistične milicije in bivšega predsednika posebnega fašističnega sodišča za zaščito države, ki mu je amnestija prinesla zopet svobodo. Medtem ko se mnogi antifašisti, med njimi tudi Američani, zasebno zgražajo nad temi dogodki, pa vlada v uradnih krogih o vsem tem pojx)ln mgik. Zavezniki niso izvajali prav gotovo nobenega pritiska nad Italijani, da bi jih prepričali, da je to slaba pot ta razvoj demokracije. Nasprotno pa so italijanski politični voditelji, ki zagovarjajo profaši-p:/iti/,-o, zelo zadovoljni s oti svojih čet ima Anglija pri tem veliko odgovornost. Iz Washingtona pe poroča Reuter, da je ameriško zunanje ministrstvo sklenilo poslati v začetku tem, da zavezniki ščitijo Dollmanna. Eden izmed teh politikov je izjavil: pletno. Pri ocenjevanju se bo upošteval _ čas zadnjega tekmovalca vsakega moštva. 4. Prijavnina za moštvo znaša 60 lir. Prijave sprejema do 13. t. m. od 17. do 18.30 ure prireditelj v ul. Alessandro Volta 10 tn ZDTV. 5. Marš se bo vršil nepreklicno v nedeljo 15. t. m. ob vsakem vremenu. 6. Pritožbe se bodo sprejemale pol ure po končanem maršu. Pritožbi Je treba priložiti 90 lir. Nedeljska prireditev bo prva lakoatletska tekma v Tržiču. Prijavilo se je že veliko število tekmovalcev, posebno starih partizanskih borcev, ki se bodo na tem pohodu spomnili na svoje padle partizane ter si obudili spomine na dolge nočne partizanske pohode. Vendar pa se tekmovalci še vedno prijavljajo. Prireditev bo imela res masovni značaj. Pričakujejo tudi tekmovalce iz Trsta, Gorice in sploh iz vse Julijske krajine. K tekmovanju se bomo v naši rubriki se povrnili. Objave ZDTV Pokrajinsko prvenstvo. Na podlagi sodniških poročil se ver.fici. rajo sledeče tekme; Izcla-Ajdovšči-na 3:0; Postojna-Ronke 6:1; Tržič: Torpedo 2:1; Skedenj: Koper 2:0; Tovarna strojev - Krmin 3:1; Milje - Montebello 2:2; Gradiška-Pulj 5:3. O tekmi Rudar - Gorica se pričakuje sodniskogo poročilo. Okroino prvenstvo. Na podlagi sodniških poročil se verificirajo sledeče tekme: Kraljič - Primorje 0:1; Primorje P - Ptsoni 3:2; VOM-Rauber 2:0 (par for fa.it); Costa-lunga - Dreher I 1:0; Skedenj II-Acegat 4:2; Nabrežina - Sv. Marko 6:0. O tekmi Montebello n - Roianese se bo še odločilo. Predtekmovanje miljskega okraja: Na podlagi sodniških poročil se verificirajo tekme: Milje P - Cas-sano 8:2; Rdeča zvezda . A. Vivoda 2:1. Prito&be: Odbije se pritožba Tovarne strojev II in se odloči tekma, v korist Cola z 2:0. Pritožbena taksa se ne vrača. Opomini: Opominjajo se sledeči igralci: Rebeggiani in Cavalieri (oba Tovarna strojev); Palermo, Moretto in Quadreli (vsi Col); Jurca (Postojna), Doria (Ronke). Kazni: Zaradi nešportnega vedenja na igrišču se kaznuje s prepovedjo igranja do 31. t. m. igralec «Pr!morja D», Paoli. Globe: Športno društvo «Dreher Sv. Ivan* se kaznuje z globo 300 lir, ker se moštvo ni javilo na igrišču. «Sv. Marko* pa se zaradi nedostojnega vedenja igralcev kaznuje tudi z globo 300 lir. TRZIC Grozilna pisma. Junaki teme in anonimnih pisem so v Tržiču še vedno na delu. Pred nekaj dnevi so V počastitev spomina pok. Milkoviča Stanislava daruje njegova žena 500 Pr za Našega dijaka. Konsumno kmetijsko društvo iz Gabrovke pri Proseku je darovalo za otroški bož'č 500 lir. Cesar Em’lija je darovala za otroški Božič 300 lir. Bertoz iz Trsta je daroval za o-troški Božič 500 Pr. ZA SKEDENJSKI OTROŠKI VRTEC je darovala tov. ■ Kristina Mihalj 1000 l.r. Za siroto padlih borcev je daroval tov. Ukmar Rudolf iz Trsta 250 lir. Za otroško božičnico so r.abrale ASIZZ iz Lokev na kulturni prireditvi 10.000 lir. Kozmann in raznih drugih podjetjih. V vseh obratth so delovodje sprejeli zastopstva in obljubili, da bodo predočili zahteve mladincev Zvezi industrljcev. Le v dveh ladjedelnicah v Miljah ni nihče sprejel teh zastopstev. Mladi delavci viseh političnih nazorov so složni v svojih zahtevah in delodajalci bodo morali upoštevati ter sprejeti novo delovne pogoje, k! bodo zagotovili mlademu delavskemu naraščaju boljše življenjske pogoje in primerno strokovno izobrazbo. Zastarele pretveze Zakaj kobariška zadruga ne sme delovati Resolucija mladine iz ladjedelnice pri Sv. Roku Mladina v ladjedelnici pri sv. Roku je protestirala zaradi prekinitve pogajanj za sindikalni sporazum in je pozvala Osrednji odbor za sindikalni sporazum, naj napravi vse, da se sporazum doseže in da se uredi socialni položaj za tisoče mladeničev. Resolucijo je podrsalo 145 mladih delavcev. Izpred sod;gča Odložitev razprave Redno porotno sodišče je včeraj preložilo razpravo proti £7 letnemu Justu Ferlugi, ki sc ga obtožili, da je 5. maja t. 1. s strojnico ubil Petra Loschija in Pavlo Sirotičevo. Razprava, ki se je pričela v torek, bi se merala končati včeraj, pa sp jo odložili zaradi odsotnosti prlaednika prof. Ivana Paladina. Ze večkrat smo poročali o na-bavljalno-prodajni zadrugi v Kobaridu in o ovirah, ki ji jih je postavljal na pot kobariški guverner, kapetan Painter. Zadrugo so ustanovili 28. septembra 1945. Kasneje so jo registrirali in gorlško sodišče je potrdilo zadružna pravila. Nato je odbor vložil prošnjo pri okrajni ZVU za izdajo koncesije. Guverner je obljubil, da bo to koncesijo v teku enega meseca izdal, a zadružni odbor je čakal zaman. Ko je šek po enem mesecu h gu-vrnerju, je ta dejal, da je prošnjo izgubil. Vložili so drugo in čakali. Končno je odbor dobil odgovor, da zavezniški častnik za pravne zadeve v Gorici nasprotuje ustanovitvi zadruge. Predsednik odbora se je zglasil pri njem in častnik mu je povedal, da ni proti zadrugi. Po intervenciji je izdal okrajni guverner ustmeno dovoljenje. Ko je odbor zahteval pismeno dovoljenje, so se izgovarjali, da nimajo tiskovin. Zadruga je na osnovi ustmenega dovoljenja že začela poslovati, tedaj je guverner dejal, da temu nasprotuje goriška kvestura. Na gorlškl kvesturi so nato predsedniku zadruge povedali, da niso za to pristojni. Enako je izjavila Trgovinska zbornica v Qorici. Na podlagi ukaza ZVU št. 15 izdaja dovoljenja občinska kčmisija, kjer te ni, pa guverner osebno. Ko so to guvernerju predočili, se je izgovarjal, da je proti izdaji dovoljenja conski predsednik. Zadruga je kljub temu delovala, saj je bila v prostorih lastnice, ki ima trgovsko koncesijo. G. guverner je pošiljal odbornike od Poncija do Pilata in je menil, da se bodo naveličali iskati pravico. Zadružniki pa so vztrajali. Zato je 16. avgusta t. 1. prišla v prostore civilna policija in zaprla zadrugo. Kobaridci so protestirali na vse strani in tudi pri polkovniku Bovvmanu. Ta je koncem novembra odgovoril na protestno pismo. V pismu pravi, da se je predhodno obrnil na kobariškega guvernerja, ki mu je dal take informacije, da iz njih sklepa, da je ukaz g. Painterja čisto upravičen. Po izjavi g. Painterja, naj bi bila zadruga »komunistična*. Zadruge pa mora potrditi neki občinski trgovski odbor. Takega odbora v Kobaridu ni, leer sposobni ljudje nočejo v njem sodelovati. Ker torej ni odbora, tudi zadruge ne sme biti! Takšna je pač logika g. Painterja, ki mu g. Bowman »popolnoma zaupa*. Le škoda, da mu kobariško'ljudstvo ne. Kobaridci Fa riso neumni ljudje. Vedo, da so občinski odbori le pretveza in da ZVU načrtno ovira zadružno življenje in razvoj našega zadružnega gospodarstva. (Slavo-)komun.stične pretvezo pa tudi Ze poznamo najmanj 25 let J Poročne in rojstne nagrade ukinjene ■ ZVU je ukinila poročne in r(L.-stne nagrade, ki so jih uvedli fašisti, da bi spodbujali porast prebivalstva. Odlok velja vzvratno od J-julija t 1. Pregled čet v Trstu Generala Moore in Hamdilng &A včeraj pregledala ameriške čete v Trstu, popoldne pa sta se odpel.)®'® v Gorico in gornjo Soške dolin*, kjer sta pregledala ameriške P°' sadke. Taka je šola v Devinu Devinci imajo lepo dolsko poslopje z zračno učilnico, s šolskimi klopmi in pečjo za kurjavo. Seice. lo za časa nemške okupacije so majo klopi, ampak morajo pisati kar na kolenih. Ljudje so hoteli slikat; notranjost te barake, pa se j« učitelj temu uprl. Zakaj? Ali K U LT u R A Naše gledališče na pragu svoje druge sezone V nedeljo IS. decembra bo Slovensko narodno gledal išče v Trstu odprlo svojo drugo sezono. Ne opravičujemo se, da smo nekoliko pozni. Prav tako kot uprava SNG ve tudi naSe ljudstvo, da zaradi ne-prilik z gledališkimi dvoranami v Trstu otvoritev prej ni bila mogoča. Prizadevali smo si na vse načine, da bi bila otvoritev čim bolj svečana, to se pravi., igrati smo hoteli sredi rhesih. Igrali pa bomo v Skednju, ker nekateri gospodje Se vedno mislijo, da v Trstu sampm ni prostora za slovensko gletlališce. Čudno, da se ti gospodje ne zavedajo, da gremo novim časom naproti. Mar se res ne zavedajolt Prizadevati si hočemo, da bo naSa otvoritev, čeprav ne v Trstu pa v Skednju, resnično svečana. Zasedba Linhartovega dela »Ve-seli dan ali Matiček se leni» je sledeča: baron Zaletel — Rado Na-kerst, Rozalija, njegova lena — Nada Gabrijelčičeva, Matička bosta igrala izmenoma Modest Sancin in Jolko Lukeš. Nelika — Angela San-cinova, študent Tonček — Elza Barbičeva, grajski kancelir lulek — Stane Raztresen, Zmešnjava — Justo Košuta, Budalo, grajski pisar — Belizar Sancin, Jerica, županovo hči — Zlata Rodoškcva, Jaka — Zdravko Ocvirk, Gašper — Aleksander Valič. Reliser: Modest Sancin, inscenator: ing. Franz. Zasedba Simonove igre eTako tudi bo* je naslednja: Fjodcr Aleksandrovih Voroncov — Justo Košuta, Teta Saša — Angela Rakar-jeva, Olga — Zlata Rodolkova, Dimitrij Ivanovič Savel jev —■ Rado Nakerst, Vasja Karetnikov — Jolko Lukeš, polkovnik Ivanov — Modest Sancin, Ana Grigorjevna Grečtva — Ema Starčeva, Stjepan Stepanovič Čilov — Aleksander Valič, Sergej Nikolajevič Sinicin — Belizar Sancin, Nadja — Zora Jugo-, va, Vanja Spoljanski. — Reliser: Justo Košuta, inscenator: Avgust Černigoj. Obe predstavi se bosta začeli točno ob 20. uri. Zadnji tramvaj iz Skednja vozi ob 23.* uri 30 minut, od Sv. Ane pa ob 23.3S. Popravek V včerajšnji številki se je ? osmrtnici «Zahvala» vrinila neljuba pomota. Podpisana bi moral® biti družina Gorjup in ne Dragotina Gorjup. kinopredstave: ROSSETTI. 16.30: »Norčava dekleta*, J. Stewart, J. Garland. ! FENICE. 16.30: «Carovnico sem do. bil za ženo*, F. March, V. Lacke. FILODRAMMATICO. 16.30; «SiB. sin moji* M. Cavroll, B. Ahe-rne, L. Hayward, ITALIA. 16.30: «Seviljski brivec*, N. Coriadi, Tagliavini, T. GobN ALABARDA. 16.30: »Veseli ljudje*. S. Tracjr, H. Lamar. IMPERO.' 16.30: »Sanjal sem o an-gelu», I. Dunne, G. Grant. VIALE. 16.30: »Pretrgan vzklik*. ■ MASSIMO. 16.30: »Otroci s ceste*. GARIBALDI. 16.30: »Očala divjakov*, M. Hopkris, E. Robinson-NOVO CINE. 16.30: «Zlata vrata*-Ch. Bcfc-er, KINO MARE. 16.30: »Številka 217* Sovjetski film. ARMONIA. 15.30: «Rim — odprt® mesto*, A. Magnani, A. Fabri»-ODEON. 16.30: »Vstajenje*, P®0" lieri, Durante. SAVONA. 16.30: »Hudič se se sP1®' zil v internat*, L Silvi. KINO «PROSVETNI DOM* - NABREŽINA. Danes ob 20: »N® polju slave*, ameriški film. 'J' V soboto ob 20 in v nedeljo cl 16.30 in 20. uri: »Jasna Jjot*, s®' vjetskl film. RADIO TRST II. imeli naši otroci dostojno šolo z vsem najpotrebnejšim. Danes pa, poldrugo leto po koncu vojne, ima devinsko solo »e vedno zasedeno resnica res tako bode? Otroci in matere težko čakajo, da ZVU nekaj ukrene za otroke in da ne ostane samo prj obetih, ker jih je sito Sporočilain Sporedi Slovenskega narodnega gledališča V Skednju v dvorani bivšega Gospodarskega društva. Nedelja, 13. dec.: »Veseli dan ali Matiček se Sen t*, premiera. Sreda,-18. dec.: sTako tudi bo*, premiera. sMatiček se Seni* ob 20. uri na Opčinah. Ctrtek, 19. dec.: *Matiček se ženi* ob 20. uri na Kontovelju. Sobota, 21. dec.: tTako tudi bo* oh 20. uri pri Sv. Ivanu. Nedelja, 22. dec.: rMatiček se ženi* v Skednju ob 15., eScampolo» ob 20. uri.. vojaštvo, ki Jo rabi za svojo zabavo in plesne prireditve. Otroci pa morajo zmrzovati v leseni zasilni baraki, kjer sedijo na štorih in ni- do grla. Zato tudi objavljamo le sliko barake, kaker izgleda od zunaj, ter za prlmerjavč sliko šole, ki je last dev.nske šolske mladine. LAZAR LAGIN 39 Ollojj nica „Anu Partizanski marš iz rajona Sv. Mihaela v Tržiču v spomin padlih Tržiški pododbor ZDTV razpisuje za nedeljo 15. t. m. partizan, skl marš na progi, dolgi 10 km. Start bo ob 9. uri dopoldne izpred društvenih prostorov K K «Sv. Mihael*, ul. Alessandro Volta 70 Pogoji tekmovanja: 1. Tekmovalno moštvo sestoj iz treh tekmovalcev, ki morajo biti obuti v gojzerlce ter imeti nahrbtnik. 2. Posamenza moštva bodo star-dala z 3 minutnim prtsledkom. 3. Moštvo mora priti na cilj kom- Moštvo se Je lotilo z vsemi svojimi močmi popravila krmarakega mehanizma. V rednih okoliščinah je bilo pri tem popravilu dovolj d»'a za ves dan, toda zunaj na morju se ne stne zapravljati čas in poveljnik straže št. 15 Je obljub’l, da bodo spravili mehanizem v rei do zor«. Delali bodo samo tistih nekaj ur, kolikor Je dolga julijska neč, ki je krajša od vrabčevega kljuna. Zato ni nič čudnega, če ni poveljnik »Paravana* posvečal posebne pažnje poročilu z mosta, ki je Javilo, da je bilo slišati v daljavi dolge mitraljeske rafale. BI 1 je že itak čez glavo v nadlogah. Res da Je šel za trenutek na krov, pozorno prisluškoval in celo skušal z cčmi prodreti nočno temino, vendar ni mogel ničesar videt: niti slišati. Noč Je b:la tako tiha in mirna, kot more biti le noč ua odprtem morju ;n v mrtvaški tišini. »Morda »e oglašajo Nemci v zadnji pozdrav*, je zaključil Buhov*}. Vrnil se Je na oni kor.ee ladje, kjer Je straža St. 5. odločevala o njeni usodi. Misel, da je morda streljala kakšna sčvjetska ladja, Je prišla Suhoveju na pamet šele pozneje, ko so bile končane poprave in je lahko mislil tudi na druge stvari. Pogledal je na fosforne številke svoje žepne ure in nejevoljno ugotovil, da se bo kmalu začelo daniti. Začel je preklinjati kratko poletno noč in ukazal, naj podvojijo Izv Idn iške straža, film as bo pričelo daniti Nekaj milj proč od poveljn!ka »Paravana* Je bil Akiejev, poveljnik neke druge morske tdinloe Rdefie mornaric«, nestrpen za- radi dolge noči. Težko bi bilo popisat; misli, ki so rojile po njegov! glavi v tej noči brez spanja. Stalno ga Je spremljala misel, da ne smejo izgubiti minočistilca iz vida, seveda če že ni šel vstran, kar je bilo prav lahko mogoče. Akiejev ni bil popolnoma uverjen, da bo še kdaj v življenju videl to ali kajtšno drugo ladjo. Mislil je, da se bo zgodilo nasprotne: vendar Je Imel še vedno upanje, čeprav majhno, da Je ladja slišala njihove znake z motornega čolna in da Je počakala do zore z iskanjem. Razumljivo Je, da jih v Urni niso mogli Iskati. Prišla je zora in tokrat ni bil mlnočistilec, ampak motorni čoln v ospredju žarečega neba in ogledn k ga Je odkril še mnogo ptej, nego so sončni žarki pozlatili rahle ln gibčne- člstllčeve obrise. »Na desni strani ladje pristaniški prevozni čoln, št. 135», Je javil začudeni oglednik poveljniku »Paravana*, ki je že dlje časa h tal na poveljniškem mostu. »Motorni čoln?* je vprašal nič manj začuderio kapetan. »Saj smo predaleč zunaj za motorni čoln. Poglej še enkrat.* »Je res, pristaniški prevozni čoln, motorna limuzina, tovariš kapetan*, Je javil oglednik. »Našo zastavo nosi ln na njem sta dva človeka Prav gotovo ata bila onadva, ki »ta minulo noč streljala.* Suhovej se je sklon'1 nad telefon in »poročil v strojnico: »Zelo počasi naprej!* »Ali vidiš ono črno piko na naši desni strani? Naravnaj krmilo naravnost tja!* Minočistilec Je previdno sopihal z enim samim strojem in se počasi pribl ževal neznatnim temnim obrisom motornega čolna. Iz čtsttl&evega dimnika j« uhajal samo neznaten oblsfiek dima, vendar Je bil ta dim prvo, kar sta opazila oprezujoča mornarja, ki ata stala na lahno »e pozibavajoči lupini, 'fSa nadaljuje}, Božične počitnice Božične In novoletne počitnice bodo trajale letos od 23. decembra t. 1. do vštetega 6. januarja 1947. Umetniško-obrtni tečaj v Trstu Ker se je moral tečaj zaradi pomanjkanja prostorov ukiniti, obveščamo vse bivše učence, da se bo ponovpo odprl v ponedeljek 16. t. m. od 17. do 19. ure v prostorih ul. San Vito 17. Ker je ta tečaj velike važr.oeti, upamo, da bo udeležba polnoštevilna. Vodi ga znani akademski slikar prof, Albert Sirk. Koncert v ikorklji Kulturni krožek v Vlcolo Osp&da-le M!ii'tare priredi danes ob 20 koncert pianistke Licije Čandek s sledečjm sporedom: D. Scarlattl: Suita III - Andante; G. S. Baoh: Preludij ln fuga za orgije v la m-n, za klavir priredil Liszt; L. Beethoven : op. 27 štev. 2 - Adagio Iz sonate »Ob mesečini'; F. Chop'n: op. 10 štev. 3, študija; F. Liszt: 2 nokturna'; Rubtratei-n: op. 23 štev. 3, Študija. Enotni sindikati Sindikat lepih umetnosti. Danes ob 18 uri bo lekcija slikarstva in kiparstva pri Manzlnlju v ul. Garibaldi št. 2. Mestni odbor En-otn:h sindikatov. Drevi ob 19.30 bo ul. Imbriani št. 5 sestanek tajnikov in predsednikov poedlcTh strok. Sestanek Je važen in proe’mo, da se ga vsi udeležijo. Rojstva, smrti, poroke Včeraj a« j« rodflo v Trstu 8 o-trok, umrlo je 7 ljudi, porok pa J« bilo 9. OPRAVI*) EN E POROKE: mesar Alba no Coretti in zasebnica El- dja Pasquotti, kamnosek Jurij Cas~ sa tol zasebnica Marija Benvemitti. VKNJIZENE POROKE: trgovski pomočnik Friderik Košuta in za-sebn’ca-Danica Magajna, kurir Av-relij Pereeson jn litograflnja Gizela Vian, z’dar Libsro Cemič ln zaseb-•nica Ana Petronlo, elektromehanik Gastcune BachelT in zasebnica Laura Tirel, mehanik Umbert Marchesl im zasebnica Norma Faldutti, topilec Bruno Ciuc’at in vezilja Jelena Spirano-la. kapetan mornarice Dominik Bon ciolf in zasebnica Karmen Petlto. UMRLI: 73 letni Alojz Umelll, 3 letna Marija-Luiza Mase tl. 57 letna Gemmft German!, 19 letini Livij Stol-flch, 75 letni Fil’(p Pezzangaro, 70 letni Alojz Quaran,ta; 17 letna Mi-rella Fraraginl. PETEK, 13. DECEMBRA 7 otvoritev - koledar; 7.10 jutranja glasba v zvezi z Vidmom; 73® vesti v slov.; 7.45 vesti v ital.; • pestra glasba; 11.30 serenade; '* iz Življenja v Veliki Britaniji; 12-15 Woody Herman orkester, prenos ,z Vidma; 12.45 napoved časa - vest' v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 'i03' ne pesmi; 13.45 simfonična anto!®" gija; 14 ameriški jugozahod; H-1 čit-anje sporeda; 17.30 plesna gl®*" ba; 18 komorna glasba; 18.40 lah"3 glasba: 19 predavanje: Denarst'’0 IV. del.; 19.15 glasbeni Interne®1 19.30 komorni zbor pod vodstvo®1 Ubalda Vrabca; 20 napoved cas* ' vesti v slov.; 20.15 svetovne prest®1; nice: Lisbona; 20.30 operna glasb®-21 simfonični koncert,; 22.10 plesb® glasba, prenos iz Vidma; 23 nap®; ved časa - zadnje vesti v ita'-' 23.15 zadnje vesti v slov. in čit®“ nje sporeda za prihodnji da® 23.30 plesna glasba: Odg. urednik DUŠAN HRESC- DOBRO ZNANA GOSTILN v ulici Romagna 30 (blizu sodne palače) JE ZOPET ODPRTA Dobite kraškt teran in vipavsko vino V nedeljo dne 15. t. m, priredi ASIZZ iz TREBIC igro „V POSREDOVALNICI" Nastopil bo tudi pevski zbor. Po prireditvi prosta zabav Vabljeni vsi 1 PROSVETNO DRUŠTVO v nedeljo dne 15. .ISKRA" iz ŠTORIJ ima t. m. ob 16 uri Vrirediteu VABLJENI VSI! VABLJENI VSI« SLOVENSKO GOSPODARSKO UDRUŽENJE V TRSTU Vabimo vse člane S.G.U.-ja GOSTINSKE STROKE na sestanek, ki bo danes 13. t. m. ob 16. uri točno v društvenih prostorih, ulica Fabio Filzi 10-1., s sledečim dnevnim redom: Volitve strokovnega odbora gostilničarjev, kavamarjev, hotelirjev in drugih gostinskih obratov. Dolžnost vseh članov je, da se polnoštevilno udeležijo tega važnega zborovanja. TAJNIŠTVO S. G. U. -----------