Št. 2. V Groritfi, v torek diie 5. jauuvarja 1904. Letnik VI. Izbaja vs;i' toi'»'k iiiHobotoob 11. uii prfdpoMiiH 7.;i nif'Bto t«>r oi, 'A. uri 1'Up. za dt'zf'lo. Ako pitdi' ii:i t;i dncv,a praznik izidc dan pn»j <»b (>. /.viuVr. Stain* po po^ti pr«'j«'nian ali v. (iorici na dorn poSiljan cWoh'tno H '<, pollotno 4 Kin čptrtlctiip 2 K. J'rodaja.se v Gorici v to- bakarnan Schwa" T Solskih ulicab, Jfiler sitz v Niniskib tilirab in L<*- bau na Verdij»*voin tekuliäcu p<» H vin. &0RICA (Zjutranje izrianje.) Ureüni&tvu in uprttviiiätvo a« nuliajata. v «N a r o d n i tiak&rni», 11 lisa Vetturini b. St. 9. Dopist* j»* nusloviti na uredniätvo, ogla^e in naručnino pa na upravniätvu »Goric«*«. Uglasi se računijo po pptit- vrstab in sicer aku se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako äs večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Itdajatelj in odgovonii urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna44 (odgov. J. Maružič). Pija X. „Motu proprio". Grozne j-tvari ho so nalagali li- beralci o zadnji i/javi svetega očela. Naj- podlejäe je lagal ,.Sfov. Narod", kateri je atavek za slavkom podvrgel papežovemu pismu sflme neresnice z brezslidno Iri- volnonljo. Sicer je to pismo namenjeno edinole italijanskin» kaloličanom, vendar so nekatere točke bolj sploSnega značaju ; zato kratko tu priobcujemo navodilo Pija X. Pred vsein m papež Pij X. skücuje na onciklike Leotia XIII. „Mi ki spo- znavamo ravno toko, kakor naš prednik, polrebo, da se javno delovanje v kr- ščanskem Ijudshu vodi pravilno, za- htevamo da se ta (Leonova) navodila na- tančno in popolrio izpolnjajejo in da se nihče ne predrme odstopiti od njih". Devetnajst točk je nato izpisanih iz en- ciklik Leonovih, katere označujejo kr- ščansko staližče nasproti anarhizmu, ko- munizmu in libfralizmu. Prve tri točke določujejo, da ao vai ljudje sicer enaki pred Bogorn, da pa morajo vendar biti oblasti, gospodarji in sluge, katere ja mora vezati vez lju- bezni. Pomagati si morajo, če so tudi neenaki, da dcsežejo svoj zadnji smoter v nebesih in na zemlji materialno in nravno blagostanje. Četrta točka določuje, da človek nima Ie pravice do rabe stvari, ampak do t ojne poseati. Petič: Nfcravna pravica je zasebna laatnina kot plod dela, pridnosti, prenosa poses', ali podarjenja, in vsakdo sme z njo razpolagui po avoji volji. Šestič: Razločujejo se naj dolžnosti pravice in ljubezni; prayne zahteve nastajajo le ob krženju pravičnosti. Sedmic": „Pravne dolžnosti delavca so : Popolnoma zastaviti svojo moč pri delu, kakor je pogojeno v popolni 8vo- bodi in po pravici, ne Skodovati lastnini in osebi delodajalca, pri obrambi lastnib pravic ae ogibati nasilja in nezvestobe". OamiO: „Delodajalec mora delavcem dajati pravično plačo; njihovih pribrankov ne ame oäkodovati s silo; dati jim mora prostega siasa za izvrševanje verskih dolžnosli; no sine jih izpostavljati po- gubnim izkušnjavam in nravnim no- varnostirn; ne sine jib odvračati od rod- binskega življonja in ljubezni do äted- IjivoHti; ne sme jim nakladati del, ki so nad njibovo moč ali niso primerne njih slarosti alt spolu. Dovetič: BogataŠi in premožnejai sloji morajo ubožce in slabotne pod- pirati, kakor ukazuje evangelij. Desetič: Reveži naj se pa ne sra- niujejo uboätva in naj no zavračajo daru bogatejäega in naj imajo pred očmi Jo- zusa Odrfäenika, ki bi bil lahko rojen v bogaslvu, pa se je storil libožnega, da revščino počasti in jej da odlične zasluge za ve^no življenje. Enaj9tič: K rešitvi delavskega vpra- šanja morejo mnogo pripomoči kapitalisti in delavci sami z napravami, ki dajejo potrebno pomoč ubogim, in s tern, da Be oba sloja približujeta in združujeta. To se godi po društvih za vzajemno pomoč, po raznih zavarovalnioah, 3 obrambnih napravah za mladostno delavstvo in pred vsem z rokodelskimi in delavskimi društvi. To so aploäna določila. Siede na- vodila za italijansko krščansko de- mokratično gibanje. Dvanajsta točka naglaša, da je njen glavni namen javno delovanje v kračanskem 1 j u d s t v u, pri katerern ne sme kakor socijalnodemokraška- stranka omajevati načel zasebne lastnosti. „Italijanska kr- ščanska demokracija se mora vzuržati popolnoma vsake politične akcije, katera je v sedanjih okoliSčinah, iz razlogov naj- viSje važnosti, vsakemu katoličanu za- branjena". To je tista točka papeževega pisma, katero zlorabljajo liberalci. A to ni nič novega : Vzeta je doalovno iz Leonovega navodila „Graves de comrnnni". Prvič je namenjena le Italijanom, drugič pa tadi njim zabranjuje le ono politično de- lovanje, ki je bilo že doslej zabranjeno : namreč vatop v rimski parlament, ka- terega sedanji papež ravno tako ne pri- znava, kakor ga ni prejšnji. Naslednje točke zahtevajo, da naj se katoličani podvržejo navodilom äkofov, naj bodo popolnoma edini v svoji or- I ganizaciji, katero papož iznova potrjuje in hvali, katoliSki pisatelji naj podvržejo spise o veri, krščanski morali in naravni etiki škofovemu odobrenju, duhovniki tudi druge apise; Če nastanejo prepiri, naj se ne pobijajo v javnosli, ampak naj spor dajo pravično razsoditi cerkveni oblasti, in naj ne pišejo v takem tonu, da bi hujskali Ijudatvo proti premožnim slojern. To so določbe, od katerih ni niti ena nova. Novo je le to, da jih je avcti oče pregledno zbral in aestavil. Ako se italijanski katoličani ravnajo po njih, bo lo v najvecjo korist katoližki stvari in vsemu ilalijanskemu Ijudstvu. I Kako so mogli iz teh lepih, povsem upravičenih navodil liberalci narediti tak nestvor, kakor so ga zdaj podvrgli pa- pežn? S tem dokumentom papež Pij X. ni izpremenil niti ene točke dosedanjega socialnega programa, ampak ga je le po- trdil, ker je nalašč vse doslovno prevzel iz enciklik svojega prednika. Značilno je pa to, da posebno naglaäa sveti oče so- cialno delovanje s koristnirni društvi, izmed katerih omenja posebno stanovska delavska in obrtna draštva. Samoobaebi je umevno, da spadajo sem tudi kmetijska druätva. Tu je pravo polje krščanske demokracije, ne le v Italiji, ampak tudi pri nas. Na delo torej — in ne plaäimo ae liberalcev, ki s svojimi lažmi kažejo le avojo onemoglost! + Ta članek smo ponatisnili iz „Slo- venca" na željo „Soče", da ji dokažemo zopet jedenkrat njeno doslednost v laži, kadar koli kojo zine. Kakor je razvidno I iz tega članka, namenjen je ta papežev „Proprio motu" zgolj italijanskim ka- toličanom z ozirom na politične odnoäaje, v kojih živi av. stolica z italijanakim kraljestvom. In da je temu tako, to pö- trjuje tudi vatikansko glasilo „Osaervatore Romano", ki izrecno naglaäa, da je „Pro- prio motu" av. očeta namenjen aamo za razmere v Italiji, in ne za kako drugo državo. No, „Slov. Narod", katerega po- snema „Soča" v ti zadevi po opičje, pravi aicer, da si je „Slovenec" izmialil veat o piaavi lista „Osservatore Romano" o vprašanju papeževega „Proprio motu". Če pa noče verjeti ,.SIov. Narod" „Slo- vencu", verjame naj pa svojemu liberal- nema sodrugu židovskemu „Piccolu", ki je v svoji pondeljkovi Stevilki iöto trditev povzel iz lista „Osservatore Romano", o kateri trdi „Slov. Narod", da ai jo je „Slo- venec" izmislil. D o p i s i. Iz goriške okolice. Dragi prijalolj! Novo leto je. Čaa voäcil in — ob- Ijub. Zadnje so posebnost otrok in — Časnikarjev. Za novoletnimi vosöili otrok siede navadno „pridige" stariäev o pre- leklem letu, in za „pridigami" otroške obljube poboljäanja v novem letu. Ta proces se vräi tudi v tvoji „Soči" že ne- kaj let ob novem letu. Slaba vest zaradi „Sočinega" demoralizujočega in narodni blaginji škodljivega rnedletnega delovanja in s t r a h pred morebitnostjo, da se številce „Sočinih" naročnikov še bolj skrči, ti delata vselej ob novem letu „pridige", in ti — prav kakor otroci — hitiš v „Soči" pisati zagotovila in ob- ljube, da se r novem letu poboljäaä. Do- čim pa otroci skušajo vaaj nekaj dni upoStevati besede svoje obljube, ae ti ne potrudiS niti toliko, da bi se le v eni ali vsaj v iati Stevilki „Soče" vzdržal svoje sebi in drugim pogubne razvade, katero priznavaä v svojih komedijaäkih obljubah sam kot tako. Prijatelj, jaz si tega tvo- jega ravnanja ne morem drugače tolma- Čiti, nego domnevaje, da smatraš avoje naroönike za prave otročaje, ki se dajo a praznimi beaedami teäiti, ali pa, da je res — oproati prijatelj to odkrito- srčnost — v tvojem gorenjem predalu tarn pod klobukom akočilo eno koleace z mesta. Jaz seveda nisem duževni leč- nik in ae ne razumem na uredbo „fer- štamenta", ali meni ne gredo tvoji čudni skoki prav sknpaj Vrag naj tvojo logiko razume ! V eni zadnjih ,.Soč" aam ob- ljabuješ, da se boš odalej ogibal osebnih napadov, „Gorica" ti na to navede mesto z enako obljubo v „Soči" (menda ob novem letu 1900) in priatavi, da ai koj potem začel pisati v „SoČi" znane uma- PODL1STEK. 29 Mladi gozdar, Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. (Dalje.) „Ne, nikar se ne boj, Milka. Zaupaj v Boga, ki ve, da so najini nameni čisti. Pot do sreče je strma in trnjeva, a ne obupaj. Ako E^og da, ostanem stalno tukaj. Glej, gospod nadgozdar nainerava iti v pokoj; obenem pa hoče vplivnim prijateljem mene priporo- čiti kot svojega naslednika. Potem, draga Milka, ne bo me mogel nikdo več imenovati berača, potem bom lahko prosto stopil pred tvojega očeta in ga prosil — tvojs roke". Milka ni vedela, ali so sanje; ali je resnica, kar sliši. Jjkala je od samega veselja. Najraje bi pa bila padla :ia kolena in zahvalila dobrega Boga, ki poši- Ija v potrta srca zlate žarke upanja. — „To sem ti menil povedati, Milka, da ne boš preveč žalovala. Nikar ne misli, da zavrže človeka tudi Bog, kadar ga zavržejo ljudje. — Predno se uresniči, kar upava, preteklo bo sicer še nekaj mese- cev ali morda celo leto. Prestati boš morala doma v tem času še marsikaj; a bodi neomaliljiva, trdna... Ljubezen se v trpljenju sčisti, izpopolni. — Zadrževal te ne bom več tukaj, ker ni varno. — Pozdravi Jožka! — Lahko noč, Milka V Še enkrat si rahlo stisneta desnici, še enkrat se Ijubeznjivo pogledata, in Mirko odhiti nazaj proti gozdu. Milka pa zadene bedenj na glavö in gre domov. XXIII. „Slišal sem tičke pet, [•'ante pa vriskati, Oni naj vriščejo, Srca so žalostna —". Nar. p. Bilo je v predvečer sv. Mihaela. Po Prelazju je : odmevalo kasno po noči petje mladeničev, ki so v i tesnem krogu stali sredi sela. Mej njiini sta bila tudi | Podleskov Tine in Zagričarjev Jožek. Poslednji ni imel sicer navade izostajati po noči z doma, a Onega ! večera ga je zadržal poseben vzrok. S Tiuetom sta \ imela namreč drugo jutro odriniti k vojakom daleč tje doli v Trst. Spodobilo se je torej, da sta zapela se svojimi sovrstniki odhodnico. V Lesju je odbilo uže polnoči, ko so se mlade- niči začeli še-le razhajati. Tine je spremil- Jožka do doma ter mu dejal ob slovesu: i ,,Do šeste bodi gotovo pripravljeu. Lahkonočl41 ; „Ne skrbi za to. — Dobro spi 1" odzdravi Jožek ! in zaklene za seboj hišna vrata. Tudi Tine odide, a ne domov, ampak ovije jo ' počasi in oprezno okoli županove hiše. Zadej za hišo obstoji in zre uekako vznemirjen sedaj na sklad bu- j kovih polen, sedaj pa vise gori v okuo Milkine spal- 1 nice. Mučen boj divja v njegovih prsih, boj mej upom in strahom. „Nocoj sem še doma", misli si „potem me ne i bo tri leta, morebiti celo — nikdar več. Nocoj naj se odloči, ali bo meni zvesta, ali-------Ne, tega ne i sme, tega ne bo storila, dokler je še rnoč v tej pesti . . ." I V take misli vtopljeu, se pripogne, pobere ne- ; koliko kamenčkov in jih prične enega po enem me- tati v okuo. Večinoma je — menda od razburjeuosti — meril slabo, ker le malokateri kamenček je zadel i v okno. ,,Ali spi res tako trdo, ali mi nagaja nalašč. — Toda, saj ne ve, da sem jaz tukaj" ugiblje Tine uže malo nevoljen, pograbi pest grušča in ga vrže v okuo, i da so vse šipe zažvenketale. I „Ni vrag, da bi se sedaj ne prebudila" misli si i Tine. In res ! Čez nekoliko minut se odpre okno in | na njem se prikože Milka, vprašajoč precej glasno : j „Kdo je?" „Jaz, Tine Podleskov" dejal je Tine z uegoto- vim, skoraj tresočim glasom. I „Kaj pa delaš obsorej tukaj ?" vpraša Milka, I kakor da ne bi niti slutila, kaj namerava Tine. „Milka. jutri pojdem k vojakom. — Bog ve, ali se bova videla še ke'daj", I „Ne bodi vendar tako malosrčen! — Koliko jih je uže šlo pred teboj k vojakom, pa so se vendar vrnili". „Šel bi prav lahko od doma, verjemi mi, Milka, če bi vedel, da mara kdo tu doma kaj zd-me'\ „Jejh, pa si čuden ! — Očeta in mater imas" še živa, pa pravis, da nikdo ne mara zä-te'1. (Dalje pride.) zane „Tutti frutti", ti pogoltneS molčeto zvenečo klofnto in takoj v naslednji „Soči" zopet napadaš nekega gospoda iz mesta zaradi teh dopisov, k i n i 3 o n j e- govi,p8ujočga: podkupljena d u š a, podli prodanec, prodani lump itd. kakor se že glase line kul- turne cvetke tvojega psovulnega slovarja. Bog mi grehe odpusti, ali se ne pravi to več kot človeka siliti, da začne dvo- miti na normalnem stanju v tvoji „kapa- dociji". Že dejstvo, da jaz A. K., prislni sin gorižke o k o 1 i c e, katerega ime zveä Jahko vsak hip, če plačaš „Šol. Domu" 1000 kron, ali si pa daš naäteti 25 palic, da se torej jaz sam slovesno izjavljam za očeta teh dopisoY, da mi nikdo tega očetovstva ne odreka in da le ti po vsej sili gneteš te moje dopise v žep nekemu meni osehno neznanemu gospodu iz me- sta, Ku uremu se vidi to tvoje fiksno pe- hanje tako nenavadno neumno, da nanje niti ne reaguje, to dejstvo, pravim, vzbuja v vsakem normalnem človeku sumnjo, katere navadni ljudaki izraz je miganjo z desnico pred sedežem člove- äkih možganov. Prijatelj, če ti je to ob- čno domnevanje drago in ljubo, nadaljuj svobodno, mene to prav nič ne boli. Ker sem že pri novern letu, naj si ogledam še tvoje novoletno „Vabilo na naročbo" v „Soči". Ti mi gotovo pore- Češ: Kaj ima to opraviti s „Krojaäko zadrugo" in z „narodnimi piruhi"! Imaš prav, prijatelj. Ali ti si začel tem dopi- som odgovarjati, ti si začel polemizirati, s tem si potegnil v polemiko tudi svoje časnikarstvo, in jaz ne morem drugače, ncgo da ti sledim tudi na to polje. Ako ti ni to všeč, kriv si sam, imel si mol- čati. Jaz ne morem biti hiiavec ali far- bar ; nazivljam se tvojega prijatelja in to ime hočem tudi pošteno zaslužiti. Dobri prijatelj pa je le oni, ki nam resnico v obraz pove, in vidiS, jaz ti jo pravim kar javno pred celim svetom. PosluSaj me torej, prijatelj ! Ti si nepoboljäljiv „farbar" ; tvoje „Vabilo na naročbo" je cvet vsega farbanja. Jaz sem ti dokazal v teh dopiaih, da ti a „klerikal- st v o m" in „n a p r e d n j a š t v o m" n a ä e občinstvona nesramen način in vedoma slepiš. Jaz sem te že dvakrat p o z i v 1 j a 1, da mi dokaži, zakaj nazivljaš „Go- rico*' „klerikalno", ko piše o veri in duhovščini prav tako in nič drugače, kakor je pisala pred razkolom tvoja „Soča", katere nisi niti enkrat „kle- rikalne" imenoval! Ti .si tem dopisom odgovarjal že na razne ničvredne in nič- pomembne malenkosti, a o tem vpraša- hju, ki je principijelne važnosti, ne črh- neš niti besedice. Ali ni to neizpodbiten dokaz, daje vsa tvoja „svobodo- m is e 1 n o s t", v s e tvoje „s v o b o- doljubje, da so vsa tvoja „n a- predna naöela" le zbog hom- bugin ävindel! — Zakaj si razkol uprizoril, sem ti v zadnjem dopisu doka- zal. Načelnega povoda ni bilo najmanj- šega, dr. Gregorčič je bil ob razkolu ravno tak, kot je bil leta prej, ko m ti njegovo I'oliticno vodstvo na vso pretege slavil. Tebi in tvojemu sodrugu je bilo le na tem, da bi bila izvila vajeti poli- tičnega vodstva iz rok Gregorčičevih. To je pa menda nekaj čisto osebnega, pri- vatnega. Kaj so te vajine želje imele skupnega a svobodoljubjem, z naprednja- \ ätvom, liberalstvom ? Kaj so te vajine želje brigale nas druge Slovence na Go- riäkem? Iz nobenega kraja, od nobene strani ni bila izražena najmanjäa želja, da naj bi se bilo naäe politično vodslvo menjalo. Za tak razkol bi bile pač mo- rale ekzistirati politične razprtije med Ijudstvom v deželi, ljudstvo samo bi imelo že biti razdeljeno v dva politična tabora. Kako nenaraven, umeten, prisi- Ijen in nepotreben je bil vajin politični razkol, svedoči najbolje dejstvo, da če tudi smo najbližji sosedje kranjskih Slo- vencev, če tudi je «aäe Ijudstvo o poli- litičnih razmerah na Kranjskem po kranj- skih časnikih natančno podučeno, vendar ni čutilo posebne potrebe, da bi se de- lilo v „klerikalce" in „liberalce". Da je politični razkol delo le vaju dveh oseb, da je „klerikalizem" (v tvojem zmisln) in „liberalizem" nekaj ptujega, iz naäega ljudslva neizvirajočega, kaže nadalje fak- tnm, da izhajajo tržaaki, istrski, štajerski, koroäki Slovenci brez teh spak. Izprva nista niti znala, kako bi svojo stranko nazivala; imenovala sta jo iz začetka „Sočane", potem „liberalce". Kosejepa pozneje tvoj sodrug na znanem socijali- stiškem shodu v Nabrežini iz „liberalcev" norca delal, si ti začel tajiti „liberali- zem" ter si se zatekel k „naprednjaštvu'! Ti se siliš biti naprednjak in hočeš do- | sledno dati svetu razumeti, da smo mi j nazadnjaki. Ako bi pa od tebe zahteval, i da mi to z dejanji dokažeš, bi te spravil v največjo zadrego. Ali ni naäa stranka pred razkolom ravno to delala, kar dela zdaj ? Ali ni naäa duhovščina ljudstva ; ravno tega učila, Česar uči zdaj ? Zakaj : naj bodemo torej mi zdaj nazadnjaki, ko i delamo in učimo, kar smo pred razko- lom, a prej pa nismo bili v tvojih očeh nazadnjaki ? In pa da bi bil pustil tej izpremembi, vsaj nekoliko <5asa ! Kateri trezno misleči človek naj to veruje, da more ogromna večina ljudstva, ki je vo- lila ob zadnjih deželnozborskih volitvah naäe poslance, kar v par tednih menjati ! svoje politične nazore? Prijatelj, taka | izprememba je mogoča v desetletjih, v stoletjih. In kako hočeš dokazati, da si naprednjakV Ali je morda žaljenje ver- skega čuta, pohujäevanje mladine („Tutti frutti !"), osebno napadanje rodoljubnih in zaslužnih niož, zaviranje in podiranje obče koristnih naprav in zavodov („Šol. Dom" in „Kroj. zadruga" !) delo napredka? Ali je morda svobodomiselno, liberalno dovoljevati sebi vse, drugim nič, iskati v narodnem delu svoje osebne koristi, svoj bogati zaslužek, a preganjati druge, ki opravljajo narodno delo iz čistega rodo- Ijubja, brez vsakega lastnega dobička in celo v Hvojo žkodo? — K prijatelj, le premisli malo la moja razmotrivanja in primerjaj jih a slepilnimi I'razami v svo- jih novoletnih „Vabilih na naročbo" in vprašaj svojo vest, če je Se kaj imaS. I Jmz ti za novoletno voščilo pošljem lo ta prijateljski opomin: Kar koli delaS, delaj modro in glej na izid ! — Kak(>r vidiä, sein prisiljen za takrat obljubljeno nadaljevanje odgovora na tvoje „poglavje o žepu" odložiti. Tvoja zasluga! A. K. Iz Sovodenj. — (Občni zbor druš tva za zavarovanje go- v e j e ž i v i n e.) — V nedeljo po blago- slovu vršil se je občni zbor društva za zavarovanje goveje živine, kalerega se jo udeležilo še precejšnje število ölanov, zlasti Vrhovcev (kajti naša zavarovalnica obsega Sovodnjo, Rubije, Gabrijo in Vrh) tako, da so napolnili občinsko pisarno. Iz odborovega poročila posnamemo, da odstopajoči odbor je po svojih močeh zadostil društvenim pravilom, vendar bi bilo želeti v naprej, da hi društveniki bolj izpolnovali društvene dolžnosti. ^Od- borovo poročilo se pritožuje, da društve- niki prernalo pazijo na snago v hlevih in pri živini, kar je velikega pomena za zdravo govedo, lako, da se društveniki obvarujejo svoje in druätvene škode. Poročilo dalje tudi omenja shod, kate- rega je sklical g. dež. poslanec G r č a v namen, da se ustanovi dež. zavaroval- nica, in na katerern shodu je bila tudi naäa zavarovalnica zastopana, ter izraža željo, naj bi bila naäa zavarovalnica so- lidarna z drugimi. Konfčno želi poročilo, da bi se mogel prihodnji odbor bolj po- naäati s svojim delovanjem, kakor sedaj odstopajoči ter želi, da bi čim več no- vih članov pristopilo, ter da ni potreha posebej razlagati kako velikega poinena so taka društva za živinorejce, kar se je pokazalo tndi že pri naäi zavarovalnici, ko je bil kdo z nesrečo obiskan. — Po- tem so bili potrjeni računi, kateri ka- žejo, da znaša druätveno premoženje okoli 90 K. To je sicer malo, a pomisliti je Iroba, du znaša pri naszavarovalnina samo 70 v od 100 K, potem je bilo tudi več nesreč. Vseh ^lanov je okoli 100, a bi jih lahko bilo äe toliko in še več, ako bi vsi živinorejci spoznali velik pomen tukih društev. Kaj se hoče, malobrižnost je rovsod doma! — Na vrsto je priäla volitev novega odbora, v kate- roga so bili izvoljeni : Predsednik Ivan T o m s i č, velepos. v Sovodnjah, pod- predsednik in tajnik Jakob L u k e ž i Č, blagajnik Jožef Masten, in potem še pet odboniikov. Za predsednika nadzor- stva je bil izvoljen Jožof P a v 1 e t i č, velepos. v Gabrijah. — Želimo novemu odboru, da bi se rau posrečilo čim več novih dlanov pridobiti, da bi se tako društvo vspešnejše razvijalo v blagor družtvenikom. Politični pregrlod. Notranji polltlčni položaj. Zadnje dni je vse nekako tiho. Niö se ne cuje o tem, kedaj da so snide zopet naš državni zbor. Ph ludi glasovi o po- gajanjih med Nemci in Čohi in med vlado so popolnoma potihnili. Postalo je hkratu vse tako tiho in mirno, kakor da bi bilo v notranjem nase državo vho v najbolj^em redu, in kakor da bi bila re- žena vže vsa važna in nujna vpraäanja, kakor je n. pr. državni proračun, avatro- ogrska nagodba, zakonski naert o re- krutnem kontingentu za 1. 1904 i. t. d. i. t. d. Res je, da so bili zdaj zaporedoma različni prazniki, v katerih se vsakdo in tudi nervozni polilik rad nekoliko od- počije v naročju svoje družine, ter se znebi vsaj za par dni mučnih skrbi, ka- tere mu prizadevajo zttmotane politične zadeve. Pri vsem tem pa je vendarle ne- kako nerazumljiva ta sploäna tišina, ki vIh/1« z,daj po našom časopisju glede na- šega političnega položaja, ki je tako za- motan, da si bolj zamotanega skoro ne inoremo misliti. No, v Četrtek prično svoje delovanje razni delegacijski odseki in Ž njimi prične zopet najbrže novo politično življenje v znanienju prepira in boja. Vojaska posvetovanja. Pod cosarjevim vodstvom vräe se te dni na Dunaju vojaska posvetovanja, katerih se udeležuje, puleg ministra za vojne zadeve in drugih generalov, tudi nadvojvoda Franc Ferdinand. Sprava med Čeht in Nemcl. Vedno glasneji poatajajo glasovi o potrebi sprave mod Čchi in Nemci. Naj- bolj vneti za tako spravo so zadnji čas poljski liati, posebno oni, ki tolrnačijo mišljenje državnozborskega poljskega kluba. Ti li ti zaklinjajo Čehe, naj ven- dar jedenkrat opusto obstrukeijsko tak- tiko, ki bi znala imoti že v dogiednom času jako hude posledice. Tako n. pr. piäe „Gzas",da se pripravljn C'hom nekak most, po katerern bi bilo rnogoče priti do sprave in sicer na podl&gi nekih na- rodnih koncesij za Čehe. Taka koncesija bi bila, kakor meni omenjeni list, ime- novanje kakega češkega doštojanstvenika pravosodnim ministrom. Nasproti takim glasovom so pa Čehi v zadnjem času ne- pristopni. Posebno se da tako aoditi po pisavi čeških listov. Nezadovol/nost med madjarsklml vojakl. Madjarski list „Pesti Naplo" pri- občuje neko privatno pismo, katero mu je bilo doposlano iz Bileča. V tern pisinu se pripoveduje, da je razbur-jenost med madjar3kimi vojaki, nahajajoöimi se v tainožnji posadki, tako velika, da se je bati vojMŠkih izgredov. V neki kantini naäli so porezane slike kraljeve. Cesar Franc Jožef In kralj Peter. Kralj Peter je brzojavil fcvstnjskemu ci'sarju za novo leto: Prosim Vaäe Ve- ličanstvo, povodom premembt, leta spre- jeti moje čestitke in moje sröne želje v blagor Vaše vzvišene osebe in Vaših narodov. Cesar je odgovoril: Goječ iz celega srea najboljše želje za Vaše Ve- ličanstvo, zahvaljujern se Vam za čestitke ob novem letu. Zapovednlk orožnlštva v Mac o njib gibanju najnatančneje pouSen. mnvoilA<*'c S^OJ' na s^a''^11 kršoanskoga „Oll IV (lit l demokratizma U>r s poljudnimi spisi, stojcč na slališču katoliške vcre, dviga tno- ralno silo naäega naroda. ^slnvAimr*" prinaäa o vseb državah naj- „rUUVOLll O boljäa sitnaeijska poročile tor im;i dopisnilio, ki so proučili raxnu'io na lieu inesta. SloVMlW*" S(' odlikuJ»' P° «ajb<»ljäih po- ,,k.uv7 \ VLiiA/ roöilih iz državnega zbora, katera poročila pišo slovenski državni poslanci, ki ima kol člau „Slovanske i\civ priliko bili o vsein toöno poučert. m^V^lKW'" ^° Pr'Ma^a' vHezanimive pod- „OlUVtllll; |istkf, [„ j,, r.l(jj t,,ga stopi| v zvezo L najboljšimi slovtMisktmi pisalelji. mriVOHPc" 8' Je zagotovil v novem \vi\\ vOlUVlilLl, poročila o t r g o v i n i in obrtništvu iz peres prvih strokovnjakov in prvih slovcnskih sociologov. U],\y(\\wwj4i SP z vsakiin dnem izpopolnjujc ..k 1U\ l^Ilii., jor jjy z „ÜVj,n letom olvoril tudi pr«ghid o gibanju na s o c i j a 1 n e m p o- lju, katercmu bo posvpöeval š<» v<>č pozornosti nt'go doslcj tor so bo posebno bavil tudi z n a- n o d n i m g o s p o d a r s t v o m. mrWPnPf»4' prinaša najnovojša in najza- ,.kJlU VCUt^L/ nesljivejša brzojavna in tcle- fonska poročila, katera morejo drugi listi prina- äati äolo poztieje. SslnvPTlPf*a Je °dločen boriloc za pravice MÜlVJVtUüt slovenskega naroda in kol tak hočo združevati za narodni boj vso pošteno Slo- vonce pod trobojno zastavo ter ga v odlodnein nastopu ne ovirajo nobene zveze z neprijatelji slovonskega naroda. "DoVu-M* rlnPVllilr Je vsakoiuur noob- UUUiA UUeVlllK hodno pOtreben, zato čitajte, naročajte, §irite „SLOVENCA"! Dnevnik „Slovenec" velja: Po pošti prejeman: za celo leto na- prej 26 K, za pol leta naprpj 13 K, za četrt h«ta naprej 6 K 60 h, za mesec naprej 2 K 20 h. — Vupravništvu prejoman: za celo leto naprej 20 K, za pol leta naprej 10 K, za öetrt leta naprej 6 K, za mesr>c napri'j 1 K 70 h. — Za poäiljanjo na dom 20 h. na mesee. — N a- r o Č n i n o in inserate sprejema {u p r a v n i- ätvü v katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice $t. 2. Na aahtevo se poSlje list na ogled. U^T „Slovenec" se prodaja v Gorici pri Jos. Schwapz-u, Šolske uliee št. 2. po 10 vin. številko. — V Št. Petru na kolodvoru pri Fp. Nazku. Mnogo denarja! do 800 K na niesle zaiuorc vsakdo /.aslužiti I laJiko, jxistfiio. brez stroškov in posebnega I znanja. l'odljp. naj takoj svoj naslov pod I \\ 1()9.r>n.H: Aniioiiccn-Abtliciliing des I „Merkur", Mannheim, «•"21;1;;™»»« Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, priporoča častiti dnhovščini in slavnemn občinstvu v mesta in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korsü istersko in dalmatinsko. Petrolcj v zaboju Sladkor razne vrate. Moko ät. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst rižu. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po Vi kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke drožba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Jakob Miklus, ' trgovec z lesom in opeko, zaloga | vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter j pohištva, ' v Pevmi, l za Soškm mostom, p. Gorica, j priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- I jeno podružnico j na voglu priäedsi od Soäkega . mosta proti Gorici v hiši g. Fo- I garja h. št. 42. V delavnici se izdelujejo vsa 4 v sodarsko in kolarsko stroko I spadajoča dela, in postrežba z * lesom po najnižji ceni. — I Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v (lorici ulica Vetturini št. 3. JAKOB SULIGOJ urar c. kr. državnih železnicJ Gorica, Gosposka ulica 25. jf +* -#x ßnjo|/|| Spominjiijte se o vsaki J ' priliki „Šolske^i domji". Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica his. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ler najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. -^^^ "^^^* -^^^ -^^^ ^ •^m- ~^~r ~^^^ ^^^r- 1 Krojaška mojstra \ \ Cufer &; Bajt ] v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 . ' v hiši g. JernejaKopača l I izdelujeta ( . vsakovpstne obleke za mo^kc i po meri, bodisi fine ali pa * i priprostc. \ I Priporočata se svojim rojakom | v Gorici in na deželi,posebnj pa I č. duhovščini za obilna naročila. | Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 priporoča pbüstna b«la in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in ikterskih v i • nopra^ov. Dostavlja na dom in razpošilja po želei" .»ici na vse krajo avstro-egerHke monarbije a sodih od 66 litrov naprej. Na zahtevo poliljr tudi ur.orce. ' Cene zmerne. Povtreaba postena. l^ekariia PRI^TOFni FTTI ! Jrskino (Stokfiševo) jcfrno ^ni° ¦ urULLI ¦ ¦ j I olje. v Gorici, na Travniku. j Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. .! Izvirnasteklenieatega oljanaravno-rumenebarve po K 1*40, bele barve po K 2 TrNkiuo železuatu Jetruo olje, \ )\iiba tegii olja jo sosebno pripo- | ročljiva otrokotn in dedkoin. ki so nor- ! vozni in nežne naravc. j Trftkino jetrno olje se /ele/uim jodecem. S toin oljtMii st> /.dnivcjo v kmlkom Jasu in z {?otovostjo vsc kostn«' bolc/.ni, žlozni otoki, golse. malokrvnost in splošna slabost. Cena ene steklenice 1 K 40 v. ! ^ Opomba. Ulji\ kalcrega naroöam ilirrktno i/ Norvc^ij«», preiste sc v»'iliu» v mojci kcmičiHMii laboratoriju predno se napolnijo §l»'klenic(\ zato /.amonMii janulili svojin (^astitini odjcmalcem gU»de öistoto in slalno sposobnosti /a /.ilravlj«nji'. Cristofoletti-jeva pija a iz kine in železa, najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim jetrnim oljem in izbornc aredstvo za malokvrne. Ena stoklenica stane 1 K 60 v. Zimaje tu f^ß hišiio ozironiit lastno pijtrcbo raz- uega /iinskcga hla^a. Ponovno sc lodaj nbrača vdano pod- pisani do cenj. svojil) odjcinalcov s prošnjo, da se pri nakupu ra/.nih zini- skih polrcbSčin tudi za naprcj blagu- volijo obrniti v prvi vrsli na njegovo Irgovino, koja nudi conj. odjcmalcein vi'dno priliko za neprekosljivo c