iz umetniškega sveta. Letošnje leto v Ljubljani pač koncertov ni manjkalo. Še v poletni sezoni smo jih imeli. tako da je bilo prijateljem glasbe nmogokrat ustreženo. Spominjam le na popularne koncerte Olasbene Mat i c e , na dva odlična večera češke pesnii Olge Borove-V alouškove in Jaroslava Jeremiaša, dalje na originalen koncert modernih dvospevov, ki sta jih izvajale Zora Bihoy-Bened e k o v a in Cirila Medvedova, potem na imeniten koncert pevca dunajske dvorne opere Julija B e t e 11 a in na koncert violistinje L u z z a t o. Umetniškega užitka smo imeli obilo, koncerti so bili domalega vsi popolnoma razprodani. Ker nas mora predvsem zanimati domača glasba, naj oinenim, da je gospa Pavla Lovšetova na koncertu Glasbene Matice v čast gostom o priliki zborovanja J. D. S. pela par novih samospevov Josipa P a v č i č a in sicer jako lepo. Pavčič je splošno znan kot dober skladatelj finega okusa, njegovi samospevi so se našim solistorn izredno priljubili. Tako je gospa Lovšetova dosegla imeniten uspeh z lepo »Ciciban Cicifuj«, ki jo je za lansko leto izdala (ilasbena Matica. In Betetto je tudi nastopil z dvema pesmicama Pavčiča: »Priplula je po-, mlad« ter »Dedek Samonog«, ki sta obe občinstvu izredno ugajali. Mene je zlasti zadnja kitica prve pesini ganila in sem čutil, da jo je skladatelj globoko zamislil. Zadnje čase nam je Pavčič podaril toliko lepili, melodijoznih pa hkratu umetniškovrednih skladb, da smo njegovega plodovitega dela odkritosrčno lahko veseli. -- Koncert Errae Žarske. Dne 26. septembra je koncertirala v Unionu dramatična operna pevka Erma Ž a r s k a , rodom Čehinja, bivša primadona Narodnega divadla v Pragi in metropolitanskega gledališča v New-Yorku. Takoj se je poznalo, da imamo pred seboj rutinirano glediščno pevko. Nje temnobarvan lep glas je kmalu osvojil srca poslušalcev, dasi je v višini nekoliko rezek. Pela je različne operne arije in samospeve, med njirni pač najlepše Dvofakovo narodno »Acb neni, neni tu« in R. Straussovo »Tajni poziv«. Proti koncu koncerta nam je razkrila vso svojo umetnost v ljubezenski ariji iz Meyerbeerove opere: »Robert vrag« in ariji iz Ponchiellijeve opere: »Gioconda«. Na vzporedu so bile tudi slovenske pesmi A. Lajovica: »Serenada«, ki se pevkam že radi vsebine nikakor ne prilega, in »Kaj bi le gledal«. Da je zadnja" pesem dosegla velikanski aplavz in bi jo bila morala Žarska skoro ponoviti, je čudež, ker so naši ljudje napram Lajovičevim stvarem skrajno mrzli. Zakaj je na vzpo redu naznanjena Pavčičeva »Pastarica« izostala, mi ni znano. Nalogo spremljevalke na klavirju je ves večer izvršila izvrstno kot vedno gdč. Dana Koblerjeva. Koncert je zopet trajal predolgo, ker so bile pavze mučno dolge. Da koncert ne prične točno, je krivo občinstvo, kl netočno prihaja v dvorano. Proti tej ukoreuinjeni razvadi in malomarnosti bo treba pač strogo nastopiti. Koncert Pepe Bartona — HelleroveSadecke 5. sept. 1918. Pepo B a r t o n a sem slišal prvič leta 1916 v Pragi na koncertu v prid če-  škim žurnalistom. Ljudje takrat niso ho teli verjeti, da je dečku komaj štirinajst  let in dobro se spominjam, da je v izložbenem oknu predprodaje vstopnic visel njegov krstni list v dokaz resnice njegove starosti. Koncert je imel velikanski uspeh. Ce se ne motim, je Barton takrat sviral Paganinijev koncert kot sedaj v Ljubljani. Vse se je čudilo, kako more deček vzlic svoji mladosti absolvirati tako težko skladbo. 4. • oktobra zvečer pa je unionska dvorana žarela od začudenja, ko je šestnajstletni Barton mojstersko sviral melodijozni Cajkovskoga koncert za gosli op. 35, ko je z neverjetno lahkoto obvladal težke kadence prvega dela (Allegro moderato). V »Canzonetti« so mu sordinirane gosli pele kot sentimentalna pesem ruskih ravnin, v Allegro vivacissimo je pokazal skoro pravljično tehniko. Krajši komadi »LJkolebavka«, znani Fibichov »Poem« in Smetana-Jndrichova »Skočna« so bili biseri in so lepo učinkovali na poslušalce. Najlepši uspeh je dosegel Barton seveda s težkim Paganinijevim koncertom. Mladi urnetnik ima v HelleroviS a d e c k i vzorno spremljevalko. Svi- rala je tudi sama par komadov in si je za svojo temperamentno, dobro občuteno igro zaslužila viharno pohvalo. Dvorana je bila slabo zasedena, navdušenje kljub temu veliko. Narodno gledišče je začelo svojo sezono z velikim uspehom. Predstave so večinoma razprodane. Naš list bi o gledišču prav rad poročal kot svoječasno, če bi imel poročevalec vsaj za eno vrsto predstav poročevalski sedež. Vstopnica je za naše razmere draga, za čakanje in trganje za vstopnice pri blagajni pa ni časa. — * Dne 11. t. m. nas je zopet obiskal slavni Ceški kvartet iz Prage. Njegovi koncerti so najlepši, najidealnejši dogodki v naši koncertni sezoni, ker nudijo umetniški užitek neverjetne višine. Da je v petek komaj tristo ljudi prišlo na kvartetov koncert, mora biti vzrok le španska bolezen, ki po Ljubljani kruto razsaja. Umetniki K. H o f f m a n n (I. gosli), J. Suk (II. gosli), J. Herold (viola) ter J. Z e 1 e n k a (violončelo) so svirali B. Smetanov kvartet »Iz mojega življe- nja«, L. Beethovnov kvartet op. 95 in Cajkovskega kvartet, in sicer vse tri briljantno. Žal, da so sobotni koncert potem odpovedali. Na veselo svidenje ob primernejšem času! Z. P.