PODLKTEK. Marko in Tomaž. Spisal J. Z. Ko bi Matevžev France vedel, da hočem izdati « h\am neko zgodbioo, pri kateri je njegova koža trpela, ne vem, kako bi me kaj pogledal, 6e bi bil v taoji bližini. Sicer upajn, da bi daudanes ne bil voč iafco divji, kakor pred leti, ko se je stvar pripetila. Bila sva pri vojakih. On je že nosil dve zvezdi na vsaki strani ovratnika ter bil v vojaški pisarni; jaz sem se komaj privadil komisu in vojaški potici ter bil ttidi pred nekaj tedni prestavljen v pisarno. Bili so ravno pasji dnevi; tisti Bas, v katerem že navadnoga človoka lasjo bole, ako se nanj spomni, kaj še «e vojaka. Drug ftlovek si vsaj lahko privošM ob tej vročini pošteno merico piva in kakšen sir zrar ven, da si zmoči posušena jetra in okrepCa skrfien žefodec. A vojak, ki je itak vedno suh v žepu in goltancu, naj tudi iz neba kaVor iz Skafa lije, se Še enIrrat bolj posuši. In tudi rso sline, ki se mu precedijo ob soominu na tisto mja\-o lekočino, ki taVo prijetno hladi v vročini, ne morojo nndnmestiti merioe piva. Ravno ob tem 6asu torej si izmisli naš stotnik veliko vajo v ravnini. Naši tovariši v mpstn. ki ;*o morali na vajo, so kleli in se nara grozili, f^S: _Ti prnsneti škrioi, pisafii in mazači zgoraj v trdnjavi niso za drugo ko da lennharijo in državni komis jedo." Mi, s«veda, smo se rotili, kako nečuveno nas mn^ijo. ker moramo ves ^ctrt ure hoditi iz mesta v trdnjavo 1« našili ,,visokih pibarn". Moj predstojiiik v pisarni je bil korporal France. Postrani me je vedno gledal, češi: _tudi eden tistih, ki se ne dajo za kaj drugega porabiti", in ni pomislil, da si je dal s tem tudi samemu sebi slabo spričevalo. Tako so bile torej stvari, ko je priSlo povelje za vajo. Jaz sern se grozno veselil, Irer nas so pustili doma kot neporabne pokveke. Moje veselje se je seveda šq pove-čalo, ko je moral ta presneti France. ki sem ga imel že itak v žclodcu, tudi zraven. Predpoldan sem se imel imenitno, poCutil sem se takorekofi samosvojega gospoda v hiši, to se pravi v pusti pisarni. Svost si svojega gospotistva in svcAiodo sem zapustil po obedu trdnjavo, ki je postala pravo pribežališfie zapuščenih, ker ostala sta v njej samo še kompanijski čre\ljar Marko in krojač Tomaž. Prvi je skušal raztrgan komijski črevelj zopet v pošteno obliko spraviti, drugi je s svojimi škarjami muham glave rezal. Kmalu sem spoznal, kako grozno neumno je brez po^enega groša po mestu hoditi, kn5me ogledovati in poslnšati, kako dnigi za ovratni- . ke vlivajo. Da bi storil konec svojim mukam, sem se ' obrni! zopet proti trdnjaviei kjer vsega topa ni, z namenom na siamnici zadušiti grešna poželenja po vnJkih. Milo se mi je storilo ob spomirm na vrofiino in mojo le^o žejo, ki bi se dala tako kraano s par vrfiki pogasiti. Na^nii sem glavo ter kora-i-nl kakor mnfienik mimo gostiln. Fz teh žejno-otožnih misli me zbudi ženski glas. MVi, gospod vojak, ste slišali, pofakajte no malo — ja!" Ozrem se in zapazim deklo, Id je hitelo iz vrta bližnje kr-^me zn mpnoj. ,.Glei, glej", sem si mis]i!, bitro pogledal, ?* sft suknja lepo prileže, popravil brke, ki sera jih im<*l na eni strani sedem, na dmgi pa osoia, ter raztegnil obraz t najprijnznejši na- smehljaj, ker opa_il sem, da ima na roki jerbašček, v njem vrfi piva iu sir. KaJoo so se mi sline pocedile, moje sanje o pivu se vresničujejo .... ^Vi, gospod vojak", za<6ne med tem moja lepotica, ^poznate ^ospoda Franceljna, itorporala, ki ima na vsaki strani dve zvezdi?" Med tein je takorekoft prezirajočo gledala moj ovratnik brez zvezd. Meni je postajalo vrofte. „0 seveda, seveda", odgovorim, «saj je z menoj skupaj v pisarni". _Sem si tako mislila, da je on Vaš predstojnik", zatrdi tiato in povdarja posebno _onu i_ ,,Vaš predstojnili", ravno tato, kakor bj. bil France najmani general. ,,Bi ne bili tako dobri in nesli to košarico za njega seboj." Hudirja, to so torej moje sanje . . . ,.Seveda, seveda", sera ji Mtro ipritrdil, dasi sem bil vse drugo, samo vesel ne in me je grozno jezilo, da mora ravno France moje sanje o pivu tako uničiti. nHvala Vam lepa", reče na to milostno ter me podufiuje dalje: ..Notri je pivo, sir, nekaj žemelj za mojega Franoeljna, veste, in dajte mu vse skupaj." Soveda sem ji odgovoril, da ji iz srca rad to željo spolnim, a da sem se pošteno zlagal, tega seveda ni opazila. ,,Pa oprostite", sem nadaljeval, ,,Franceljna pred koncem vaje ne bo domov." Dekle me pogleda pomilovalno po strani in rePe: ,,Ja, ja, tega s»voda Vi ne morete vedcti, ker niste noboden predstojnik", in pri tem je bese^o ^predstojnik" čisfo posebno naglašala — _pa Francelj pride ob fietrt na štiri domov in do takrat bi rad imel stvari zgoraj." Z nekakim [M-milovanjem sem vzel jerbašfek v roke in se hotel j^osloviti. Ne pozabite rai Franceljnn, da mu bn po^eno ietre vajonec zve6er prinesel", ge zakli6e za menoj in izgine. Jaz pa sem vlekel te lepe stvari za drugega v kreber, o katerih sem ravno prej sanjaril, kako dobro bl se meni prilegle. Tako lep sir in pivo za drugega v breg nositi — na-a . . . Skušnjava je postajala vedno hujša — a jaz sem se boril in se premagoval kakor junak in dospel kot zmagovalec, to se pravi z nedotaknjenimi stvarmi w trdnjavo. Samemu sebi sem se 6udil ter obfiudoval mojo vstrajnost. In v tem veselju, da so nisem dal od skušnjave premagati, sem postavil pivo v hladno vodo in Bir v senco. takor se mi je še naročilo. Ves vesel, da sem stvar 'dokončal, sem se hotel oddaljiti iz zapeljive bližine in se podati v pisarno, kar zakliCeta črevljar Marko in krojač Tomaž, ki sta pri oknu delala. ali bolje zehala: ,.Hej, gkric. kaj pa imag v jerbaSfiku?" ,.Nič več". odgovorim odkrito. (Datje prfcodttji«)