PRIMORSKI DNEVNIK S it > ti * A &J 'V ft K JC^ »1 ■ K T! le J. Poštnina plačana v gotovini in Abb. postale I gruppo “ Ij0113 4U lil* Leto XXII. St. 54 (6341) TRST, sobota, 5. marca 1966 VPISANIH JE KAR 22 GOVORNIKOV V senatu se je začela razprava o programu vlade levega centra Razprava se bo zaključila v torek z odgovorom Mora in glasovanjem - PUsmo PSDI o socialistični združitvi - Napovedana stavka uslužbencev avtobusov RIM, 4. — V senatu se je pričela razprava o programu tretje vlade levega centra pod predsedstvom Mora, v katero bo poseglo skupno 22 senatorjev. Predsednik senata Merzagora se je dogovoril s predsedniki skupin, da bo senat zasedal danes dopoldne in popoldne, v soboto dopoldne, v ponedeljek dopoldne m popoldne, razprava pa se bo zaključila v torek popoldne z odgovorom predsednika vlade in zaključnim glasovanjem. Prvi je spregovoril edini prijavljeni socialdemokratski predstav-Rik senator Viglianesi, ki je ugotovil, da ie formula levega centra “tez alternative. Nato je orisal te-tave, do katerih je prišlo »zaradi fesnih neravnovesij v državnem •istemu*. Govoril je o silah, ki se Vpirajo levemu centru, in je po klasičnem socialdemokratskem sistemu na približno podoben način obsodil desnico in levico. V zaključku je poudaril velik pomen •ocialističnega združevanja, ki je Pogonski motor nove politike, in '•razil željo, da tudi katoličani najdejo dejansko enotnost, tako Oa bo mogoče priti do dolgotrajnega sodelovanja. Prvi komunistični govornik Bufa-‘ihi (za KPI sta vpisana še senatorja Pajetta in Terracini) je nega- tivno ocenil način, kako se je reševala vladna kriza ter zlasti dejstvo, da vlada ni predložila celotnega programa temveč med seboj nepovezane ukrepe. Ugotovil je, da se je s povratkom Scelbe in njegovih pristašev na politično pozornico vlada premaknila na desno in da je tudi prejela topel sprejem desničarskih političnih in gospodarskih sil. Glede zunanje politike je poudaril, da ni opazen noben znak sprememb in da zato ne razume, kaj dela v vladi Fanfani, katerega skromne pobude so bile eden izmed Predstavnik PSIUP sen. Millo je ugotovil, da so laične stranke podlegle pritisku demokristjanske desnice in privolile v Morove kompromise, ki so ošibili kakšno koli ostrino pri politiki obnove. Tudi on je obsežneje govoril o zunanji politiki in poudaril meglenost obvez. Objavljeno je bilo pismo tajnika PSDI Tanassija, ki pa je poslal po sklepu vodstva stranke vodstvu PSI in v katerem predlaga ustanovitev skupnega odbora za socialistično združevanje obeh strank. Odbor naj bi sestavljali člani, izbrani iz obeh izvršnih odborov. Tanassi se sklicuje na sklepe kongresov obeh strank in na zadnje dogodke. Nato poudarja, da je po njih mnenju prvenstvena naloga v združitvi obeh strank, s čemer posredno odbija predloge o takojšnjih skupnih volilnih nastopih. Na ministrstvu za zunanje zade- razlogov za krizo. Komunistični se- ve so se pod predsedstvom zuna- nator je ostro kritiziral gospodarski načrt, ki ga je ocenil kot «sanjske bukve« dobrih želja. Neustavna je omejitev večine, zlasti kar se skuša vsiliti tudi deželam in občinam. Meiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniitiiiiiiiinii,1111111111111111111,1111111111111111111 STAMBOLIČ ODPOTOVAL V AZIJO Osnovni smotri načrta družbenega razvoja SFRJ Za večanje osebnih dohodkov in proizvodnosti dela - Pospešeno kidanje stanovanjskih hiš in hitrejši razvoj nerazvitih področij (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. —- Na vabilo vlade Nepala. Indije in Afganistana je °dpotovala nocoj na uraden obisk v omenjene države vladna delegata Jugoslavije pod vodstvom predsednika zveznega izvršnega sveta fetra Stamboliča. V izjavi Tanjuga Je Stambolič izrazil prepričanje, da Jjodo obiski prispevali k poglobitvi Medsebojnega razumevanja, razši- DANES eK‘l! t t fr ve< fr 7 fr V senatu se je pričela razprava 6 novi tretji vladi levega centra, *» katero je vpisanih kar 22 go-'Ornikov, tako da se bo zaključila * Morovim odgovorom šele v torek Popoldne. Danes je med prvimi Ogovarjal vladni program socialdemokrat Viglianesi, medtem ko ga * ostro kritiziral komunistični sektor Bufalini. Objavljeno je bilo pismo izvršnega odbora PSDI vodstvu PSI, v ka. 'orem pozivajo socialiste, naj se llstanovi skupen odbor, ki naj prijavi čim prejšnjo združitev obeh Jlrank, češ da so sedaj za to po-'sem dozoreli pogoji. Značilno je Pejstvo, da se v pismu ne omenja Možnost skupnih volilnih nastopov. V zvezi z dogodki v Gani je gvi-“Jjski poslanik Diallo včeraj pojas-P*l v Adis Abebi, kaj je mislil s ^ojimi izjavami. Dejal je, da je pku Ture «poveril vodstvo vlade demokratične stranke Gvineje* "krumahu, toda še vedno ostane Predsednik Gvineje. Dejansko bo rkrumah postal častni predsednik rjrtneje. Vendar pa bo imel pravi-“tudi podpisovati poverilnice gvi-““jskih odposlanstev. -Konferenca zunanjih ministrov JpSanizacije afriške enotnosti nasuje delo med precejšnjim neso-fssjem bodisi glede Gane kakor Udi glede Rodezije. Včeraj so se rJbaknile s konference še delcga-jjl* Somalije in Kenije, ker je bi-? sprejeta delegacija novega ganska režima. Alžirska delegacija jr delegacija brazavilskega Konga j*r mavretanska delegacija pa so S. umaknile, ker so druge delega-pokazale preveliko popustlji-“st v zvezi z Rodezijo. Politični y “or je namreč sprejel resolucijo - Zvezi z Rodezijo, ki ne določa jJ^febitnega vojaškega nastopa za Rušitev Smithovega režima, kakor I * j5 f* fr $ 'fr zahtevala Alžirija, let Vietnamu nadaljujejo ameriška y?aIa bombardiranje Severnega 'ztnarna. Včeraj so bombardirala P*he kraje mnogo bliže Hanoja «kor doslej, in tudi zelo blizu važ-3a pristanišča Hajfong. Voditelj j**®t Laa princ Sufanuvong pa je t^dlagal ustanovitev enotne fron-L Severnega Vietnama, Kambodže ^ Laosa proti ameriškemu napadu. l' Sporu med Indonezijo. Filipini l'.^lalezi.jo zaradi ustanovitve Majale se govori- o novih pobudah t? morebiten sestanek Sukarna s r in Male- — - jj^dsednikoma Filipinov J*- Vsi trije namreč izjavljajo, da K, Pripravljeni na tak sestanek, da L skušali najti sporazum. V Dža-pa se nadaljujejo demonstra-desničarskih študentov, ki so ' £?aj zasedli poslopje univerze. V-V Avstriji bodo jutri nove volit-uJ ha katerih bodo izvolili 165 po-C*ev. Kakor je znano, so bile hA Povojne vlade koalicija dveh C?®®jill strank, socialistične in VcJPokristjanske. Ker so nastale v eju1** težave glede izvajanja nekate-W točk programa, je bila vlada vJ*Pušeeiia in so bile razpisane no-volitve. Ker je komunistična ijjJUka predložila svoje kandidate v enem okrožju in je pozva-l(f Svoje volivce, naj v drugih o-(if/Nih glasujejo za socialiste, se n^Jkrat nakazuje možnost, da bi UC'a,lsti dobili pri volitvah večino, bi poleg predsednika re- S da “uke imeli tudi kanclerja. ritvi medsebojnega sodelovanja in krepitvi politike nepovezanosti v celoti. Obisk jugoslovanske delegacije je poudaril Stambolič, spada v čas, ko so odnosi Jugoslavije s temi nevezanimi državami dosegli visoko stopnjo razvoja tako na dvostranskem kakor tudi na mednarodnem področju in v čas zelo zapletenega položaja. Zato bo med obiskom poleg proučevanja možnosti nadaljnjega sodelovanja na politič! nem. gospodarskem, kulturnem in drugih področjih predmet razgovorov tudi izmenjava misli o najaktualnejših mednarodnih vprašanjih. Generalni ravnatelj zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje dr. štainer je danes seznanil novinarje z osnovnimi smotri načrta družbenega razvoja Jugoslavije do leta 1970. V prvem načrtu, ki ga bo zvezni izvršni svet v kratkem predložil v razpravo zvezni skupščini, bi se osebni dohodki letno večali v prihodnjih letih nad 8 odstotkov in bi do leta 1970 dosegli povprečno 95.000 starih dinarjev mesečno v primerjavi s sedanjimi 65000, čeprav so objektivne možnosti za še večje večanje osebnih dohodkov. Pri tem se predvideva, da bodo odvisno od produktivnosti dela hitreje rastli osebni dohodki znanstvenih delavcev in ostalih strokovnjakov. Povečanje osebnih dohodkov bo o-mogočilo hitrejše večanje standarda v celoti ter se bo istočasno spremenila tudi struktura življenjskih stroškov. Delež izdatkov za hrano se bo namreč zmanjševala, tako da bodo preostala večja sredstva za zadovoljitev drugih potreb. Po zamisli avtorjev prvega načrta se bo letno občutno večalo zidanje stanovanjskih hiš in se bo od dveh novih stanovanj na tisoč prebivalcev v letu 1966 povečala na osem novih stanovanj na tisoč prebivalcev v letu 1970. Na ta način se bo Jugoslavija po tempu zidanja stanovanjskih hiš izenačila z razvitimi državami v Evropi. Povečanje standarda je seveda odvisno od povečanja proizvodnje, narodnega dohodka in od produktivnosti dela. Računa se, da se bo produktivnost dela povečala letno za 6 do 7 odstotkov in da bo 70 odstotkov predvidevanega povečanja proizvodnje doseženo s povečanjem produktivnosti dela, kar je neposredno povezano tudi s spremembo strukture investiranja. Predvideva se namreč, da se bo 75 odstotkov skupnih investicij v dobi do leta 1970 uporabilo za modernizacijo sedanjih zmogljivosti, in da bodo delovne organizacije same razpolagale s 70 odstotki sredstev za razširjeno reprodukcijo. Na ta način bo razvoj delovnih organizacij in standarda njihovih članov neposredno odvisen predvsem od njihovega lastnega u-speha. Eden od pogojev za stabilen razvoj standarda Je tudi hitrejši razvoj nerazvitih področij, za razvoj katerih bo skupnost dajala dva odstotka narodnega dohodka, kar bo znašalo okrog 800 milijard dinarjev. Eden bistvenih smotrov bodočega razvoja je tudi hitrejša vključitev jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno razdelitev dela in uresničenje 500 milijonov dolarjev deviznih rezerv, kar bo omogočeno, da bo dosežena konvertibilnost dinarja. B. B. njega ministra Fanfanija sestali prizadeti ministri v zvezi z bližnjim zasedanjem ministrov v Bruslju, kjer bodo 7. in 8. marca razpravljali o kmetijstvu v evropski skupnosti. Socialistična senatorja Bonacina in Banfi sta vložila vrsto interpelacij o zapravljanju sredstev za razne državne in poldržavne podpirane ustanove, glede večine katerih je računski dvor že pred časom ugotovil nerednost pri poslovanju. Senatorja zahtevata konkretne ukrepe in v ugotovljenih primerih tudi kazenski postopek. Vsedržavne roganizacije CGIL, CISL in UIL so proglasile 48-urno stavko uslužbencev avtobusnih podjetij s koncesijo, ki jo bodo izvedli v pokrajinskih okvirih, tako da bodo uslužbenci stavkali v razdobju od 15. marca do 15. aprila po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. Stavke bodo trajale najmanj tri in največ osem ur dnevno in se bodo o njih dogovorili na sestankih, ki bodo 12. marca v Milanu, Firencah, Rimu, Neaplju, Palermu in Cagliariju. Obote obtožuje Muteso KAMPALA, 4. — Predsednik u-gandske vlade Milton Obote je obtožil predsednika Muteso, da je iskal tujo vojaško pomoč za zrušitev njegove vlade. Kakor je znano, je Obote pred dnevi prevzel vso oblast v Ugandi ter je dal a-retirati pet ministrov in je ukinil ustavo. Mutesa je obsodil to ravnanje Oboteja. Mutesa jepred-sednik Ugande in tudi kralj Bu-gande, ki je bila priključena U-gandi. Obote pravi, da je Mutesa poklical pred dnevi nekatere tuje poslanike in zahteval od njih vojaško pomoč. Italijansko odlikovanje sovjetskemu partizanu MOSKVA, 4. — Na italijanskem poslaništvu v Moskvi je bila danes slovesnost, med katero so počastili z .bronasto kolajno spomin sovjetskega partizana Georgija Koiesja-na, ki se je boril v vrstah italijanskega odporniškega gibanja in je junaško padel 25. junija 1944 v kraju Carline. Odlikovanje je izročil poslanik Federico Sensi bratom padlega. Poslanik je imel kratek govor. v katerem je poudaril velik moralni pomen tega priznanja sovjetskemu partizanu. V Južnem Vietnamu so nekatere skupine ameriške vojske prodrle do kamboške meje približno 80 kilometrov severozahodno od Sa.jgona. Iz severnih pokrajin Južnega Vietnama poročajo, da so tam v teku hudi spopadi med južnovietnara-skimi in osvobodilnimi četami. Voditelj Patet Laa princ Sufanuvong je predlagal ustanovitev e-notne fronte med Severnim Vietnamom. Kambodžo in Laosom proti ameriškemu napadu na tem področju. Pekinški «Ljuaskl dnevnik« piše, da je sporočilo ameriškega tajnika za obrambo McNamare, da bodo poslali v" Vietnam drugih dvajset tisoč vojakov, »labodji spev hazardnega igralca«. »Bolj ko igra, dodaja list, bolj zgublja in bolj ko zgublja, bolj igra.« Jutri volitve v Avstriji DUNAJ, 4. — V nedeljo bodo v Avstriji nove volitve. Vpisanih volivcev je 4.886.534; izvolili bodo 165 poslancev. Po vojni je avstrijska vlada bila vedno sestavljena iz koalicije socialistov in demokristjanov. Predsednik republike je bil vedno socialist, predsednik vlade pa demokristjan. Avstrija je razdeljena na 25 volil nih okrožij, od katerih jih ima samo Dunaj 7. Udeležba na volitvah je obvezna samo v tirolskih pokrajinah, v Voralbergu in na Štajerskem Vendar pa ni bila po letu 1954 volilna udeležba v vsej državi nikoli manjša od 94 odstotkov. Štiri stranke (demokristjanska, socialistična, liberalna in nova • demokratična stranka napredka*, ki jo je ustanovil bivši socialistični minister Franz Olah) so predložile kandidate v vseh okrožjih. Komunisti so predložili kandidate samo v okrožju Dunaj-Florisdorf in so priporočali svojim volivcem, naj v drugih okrožjih glasujejo za socialiste. , Avstrijski «marksisti-leninisti» (•kitajski* komunisti) so predložili kandidate v dunajski četrti Dunaj-Semmering. Računa se, da bodo začasni podatki znani v nedeljo okoli 23. u- UPRAVNA BSfORMA V VLADI ZDA Johnson je prepustil Deanu Rusku del svoje oblasti v zunanji politiki Okrepil se je tudi položaj Georgea Balla Ustanovljena «visja meddepartmajska skupina» WASHINGTON, 4. — Predsednik Johnson je sprejel danes vrsto u-pravnih ukrepov, ki so okrepiti po. ložaj Deana Ruska in Georgea Balla v vladi, ki sta na neki način postala višji državni tajnik in višji državni podtajnik Rusk in Bali ne bosta odslej samo koordinirala vse dejavnosti raznih organizmov zvezne vlade v tujini, temveč bosta imeli tudi pravico in oblast dokončno odločati o tej dejavnosti. Novi ukrepi določajo ustanovitev «višje meddepart-majske skupine« in «regionalnih meddepartmajskih skupin«. «Višji skupini« bo predsedoval George Bali in v njej bodo podtajnik za obrambo in načelniki raznih vladnih organizmov, ki delujejo v tujini. Pomočniki državnih tajnikov bodo na enak način predsedovali ((regionalnim skupinam«. Bali bo imel veto nad dejavnostjo vladnih organizmov v tujini. Protj njegovim sklepom se bo moč pritožiti samo pri Rusku in zatem pri predsedniku Johnsonu. S to upravno reformo prepušča predsednik Johnson del svoje oblasti v zunanji politiki Rusku in se tiče predvsem upravljanja ameriških programov za pomoč tujini. Nova pogajanja Indonezija-Malezija? DŽAKARTA, 4. — Radio Džakarta je javil, da je indonezijski zunanji minister Subandrio izjavil, da upa, da se bo Sukamo u-deležil konference s predsednikoma malezijske in filipinske vlade. Subandrio je izjavil, da je Indonezija pripravljena začeti pogajanja s Filipini in z Malezijo za rešitev spornih vprašanj in da je prepričan, da je Sukamo pripravljen sestati se s filipinskim pred- Pojasnilo o včerajšnji izjavi gvinejskega poslanika Dialla Seku Ture je priznal Nkrumahu funkcije častnega predsednika gvinejske republike V Akri napovedujejo Ture ju enako usodo, kakor je zadela Nkru-maha - Se druge delegacije so zapustile konferenco v Adis Abebi ADIS ABEBA, 4. — Gvinejski poslanik Diallo je danes odgovoril na vprašanja časnikarjev, ki so ga vpraševali v zvezi z novicami, da je Seku Ture podal ostavko v korist Nkrumaha. Diallo je izjavil, da je Seku Ture poveril Nkrumahu «vodstvo vlade in demokratične stranke Gvineje«, toda še vedno ostane predsednik Gvineje. Nkrumahu so bile poverjene funkcije, ki praktično pomenijo funkcije častnega predsednika Gvineje. Izjava, ki jo je podal Diallo, Bombni napadi blizu Hanoja SAJGON, 4. — Ameriški bombniki so prvikrat po obnovitvi bombardiranja Severnega Vietnama bombardirali področja ob ustju Rdeče reke severozahodno od Hanoja. Bombni napadi so se ponavljali včeraj ves dan in tudi ponoči. Letala so zlasti bombardirala železniško progo med Hanojem in kitajsko mejo ter so prodrla 195 kilometrov severozahodno od Hanoja (65 kilometrov od kitajske meje). laiala so naletela na močan protiletalski ogenj. Poleg tega je skupina ameriških letal bombardirala motorne čolne 40 kilometrov jugovzhodno od pristanišča Hajfong. To je prvikrat po obnovitvi bombardiranja, ko so ameriška letala izvedla bombne napade tako blizu tega važnega pristanišča. Skupno so ameriška letala včeraj izvedla 55 bombnih napadov v Severnem Vietnamu. Sever-novietnamska tiskovna agencija poroča, da so ameriška letala 24. februarja obstreljevala otroški vrtec na državnem posestvu v Li Minhu, pri čemer je bilo ubitih deset otrok od treh do šestih let ter dve učiteljici. se glasi: ((Predsednik Seku Tu re je po posvetovanju s krajevnimi odbori demokratične stranke Gvineje in s političnim tajništvom stranke ter po pooblastilu svojega ljudstva in svoje vlade, javno sporočil, da sta stranka in vlada poverila predsedniku Nkrumahu vodstvo vlade in demokratične stranke Gvineje. To je v skladu z gvinejsko ustavo, ki ima za gvinejske državljane vse Afričane, ki bivajo v Gvineji in ki služijo afriški revoluciji. 2e od ustanovitve zveze med Gvinejo in Gano leta 1958 je bil predsednik Nkrumah gvinejski častni državljan, kakor je Seku Ture častni državljan Gane. Ko kateri koli afriški državljan pride v Gvinejo, ima enak položaj in enak ugled, kakor ga je imel v svoji državi. Predsednik Nkrumah ima sedaj vse pravice in dolžnosti predsednika gvinejske republike. Predsednik Seku Ture je izjavil, da bo predsednik Nkrumah odslej podpisoval vsa poverilna pisma gvinejskih odposlanstev in tudi poverilnice samega predsednika Tureja.« Na vprašanje, ali ostane Seku Ture še vedno predsednik Gvineje, je Diallo odgovoril pritrdilno. Poslanik je dodal, da je Seku Ture sporočil svoj sklep na javnem zborovanju, ki je bilo v sredo, 28. februarja v Konakriju. V Akri je osvobodilni svet objavil izjavo, v kateri napoveduje gvi. nejskemu predsedniku Seku Ture-ju enako usodo, kakršna je doletela Nkrufnaha. Izjava dodaja, da tedaj, ko bo prišel ta «slavni dan«, se bodo obnovili redni odnosi med obema državama. Izjava poudarja, da se zveza med Gano in Gvinejo ni nikoli uresničila, ker se je Seku Ture pritoževal zaradi ((dominacije«, ki jo je hotel izvajati tedaj Nkrumah. «Iz teh razlogov ne bi bil osvobodilni svet presenečen, če bi kmalu prišlo do nesoglasij med obema politikoma.« Zatem pravi izjava, da mora Gvineja vrniti Gani pet milijonov šterlingov, ki ji jih je posodila, ko je postala neodvisna. Zatem protestira, ker je rezidenca ganskega poslanika v Konakriju pod nadzorstvom vojske, in zahteva ,naj se diplomatu dovoli povratek v Akro. Zambija je nocoj sporočila, da je odpoklicala svojega visokega komisarja iz Akre. Zambijski zunanji minister, ki je sedaj v Adis Abebi na konferenci OAE, pa je izjavil, da njegova vlada protestira zaradi navzočnosti delegacije novega ganskega režima na konferenci. Vendar pa Zambija ne bo zapustila konference. Pripomnil je, da je svet ministrov sklenil, da bi znova proučili vprašanje predstavnika Gane, če bi prišla v Adis Abebo delegacija Nkrumaha. Predstavnik ameriškega državnega departmaja Je danes izjavil, da je politično stanje v Gvineji še preveč zmedeno, da bi mogli izreči kakršen koli uraden komentar. Dodal je, da še vedno proučujejo vprašanje priznanja nove ganske vlade in da so odnosi ZDA z Gvinejo normalni. Na konferenci zunanjih ministrov Organizacije afriške enotnosti je prišlo do nadaljnjega razdora zaradi Gane in zaradi Rodezije. Kakor že javljeno, so ZAR, Gvineja, Tanzanija in Mali zapustile konferenco iz protesta, ker je bila sprejeta delegacija nove ganske vlade. Danes sta se iz istega razloga umaknili tudi Somalija in Kenija. Poleg tega so se umaknile delegacije Alžira in brazavilskega Konga iz protesta zaradi neodločnega stališča, ki ga konferenca zavzema v zvezi z Rodezijo. Mavretanska delegacija pa je sklenila, da bo sicer še ostala na konferenci, toda ne bo sodelovala pri njenih sklepih. Kenijski delegat je izjavil, da je njegova vlada sklenila umakniti se iz protesta, ker Je na konferenci navzoča delegacija nove ganske vlade. Izjavil je, da vojaški udari predstavljajo nevarnost za mir in stabilnost v Afriki. Vendar je pripomnil, da Kenija ne misli prekiniti svojih odnosov z OAE ter da bo še dalje Gvinejski predsednik Seku Ture (levo) in Nkrumah Moro bere programsko izjavo v senatu podpirala to organizacijo in spoštovala njeno listino. Danes je politični odbor konference zaključil svoje delo. Sinoči je odobril resolucijo o Rodeziji, ki jo je predložilo 18 delegacij, danes popoldne pa je odobril resolucijo o apartheidu, ki jo je predložil Sudan. Resolucija o Rodeziji je bila sprejeta s 23 glasovi. Alžirija in nekatere druge države so se vzdržale. Alžirska resolucija, ki je zahtevala vežbanje rodezijskih upornikov za pripravo oboroženega upora, pa je bila zavrnjena. Prav zaradi tega se je alžirska delegacija umaknila. Jutri bo plenarna seja, da odobri obe resoluciji. Ustavni odbor pa nadaljuje svoje delo. Somalski delegat je izjavil, da njegova vlada ne predlaganih resolucij samim načelom Organizacije tiri- ške enotnosti in izdajajo koristi Afrike. Alžirski delegat pa je izjavil, da resolucija o Rodeziji pomeni odpoved dosedanji akciji OAE. Alžirska delegacija ugotavlja z obžalovanjem, da je razprava zašla v nepotrebno diskusijo in da so nekatere afriške države sprejele resolucije, ki pomenijo beg pred odgovornostjo. V nigerski prestolnici so sporočili, da je Niger uradno priznal novi režim v Gani. Tudi londonska vlada je nocoj sporočila, da je uradno priznala novi režim. Tudi ameriška vlada je nocoj sporočila, da je priznala novi ganski režim in da je poslala ganski vladi noto v tem smislu. Hkrati je ameriška vlada sporočila normalizacijo odnosov z Srednjeafriško re-nov re- sednikom Marcosom in z malezijskim ministrskim predsednikom Rahmanom. Malezijski ministrski predsednik Rahman je v Kuali Lumpur izjavil: «Kakor sem že izjavil, se bom brez težav sestal s Sukarnom, če bo ta’ pokazal, da res želi mir.* Dodal pa je, da bi želel, da bi prej bili razgovori med Indonezijo in Filipini, in dodal: «Ce bom videl kak pozitiven element, ki bi zahteval mojo navzočnost, bom proučil možnost udeležbe pri razgovorih.* V Džakarti so danes desničarski študentje zasedli poslopje u-niverze. Kakor je znano, je vlada včeraj sklenila zapreti univerzo in ukazala vojski, naj zasede poslopje. Danes ie vojska obkolila poslopje. Študentje so skušali davi vdreti tudi v prostore prosvetnega ministrstva, toda policija jih je odbila, študentje obtožujejo novega prosvetnega ministra, da je sodeloval pri državnem udaru lanskega oktobra. Pozneje so štu-dentje obkolili poslopje zunanjega ministrstva in popisali zidove s protikomunističnimi gesli. Demonstrante je vojska razgnala z uporabljanjem oklepnih vozil. Vo. ditelj desničarskih študentov je napovedal ustanovitev polka študentov z imenom *polk Hakim*. Gre za ime študenta, ki je bil u-bit med demonstracijami prejšnji teden je izjavil, '.'.a zaoiju uuiiusuv z oreanjeai, more podpirati publiko, kjer je na oblasti ij, ki škodujejo I žim, ki je prišel na oblast nim udarom 1. januarja letos. Neredi v Kalkuti KALKUTA, 4. — Policija je danes streljala na skupino študentov, ki so demonstrirali v Krišnagaru severno od Kalkute. Ubit je bil en študent, osem pa jih Je bilo ranjenih. Drugih dvajset študentov je bilo ranjenih, ko je policija napadla študente s palicami, študentje so v odgovor zanetili požar v številnih vladnih uradih in na sodišču. Že v zgodnjih jutranjih urah so se študentje zbrali na ulicah in zahtevali sodno preiskavo v zvezi s spopadi med policijo in demonstranti, ki so prejšnji teden demonstrirali zaradi pomanjkanja živil. Policija je nastopila, ko so demonstranti odšli pred nekatere šole, kjer je bil reden pouk, in so začeli metati kamenje in opeko. Spočetka je skušala policija demonstrante razgnati s palicami, ker pa ji to ni uspelo, je streljala. Indijska vlada je sporočila, da nadzoruje položaj v državi Asam, kjer so se nekatera plemena unrla in zahtevala neodvisnost. Aretirali so mnogo upornikov in zaplenili mnogo orožja. Zaradi današnjih incidentov je vlada Zahodne Bengalije zaprla vse šole v Kalkuti za nedoločen čas ter je prepovedala zbiranje v skupinah več kakor štirih oseb. V indijskem parlamentu ie neki predstavnik kongresne stranke obtožil Pakistan, da hujska na uonr plemena Mizo v Asamu z radijsko postajo, ki je v Pakistanu. Zunanji minister Sing je izjavil, da so uvedli preiskavo. Ce bodo ugotovili krivdo Pakistana, bo to zelo hudo vmešavanje v indijske zadeve. V zvezi s svojim sestankom s pakistanskim zunanjim ministrom v Ravalpindiju je Sing izjavil, da ni bilo mogoče «mnogo napredovati« glede povračila imetja, ki je bilo zaplenjeno med spopadi lani. Dejal je, da je Pakistan sprožil vprašanje Kašmira, toda Indija je poudarila svoje stališče, da se o suverenosti Kašmira ni moč pogajati. Nove spletke Corabeja iiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiimiHmunimmn NOVO RAZBURJENJE V BONNU «Nova nemška konfederacija» Televizijski prikaz namišljenega razvoja procesa za združitev Nemčije BONN, 4. — Zahodnonemška te-1 toda delo komisije se vleče dve viri in ip nrlrlnialn nnd naclrtimm lati I\/T*-*<-3 + __L. 1l j * levizija je oddajala pod naslovom •Nova nemška konfederacija* prikaz razvoja nemške politike, kakor si ga zamišlja Ruediger Alt-man, ki je Erhardov svetovalec. Oddaja je bila sestavljena kot televizijska kronika namišljenega razvoja nemške združitve, ki pa je bil opisan kakor vsako druga poročilo o resničnih dogodkih. Prvo fazo tega razvoja so prikazali kot napoved sestave nove Erhar-dove vlade, in sicer 15. oktobra 1966, v kateri ie tudi socialdemokratska stranka s Helmutom Schmidtom kot podkanclerjem in Brandtom kot notranjim ministrom. Pozneje se leta 1967 zamišlja obisk predsednika Johnsona v Bonnu, kateremu Altmann pripisuje izjavo, da se ZDA obvezujejo jamčiti poljske in češkoslovaške meje proti vsakemu napadu, če Poljska prizna pravico Nemcev do združitve. 4. februarja 1968 ustanovi Erhard komisijo 25 po slancev Bundestaga in 25 članov vzhodnonemške poslanske zbornice, da razpravlja o ustanovitvi •nemške konfeedracije*. V ta namen se zvezna vlada obveže, da ne bo oporekala obstoju Nemške demokratične republike ter da ne bo zahtevala niti odstranitve berlinskega zidu in tudi ne razpisa volitev za vso Nemčijo. Prva reakcija Ulbrichta je nezaupanje m vzklikne: .Vojaki Zahodne Nem čije hočejo, da igramo poker z| njimi,* Končno Ulbricht popusti, I alnosti. leti. Medtem vrsta zahodnih držav naveže redne diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo in leta 1971 se poruši berlinski zid. Ko pa sledi Ulbrichtu Erich Ho-necker, izbruhne nova kriza. Novi vzhodnonemški voditelj hoče vsiliti Bonnu ((demokratizacijo v smislu socialističnega progresizma«. Altmann si tedaj zamišlja, da Erhard s spretno taktiko povzroči padec Honeckerja, katerega naslednik Stoph (sedanji predsednik vzhodnonemške vlade) je pripravljen sodelovati za ustanovitev «zvezne konfederacije«, ki se končno uresniči leta 1975. Prvega novembra 1976 se štiri velesile zberejo v Parizu in sklenejo, da ne bodo nič storile, da bi ovirale združitev, in med navdušenje mnemškega prebivalstva se ta dan proglasi za narodni praznik. Med debato, ki Je sledila, je Altmann izjavil, da on res verjame v Ideje, ki Jih je obrazložil. V bonskih političnih krogih so kritizirali ta Altmannov prikaz. Strokovnjak za zunanjo politiko demokristjanske stranke Majonica je izjavil, da je Altmannov «recept» enostavno otročji. Erhardov pooblaščenec v Berlinu Ernst Lemmer pa je izjavil: «Ne vem, ali bi jokal ali se smejal, ko vidim tragedijo našega ljudstva kot predmet karikature« Dodal Je. da je Altmanno-va »dinamika« popolnoma nesprejemljiva, ker da ne upošteva re- LEOPOLDVILLE, 4. — Leopoldvil-ski radio je danes obtožil guver-z držav- nerja Katange Munonga, da je ko-‘ val zaroto z bivšim ministrskim predsednikom Combejem in pripravljal »makjavelističen načrt«. Radio je dodal, da je Combe nagovoril Munonga, naj pozove vse ka-tanške žandarje v Bivilu, naj gredo znova v gozdove, kjer so so borili proti silam OZN, ko je Combe odcepil Katango od ostalega kongoškega ozemlja. Radio je obtožil Combeja, da zbira plačance v Nemčiji. Dalje je radio sporočil, da je Combe zahteval 23. januarja po telefonu od Munonga, naj poskrbi, da izginejo s katanškega trga živila, zlasti moka. Končno je radio obtožil Munonga, da je ukazal grškim trgovcem v Elizabethvillu, naj ustavijo prodajanje najnujnejših živil. Obtožbe leopoldvilskega radia so povzročile v prestolnici zadrego, ker je prav včeraj zjutraj predsednik Mobutu v svojem govoru v Eii-zabethvillu izjavil, da je «Munongo vreden njegovega zaupanja in zaupanja katanškega ljudstva«. Mobutu se bo vrnil v nedeljo v Leo-poldville s potovanja po kongoških pokrajinah. SZ ponudila Indiji pomoč v živilih NOVI DELHI, 4. - Uradni predstavnik je sporočil, da je Sovjetska zveza ponudila Indiji živila kot pomoč proti lakoti. V ta namen je predsednik sovjetske vlade Kosigin pisal Indiri Gandi. Ni znana višina ponudbe. Glavni ravnatelj FAO dr. Sen. ki ie bil tri tedne v Indiji in se je danes vrnil v Rim, je sporočil, da bo imel v ponedeljek popoldne tiskovno konferenco na sedežu FAO v Rimu. LONDON, 4. — Angleški minister za razorožitev lord Chalfont se bo vrnil maja v Moskvo ne nove razgovore, zlasti o sporazumu proti širjenju atomskega o-rožja. V nedeljo bo odšel v Haag. v torek pa v Bonn. Cerkev, važen činitelj v ■ * v včerajšnji in današnji Španiji ip V veliki dvorani «Mutualitč» v Parizu so po neki proslavi predvajali film «Umreti v Madridu«. Tragična epopeja republike. Gledalci, Spanci, politični in ekonomski izseljenci, ljudje, ki začasno delajo v Franciji, različnih političnih prepričanj, nekateri med njimi pa bržčas tudi neopredeljeni. Na platnu se pojavijo duhovniki v fran-kistični uniformi. Blagoslavljajo o-rožje, ki bo uporabljeno proti madridskim delavcem. Občinstvo žvižga, izraža nezadovoljstvo. Vsi so nezadovoljni, vštevši vernike. Drugi prizor: baskovski duhovnik, ki se bojuje v vrstah republikanske vojske. Gledalci ploskajo, verniki in ateisti. Južno od Pirenejev je cerkev tako važen činitelj, da nihče ne more biti ravnodušen do njenega ravnanja in do njenih postopkov. V Španiji je katoliška cerkev bolj kot kjerkoli opora »ustaljenega reda«, zaveznica vladajočega razreda, nasprotnica spremembe. Res pa je, da so bile že od nekdaj tudi častne izjeme. V 16. stoletju, ko so konkvistadorji ponesli zastavo združenih kraljestev Arago-nije in Kastilje v najbolj oddaljene dele sveta ter v Španijo prinašali blago porušenih imperijev in nenavadne proizvode tajinstvenih tujcev, je povzdignil glas proti suženjskemu delu v kolonijah duhovnik Bartolome de las Casas. Štiri stoletja pozneje je general Vicente Rojo, ki je vsako nedeljo odhajal k maši in se dal pred velikimi bitkami obhajati — branil republiko. Toda nit progresivizma je bila v španskem katolicizmu, zlasti pa v cerkvi tanka. Katolicizmu srednjega veka ni dal pečata Bartolome de las Casas, marveč Torquemada in inkvizicija, Loyola in protireformacija. Katolicizmu tridesetih let našega stoletja niso vtisnili pečata baskovski duhovniki, ki so ostali pri svojih republikanskih vernikih, marveč španski episko-pat. Ta je leta 1936 razglasil križarsko vojno proti republiki. Za to cerkev je bil Franco »človek previdnosti«, varovalec vere, protikomunistični križar. Uporabila je svoj velikanski vpliv v Španiji, zlasti med kmečkim prebivalstvom, da bi se utrdila caudillova oblast. Prepustila mu je svoje prižnice, dala mu Je svoje močne intelektualne moči in izkušnje. Uspelo Ji je spodbuditi strah pred komunizmom, pri čemer je uporabila vsa sredstva, ki so ji bila na razpolago, v zaprti, osamljeni Španiji, med drugim se je posluiila tudi nekaterih protiverskih ekscesov kratkotrajne republike. Pozneje so se zvrstili dogodki, ki so cerkvi narekovali, da se malce oddalji od Franca, ne pa tudi od režima, ki ga je ta ustvaril. Sredi politične in moralne degradacije Franca in falange, celo pri tistem delu Spancev, ki so ju svo-ječasno sprejeli naklonjeno ali pa vsaj ravnodušno, je eksplozivni vpliv tega, da so relativno in več ali manj prisilno «odprli» Španijo svetu, na politične razmere v državi, kakor tudi vse bolj akutni problem Francovega «nasledstva» — prisilil cerkev, da kot čuvar ustaljenega reda začne razmišljati o drugačnih rešitvah. Toda potrebni so bili Janez XXIII., enciklika «Pacem in terris« in izreden vpliv novega vetra iz Vatikana na množice vernikov in nižje duhovščine, da se je začela počasi «gibati» španska cerkev, ki je bila dotlej gluha za vsak napredek. Celo še pozneje, ko je kardinal Montini, kasnejši papež Pavel VI., posredoval, da bi rešil življenje mladega španskega anarhista, so v Madridu uprizorili, najmileje rečeno, s soglasjem cerkve demonstracije proti njemu. Na koncilu je španski episkopat večinoma proti temu, da se cerkev prilagodi novim razmeram. Kljub vsemu temu se je v španskem katolicizmu začel proces, ki utegne pripeljati do najbolj nekonformističnih političnih zvez v novejši evropski zgodovini. Politična struktura španskega katolicizma je prav tako zapletena kot vsa politična konstelacija države. Na desnem krilu so »integristi«, ki se zavedajo nujnosti, da najdejo zamenjavo za Franca, in so se zato izrekli za absolutistično monarhijo Združeni so okoli časopisa »španski križarji«; organizirali so nekakšne komandose, ki napadajo delavska in študentovska zborovanja ter napredne osebnosti. Njihovi napadi so neprijetni oelo cerkveni hierarhiji, ki jih skuša obrzdati, vendar brez uspeha. Druga vrsta «integristov», ki Je konservativna, vendar bolj pokvarjena, se združuje okoli lista »Ha«. V njegovem svetu je najmanj 6 škofov s kardinalom Ererom O-riom, nadarjenim cinikom brez vesti, ki Je sprejel kardinalski klobuk iz Francovih rok, v povračilo pa je Franca imenoval «rešitelja Španije«. Tudi ta se danes ukvarja z iskanjem monarhistične alternative «Opus del« Je nekakšno katoliško prostozidarstvo, več ali manj tajna organizacija brez množic, ki si prizadeva zbrati važne in vplivne ljudi z vseh področij življenja. Močno Je prodrla v vse pore državnega mehanizma, v vojsko, na univerze. To je važna «skupina za pritisk«, ki se loteva problema, kako ohraniti ureditev, inteligent-neje in, poslužujoč se prikrite dvoličnosti. Pod takimi organizacijami »elite« je množica katoličanov, na katero pritiska surova stvarnost življenja v Španiji; množica z neizmernimi razrednimi razlikami, ki so sila hitro uničile frankistični mit o »socialni pravičnosti«; množica ka- toličanov, ki več ali manj spremljajo evolucijo v Vatikanu in si ustvarjajo ustrezne sklepe o lastni cerkvi. Znova moramo poudariti, da je imela v najbolj katoliški deželi sveta cerkvena hierarhija izredno avtoriteto in ugled, da so številni verniki spričo splošne utrujenosti zaradi državljanske vojne in mračne apatije mislili, da cerkev molči o fašističnem nasilju samo iz previdnosti, ne pa zato, ker je soudeležena pri tem. šele v začetku petdesetih let so se verniki začeli oddaljevati od cerkve. Zdaj Je v cerkvah manj ljudi kot pred republiko, duhovniki pa se vedno bolj pritožujejo, da zaradi ravnanja episkopata izgubljajo med ljudstvom vpliv. Madridski jezuit Gonzales Llanos pravi, da postaja delo nemogoče, da je nenehno v ognju z dveh strani, med ukazi hierarhije in nemočnostjo, da bi prispeval k ureditvi vprašanj, ki mučijo njegove vernike. Posvetil se je organiziranju zdravstvene pomoči in socialnemu delu, vendar pa tudi nič več ne pomaga. Ker so se znašli pred nevarnostjo, da ostanejo sami, začenjajo nekateri duhovniki končno govoriti resnico ali pa vsaj del resnice o družbi, v kateri žive; obnavljajo spomin na apostolsko poslanstvo «pričevanja», na pozabljeno preteklost, v kateri so si krščansko cerkev zamišljali kot »cerkev siromašnih«. V delu španskega katolicizma, in to bolj zunaj cerkve kot pa v njenih vrstah se oblikuje pomembna progresivna struja. Njeni najboljši zastopniki so pripravljeni zavreči vse doktrinarne razlike, ko iščejo sodelovanje z ljudmi, ki se žele tako kot oni sami bojevati za pravičnejšo ureditev. Veliko jih je že izgovorilo besedo «socializemx, pri čemer poudarjajo, da si socializma v Španiji ne zamišljajo v nekakšni zvodeneli laburistični izdaji, marveč kot radikalno spremembo družbenih struktur, španski katoliški intelektualec danes razpravlja o Marxu in Leninu in ugotavlja, da sprejem njunih nazorov ni nujno v nasprotju z njegovimi verskimi prepričanji. čudne stvari se dogajajo tudi v cerkvi najbolj katoliške izmed vseh katoliških držav Seminarsri demonstrirajo skupno z drugimi študenti. Najtrdnejšo izmed vseh disciplin, jezuitsko, so prekršili v Baskiji. Jezuit je dejal, da je bil prisiljen oznanjati »križarsko vojno« in da tega ne misli več delati. Za kazen so ga premestili in dvignil se je vihar protestov. Španija Je edina država na svetu, kjer so duhovniki demonstrirali in protestirali proti kaznovanju njihovega baskovskega kolega, ki Je zahteval svobodo in demokracijo. Madridska televizija oznanja divji protikomunizem. In ko se Je pred kratkim na presenečenje gledalcev in še bolj gotovo kontrolorja programa pojavil na zaslonu general dominikanskega reda ter se izrekel za pogovore s komunisti — in to ne s komunisti sploh, marveč s konkretnimi španskimi komunisti — Je bilo to vsekakor znamenje novega časa. Dejal je, da se je s komunisti mogoče sporazumeti o skupnih ukrepih, da se zboljša španska družba. Pripominjamo: komaj pred letom dni je ta vodja dominikancev v tajnem navodilu prepovedal vsak stik s komunisti. Pogovori so že zelo pogosti. V delavskih komisijah lepo in uspešno sodelujejo komunisti in katoličani. Prav tako na univerzah in drugod. V časopisih te ali one tendence lahko beremo resne, z dokazi podprte razprave o temah, ki so se jim še pred kratkim skrbno Izogibali. Vsakdo uporablja svoje idejne argumente. Katoličani se poslužujejo izvorov vere, biblije, evangelija in iščejo navdih za svoje novo delo. številni med njimi ugotavljajo, da Je krščanstvo v dvajsetih stoletjih malo storilo, da bi rešili vprašanja človekovega živ- tudi to, da so delavci, kmetje, študentje odkrivali komuniste med o-troki falangistov in videli, kako postopoma izginjajo predsodki iz državljanske vojne. Seveda je bilo treba premagati tudi odpor v sami partiji. Ta se Je že na petem kongresu leta 1955 lotila revizije togega, zastarelega protiklerikaliz-ma, ki je oteževal sodelovanje s progresivnimi katoličani. Od tedaj naprej se je vsa stvar razvijala vedno hitreje. Zdaj je obdobje «osebnih stikov« že mimo in dobivajo odnosi vedno bolj organizirane oblike, španski komunisti poudarjajo, da sodelovanje s katoličani zanje ni taktika, marveč trajna opredelitev; na katoličane pa sta napravila vtis iskrenosti in razumnost njihovega stališča. Komunisti bi želeli, da bi ustanovili veliko progresivno katoliško stranko, ki bi bila pripravljena, da se bojuje za preobrazbo družbe, hkrati pa bi izločila najbolj reakcionarne elemente španskega katolicizma. Stežka bi prerokovali, ni pa niti malo izključeno, da bodo v državi z najbolj zagrizenim konservativ-nim katolicizmom, dale nove težnje, da se krščanstvo «odlepi» od interesov bogatih in privilegiranih, najboljše rezultate. GAVRO ALTMAN V Akri po državnem udaru. Vojak pregleduje avtomobil pred klubom armade, ki nosi ime po predsedniku Nkrumahu, ki so ga nasilno odstavili VPRAŠANJE, KI DELA PREGLAVICE URBANISTOM Koliko Slovencev se seli? Vzroki preseljevanja so predvsem gospodarski in ljudje silijo v kraje z višjo življenjsko ravnjo Mariborski list «Večer» je datki kažejo, da imajo pozitiven objavil sledeče zanimive po-1 priselitveni saldo v glavnem obči-datke o preseljevanju v Slo- ne z visokim narodnim dohodkom veniji ki jih je povzel iz štu- na prebivalca (kar pomeni, da ima-dije «Ekonomski aspekti urha-' jo občani visok povprečni osebni nizacije« (avtorji O. Franko- dohodek in zato tudi višji življenj-vič R Kerne, S. Mrzlikar, J. | ski standard). Razpon narodnega do-Sumij: 1 hodka na prebivalca se je v letu 11963 gibal v tistih občinah, ki so Migracija prebivalstva v Sloveniji j imele priselitveni prirastek, čajno večja v večjih mestih, je migracija ljudi, zlasti tistih relativno visokimi zaslužki, usmef v večja gospodarska in krn- jena preseli- turna središča, ker jim pr tev poveča življenjski standard. znašajo skupni izdatki za družni standard po približni ocen Sloveniji 35 odst. vseh sredstev in je zajemala obdobje 1958 do 1963 okrog 3 odstotke celotnega števila prebivalstva (računano po priseljevanju). Bolj pomembna pa je razlika med priseljevanjem in odseljevanjem, to je tako imenovani migracijski saldo, ki je pozitiven zlasti v 11 občinah nekdanjega ljubljanskega in 4. občinah nekdanjega koprskega okraja. Več priselitev kot odselitev so zabeležili zlasti v ljubljanskih občinah, v občini Kranj in treh obmorskih občinah. Nekdanji celjski in mariborski o-kraj imata nakljub priseljevanju ljudi v gospodarska središča negativen saldo, kar kaže, da oddajata viške delovne sile ljubljanskemu in koprskemu okraju. Vzroki priseljevanja Slovencev so | seveda v prvi vrsti gospodarski. Fo- SILEN CIKLON ZAJEL MESTO JACKSON V MISISIPIJU Doslej so ugotovili 58 mrtvih 411 ranjenih in ogromno škodo Ciklon je najbolj razsajal v središču mesta, kjer je popolnoma uničil neko veletrgovino polno ljudi - Število mrtvih in ranjenih še ni dokončno TVV'V r-ra'’! JACKSON (Misisipi), 4. — Velik ciklon je zajel področje Jacksona v Misisipiju in povzročil strašno uničenje. Po zadnjih vesteh je bilo najmanj 58 mrtvih in 411 ranjenih. Po izjavah oblasti je bilo največ mrtvih in ranjenih v osrednjem delu mesta in v bližnjih predmestjih. Več oseb je ciklon ubil tudi na svoji uničevalni poti proti vzhodu, škoda, ki Jo je ciklon povzročil, je ogromna in je še ni mogoče oceniti. Načelnik cestne policije v državi Misisipi Je izjavil, da že dvanajst let ni zajel to področje tako silen ciklon. Podatki o številu mrtvih, ranjenih in o škodi niso še dokonč- ni. Uslužbenec neke bencinske črpalke je izjavil, da je ciklon prišel tako nenadoma, da se ni nihče zavedel, kaj se pravzaprav dogaja. Stavbe so se začele rušiti in slišal sem krike na pomoč ljudi, ki so ostali pod ruševinami bližnje veletrgovine. Veletrgovina, ki leži na jugozahodnem delu mesta, je bila ob ciklonu polna ljudi in jo je ciklon popolnoma porušil, časnikarji in policija, ki so prišli k porušeni veletrgovini, niso hoteli skoraj verjeti, da bi takšno opustošenje povzročil ciklon in zdelo se je,'kot da kanih avtomobilov in vsa stekla okoliških stavb, ki so ostale še pokonci, so bila razbita. Ljudje, ki jih je ciklon zajel v veletrgovini in njeni bližini so tavali po ulicah kot brez glave v raztrganih oblekah in vsi okrvavljeni. Pod ruševinami pa so ranjenci stokali in gasilci so že začeli odnašati mrtve. Tudi bližnje občinske stavbe so utrpele veliko škodo. Ko se je začelo mračiti so z močnimi žarometi razsvetljevali strašno prizorišče, da bi omogočili odstranjevanje ruševin in iskanje morebitnih drugih žrtev. n mil mani PRI POSKUSU PRISTANKA V MEGLI 63 mrtvih pri letalski nesreči v Tokiu Od 72 potnikov in članov posadke se jih je rešilo samo 9 TOKIO, 4. — Stirimotomo reakcijsko letalo «DC 8» kanadske letalske družbe «Canadian Pacific Air-ways», v katerem je bilo skupno s posadko 71 oseb, je zgorelo na mednarodnem letališču v Tokiu, potem ko je skušalo zasilno pristati. Predstavnik kanadske družbe Je izjavil, da je pri tej nesreči zgubilo življenje 64 oseb, medtem ko so 7 ranjenih oseb odpeljali v bolnišnico. V letalu je bilo 62 potnikov in 9 članov posadke. Kot poročajo iz Tokia, so ja-silci iz letališča uspeli pogasiti požar, ko pa ni bilo več pomoči za veliko večino potnikov. Nesreča se je pripetila ob 12.14 po našem času. Letalo je prispelo nad Tokio bi na stavbo padlo več bomb. V nje- j Re^eValne skupine so krožile po meni bližini je bilo več kot 30 zmeč- s^u jn nU{jj]e pomoč ponesrečencem. Hkrati pa so skupine strokovnjakov skušale vzpostaviti električni tok, ker je ciklon strgal žice visoke napetosti in je v nekih krajih celo izril jeklene nosilce. Neki avtomobilist je izjavil, da ga je ciklon z avtom vred nenadoma dvignil v zrak in ga vrgel daleč od ceste na neko dvorišče. Ostal je na srečo nepoškodovan, ker je bil opasan z varnostnim pasom. Bolnišnica, ki leži zraven veletrgovine, je bila v kratkem času prepolna ranjencev, ki so jih morali nato voziti v druge bolnišnice. Pristojne oblasti so mobilizirale narodno gardo v vsej državi Misisipi. Medtem pa še vedno razsaja nad severnim Midwestom in v severnih ravninah veliko snežno neurje. Veter piha z nad 120 km na uro in povzroča velike snežne zamete. Mnogi kraji so odrezani od sveta. Na cestah je neurje blokiralo na stotine avtomobilov. V južni Dakoti je zapadlo nad 60 cm snega, v severni pa pogrešajo 12 oseb. Kot poročajo, so cikloni zajeli tudi Alabamo in tudi tam povzročili precejšnjo škodo in nekaj ranjenih. V današnjih jutranjih urah pa je meteorološki urad v Jacksonu sporočil, da ni več nevarnosti novih ciklonov. ljenja na zemlji ln da so v tej zve- 1iz Hong Konga in je bilo nam t- • • . • 1 II * nintin n Vono/vimor T nto 1 (V io alfll- zi nekateri «brezbožnikl» pred njimi. Komunisti so potrpežljivo opravili veliko delo, ki Je olajšalo pogovore. Pomagali so katoliškim delavcem, da so med seboj spoznali komunista kot odločnega, požrtvovalnega bojevnika za skupne pravice. Doseči so morali, da se Je lik živega komunista ločil od podobe, ki ga je o njem ustvarjala falan-gistična propaganda. Pomagalo je njeno v Vancouver Letalo je skušalo pristati čeprav je nad letališčem ležala gosta megla. Poskus ni uspel in se je letalo na tleh -az-bilo ter se vnelo. Nekateri očividci so izjavili, da so videli l:a.mick-i st-oški na d* e. ■ Drugi vzroki za mJorr»oiio znatm m»ni »v'"'«”’Mi. od go' • danskih in družbah. m torni je n. pr. Hima. ki stoma Orioni ljudi, da se z „ zdravstveni razlogov nr0'"’1'10 kral z bolj zdravo klimo V to k tegorijo snoda tudi že’'a no b nju v nriietnejšem amhmntu. - ^ je treba prav tako prišteti Pretn" stitve iod. . Vse to in seveda tudi dneri^ migracija (vožnia na delo — ' kateri smo že posebej pisali) -vzroča precej problemov urban-zaciji: pojavlja se velik Pn“ na stanovanjske in komunalne i de v gospodarskih središčih, ki**. vadno povzroča nenačrtno stanovanjskih kompleksov in P~ manjkljivo komunalno opremljen^ ter vrsto težav v lokalnem in trw>‘ žitnem prometu. O. «■ Ropar ubil dva uradnika in zbežal z denarjem FILADELFIA, 4. — Doslej še u®* nani ropar je vdrl v pisarne nefinančne družbe, kjer je ubil “ uradnika in dva ranil ter 0®* sel večjo vsoto denarja. PobOJ je pozneje sporočila, da je rob jr okrog 40 let in da Je strel) na uradnike družbe ne da bi J-1* sprovociran. Kot poroča poUcfv je bandit začel streljati na ura®« ke potem ko mu je ravnatelj druz izročil denar. NOVI DELHI, 4. — Uradni Pr®“ stavnik indijske vlade je 12)®”’ da je Sovjetska zveza ponudila diji velike količine živil, s katerir®* bi bili v stanju, da premostijo 1 koto, ki je zajela velike predele I dije. Ponudbo je poslal Pism®’L predsednik sovjetske vlade Koslffg predsedniki indijske "'»de lnd Gandhi. Predstavnik indijske vl» ni povedal količine živil, ki Jo ^ vjetska zveza ponuja Indiji. Slovenska kmečka ohcet v Ljubljani Na tem tradicionalnem slovenskem običaju se bosta poročila švedski in slovenski par Zasliševanje očeta ki je umoril sina in ga vrgel prašičem CATANIA, 4. — Pred dnevi smo poročali o groznem zločinu na Si- •llllinililllllllllllMIIIIIIlinillllliniiillllllllllMIMIIIIIIIIIIimilltllllllllllllMIMIIiniHIIIIIIIIIIMMIIIIIMIIMMIIII ' VČERAJ V SAN VITO AL TAGLIAMENTO Pogreb osmih vojakov ubitih pri prometni nesreči Na mostu čez Tllment je vojaški tovornjak, po trčenju z zasebnim tovornjakom, zletel v reko PORDENONE, 4. — Ob prisotnosti podtajnika obrambnega mi--nistrstva Cosslge ter, predstavnikov vojaških in civilnih oblasti je bil v San Vito al Tagliamento pogreb osmih vojakov, ki so se v sredo ubili, ko Je vojaški tovornjak zletel iz mosta v Tllment. Pogreb je krenil skozi mesto na železniško postajo, kjer Je čakal posebni vlak z osmimi tovornimi in potniškimi vagoni. V vsak tovorni vagon so položili po eno krsto, v osebne vagone pa so /stopili svojci umrlih vojakov in 'ustna straža. Potem ko so žrtvam izkazali vojaške časti, je vlak odpeljal v Mestre, od koder bodo odpremlli posamezne vagone v rojstne kraje pokojnih vojakov. Sodnijske in vojaške oblasti nadaljujejo s preiskavo, da bi ugotovile morebitne odgovornosti za to hudo nesrečo, ki Je zahtevala o-sem mladih življenj. Šoferja zasebnega tovornjaka iz Trevlsa, ki je trčil v vojaški tovornjak na mostu, so karabinjerji pridržali. V okviru svetovnega prvenstva «Hoke) 66» bo v torek, 8. t. m.v v Ljubljani Slovenska kmečka ohcet, ki jo prirejajo Kompas, hoteli Slon, Lev, Turist, Bellevue, Union in drugi. V organizaciji te velike folklorne prireditve sodelujeta dnevni časopis «Expressen>< iz Stockholma, in «L)ubljanslci dnevnik», ki sta prevzela pokroviteljstvo nad poročnim parom. Slovenska kmečka ohcet se bo v torek, 8. t. m. ob 10.50 krenila z gospodarskega razstavišča proti magistratu po sledeči poti: Titova cesta, Dvoržakova ulica in Voš-njakova ulica do hotela Lev, 1 jer se bosta v povorko vključila no-voporečenca. Nato bo sprevod nadaljeval pot po Gosposvetski cesti in Titovi cesti do hotela Slon, kjer bo ob 11. uri «špranganje». Zlatem bo šla povorka po Čopovi ulici do magistrata. Po po-oč-nem obredu na magistratu se bo povorka vrnila po Čopovi in Titovi cesti spet na Gospodarsko razstavišče. Tu bo v veliki dvorani kmečka ohcet. V okviru ga programa bodo tudi razni nastopi folklornih skupin Franc Marolt iz Ljubljane in drugih. V programu pa bodo vključene tudi druge zanimivosti: branje nitovanjskega pisma, prodaja kamele, svatbeni ples z majolko in ples s svatbeno kolačo. Na Slovenski kmečki ohcett na Gospodarskem razstavišču bodo lahko sodelovali gostje in prebivalci Ljubljane. Vsem gostom bo na voljo ohcetni menu za 2.500 starih dinarjev. V tej ceni ie vračunana tudi vstopnina. Na Slovenski kmečki ohceti s bosta poročila Šved Everol •> kob, uslužbenec reklamne agen^ je za mesto Huskvarna, star 1 let, vsestranski športnik in ka didat za Švedsko olimpijsko prezentanco in Svedinja Ber'.t -j kobsen, uslužbenka, stara 24 in znana svetovna tekmovalka telovadbi. Par je bil izbran ** . 300 kandidati. Švedski par P\_ spe v Jugoslavijo danes, 5. nto ca ob 12.45 s posebnim na letališče na Brniku Novina je in druge interesente bo n° . tališče odpeljal ob 11.30 dof’(0. izpred hotela Lev posebni °v bus. n Slovanski par pa ie bil med 32 kandidati in ga sre,t.j Ijata Janez Potočnik, star žS J študent ekonomije, večkratni c jugoslovanske košarkarske zentance in Fani Kozinc. mirane ekonomitska, oba iz M* liane. ,A Slovenska novonoro^enca sta v slovenski narodni n0*\.,iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiHtiiiiii(iiiiiiiiiiMiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiuiiiii...... NOV POSKUS ZDRAVLJENJA RAKA Si bosta Griffith in Allen medsebo j no rešila življenje? Poskus temelji na znanem dejstvu, da se organizem bori proti pricepitvi tujega tkiva - Bo to obveljalo tudi za rakastega «vrinjenca?» BUFFALO, 4. marca. — Robert F. Allen in Harry T. Griffith sta se spoznala predvčerajšnjim in danes ju čaka kirurški poseg, kakršnih kirurgija ne pozna veliko v vsej svoji dolgi zgodovini. Dr, Sigmond Nadler, ki dela v zdravstvenem inštitutu Rosswell Park v Buffalu, ju bo skušal rešiti smrti od raka z operacijo, ki sicer ni nova, ki pa bo nova, zaradi njune specifične rakaste bolezni. Dr. Sigmond Nadler bo namreč vcepil rakasta tkiva z enega pacienta na drugega in narobe. Allen je star 28 let, po poklicu je zavarovalni agent, po rodu pa iz Tucsona v Arizoni. Njegov bolniški tovariš Griffith pa je trgovski potnik in star 63 let. Doslej je živel v Filadelfiji, v svojih mladih letih pa je bil znan športnik, posebno se je uveljavil v baseballu in Je bil med tistimi igralci, ki so dvignili na državno raven filadelfijski klub Atletics in baltimorski Orioles. Pacienta sta prišla v zavod Rossvvell Park v sredo in od tedaj sta se podvrgla celi vrsti pregledov in analiz, ki naj bi služile kot priprava za današnji kirurški poseg in svojevrsten poskus. Prof Sigmond Nadler je kirurški načelnik zavoda, ki se ukvarja z rakastimi boleznimi. V tem inštitutu so že pred dvema letoma poskusili z novim načinom zdravljenja rakastih obolenj in sicer s precepitvijo ali presaditvijo rakastih tkiv s pacienta na pacienta, s čimer so dosegli vsaj to, da se je po precepitvi bolezen zavrla. Potemtakem bi imela tudi Allen in Griffith nekaj upanja, da se bo njuno zdravstveno stanje izboljšalo, toda v njunem primeru gre za prvi poskus tovrstnega zdravljenja ostogeničnega Sarkoma, torej neke zelo redke rakaste bolezni. Robertu Allenu so že lani septembra morali amputirati levo nogo, Harrwju Griffithu pa so v decembru odstranili levo ključnico. Toda niti prvemu niti drugemu ni kirurški poseg zavrl ali ustavil bolezen, pač pa se Je rak širil dalje. Pobudo za današnji poskus Je dal sam Robert Allen, ki se Je s prošnjo obrnil na omenjeni Inštitut. O možnosti zdravljenja s precepitvijo rakastih ce- HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zanimajte se samo za svoje posle. Odpovejte se nekemu tveganemu čustvenemu načrtu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zaupajte preveč sladkobesednim ljudem Težkoče z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 215. do 21.6.) Vaše poslovanje je predrago, poenostavite ga. Mirno vzdušje v družini. RAK (od 22.6. do 22 7.) Utrujeni boste od duševnega napora. Ne nasedite nekaterim napačnim nasvetom LEV (od 23.7. do 22.8.) Doživeli boste v svojem delu izredno lep trenutek. Več razumevanja do starejših oseb. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Določeno finančno tveganje bi se vam utegnilo obrestovati. Prijetno popol- j dite pretirano zadržani do ljudi, ki dne v družbi z izvoljenko. |vam lahko pomagajo. Ne popuščaj- TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zlte pred nesramno zahtevo. lahkoto boste opravili z vsemi svojimi nasprotniki. Krotite svoje živce. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Sijajna priložnost, ki se ne bo ponovila. Ne zapravljajte časa z osebo, ki vaše pozornosti ni vredna. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vse prenaglo se navdušite nad čem, potem pa na to pozabite. Skušajte bolj ceniti naravo. KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) Spričo dobrega materialnega napredka, sl zdaj lahko privoščite nekaj miru. Ne sklepajte novih poznanstev. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Ne prenašajte več krivic, ki ste lih deležni Ljudje vas cenijo zaradi vaše odkritosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bo- lic je bil bral v strokovnem tisku in to mu je dalo upati, da bi si s tem pomagal. Toda dr. Sigmond Nadler je glede upov dokaj skeptičen in opozarja proti vsakemu pretiranemu optimizmu. Dr. Sigmond Nadler je glede tega rekel: «Ta sistem se še nikoli ni preizkusil v primerih ostogeničnega sarkoma in reči moram, da ne obstaja niti najmanjše jamstvo, da bi se rakasto obolenje zajezilo. To, kar bom storil, je le poskus. Z nekim drugim pacientom, ki sem ga operiral pred dvema letoma, je podoben kirurški poseg imel uspeh. Toda vrsta rakastega obolenja je bila tedaj drugačna. Iz prakse pa bi mogel sklepati, da vsako rakasto obolenje daje drugačno reakcijo in ta v našem konkretnem primeru ni nujno pozitivna.« Najbolj prizadeta v tem poskusu — Robert Allen in Harry Griffith — pa sta optimista. Re-la sta: «Upava, da bova čez pet let največja prijatelja na svetu.« Kaže pa, da je nujno zdravstveno stanje dokaj hudo. Robertu Allenu so zdravniki dali le šest mesecev življenja. Rakasto obolenje se mu je razširilo že na pljuča in na del drobovja. Kljub temu Allen upa in pravi: «Saj mi ne preostaja drugega kot zaupati. Niti najmanj se ne bojim smrti in prav nič me ne skrbi, če bom jutri že mrtev. Kljub temu pa moram upati.« Dr. Sigmond Nadler je tudi povedal, kako bo izvedel operacijo in hkrati prikazal znanstvene temelje tega načina zdravljenja. ((Zdravljenje, je rekel, bo zahtevalo najmanj mesec dni ali pet tednov v sami bolnišnici. Tako enemu kot drugemu pacientu bomo odvzeli košček kanceroznega tkiva, ki ga bomo presadili pod kožo drugega pacienta. Koščka kanceroznega tkiva — je podrobneje razložil kirurg — bosta dolga raka dva centimetra. Konce-rozno tkivo, k) ga bom odvzel Allenu, bo precepljeno na levo stegno Griffitha, Grifflthovo kan-cerozno tkivo pa bom vcepil v desno stegno Allena.« Človeški organizem ima to lastnost, da proizvaja tako imenovana protitelesca. ki se borijo proti kakršnemu koli tujemu tkivu, ki se «vrine» v organizem. V tem primeru bi organizem Allena in ustrezno tudi Griffitha moral reagirati proti navzočnosti tkiva Griffitha, odnosno Allena. Ce se bo ta pojav odklanjanja tujega tkiva pokazal, kot se kaže v vseh normalnih primerih, bodo kirurgi čez deset ali dvanajst dni ves proces ponovili, toda tokrat ne bodo več vcepljali ali precepijali kanceroznega tkiva z enega pacienta na drugega, pač pa bodo vbrizgali vsakemu pacientu določeno količino belih krvničk, ki Jih bodo vzeli iz krvi drugega pacienta. Tej »transfuziji« bodo sledile druge, seveda v upanju, da bi Allenu mogli ((posredovati« sposobnost odpora proti »svojemu« raku, k) bo tokrat po svojem Izvoru že Grlfflthov rak in narobe. B. S. V Frascatiju nastaja eno izmed evropskih «vesoljskih središč Od tu ne bodo izstreljevali sond, niti jih tu gradili, pač pa bodo tu opravljali razna teoretična proučevanja RIM, 4. — V začetku tega leta je mesto Frascati postalo ena izmed evropskih ((vesoljskih središč«. Tu je namreč dobil svoj sedež evropski zavod za vesoljske raziskave «ESRIN, oddelek mednarodne ustanove, ESRO) (Ev-ropean Space Research Organi-zation), pri kateri sodeluje deset zahodnoevropskih držav in sicer Belgija, Danska, Francija, Zahodna Nemčija, Anglija, Italija, Holandska, Španija, švedska in Švica. Vse te države bodo sodelovale pri skupnem izvajanju določenih programov. Med te programe spadajo tudi izstreljevanja raket — sond, katerih bodo samo v letošnjem letu izstrelili z italijanskega poligona v Salto dl Quirra na Sardiniji kakih deset. Poleg tega pa bodo ustanovili tudi štiri specializirane inštitute. Med temi specializiranimi inštituti je tudi inštitut «ESRIN», ki je začel že delovati trenutno v začasnih prostorih v neki vili na robu Frascatija. Toda v Frascatiju ne bodo izdelovali satelitov, niti ne bodo proučevali njihovih krožnih poti. Tu bodo le teoretično proučevali problematiko s področja fizike in kemije, vendar pa problematiko, ki je v zvezi z že izvedenimi vesoljskimi poskusi ter z vesoljskimi poskusi, ki so šele v načrtu. Naloga laboratorijskega delovanja v Frascatiju bo tudi, proučevanje napredka in spoznavanja vesolja: nadalje primerjava različnih odkritij ter nakazovanje posameznim znanstvenim skupinam v ustanovi ESRO, katere snovi zahtevajo poglobljeno proučevanje in opazovanje s pomočjo vesoljskih raket odnosno satelitov. Direktor ustanove ali inštituta ESRIN je dr. Herman Jordan, nemški znanstvenik, strokovnjak za fiziko. Rodil se je dr. Jordan v Muenchnu 1922. leta, študiral in dokončal šole v domačem mestu m se nato izpopolnil na vseučilišču v Berkeleyu v Kaliforniji. Od leta 1960 je direktor nekega inštituta za fiziko plazme v Julichu. Dokončni sedež ustanove ((ESRIN« bi moral stati v bližini državnih laboratorijev CNEN, vendar pa področje, na katerem bodo zgrajeni ustrezni paviljoni, še ni bilo določeno. Ve se le, da bodo zavzemali površino kakih štirih hektarov. Glavni sedež bodo sestavljale tri palače. Ustrezne načrte sedaj šele pripravljajo. Po dosedanjih predvidevanjih bo ESRO začel delovati v svojem dokončnem sedežu in s popolno opremo šele čez dve leti. Toda že sedaj je v Frascatiju kakih 15 znanstvenikov in upravnega osebja. Cez dve leti se bo njihovo število povečalo na 50, čez štiri leta pa se bo to število zaokrožilo na 80, ki bo dokončno in od katerih bo 29 znanstvenikov, o-stalo bo pa upravno, odnosno pomožno osebje. Znanstveno osebje bo izbiral sam svet ustanove ESRO in sicer na temelju specializacije in dosedanje dejavnosti posameznikov. Kljub temu pa znanstveniki ne bodo ostali za stalno v središču v Frascatiju, pač pa se bo vsakdo čez kako leto vrnil na svoj matični nacionalni sedež. S tem bo središče zadostilo svoji vlogi ustanove za osnovna raz-iskavanja ter formiranja specializiranih strokovnjakov, ki bodo nato mogli v lastnih deželah nadaljevati delo v programih, ki jih bo glede tega izvajala vsaka država zase. Laboratoriji ustano ve ESRIN bodo drugačni kot ra cionalni laboratoriji ta vrste in se ne bodo nikoli spuščali v kakršnokoli tekmovanje z njimi, pač pa bodo služili kot središče za skupne poskuse in raziskave. Med posameznimi nalogami, ki jih prevzema «ESRIN» je proučevanje reakcij med kisikom in dušikom: fotojonizacija dušika pod vplivom sončnih žarčenj; u-činek medplanetnega prahu na polarizacijo svetlobe, ki prihaja s sončne krone; medsebojni vplivi magnetnih polj in plazme itd. Trenutno je v Frascatiju, poleg dr. Jordana, že 15 oseb, v glavnem znanstvenikov, ki se u-kvarjajo z začetnimi deli ter z načrtovanjem novega sedeža. Nekateri znanstveniki, ki jih Je vodstvo «ESRO» že * izbralo, trenutno še nadaljujejo s svojo dejavnostjo v svojih domačih, nacionalnih laboratorijih. Predvideno je namreč, da se bodo ti znanstveniki preselili v Frascati šele tedaj, ko bo «ESRO» že v tretjem letu svoje dejavnosti. Naprave v teh laboratorijih in v bazi sami bodo najbolj moderne in popolne, vendar pa ne bo tu velikih naprav, kajti inštitut velikih naprav, kot so ((vesoljski simulatorji« in podobne, ne potrebuje. Bodo pa tu znanstvenikom na razpolago naprave za spektrografijo in tudi zahtevnejši aparati za proizvodnjo plazme. Čeprav je »ESRIN« šele v svoji prvi organizacijski fazi, se je že začela tudi konkretna dejavnost. Trenutno je za letošnji maj v pripravah mednarodna študijska konferenca, ki bo trajala kake štiri tedne in kateri bodo prisostvovali tudi ameriški znanstveniki, seveda, poleg evropskih znanstvenikov iz desetih držav, Id smo jih omenili v začetku. Vsi ti znanstveniki bodo v skupinah vršili poskuse s plazmo in sicer z namenom, da bi proučili sedanje stanje na tem področju, možnosti mednarodnega sodelovanja na tem področju v bodoče, kot tudi morebitna raziskavanja o plazmi v vesolju in v laboratoriju. prirejata Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti ter Skupščina občine Split ob 50-letnici ustanovitve odnosno dokončnega konstituiranja Jugoslovanskega odbora dne 30. maja 1915. Minilo je torej pol stoletja, od kar je skupina političnih in javnih delavcev iz krajev, ki so tedaj bili pod avstro-ogrsko monarhijo, sklenila osnovati Jugoslovanski odbor kot politično organizacijo, ki bo pripomogla v borbi za osvoboditev jugoslovanskih področij in delala za njihovo zedinjene v skupno državo s Srbijo in Črno goro. Ko so Trumbič, Supilo in Me-štrovič, kot pubudniki ustanovitve Jugoslovanskega odbora, malo po izbruhu prve svetovne vojne pod-vzeli prve korake pri vladah Anglije, Francije in carske Rusije, da bi prikazali težnje Hrvatov, Slovencev in Srbov, ki so živeli na področjih tedanje Avstro-Ogrske za osvoboditev in združenje s Srbijo in Cmo goro v eno državo, niso vlade omenjenih, držav še niti po- J mislile na možnost, da bi se Av-stro-Ogrska kot država likvidirala. Toda v istem času so se začeli že dvigati glasovi Italije ne le po Trstu in Gorici, pač pa tudi po Istri, Reki, celo po Dalmaciji. Prav ta pretenzija italijanskih imperialističnih teženj na Jadranu je predstavljala glavno pobudo za člane Jugoslovanskega odbora, da prikažejo jadransko vprašanje pred svetovno javnostjo v vsej njegovi celoti. Kljub vsem razlikam v mnenjih med posameznimi člani Jugoslovanskega odbora, kar zadeva bodočo ureditev države Srbov, Hrvatov in Slovencev, so bili soglasni v tem, da se zedinjenje ne more izvesti v etapah, pač pa tako, da se morajo v novo državo takoj vključiti vsa osvobojena jugoslovanska ozemlja. V nasprotnem primeru bi to pomenilo, odpreti vrata, da bi en del pripadal Srbiji, drugi pa Italiji, medtem ko bi tretji del mogel ostati še naprej predmet kombinacij zavezniške diplomacije z morebitnimi dragimi državami. Razumljivo Je, da je bila v te osnovne misli Jugoslovanskega odbora vključena tudi borba za pravično .etnično me. jo Jugoslavije na Jadranu. Sele po oktobrski revoluciji in po vstopu Združenih ameriških držav v vojno ter po porazu italijanske vojske pri Kobaridu v oktobru 1917, je začelo v Italiji delovati gibanje za sporazum z Južnimi Sloveni, kar se Je odražalo na kongresu potlačenih narodov Avstro-Ogrske v Rimu 1918. leta. Po neuspehu tajnih pogajanj o separatnem miru z Avstro-Ogrsko so tudi zavezniki pristali na likvidacijo avstro-ogrske monarhije in na ustanovitev nacionalnih držav na njenih ruševinah. Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena s sklepom Hrvatskega sabora leta 1861 in je po borbi njenih ustanoviteljev Strossmaverja, Račkega in drugih ter po uprav-ljenih tedaj potrebnih pravnih formalnostih stopila v življenje jugoslovanskih narodov leta 1866 z na. logo, da, po besedah njenega prvega predsednika Račkega «goji znanost ne v neki idealni smeri, pač pa v zvezi s potrebami in v korist našega naroda in naše domovine.« V svojem programskem govoru na prvi svečani seji akademije 28. julija 1867 je Rački med drugim rekel: «Naša akademija bo sprejela vsak napredek znanosti, pa naj se je ta priboril v kateri koli deželi, v katerem koli narodu. V tem smislu bo a-kademija kozmopolitska ustanova. Toda napredek znanosti, dosežke tujih raziskovalcev bo ona usmerjala v prid našega naroda, naše dežele... V tej smeri bo akademija postala jugoslovanski zavod, s katerega imenom se bo pred svetom ponašala«. Ta vodilna misel ustanoviteljev akademije in osnovna smernica njene dejavnosti skozi njeno stoletno zgodovino, smernica, da nudi svoj delež duhovnemu zedinja-nju jugoslovanskih narodov v njihovo skupnost ter pospeševanju njihovih interesov, ta stoletna komponenta v dejavnosti Jugoslovanske akademije znanosti in u-metnosti je našla pomembno podporo tudi v delu Jugoslovanskega odbora pri ustvarjanju skupne dr-žave Srbov Hrvatov in Slovencev. V tem je tudi razlog, da Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti otvarja v našem mestu, vidni točki našega Jadrana, s posebnim zadovoljstvom razstavo o delu Jugoslovanskega odbora ob 50-letnici njegove ustanovitve in dela za združitev jugoslovanskih narodov, da bi se tudi na tak način čim bolje osvetlila in obeležila pomembna stran zgodovine narodov Jugoslavije. Greta Garbo se vrača k filmu? NEW YORK, 4. — Ni izključeno, da se bo Greta Garbo po skoraj 25 letih ponovno vrnila k filmu in tokrat z vlogo v filmu «Sinji vlak». Producent tega filma pravi, da ho «Sinji vlak» nekak imaboini kavbojski film«. F filmu bi morala slovita filmska umetnica igrati vlogo samostanske prednice. Producent filma Ross Hunter je rekel, da je to vlogo predlagal sloviti filmski umetnici preko nekih skupnih prijateljev in da je od filmske umetnice dobil «opogumljajoč odgovor«. Hkrati so mu tudi povedali, da icGreta Garbo je pokazala veliko zanimanje za ponudbo« Kar pa zadeva film «Sinji vlak# je Ross Hunter rekel, da gre za nekakšen enobožni film Diviega zahoda. raje še nek^i ve*« Zgodba, ki jo bo obravnaval film, se dogaja v dobi kmalu vo ameriški državljanski vojni. «Vlak — je povedal Hunter — vozi skozi ameriško celino v smeri proti Kaliforniji. Med potniki tega vlaka je 15 nun, ki jih vodi neka prednja. Poleg teh je v vlaku tudi mlad protestantski pastor. In tu pride do nekega srečanja, ki poveliča vse vere. Glavni akterji tega dogodka pa so vmešani tudi v spektakularno akcijo, kakršne se dogajajo odnosno so se dogajale na ameriškem Divjem zahodu. Od tod tudi karakterizacija filma, da gre za nekakšen «kavbo)$ki film nabožnega značaja«. Producent tega filma, ki še nima zagotovljenega sodelovanja slovite filmske zvezde, pravi, da se bo snemanje začelo proti koncu letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta Japonske letos ne bo v C annes TOKIO, 4. — Ker meni. da j kakovost filmov, ki so bili v trt nuli sezoni izdelani na Japor, skem, slaba, je japonska filmsk zveza sklenila, da letos ne bo sc delovala niti na filmskem jest valu v Cannesu niti na oner v Berlinu. Ob tej ugotovitvi i' pri tem sklepu, ki je resničn edinstven, saj se Pogosto pojai Ijajo na festivalih tudi kinemc tografije, ki bi se na takih pr reditvah ne smele niti prikazat je vredno še poudariti, da sam Japonci ugotavljajo resno kriz v vsej njihovi kinematografij Po tem sklepu se bo torej zgc dilo, da Japonske, po polnih 1 letih, prvič ne bo v Cannes, kje se je leta 1954 močno uveljavil s svojim filmom eRašiomon« Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ansambel Miglioli - Lombardi; 12.00 Kulturni odmevi; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Tamburaški ansambli; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Volan; 16.30 Matevž Hace: »Bolničarka Neža«; 16.45 Dunajske melodije; 17 30 Sirimo obzorja; 17.45 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Pojeta E. Viler in G. Gaber; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Revija solistov; 20.00 športna tribuna; 20.45 Vokalni kvartet; 21.00 ((Jezusovo Javno delovanje«; 21.40 Vabilo na ples; 22.30 Weber: Koncert za klarinet in orkester; 22.50 V ritmu. Trst 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Jug. narodni plesi; 11.20 Poje S. Ciani; 11.45 Plošče; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.45 Poje Lola Novakovič; 16.20 Izbrali ste; 17.00 Iz operetnega sveta; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 in 22.35 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Saint- S0B0TA, 5. MARCA 1966 Saens; 9.45 Popevke; 10.05 Verdi, Puccini in Cilea; 10.30 Sola; 11.15 Ital. folklorna glasba; 11.45 Godala; 13.30 Radijske kronike; 14.30 Večni motivi; 15.15 Likovne umetnosti; 15.30 Koncert; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Operna glasba; 18.00 Oddaja za bolnike; 20.25 C. L. Valdes: «Che giomo triste in Granada«; 21.25 Ital. popevke. II. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkestri; 12.20 Operna glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.55 Orkestri; 16.00 Rapsodija; 17.35 Izžrebanje loterije; 17.50 Plošče za najmlajše; 18.35 Prireditve med tednom; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba; 21.40 Znanstvena oddaja; 22.00 Jazz. III. program 18.30 Ital. slovstvo; 18.45 Clemen-tljeve skladbe; 19.30 Koncert; 21.20 Madžarski pesniki; 21.50 Koncert. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 Glasbena šola Moste-Folje; 9.45 Ansambel J. Kampiča; 10.15 Iz oper nemških skladateljev; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Opoldanski divertimento; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Ansambel R. Bardorferja; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz Kozino ve opere ((Ekvinokcij«; 15.20 Zabavni inter-mezzo; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Popevke; 18.00 Aktualnosti; 18.20 Iz naših relejnih postaj; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.20 Dr. W. Ger-tei: «Hiša na pečini«; 20.50 Mali ansambli; 21.30 Orkester Baxter; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 8.30 Sola; 14.35 Kol. dirke po Sardiniji; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.15 Dežela pingvinov; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Studio uno«; 22.10 Perikleieva Grčija. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Recital B. Rizzolija; 21.45 Dve deli G. Lorce; 22.00 Tekmovanje za pesem Evrope. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.10 Poročila; 16.15 Kje je, kaj je; 16.35 Srečno pot, Zoki! — lutke; 17.00 Hokej 66 — Svedska-Vzh. Nemčija; 19.10 Glasbena oddaja; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Peščena ura; 21.10 Cm sneg - humoreska; 22.00 Luksemburg: Pesem Evrovizije 1966; 23.45 Poročila. 5. marca 1968 Vreme včeraj: najvišja temperatura 12, najnižja 8.1, ob 19. uri 10.6; vlaga 68 odst., zračni tlak 1018.6 rasle, veter 18 km severovzhodnik, sunki burje 40 km na uro, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8.9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 5. marca Bogo Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.56. Dolžina dneva 11.19. Luna vzide ob 15,46 in zatone ob 6.09 Jutri, NEDELJJA, 6. marca Danica VAŽEN DODATEK K NOVEMU ZAKONU 0 DEŽELNEM ODPORU Izrecno tretjega se določa izpolnjevanje člena deželnega statuta Začetek razprave o zakonskem predlogu o predpisih kazenskega zakonika za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin - Odklonilno stališče poročevalca desničarske manjšine Wondricha Včeraj je deželni svet odobril zakonski osnutek, ki predvideva razširitev deželnega odbora z ustanovitvijo novega odborništva, ki se bo ukvarjalo z zadevami krajevnih u-prav, ter še enega odbomiškega namestnika, tako da bo sedaj v odboru poleg predsednika devet odbornikov in trije namestniki odbornikov. Novo odborništvo bo imelo svoj sedež v Vidmu. Za zakonski osnutek so glasovali KD, PSDI, PSI |n PRI, proti pa KPI, PSIUP, PLI ln MSI. Gre za osnutek, ki je čisto politične-upravne vsebine in se je zato tudi vsa razprava vrtela okrog političnih vprašanj. Za nas pa je pri vsem tem važno, da je deželni odbor sprejel popravek komunistične skupine glede slovenske manjšine, čeprav v nekoliko ublaženi in spremenjeni obliki. Sprejetje tega popravka je treba najbrž pripisati vstopu socialistov v odbor, saj se je prejšnji odbor po znanih dveh razsodbah ustavnega sodišča v zakonih izogibal vsega, kar bi spominjalo na slovensko manjšino, da ne bi jih v Rimu zavrnili. Gre torej za korak naprej, ki ga je treba vsekakor zabeležiti in pozdraviti. Dr. šiškovič in drugi komunistični svetovalci so predlagali k prvemu členu zakonskega osnutka (ta člen nadomešča 6. člen prejšnjega zakona o sestavi deželnega odbora), ki govori o pristojnostih deželnega odbora, popravek, po katerem je odbor pristojen tudi za vprašanja, «ki se tičejo narodnih manjšin«. Po razpravi o tem popravku je predsednik Berzanti predlagal, da se v prvi člen zakonskega osnutka, vnese nova samostojna točka, ki pravi, da je deželni odbor pristojen za «za vprašanja, ki se tičejo izpolnjevanja člena 3 statuta, v kolikor spada to v pristojnost deželne uprave*, člen 3 govori namreč o pravicah slovenske manjšine. Dr. šiškovič je na predlog dr. Berzantija umaknil spreminjevalni predlog svoje skupine ter rekel, da stori tako, čeprav bi seveda bil bolj zadovoljen, če bi sprejeli njegovo besedilo. Sledilo je glasovanje o tem popravku, pri. čemer so glasovali zanj svetovalci štirih strank leve sredine, komunisti in psiupovec, proti pa liberalci in misovci, medtem ko je bil odv. škerk odsoten. Toda preidimo k začetku seje, kot je zaporedno potekala. Najprej je komunist Bacicchi orisal resolucijo svoje skupine, ki se sklicuje na potrebo, da se poveri vedno večja vloga pokrajinam in občinam, ki naj bi prevzela nekatere upravne naloge dežele v duhu členov II in 59 deželnega statuta, ter obvezuje odbor, naj predloži čimprej zakonski osnutek s predpisi o prenosu deželnih upravnih nalog na krajevne uprave ter o zagotovitvi finančnih sredstev za izvajanje teh nalog. , , Bacicchi je v svojem orisu dejal, da se ni 20 mesecev po ustanovitvi dežele položaj krajevnih uprav prav nič izboljšal. Zato naj se izda zakon, ki bo pooblastil občine, konzorcije občin in pokrajine, da Qoravljajo večino upravnih funkcij, ki jih člena 4 in 5 statuta pripisujeta deželi. Drugače se bo utrdil nov centralistični organ, ki ne bo pripomogel k bolj gibčnemu delovanju krajevnih uprav in k okrepitvi njihove samouprave. Zatem je sledil odgovor poročevalca Mizzaua (KD) vsem, ki so posegli v razpravo o zakonskem osnutku. Mizzau je dejal, da je bila razprava o tem zakonskem osnutka pravzaprav le nadaljevanje razprave o programski izjavi dr. Berzantija. Ker je začel polemizirati s komunisti glede različnih pogledov na pojmovanje svobode, so mu ti odločno oporekali in je prišlo do živahne izmenjave mnenj. Ko se je ta veter polegel in potišal, je Mizzau ponovil trditve, da bodo razširili odbor le zato, da bi bolje deloval to je, da bi bil kos razširjenim nalogam. Vse to je v mejah normalnosti, saj število odbornikov in namestnikov še ni doseglo števila, ki ga določa deželni statut. Zatem je odgovoril razpravljal-cem predsednik odbora dr. Berzanti. Rekel jel da mu je žal, da se je razprava bolj sukala okrog programa kot okrog zakonskega osnutka samega. Razvoj deželne dejavnosti terja razširitev odbora. Zato bi morali razpravljati o tem, ali je razširitev koristna ali ne. V razpravi pa ni nihče dokazal, da je ta razširitev odveč. Odgovoril je tudi tistim kritikom, ki so dejali, da bosta novi mesti odbornika in namestnika pomenili velik izdatek. Kvečjemu jima bodo dodali dva tajnika. Porazdelitev odborništev pa bo hkrati pripomogla tudi k boljšemu političnemu ravnovesju sil, ki sestavljajo. večino sveta. To pa ni nič negativnega. Glede resolucije skupine KPI je Berzanti dejal, da gre pri prenosu dela deželnih pristojnosti na krajevne uprave in pri finančnem položaju teh uprav za dve ločeni za- devi, kajti krizo uprav bo treba rešiti z novim zakonom o krajevnih financah. Deželni odbor se obvezuje, da bo natančno proučil to vprašanje, ter upošteva pozitivnega duha resolucije. Toda vprašanje se ne more rešiti na podlagi predlogov, vsebovanih v resoluciji. Sledilo je glasovanje za resolucijo, za katero so oddali svoj glas samo komunisti in svetovalec Bet-toli (PSIUP). Sledila je razprava o posameznih členih zakonskega osnutka. Najprej je dr.šiškovič orisal zgoraj omenjeni popravek ter rekel, da je predlagal enakega že 24. julija 1964, ko so razpravljali o prvem zakonu o sestavi in nalogah deželnega odbora, a so ga takrat zavrnili. Gre za popravek, ki načelno obvezuje odbor, da opravlja svojo dejavnost tudi na podlagi člena 3 deželnega statuta. Rekel je, da bi pred več leti takšen predlog povzročil ogenj v strehi, da pa se je sedaj ozračje malce spremenilo na bolje, kar pa ni zasluga levega centra marveč vseh demokratičnih sil. Zatem je dejal, da je odbor storil nekaj malega in praktičnega glede pravic manjšine (prevod biltena, en prevajalec), toda ta uresničenja niso načelnega značaja. Tudi zadnje Ber-zantijeve besede o tem vprašanju niso dejstva in zato ne morejo zadovoljiti, saj se ne dotikajo stvarnih zadev. Zatem je rekel, da je dozorel čas, da se vključi v zakon ta popravek in naj bo to prvi korak naprej, da se ugotovi, kakšne so pristojnosti dežele tudi glede členov 4, 5 in 6 ter tretjega dela člena 7. Zatem je spregovoril o komunističnem predlogu socialist Moro. Rekel je, da ni potrebno nobeno preverjanje stališča ,ki so ga socialisti vedno zavzemali do vprašanja manjšinskih vprašanj. Zanje so programske izjave odbora glede manjšinske politike popolnoma zadovoljive. Deželni svet bo sprejemal tudi pobude za odobritev državnih zakonov na tem torišču. Socialisti bodo stalno branili vse pravice slovenske narodne manjšine. Država in dežela bosta morali dokazati, da jima je pri srcu zaščita neutajlji-vih pravic slovenske manjšine. Ker se ni nihče drug priglasil k besedi, je spregovoril predsednik Berzanti, ki je rekel, da spadajo manjšinska vprašanja že pod geslo «sp!ošne zadeve«, ki ga vsebuje člen 1, da pa hoče odbor upoštevati duha zahteve, ki jo vsebuje popravek skupine KPI, le da ga je treba prikrojiti tako, da ne bo izzval zavrnitve zakona. Zatem je sledilo glasovanje o tem prilagojenem popravku, kot smo poročali že v začetku. ' Sledila je razprava o prvem členu. Svetovalec Bianchini (KD) je predlagal popravek, po katerem je predsedstvo deželnega odbora pristojno tudi za reševanje mladinskih vprašanj. Tudi ta popravek je bil sprejet. Po končani razpravi o posameznih členih zakona so sledile glasovalne izjave. Misovec Gefter-Wondrich in liberalec Morpurgo sta v svojih izjavah med drugim izrekla svoje nezadovoljstvo tudi glede sprejetja omenjenega popravka ter dejala, da bo zaradi tega vlada zavrnila zakon. Pri tem je dr. Berzanti pripomnil, da meni, da je izpolnjevanje člena tri statuta na upravni ravni obvezno. Socialist Angeli je v svoji glasovalni izjavi dejal, da bo dežela, kolikor to spada v njeno pristojnost, reševala vprašanja manjšine v duhu idej napredka in demokracije ter da bi morali vsi razumeti, da se mora vse to zgoditi tudi iz razlogov srca in bratskih človeških čustev. Demokristjan Bianchini je v svoji glasovalni izjavi polemiziral tudi z Morpurgom ter mu očital strupeni nacionalizem, ki da ni v skladu z internacionalističnimi idejami najbolj plemenitih duhov liberalizma, kot so bili Einaudi in drugi. Rekel je, da se popolnoma strinja z Ber-zantijevimi izjavami v tem pogledu. Po odobritvi zakona o sestavi odbora se je začela razprava o zakonskem predlogu svetovalca škerka o predpisih kazenskega zakonika za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. O tem vprašanju je govoril nad eno uro poročevalec desničarske manjšine misovec Gefter-Wondrich, ki je seveda odločno nasprotoval zakonskemu predlogu. K temu se bomo še povrnili. Proslava 8. marca V nedeljo ob 15.30 bo v dvorani v Vrdelski ulici št. 7 proslava mednarodnega praznika žena. Govoroma Anite Pasquali iz vodstva UDI v Benetikah in Nedde Lachi iz vodstvenega odbora v Trstu bo sledil kulturni spored, ki bo vseboval recitacije pesmi Brechta in drugih, italijanske ljudske pesmi, recitacije Deli Nakrstove Gorkega • Pesmi o materi* in Prežihovih • Samorastnikov*, arije iz Donizettijeve opere »Luoia di Lammer-moor», Ipavčevega »Meniha*, ki jih bo pel Dario Zlobec, nastop kriškega pevskega zbora pod vodstvom Frančka Žerjava ter dva prizorčka v narečju, v katerih bo nastopilo prosvetno društvo Lo-njer-Katinara. Prebivalstvo je vljudno vabljeno. Danes ob 20. uri bosta proslavi v Griži in pri Sv. Barbari. Jutri ob 19. uri pa bo kulturni nastop v kulturnem krožku v Podlonjer-ju. OBMEJNI PROMET NA TRŽAŠKIH BLOKIH V februarju 1.363.689 prehodov s potnimi listi in prepustnicami Promet je bil manjši kot dar znatno večji kot januarju, februarju ven- lani Na obmejnih prehodih na Tržaškem so v preteklem februarju zabeležili 377.244 prehodov s potnimi listi. Januarja meseca so v mednarodnem prometu našteli 548.691 prehodov, v februarju lanskega leta pa 114.783. Italijanski državljani so k temu prometu prispevali 151.544 prehodov v smeri proti Trstu in 152.316 v nasprotno smer, skupaj v obe smeri torej 303.860 prehodov. Tujci pa so v februarju dali naslednji promet: 37.035 prehodov v smeri proti Trstu- ter 36.349 v nasprotno smer. Skupaj torej 73.384 prehodov. Glede porazdelitve prometa med pripadniki raznih tujih držav, je bila februarska slika naslednja: največ so na mejnih prehodih našteli jugoslovanskih državljanov (54.200 prehodov), tem pa so sledili po številu Grki (3.300), Turki (3.200), Avstrijci (2.200), A-meričani (1.500), zahodni Nemci (1.500), Francozi (1.500), Angleži (1.200), Švicarji (900) itd. V maloobmejnem prometu s pro-pustnicami je v letošnjem februarju prekoračilo mejo 986.445 ljudi, medtem ko so jih našteli v januarju 1,077.991, v lanskem februarju pa 536.475. V smeri proti Trstu so namreč našteli 332.215 italijanskih in 160.802 jugoslovanska državljana. V nasprotno smer pa je v istem času potovalo 332.860 italijanskih ter 160.568 jugoslovanskih državljanov. Največ prometa so, kakor običajno, zabeležili na prehodu pri škofijah, koder je potovalo 638.500 ljudi imetnikov propustnic, sledili pa so po vrsti prehodi pri Fernetičih (217.400 prehodov), pri Pesku (44.700), Lipici (30.700), Re-pentabru (12.600), Prečniku (8.400), Cerejih (6.000), na ODčinah (5.400), pri Sv. Barbari (5.100) ter v Cam-porah (5.000). iMiiiiniiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHMiniiimiMiniiiiiiniiiimimniiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiHiuiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiin SINOČI NA ODRU SG V KULTURNEM DOMU Krstna uprizoritev Tavčarjeve tragične fantazije «Mrtvi kanarček» Občinstvo je to novo odrsko delo našega tržaškega dramatika ter njegovo odrsko realizacijo, toplo pozdravilo Slovensko gledališče je v okviru svoje repertoarne in programske obveznosti tudi letos poskrbelo za krstno uprizoritev novega dramskega teksta slovenskega avtorja. S sinočnjo premiero Tavčarjeve tragične fantazije — kakor Jo sam imenuje — «Mrtvi kanar-ček*, je tako zadostilo tudi tej svoji vlogi posredovalca novih stvaritev slovenske dramatike in nam obenem omogočilo, da smo se seznanili g najnovejšim delom tega našega plodnega tržaškega dramatika. Naj ob tej priložnosti mimogrede spomnim, da je •Mrtvi kanarček» že šesto Tavčarjevo odrsko delo v krstni uprizoritvi Slovenskega gledališča in prvo v Kulturnem domu, da izvedb njegovih tekstov v radiu Trst «A» niti ne štejem. Tavčarjev izviren in svojevrsten nilimilllllinilllllliimimillllilllllillllllliiiiiMillliilliiliillillIHlilimimillillllilliiimiiiniliiuniiillllllllllllliillillllillllllHllllliiilllMlllliiimmiimilllllllllllilllll SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Številna vprašanja svetovalcev o raznih perečih mestnih zadevah Odobritev vrste upravnih sklepov - Milijon tir prispevka za pobijanje lakote v Indiji V začetku sinočnjega zasedanja občinskega sveta je župan dr. Fran-zil sporočil, da je poslal voditeljem divizije «Folgore» m 183. regimentu «Nembu» sožalni brzojavki zaradi nesreče, ki se je dogodila pred dnevi. Svetovalec Tonel (KPI) je še pred časom v občinskem svetu postavil zahtevo, naj bi policija strože ravnala s skupino pobalinov, za katere so ugotovili, da so si v nekem skladišču nakradli streliva; pripadnike tolpe so sicer odkrili, vendar pa so ti ostali na svobodi in so pozneje še večkrat napadli sedeže KPI in druge demokratične ustanove. Župan Fran-zil je sinoči v odgovor na Tonetovo zahtevo pojasnil, da so policijski organi pri tem ravnali točno po zakonskih določbah, prizadeti svetovalec pa je poudaril, da bi morali spremeniti kazenske določbe, ki omogočajo nepridipravom, da še naprej ogražajo varnost prebivalstva. Odbornik Mocchi je v odgovor na vprašanje liberalca Traunerja pojasnil, da je Ulica Lamarmora tako razdrapana, ker gre za ulico v zasebni lasti, na kateri občina ne more izvesti javnih del, za Ulico Scomparini pa je zagotovil, da bo kmalu popravljena, vsaj kar se tiče kanalizacije, (in to s sredstvi iz prvega posojila po 50 milijonov lir). Odbornik Spaccini je v zvezi z neko staro interpelacijo, ki jo je vložil svetnik Lovero (PSDI) pojasnil upravni postopek, po katerem se rešujejo prošnje za gradnjo hiš in stanovanj ter je v zvezi s tem poudaril, da bo v prihodnje postopek znatno poenostavljen, tako da bo gradbeništvu omogočeno, da se tudi s te plati izvleče iz sedanje krize. vor na zadevno vprašanje pojasnil svetovalcu Gombaču (KPI), .kako so pred časom potekali dogodki, ko je občina sprejela v službo neko nadzornico v morskem kopališču. Svetovalec Gombač je tudi no odbornikovem odgovoru vztrajal pri zahtevi, naj občina ne sprejema na delo ljudi, katerih družinski oia-ni so že v službi pri občinski upravi, kakor je bito v primeru nadzornice, ker se s tem občina izpostavlja resnim in utemeljenim kritikam. Na ustrezno interpelacijo svetovalke Weissove (KPI) je odbornik Venier navedel, kod so v zadnjih dneh občinski uslužbenci obnovili zebraste prehode in pregledali u-lično razsvetljavo. V zvezi s kritiko, da se mestni pazniki vse preveč posvečajo «beri» denarnih glob za male prometne prekrške, pri tem pa zanemarjajo važnejše probleme ki zadevajo promet, pa je zanikal, da bi bito to pobiranje glob po mestnih ulicah le gola finančna operacija; pri takem prometu, kakršen je današnji promet po tržaških ulicah, je treba sproti odpravljati vsakršne nezakonitosti in nepravilnosti, kajti samo tako se cirkulacija lahko nemoteno razvija. Sledila je vrsta tajnih glasovanj, ki so se nanašala na sprejem raznih sklepov z notranjo upravno tematiko (občinsko osebje, nakup raznih naprav, dnevnica v bolnišnici, izgon iz starih stanovanj, itd.). Eno izmed glasovanj se je nanašalo na sklep, ali naj občina prispeva milijon lir za pobijanje lakote v Indiji. Po intervencijah s strani nekaterih svetovalcev (Pincherle je pograjal občinski svet, da ni hotel svoj čas sprejeti drugega podobnega sklepa izven strogega občin- gosali še strašnejše umiranje otrok v Vietnamu; svetovalec Tonel je poudaril, da stane vojna v Vietnamu vsak dan 20 milijard lir, itd.) je bil sklep sprejet. Drugi del seje je bil posvečen nekaterim intervencijam v zvezi s predlogom, naj bi občinski svet sprejel besedilo ki sta ga predložili o istem argumentu skupina de-mokrščanskih in skupina liberalnih svetovalcev in ki naj se pošlje o-srednji vladi. Predlog se nanaša na povračilo odškodnine, ki naj se prizna beguncem za imovino. Z Danes ob 10.30 bo na Trgu Pon-terosso javno zborovanje KPI o gospodarskem položaju in o levem centru. Govoril bo vodja komunistične skupine v občinskem svetu Claudio Tonel. dramski slog zahteva od gledalca, da se polno vživi v njegov miselni in estetski svet, če hoče, da mu bo njegova irealna vizija realnosti jasna. Sprejeti je treba njegovo «z iracionalnimi očmi nase domišljije» gledanje na stvarnost, da jo bomo največ skozi simbole, a včasih tudi skozi farso in ironijo absurda, dobro razumeli in da nam bo razumljiva tudi kot katarza. Kajti zdi se mi, da je v zasnovi Tavčarjevega «Mrtvega kanarčka» prav želja po očiščevanju, ki naj pride kot spoznanje krivde, ker si ne znamo povedati, kar nas muči, ker ne znamo ljubiti, ker se vedno bolj pogrezamo v tisto pošastno osamljenost iz katere se rojeva nerazumevanje in v kateri umirajo strasti, ki so smisel življenja. Res je, da nam Tavčar ponuja to katarzo v komplicirani psihološki razčlembi, v antiteatralnosti sodobne tragedije, v iskanju novih odrskih vizij, a nimamo pravice dvomiti, da nam jo ponuja t-skreno in prizadeto. In v tej i-skrenosti in zavzetosti se mi zdi, da je največja etična vrednost tega njegovega poslednjega dela. Nedvomno pa je tudi res, da je nekoliko statično pisana konstrukcija te sodobne tragedije, lahko odrsko tako prepričljivo zaživela v veliki meri po zaslugi Babičeve režije in scenske postavitve. Babič je s svojim režiserskim prijemom sicer bogat dialog a skromno dogajanje tako spretno razgi bal in z domiselno sceno tako sijajno odrsko rešil, da smemo njegovo režijo vključno s sceno u-pravičeno imeti za eno najboljših na našem odru. Prav tako je za uspeh predstave pomemben tudi delež prof. Pavla Merkuja, ki je oskrbel smiselno izbrano razpoloženjsko glasbo. Ansambel SG je v izvedbo vložil mnogo truda in zato tudi u-speh ni mogel izostati. Vsekakor se bom moral k celotni uprizoritvi še povrniti, a moram vendar-le tudi v tem hitrem zapisu posebej omeniti zrelo in stilno dognano igro Staneta Starešiniča (Leo pold) in Lidije Kozlovičeve (Valerija) pa seveda tudi kreacije A-lojza Miliča (Rafael), Jožka Lu-keša (Simeon), Mire Sardočeve (Mira), Zlate Rodoškove (Liza) in Mirande Caharijeve (Ida). Ne ravno številno občinstvo je vse nastopajoče, režiserja, zlasti pa še avtorja prof. Josipa Tavčarja, ob zaključku predstave nagra-' lo s toplim aplavzom. j. k. Sklepi tržaške federacije PSDI Na svoji sinočnji seji, katere se je udeležil tudi deželni svetovalec Dulci, je deželni urad federacije PSDI razpravljal o nekaterih vprašanjih gospodarske narave, in sicer o vprašanju avto ceste Vi- dem-Trbiž, o vprašanju zidanega doka in vprašanju pristaniške u-stanove. Stranka je naročila skupini strokovnjakov, naj sestavi shemo statuta za novo finančno družbo, ki jo bodo ustanovili še letos v našem mestu. Predstavniki stranke so med drugim naglasili potrebo, da bi v skladu s tem, kar se dogaja v drugih italijanskih pokrajinah, ustanovili tudi na našem področju, ob sodelovanju s socialisti, posebno »združenje obdelovalcev zemlje*, ki naj se uveljavi kot nova alternativa med «ColtivatQjj,. diretti* in »A1-leanza dei Contadini*. Deželni u-rad stranke je na koncu sklenil povabiti v Trst ministra za finance P-retija, da bi mu predočil najvažnejše probleme krajevnega značaja. Konec lanskega leta za 14.670 milijonov del Konec lanskega leta je znašla skupna vsota javnih del, ki so bila v teku na račun države, krajevnih uprav in javnih ustanov, nad 14 milijard in pol. Ta vsota je v primeri z letom 1964 močno porasla zlasti kar se tiče začetih in končanih del. Lani je bito namreč začetih del za 12.680 milijonov, končanih pa za 6.282 milijonov. Od tega je odpadlo na pomorska dela 8.534 milijonov, na gradnjo ljudskih hiš 1.932 milijonov, na gradnjo bolnišnic 621 milijonov. Konec leta je bito za 14.670 milijonov del, od teh za 8.433 milijonov za pomorska dela, 4.127 milijonov za stanovanja, 788 milijonov za ceste, 659 milijonov za javne zgradbe, 485 milijonov za bolnišnice in manjše vsote za druga dela. HiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMimmiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiimiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuti AKTUALNO VPRAŠANJE KMALU PRED OBČINSKIM SVETOM Odbornik Gasparo je nato.v odgo-1 skega delokroga, da bi namreč žl- :m Pogled na pokopališče pri Sv. Ani. — Bela črta kaže obseg razširitve na gornji stia.ii Razširitev tržaškega pokopališča bo stala občino 890 milijonov lir Odbornik za javna dela Mocchi je seznanil novinarje z nekaterimi podrobnostmi že pripravljenega načrta Na eni izmed prihodnjih sej tržaškega občinskega sveta bo na dnevnem redu tudi odobritev sklepa občinskega odbora o razširitvi pokopališča pri Sv. Ani. Odbornik za javna dela Mocchi je včeraj v razgovoru z novinarji povedal nekaj podrobnosti o načrtu in stroških. Kakor je znano, se o tem perečem problemu govori že več let. Tržaško pokopališče Je premajhno in prenatrpano. Občina ne more ugoditi vsem prošnjam za grobnice itd. Tudi prekopi grobov bi morali biti po daljšem razdobju. Trst je mesto z visokim številom smrti: povprečno 3800 na leto. Z razširitvijo pokopališča (skupno 64.742 kv. m) bi pridobili 31.481 kv. m površine za nove grobove. Računajo, da bi ta ureditev zadostovala za daljšo dobo. Skupni stroški bi znašali 890 milijonov lir za razširitev pokopališča (razna dela in odškodnina za razlaščena zemljišča) ter 439 milijonov lir za razširitev in ureditev nove ceste za pokopališčem. Pokopališče bi razširili na gornji, severo-vzhodni strani in na desni vzhodno-južni strani. Novi pas na gornji strani bi bil širok 60 m, desni pa povprečno 85 m. Zaradi razširitve pokopališča na gornji strani bi izginil dosedanji del Ul. Costa-lunga za pokopališčem. To ulico bi razširili (od sedanjih 4 m na 7 m) ter speljali za novim obzidjem, 1n sicer tako, da bi na vzhodni strani krenila ob novem desnem obzidju, na Trgu Valmaura, oziroma na ko- nec Istrske ulice, pri gornjem robu pa bi se odcepila pot na Kolonko-vec, ter bi izginila dosedanja Ulica Laurana. Na spodnji Južni strani bi uredili nov vhod na pokopališče, na področju pred vhodom pa obsežen prostor za parkiranje. Za razširitev pokopališča in ureditev nove, krožne poti, bo precej dela, zlasti zaradi odkopavanja in nasipanja. Novi del bodo uredili tako, da bo harmonično nadaljevanje in povezava z dosedanjim delom. V sredini gornjega, novega dela, bodo zgradili tudi novo kapelico, tako da bo prišla do izraza arhitektonska oblika in značaj tega predela. Na novem delu pokopališča bodo seveda uredili steze In posadili drevesa, tako da bo tudi glede tega harmonično nadaljevanje starega dela; na desnem, spodnjem delu, pa bodo uredili tudi mali park s stezo in stole za utrujene obiskovalce. Razen tega bodo na novem predelu uredili tudi razne naprave za sežiganje odpadkov, shrambo orodja itd. Do sedaj ni znano, kdaj bodo lahko začeli z deli. Načrti so Izdelani, manjkajo še zadnje odobritve, nato pa bi se morali lotiti čimprej, Fotografije, ki jih je posnel Mario Magajna 11. trn. na uovinarskem plesu in 21. tm. na otroškem rajanju v Kulturnem domu, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. tudi zaradi tega, ker bi vsako odlaganje pomenilo zvišanje stroškov. Ob priliki mednarodnih skokov m proslave 31-letnlce skakalnice v Planici priredi SPDT 27. marca izlet v Planico. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 vključno do 10. marca t.l.' Še nekaj prostorov za Moskvo in Leningrad Obveščamo, da Je na razpolago še nekaj prostih mest z letalom v Moskvo in Leningrad od 22. do 25. aprila. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Trst, Ul. Cicerone 4, telefon 29243. Za Jožefovo v Bohinj in na smučišča Vogla Potovalni urad AURORA priredi dne 19. in 20. marca 1966 avtobusni izlet v Bohinj in na Vogel. Izlet je primeren tudi za smučarje. Vpisovanje pri AURORI, Trst, Ul. Cicerone 4, telefon 29241. GLASBENA MATICA V TRSTU PRIREDI JUTRI, 6. MARCA OB 17. URI V KULTURNEM DOMU KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA OSEMLETKE TRNOVO IZ LJUBLJANE ZBOR JE BIL NAGRAJEN NA FESTIVALU MLADINSKIH ZBOROV V CELJU Vodi ga MAJDA HAUPTMAN M Kozina; Naše gesto, R. Simoniti: Čriček na vrtu, M. Kogoj: Zvončki, V. Ukmar: Moja mamica, B. Arnič: Pozni mesec, D. tt A T oinvin- TTciccilt IrnloHnilH T OotflV ZiVUIlCtt.1, V. urkiliai. iV-LUja, iuanin.a, " Fio: U našeg marina, A. Lajovic: Veseli koledniki, J. Gotovac: Jadovanka za teletom, S. Osterc: štuparama, V. Džordževič: Ve-če vrana. M. Pimik: Lastovki v slovo, E. Adamič: Zabavljivka, M. Tomc: Zagorski zvonovi, D. Jenko - M. Tomc: Lipa, E. Adamič: Nmau čez izaro, K. Pahor: Pa se sliš’ M. Apih - U. Vrabec: Bilečan-ka, J. Kuhar - R. Gobec: Jutri gremo v napad. Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigami v Ulici sv. Frančiška 20, tel. 61.792. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU DANES, 5. marca ob 21. uri (abonma prva ponovitev) v sredo, 9. marca ob 20. uri (študentski abonma) v četrtek, 10. marca ob 21. uri (invalidski abonma) v petek, 11. marca ob 21. uri (sindikalni abonma) v soboto, 12. marca ob 21. uri (abonma za okolico) v nedeljo, 13. marca ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski) JOSIP TAVČAR Mrtvi kanarček Tragična fantazija v dveh delih Režija in scena: JOŽE BABIC Glasba: PAVLE MERKU’ Leopold: S. Starešinič, Rafael: A. Milič, Simeon: J. Lukeš, Valerija: L. Kozlovičeva, Mira: M. Sardočeva, Ida: M. Caha-rija, Liza: Z. Rodoškova. Krstna predstava Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. V nedeljo, 6. t. m. ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu Carlo Goldoni GROBIJANI Razstave V občinski umetnostni galeriji razstavlja od 4. do 12. tm. tržaški slikar Sergio Micalesco. Razna obvestila * PREDAVANJE ZA POKLICNO USMERJEVANJE ABSOLVENTOV Urad za poklicno usmerjevanje bo priredil za absolvente trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom predavanje ki bo v soboto 5. tm. ob 12. uri v prostorih zavoda. Namen predavanja je seznaniti absolvente z možnostmi, ki jih imajo v pogledu zaposlitve, kakor tudi za morebitno nadaljevanje šolanja na raznih fakultetah. Govoril bo dr. Rustja Traine. Tržaški filatelistični klub iL. Košir« bo imel v nedeljo 6. tm. od 10. do 12. ure običajni sestanek. Dospele so novitete. Ljudska prosveta V torek, 8. marca ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9, dr. Boris Kuhar, ravnatelj slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani o »Slovenski vasi včeraj in danes*. Zanimivo predavanje iz našega socialnega življenja je opremljeno z barvnimi diapozitivi in barvnim filmom. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 4. marca 1966 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 76-letna Emilta Vacca-rl por. Tallerl, 57-letna Lionella Cer-mel vd. Schwagel, 78-letna Giuseppl-na Zalar vd. Gaspard, 57-letni Gio-vantvi Antonaz, 69-letna Francesca Sinclch vd. Pri mo sl, 65-letnl Ralmon-do De Luca, 80-1 etn a Elena Legat vd. Zteca, 69-letna Valeria Sal6 por. Ia-n-atti, 92-letna Angela Siega por. Ci-marostl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2*. 2. do S. 3.) Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKAHN <21. 2. do 6. 3.) AlPAlabarda, Ul. dellTstria 7; Al Galeno, Ul. S. Clllno 36 (Sv. Ivan) de Leitenburg, Trg, S. Glovannl 5; Mlzzan, Trg Venezia 2. LADJE V PRISTANIŠČU Lastovo, Omis, Jesenice, Bitola, No-vlgrad, Moslavlna (Jug.), C. Colom-bo, Alda Lauro, Spuma, Laura Lauro, U. Vivaldi, Plave, Esqulllno, Sa laria, Saipa II, Bernina, Afrlca, Cel-lina, Borea (It.), Bharatkumar (Ind.), BHilrte, S. Maris II (Gr.), Lago Na-huel Huapi (Arg.), Costanece, Fe rax, Valeria (Pa.), Volmer (Da.). Gledališča VERDI Jutri točno ob 16. uri dnevni a" bonma zadnje predstave Bellinijevih «Puritancev» ob isti zasedbi. Danes zjutraj se prične prodaja vstopni pri gledališki blagajni. Otello v «Avditoriju» Danes zvečer ob 20.30 in jutri, v nedeljo ob 16.30 za red DD ponovit' vi Shakespearove tragedije Otello v prevodu Sa-lvatora Quasimoda. ” glavnih vlogah nastopajo: Lu-igi Van" nucchi (Otello), Ediste Marcucci (Ja‘ go), Ada Maria Serro Zanetti (DeS-demona), Nicoletta Rizzi. pierald® Ferrente ln drugi člani Teatra Slabile. Tehnični razlogi onemogočajo da' našnjo dnevno predstavo in abonenti reda D so zato naprošeni, da izkoristijo druge predstave. Nazionale 14.30 Disneyev film 5 O-Škarjev «Mary Poppins« Technlc® lor. Julie Andrevvs, Dick Van Df' ke. Arcobaleno 16.00 »Darling« Dirk 0® garde, Lavvrence Harwey. Prepovedano mladini. Exceistor 16.00 «Africa addio« FIH? jacopettija in Presperija. Techni' color. Prepovedano mladini pod IV letom. Fenlce 16.00 «Judith» Technicolor. Sopiha Loren, Peter Finch. Eden 16.00 «Dieci piccoll 1 ndianJ* Hugh 0’Br:an. Prepovedano mladr ni pod 14. letom. Grattaclelo 16.00 «Boe!ng-Boeing» "" Technicolor. Jerry Levvis, Tori Curtis. Alabarda 16.00 «Madamigel-la De Ma® pin» Technicolor. Catherine Spaalt' Robert Hossein. Prepovedano ml® di-ni pod 18. letom. Filodrammatico 16.00 «Thrilling» ^ no Manfredi, Alberto E di, Silv:* Koscina. Aurora 16,30 «Adios Gringo«, Cristallo 15.30 «Signore e signri11 Virna Lisi, Franco Fabrlzi. PreP® vezano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.30 «Minnesota Clay» Technicolor. Cameron Mitchel, *-»*" orges Riviere. Capitol 16.00 «L'affare Blendfold« ** Technicolor. Claudia Cardinel?' Rock Hudson. Impero 16.30 «Ipcress». Vittorio Veneto 16.00 «Una vergl"e per il principe« Technicolor Vit'® rio Gassman, Virna Lisi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «1 due pretorianl* Technicolor. Franco Franchi, cic-cio Ingrassia, Liana Orfei, RaimO® do Vianello, Gino Bramierl. Astra 16.00 «Shenandoah la valle d**-Ponore«. Astoria 16.30 «Ciao Pussycat» Tert1" nicolor. Peter Sellers, Capudri Prepovedano mladini pod 18 tom. Ideale 16.00 «Una ragazza da seda1’" re» Technicolor. Leslie Caron, Rri" Hudson, Charles Boyer Abbazia 16.00 18.45 21.30'«Prima vi® toria» John Wayne, Kirk DouglaS* Skedenj 16.00 «Invito a una spar*^ rla» Yul Brynner, KINO SKEDENJ predvaja danes, 5. t. m. ob 16. uri film: INVITO A UNA SPARATORIA (POVABILO NA STRELJANJE) Strastna spletka za ljubezeO in smrt z Yullom BrynnerjeO* SZ BOR prireja DANES, 5. 9 nlno n/til Iz n marca m Ud% jlUU RUJU" na stadionu «Prvi maj* od 21. do 2. ure Igrajo FANS Vstopnina: moški 700, ženske 500 Ur 47-LETNI SLOVENEC, kanadski (i. žavljan, po poklicu avtomehanik' t| nančno dobro stokč, želi sP®,, S 30- do 42-letno dekle ali vdo,rfJ svojo hišo ali s koščkom ^ 5K v okolici Trsta ati Gorice, ker “ {tr rad preselil. Naslov dobite na vi lista v Ulici S. Francesco IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Razprava proti Mesghezu prekinjena v pričakovanju ugotovitev psihiatra Razprava se bo nadaljevala šele 24. t. m. • Pogojno obsojen, ker «ni vedeb, da sta za prehod meje potrebna potni list ali prepustnica Kot je j- bilo napovedano, se je ‘fzaško porotno sodišče (predsed-Rossi, tožilec Pascoli, zapis-nikar Rachelli, zastopnik; zaseb-Be stranke Venier, obramba Ko-atoris in Kumtz) ponovno sestalo, “S bi odločalo , o psihiatrskem pre-E‘edu glavnega obtoženca na tem Procesu, Giuseppa Mesgheza. Na ukaz porotnega sodišča je Prišel v porotno dvorano dr. An-‘Onello Missaglia, primarij ženske-?» oddelka v umobolnici pri Sv. Ivanu v njegovi navzočnosti so Prečitali odlok sodišča o psihiatr-s«m pregledu obtoženca. Ker je sodno imenovani izvedenec sprejel zaupano mu nalogo, je takoj Položil prisego, >ki jo predvideva zakon. Porotno sodišče je zdravniškemu izvedencu naložilo nalogo, «naj u-Sotovi, če je bil obtoženi Mes-lliez duševno bolan v trenutku, !o je zagrešil dejanja, ki so navedena v obtožnici. Nadalje naj navede vrsto in stopnjo te duševne bolezni. Pojasniti mora tudi, 'e je bil Mesghez zaradi bolezni v takem duševnem položaju, ki “j. utegnil izključiti popolnoma, i Pa zelo zmanjšati, ne da bi jo vključila popolnoma, njegovo zmožnost pravilnega presojanja in a°tenja. Zdravniški sodni izvedenec mora nadalje povedati, če je “lesghez v teh pogojih klinično nevaren. Izvedenec mora ugotovi-1 končno sedanje duševno zdrav-tveno stanje obtoženca. V odloku porotnega sodišča se “adalje ureja formalna plat izve-eenčevega pregleda. Prof. Missa-bo dovoljen vstop v korone.i-** zapore vsak dan v uradnih u-ah izvedenec bo lahko tudi u-*azal, naj se obtoženca prepelje , bsihiatrsko bolnišnico pri Sv. vanu v svrho specialističnih prepadov z aparati, s katerimi raz- polaga samo bolnišnica. V tem primeru pa sodišče ukazuje poveljstvu karabinjerjev, da poskrbi za učinkovito spremstvo oboroženih agentov (očividno je, da se oblasti bojijo, da ne bi utegnil Mesghez izkoristiti tako priliko za beg). V sklepu porotnega sodišča je še rečeno, da se bo obravnava proti obtožencu nadaljevala 2* tm., ko bo sodni zdravniški izvedenec podal svoje poročilo o o-pravljenem pregledu. * * * Pred tržaškim sodnikom Vale rianijem se je moral zagovarjat: 43-letni Albino Babudri iz Ulice Monte 21, ki je bil obtožen, da je skušal prekoračiti državno mejo na bloku pri Gropadi brez predpisanega dokumenta (potni list a-li prepustnica). Dogodek, ki je pripeljal Babu-drija pred sodnika (obtoženec ]» bil tudi v zaporu do včeraj), se je odigral v teh dneh, in sicer 27 februarja. Obtoženec je izjavil, de živi skupaj z materjo, ki je upokojenka, a on sam je brezposeln že od leta 1952. Omenjenega dne zjutraj se je napotil v Gropado ter skušal iti čez blok v Jugoslavijo. Nameraval pa je oditi na Reko, kjer bi skušal dobiti zaposlitev. Ko je bil že onstran zapornice, je za njim stekel agent ter ga pridržal. Na obmejni postaji je potem Babudri izjavil, da se je odločil, da gre v Jugoslavijo ne da bi obvestil mater, ker je po njegovem mnenju nemogoče dobiti v Italiji zaposlitev brez pri poročil duhovništva. «V Italiji — je pripomnil Babudri — se kler prehudo vmešava v državne zadeve ter je zato nemogoče, da bi kdo živel v takih pogojih. Sem svoboden človek — je še pripomnil Babudri — ter se zato ne mo- H1MO «1BI8» PROSEK predvaja danes, 5. t. m. z začetkom ob 18. uri Ginemascope barvni film: Erasmo il lentigginoso (PEGASTI ERAZEM) (Dobri igralci nadkriljujejo komedijo) Igrajo: JAMES STEWART, BRIGIT BARDO, FABIAN GLY- NIS JOHNS in ED WYNN htnc na mrmt- predvaja danes, 5. t. m. z začetkom ob j8. uri barvni cinema-scope film: . . LE AVVENTURE DlSCARAMOUCHE (SCARAMOUCHOVE DOGODIVŠČINE) Igrajo: GIANNA M. CANALE, GERARD BARRAY in MICHELE GIRARDON fiat Filiala v TRSTU hi. Čampo Marzio 12 '»I. 31985 kjer je rabljeni avtomobil dober Hakup Zadovoljuje in daje zaupanje Zagotovi prihranek v široki izbiri modelov kidi avtomobili 5 posebnim jamstvom ^jvečje olajšave ^ri izplačevanju Ustava je stalno odprta rem sprijazniti s stanjem, kjer ni osebne svoboščine. Če bi hotel priti tu do dela, bi moral prositi kler za ustrezna priporočila.« Babudri je potem pojasnil, da v trenutku, ko je skušal prestopiti me jo, ni imel zagotovljenega delovnega mesta v Jugoslaviji Preisko valni organi so se seveda zelo začudili, ko jim je moški izjavil, da ni vedel, da je potreben potni list ali pa prepustnica za potovanje v Jugoslavijo čez blok v Gropadi. Policistom je bilo seveda zelo hitro jasno, da ni šlo za popolnoma uravnovešenega človeka. Kljub temu pa so ga prijavili sodniji s hitrim kazenskim postopkom. Obtožili pa so ga nekega prekrška, katerega je Babudri vztrajno zanikal. Agenti so namreč trdili, da je dvignil zapornico na cesti, Ba budri pa je dejal, da je šel čez mejo pod spuščeno zapornico. Na obravnavi je javni tožilec zahteval, naj ga sodnik obsodi na 6 mesecev zapora in 40,000 lir globe. Obramba pa je zahtevala najnižjo kazen. Sodnik je prisodil Babudriju, pogojno in brez vpisa v kazenski list. 2 meseca pripora in 20.000 lir globe. Babudrija so že včeraj izpustili iz koronejskih zaporov. Določen datum zrelostnih izpitov Minister za občo vzgojo je sporočil navodila glede letošnjih zrelostnih izpitov. Predvsem opozarja, da 31. marca zapade rok za predložitev prošenj za sprejem k zrelostnim izpitom Nato so navedeni datumi za izpite v poletnem in jesenskem roku. Kakor je bilo že sporočeno ob začetku šolskega leta, se bodo po vsej državi začeli zrelostni izpiti v poletnem roku 1. julija (na slovenskih srednjih šolah v Trstu en dan prej), v jesenskem roku pa 19. septembra. Minister tudi letos poudarja, da se morajo zrelostni izpiti razvijati kot razgovor s kandidatom, da se ugotovi njegova zrelost in raven dosežene izobrazbe ter znanja. UGOTOVITVE PREDSTAVNIKA IZ VIDMA Furlanski operaterji bodo razstavljali letos na sejmih v Zagrebu in Ljubljani Tehnično in gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo bodo lahko še bolj razvili Furlanija bo nadaljevala s svojim prizadevanjem za nadaljnji razvoj trgovine z Jugoslavijo in še posebno s Slovenijo. V tem smislu Je dal Izjavo podpredsednik trgovinske zbornice iz Vidma dr. Job. Izjavil je nadalje, da se bodo gospodarski operatrej: iz Furlani is udeležili tudi letošnjega spomladanskega sejma v Zagrebu. To bo že druga njihova udeležba tem sejmu. Prav-tako se bodo udeležili, tokrat že četrtič, sejma Alpe—Adria v Ljubljani, ki bo od 14. do 22. maja; računajo, da se bo tega sejma udeležilo kakih 30 furlanskih gospoda: sklh operaterjev. Pravtako sodelujejo Furlani v mešanem italijansko-jugo-slovanskem odboru za razvoj tehničnega sodelovanja med obema državama, zlasti med podjetji na obmejnem področju na obeh straneh. Dr. Job je nadalje Izjavi, da so nekateri večji jugoslovanski uvozniki izrazili željo, da bi si ogledali v svrho nakupa izdelke nekaterih furlanskih podjetij. Velike važnosti je tudi za Videm izgradnja avtomobilske ceste Villesse-Gorica-Ljub-Ijana, ker bodo s to cesto povezali Francijo, Švico in Italijo s podonavskim bazenom; Videm bi imel s to cesto možnost za nadaljnje povečanje blagovne izmenjave z omenjenim področjem in tudi mednarodni turizem bi Imel od nje veliko korist. Na trgovinski zbornici v Vidmu so prepričani, da je možno razviti tehnično sodelovanje med obema sosednima državama na osnovi gospodarstva obeh, ki se dopolnjuje. Jugoslavija potrebuje poljedelske in stroje za predelovanje živil, dalje močna živinska krmila, mleko v prahu in razno drugo blago. Z italijanske strani bi lahko kupovali v iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiumtitiMimiiiiiiiiiiiitiiiiimiiimiiiiiiiiiliiiimimiiniiiiiiiiiiiit TRAGIČNO DEJANJE V R1CMANJIH Iz obupa zaradi bolezni si je zasadil nož v vrat Nesrečneža so pridržali v bolnišnici s pridržano prognozo zaradi hude izgube krvi m resnosti rane 54-letni Mario Horvat iz Ricmanj 12 je že dolgo časa bolan in je večkrat poskusil napravili samomor. Do usodne odločitve je prišel tudi včeraj zjutraj okrog 8. ure, pustil ženo v kuhinji in se podal v bližnji prostor, ki služi za shrambo. S seboj je imel 25 cm dolg nož in si ga porinil v vrat. Horvat je zatem padel in njegova žena je v kuhinji zaslišala zamolkel padec. Zaskrbljena je odhitela v shrambo, kjer se je zgrozila ob pogledu na moža, ki je ležal na tleh v mlaki krvi. Horvatova je hitro poklicala pomoč in medtem ko so čakali na prihod bolničarjev, sta sosed in Horvatov svak skušala ustaviti krvavenje na ranjenčevem vratu. Nekaj minut kasneje so bolničarji odpeljali Horvata v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo. Horvat si je z nožem porezal prednji spodnji del vratu in si poškodoval sapnik, nato pa se je pri padcu še pobil po glavi. Po sprejemu v bolnišnico je bil Horvat zelo miren in odsoten ter ni spregovoril besede. Preiskavo o dogodku so uvedli agenti letečega oddelka. Po poizvedovanjih so zvedeli, da je Horvat imel hepatične disfunkcije in da si je že nekajkrat poskusil vzeti življenje. Seja zgoniškega občinskega sveta V Zgoniku je bila v četrtek zvečer seja občinskega sveta, ki je najprej z enominutnim molkom počastil spomin pokojnega Giordana Pacca. Župan je odgovoril na vprašanja nekaterih svetovalcev, nato pa Je občinski svet odobril dogovor z železniško upravo za ukinitev nekaterih prehodov čez železniško progo in ureditev novih. Tako bodo zaprli dosedanji prehod čez železniško progo blizu Brišč in bodo zgradili nadvoz, most na cesti Gabrovec-Zgonik pa bo železniška uprava razširili od dosedanjih 3,8 m na 6,7 m. To je nujno potrebno zaradi varnosti prometa. Občinski svet Je tudi odobril ureditev sta-leža in prejemkov občinskih uslužbencev, razpis natečaja za občinski grb (nagrada 50 tisoč lir) ter prispevek občine za lačne v Indiji v znesku 50.000 lir Prihodnja seja bo v četrtek, 10. marca, in bodo začeli razpravljati o letošnjem proračunu. Tudi previdnost ni zadostovala Čeprav je bil 60-letnl upokojenec Filippo Tomarchio iz Ul. delle Quercie 18 zelo previden in se Je celo potrudil, da Je iz tuljave pri avtomobilu snel električni kabel, da ne bi bilo mogoče avta spraviti v pogon, so mu neznani tatovi avto ukradli Tomarchio Je v sredo okrog 22. ure parkiral svoj fiat 1100 TS 27023 blizu doma. Zaklenil Je vsa vrata ln snel električni kabel, potem pa Je mirne duše odšel domov. Toda veliko Je bilo njegovo presenečenje. ko naslednjega dne ni našel več avta. Ponoči so ga tatovi odpeljali. V avtu je Tomarchio imel tri plastične aktovke v katerih je hranil vzorce oisamiških potrebščin podjetja Welt iz Ul Gambinl 12, prt katerem Je uslužben kot treov'ki Dotnjk Tormachlo s» Je zelasil na komisariatu v Barkovljah, kjer Je tatvino prijavil. Povedal je, da so mu tatovi povzročili 250 tisoč lir škode. Avtobus podrl žensko ki je prečkala cesto Na začetku Drev. Ippodromo na Senenm trgu se je včeraj zjutraj ob 8. uri pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 43-letna uradnica Anna Kobian por. Raker iz Ul. del Veltro 59/1. Ženska je stopila s pločnika in se namenila čez cesto proti Ul. P. P. Vergerio, ko je iz bližnjega predora privozil avtobus podjetja «Piccole Ferrovie«, ki ga je proti gornjemu delu Drev. Ippodromo šofiral 36-letni Nevio Rossetti iz Ul. dell'Erica 5. Šofer je prepozno opazil žensko sredi ceste in čeprav je nemudoma zavrl težko vozilo, mu ni u-spelo, da bi se pravočasno ustavil. Zaradi trčenja je Kobianova padla ter se pri tem pobila in ranila po prsih z verjetnimi zlomi reber, po desni rami. obrazu in kolenih. Kobianova je začasno izgubila tudi spomin. Nekateri mimoidoči so po-nesrečenki priskočili na pomoč m nekdo je poklical rešilni avto ter cestno policijo. Bolničarji so nekaj minut kasneje odpeljali Ko-bianovo v bolnišnico, kjer so jo pridržali na pljučno kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije, ki so dolgo časa ugotavljali, ali je Kobianova prečkala cesto na zebrastem prehodu ali izven njega. Jugoslaviji plemensko živino In divjačino za svoje lovske rezervate. Velike možnosti razvoja nudi v Jugoslaviji tudi lov in ribolov, zlasti športnega značaja. Z medsebojnimi stiki in razgovori, je zaključil dr. Job svojo tiskovno konferenco, bi lahko našli še druge pobude in možnosti, za nadaljnjo okrepitev trgovskih izmenjav na tem mejnem področju. uri v gostilni pri Lutmanu na trgu v štandrežu sestanek vinogradnikov Iz tega kraja. Na sestanKU bo zbranim vinogradnikom tajnik zveze dr. Primožič pojasnil zadevo o obveznem popisu trnskega vinskega pridelka. Obenmi jim bo lahko da' tudi tiskovino, na kateri je treba popisati ansk’ pridelek vina. Ob tej priliki se bodo pogovorili tudi o raznih drugm kmečkih proDle-mih. Podoben sestanek je bil pretekli četrtek zvečer’ tudi v bivši osnovni šoli na Valerišču v števerjanu Ude-deležilo se ga je precejšnje število vinogradnikov lz vseh števsrjansklh predelov, da so se sezn?mli z zadevo popisa. NEZADOVOLJSTVO AVTOPREVOZNIKOV IZ GORICE Trgovinska zbornica proti omejitvam osnega pritiska na cestah Slovenije Med nje spada tudi cesta Gorica-Razdrto - Omejitve bodo podražile prevoze in škodovale Gorici, preko katere gre večidel cestnega tovornega prometa Med avtoprevozniki je vzbudil precej nezadovoljstva odlok republiškega prometnega inšpektorata Slovenije, s katerim se omejuje osni pritisk na nekaterih cestah v Sloveniji, ki so zavoljo zime in deževja v precej slabem stanju. Zaradi tega ukrepa, ki je v nasprotju z zakonom o cestnem prometu, ki ureja nosilnost tovornjakov, se utegne občutno skrčiti cestni tovor, ni promet med Jugoslavijo in Italijo. Posebno prizadene odredba ravno goriške prevoznike, ker je na cesti Gorica - Razdrto dovoljen osni pritisk šestih ton, Sežana - Razdrto 8 ton, Postojna ■ Reka 8 in nekje celo samo 5 ton. Hude omejitve so Sestanek vinogradnikov v ponedeljek v Štandrežu Kmečka zveza iz Gorice sporoča, da bo v ponedeljek 7. t.m. ob 20. NA POBUDO REVIJE «INIZIATIVA ISONTINA> Meseca maja bo v naši deželi mednarodno srečanje književnikov Sodelovali bodo pesniki in kritiki srednje Evrope - Objava ankete o odnosih med Slovenci in Italijani - Kratek slovenski prevod vseh člankov Po stopnicah je padel V tovarni «Lucky Snoe» v Starem pristanišču, kjer je zaposlen, je včeraj popoldne padel po stopnicah 27-letni delavec Giordano Russo iz Ul. Umago 16 in si pri tem zlomil desni gleženj. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti mesec dni. Smrtne posledice padca Na ortopedskem oddelku je včeraj popoldne podlegel poškodbam 80-letm upokojenec Gustavo Gior-gi iz Ul. San Spiridione 1. Gior-gija so v bolnišnico prepeljali 4. januarja m ga s prognozo okrevanja v 50 dneh sprejeli na zdravljenje zaradi zloma leve stegnenice. Ponesrečenec je tistega dne spodrsnil in padel v kopalnici svojega stanovanja Zadela jo je srčna kap Nenadna slabost je bila včeraj usodna za 60-letno upokojenko Giulio Maligoi iz Ul. Madonizza 2. Zenska je na mostovžu petega nadstropja pometala pred pragom svojega stanovanja, ko se je počutila slabo in se zgrudila na tla. Nekdo je poklical rešilni avto, toda med prevozom v bolnišnico je nesrečnica umrla zaradi srčne kapi. Njeno truplo so prenesli v mrtvašnico. ARETACIJA Kriminalna policija v Gorici je včeraj aretirala upokojenca 48-let-nega Natala Bernardlsa lz Ul. del Prato 17 v Gorici, ki ga Je sodišče obsodilo zaradi posilstva na 4 leta in 6 mesecev zapora. Zaporno povelje so izstavili karabinjerji. Izšla je' 26. številka revije «Ini-ziativa isontina» centra Rizzatti, ki je posebno zanimiva zaradi specifičnih vprašanj, ki nas neposredno Zanimajo. V uvodni besedi se poudarjajo, ob osmi obletnici izhajanja revije, napori za kulturno sodelovanje v srednji Evropi (Mitteleuropa), pri katerih je imela Lonca odločujočo vlogo, kadar je šlo za stike z Avstrijo, zlasti Koroško in Slovenijo. Meseca maja bo pripravila revija, pod okriljem deželnega odboruištva za javno vzgojo in kulturo, shod, na katerem bodo sodelovati pesniki in kritiki Češkoslovaške, južne Nemčije, Italije, Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. Vsi ti napori, piše uvodničar, težijo *k vedno boljšemu recipročnemu spoštovanj u in spoznavanju med narodi». Revija objavlja anketo, ki jo je med italijanskimi in slovenskimi dijaki izvedla skupina dijakov (Gruppi di Studio Studenteschi) iz Gorice o odnosih med obema narodnoitima. O njej smo v našem'listu že poročali, ko so prireditelji svoje izvide sporočili na javni konferenci. Članek je podkrepljen s podatki o odgovorih anketirancev na 11 zanimivih ter indikativnih vprašanj. Članek obsega skupno s fotografijami deset revialnih strani. Celso Macor, ki je že s člankom o Soči pokazal svojo ljubezen do narave, h kateri pristopa s svojo pesniško dušo, je v tej številki objavil obsežen ilustriran spis o Teru, furlanski reki, ki je poln zanimivosti in predstavlja zares poučno in prijetno čtivo. Ricciotti Gillo je prispeval kritičen članek o četrtem med narodnem tekmovanju pevskih zborov, ki ga je priredil Seghizzi; ilustriran je z dvema slikama jugoslovanskih in dvema slikama italijanskih zborov. Odporniškemu gibanju v filmu je posvečena zanimiva razprava Sandra Scandolara. V njej se obravnava partizanska borba kot te. ma v raznih kinematografijah, zlasti pa v poljski in jugoslovanski; gre Za obračun o festivalu odporništva v Cuneu. Zadnji del revije je izrazito kulturnega značaja; objavlja zapis o slikarju Romanu Conversanu m pa pogovor s Quasimodom. Na koncu revije so kratki prevo di člankov v nemščini in slovenščini. To je prvič, da je uredniški odbor poskrbel za kratko vsebino revije tudi v jezikih narodov, ki se preko pobud te revije bolje medsebojno spoznavajo. Skoraj potrojen promet na letališču v Ronkah Letališče v Ronkah je zabeležilo v zadnjih letih znaten napredek. Pred kratkim so dokončali prvi let vzletne steze v armiranem betonu ln tekom leta bodo dogradili tudi drugi del, pri katerem so dela v polnem teku. Tako bo ob koncu le. tošnjega leta na razpolago 2200 m dolga vzletna steza, ki bo omogočila vzlet in pristajanje tudi večjim turističnim letalom in celo na reakcijski pogon. Temu primerno se je dvignil tudi promet letalskih potnikov. Leta 1963 so Jih imeli 3400, leta 1964 5.984 ln lani 9.580. Ta napredek je najboljšo jamstvo, da ima deželno letališče v Ronkah vse možnosti za nadaljnji ugoden razvoj. petek 11. marca vsak dan od 17. do 18. ure. Pozneje bo urad odprt vsak četrtek od 17. do 18. ure. Danes v Sovodnjah proslava praznika žena Prosvetno društvo iz Sovodenj priredi v prosvetni dvorani danes, v soboto ob 20.30 proslavo praznika žena. Prireditelji vabijo k udeležbi žene in dekleta, pa tudi vse druge vaščane. 8. marca enotna stavka gradbenih delavcev Tri sindikalne organizacije gradbenih delavcev so oklicale za 8. marec 24-umo enotno stavko, s katero bodo protestirale proti ANCE, ki se upira obnovitvi že zapadle vsedržavne delovne pogodbe. -v % Nesreči na delu Na delu v goriških tovarnah sta se včeraj pripetili dve nesreči, v katerih sta se poškodovali dve osebi; obe so v goriški civilni bolnišnici pridržali na zdravljenju. Včeraj ob 9. uri je cirkularka ranila levo roko mizarju 54-letnemu Sodorinu Dondi iz Corone, ki dela v Zorzenonovi mizarski delavnici v Ločniku. Ker si je po vsej verjetnosti zlomil tudi roko, so ga pridržali na zdravljenju z možnostjo okrevanja v 15 dneh. Prst leve roke je včeraj nekaj pred 19. uro zašel med Strojevo zo- Prispevajte ta DIJAŠKO MATilCO! bovje 28-letni Mariji Vodopivec lz Kraške ulice 43 v Štandrežu. Nesreča se ji je pripetila v maslaml Alto Isonzo v Morellijevi ulici. Stroj ji je stisnil prst, zaradi česar je bil nujno potreben prevoz v bolnišnico; zdravila se bo 15 dni. PISMO UREDNIŠTVU 0 pravilni slovenščini v občinskih obvestilih Spoštovano uredništvo! Slovenske občinske uprave na Goriškem pošiljajo dvojezična vabila svetovalcem na seje občinskih svetov. To je povsem na mestu ter je nekako v skladu z našimi načeli, o katerih sodim, da bi jih morala upoštevati tudi občinska uprava v Gorici, pokrajinska in druge uprave ter ustanove, kjer sodelujejo Slovenci. Vendar pa sem nad slovenščino v teh vabilih skrajno nezadovoljen, ker je slaba, ln vsebujejo objave pogoste' napake. Temu bi se mogli zlahka izogniti, ker obstajajo v naših listih ustaljeni izrazi. Tako je «provincla» pokrajina, «regione» je dežela itd. Nadalje se oopolno-ma pogrešeno rabijo velike začetnice, posamezne točke dnevnega reda se v slovenščino tako prevajajo, da jih ni mogoče razumeti, če ne s či-tanjem italijanskega besedila. Zdi se mi, da moramo biti mi prvi čuvarji našega jezika in ga tudi naj bolj spoštovati, šele potem prnno imeli pravico zahtevati od drug.h, da ga spoštujejo. Prosim vas, če bi hoteli objaviti tole mojo prošnjo, ki naj zveni kot dobrohoten poziv vsem, ki se uavar jajo s prevodi, da vložijo še nekoliko več volje v svoje delo. S prijateljskimi pozdravi... Sled! podpis. uvedli na cestah v mariborskem območju (Slovenj Gradec, Dravograd), kjer so številne žage In kjer nakladajo številni tovornjaki. Zveza industrijcev iz Gorice je o omejitvah že obvestila trgovinsko zbornico, ki je trgovinski zbornici v Ljubljani sporočila nezadovoljstvo kategorije goriških prevoznikov. Ce naj se ta ukrep izvaja dosledno, potem se bo nujno skrčil promet čez goriški mejni sektor, ki je prav gotovo najvažnejši med sosed, njima državama. Vrhu tega obstaja nevarnost, da se bo za okoli 40 odstotkov podražil prevoz blaga po cesti, kar bo v končni analizi podražilo tudi njegovo ceno Ce upoštevamo te ugotovitve, tedaj si lahko predstavljamo, v kakšnih težavah so se znašli prevozniki in agen-cije, ki so že sklenili pogodbe, pri. pravili vse dokumente za prevoz blaga ter določili tudi cene prevozov. Novo vodstvo središča «Rizzatti» Dr. Bruna Gregoriga so ponovno izvolili za predsednika izvršnega sveta središča «Rizzatti» v Gorici; podpredsednik je Renato Tubaro. Nadalje so izbrali uredniški odbor, ki bo odgovoren za revijo «Iniziativa Isontina«. Ravnatelj je Pasquale De Simone, načelnik uredništva Celso Macor, člani uredniškega zbora pa Fulvio Monai, Guido Scarel ter Gre-gorig ln Tubaro. Izvršni svet je nato proučil načrt dela za prihodnje mesece, še prav posebej pa se je ukvarjal s pripra-vami za sklicanje prvega kulturnega shoda književnikov Srednje Evrope, ki bo v mesecu maju in za katerega so že prijeli številne prijave. Razna obvestila IZLET KMETOVALCEV NA SEJEM V VERONO Kmečka zveza iz Gorce organizira na Jožefovo, v soboto 19. t.m., avtobusni izlet v Verono, kjer si bodo udeleženci ogledali zanimiv sejem kmečkih strojev in drugih potrebščin. Vpisovanje na sedežu zveze v Gorici Ul. Ascoli 1-1. do 10. marca; voznina 1.500 lir na osebo. Priporočamo, naj tisti, ki se želijo izleta udeležiti, ne čakaio na vpis na zadnji dan, da ne oodo prišli prepozno. OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA, bo jutri, v nedeljo, ob 10. uri v kluku «S. Gregorčič« na Verdijevem kor-zu 13 v Gorici. Na dnevnem redu je poročilo o lanskem delovanju, razgovor o delovanju v tem letu m volitve novega odobra. Občni zbor Goriške zadruge bo Jutri dopoldne ob 10. uri v prostorih prosvetnega društva «0 Župančič« v štandrežu Odborniki bodo podali poročilo in obračun o lanskem delu zadruge. Sledile bodo volitve novega odbora in sklep o podaljšanju delovanja zadruge za nadaljnjih 30 let. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Od goriškega podjetnika je kupil dežnike, ki jih ni nikoli plačal Razčistil je zadevo o lovskem dovoljenju - Ni res, da je hotel kupiti pričo • Globa za tihotapske cigarete Urad bivših internirancev bodo odprli v Ronkah V Ronkah so ustanovili krajevno sekcijo združenja bivših deportirancev po nacističnih taboriščih, ki ima svoje prostore v Ul. Oberdan št. 19 Sekcija vabi vse tiste bivše deportirance, ki so ob svojem času vložili prošnjo za odškodnino, naj se zglasijo na njenem uradu, kjer bodo dobili potrebne informacije. V ta namen bo urad odprt od ponedeljka 7. marca do vključno v Pred goriškim okrožnim sodiščem so včeraj obravnavali v glavnem prizivne zadeve in še od teh so jih nekaj preložili na eno prihodnjih zasedanj. Tako so sodniki potrdili razsodbo okrajnega sodnika iz Gorice z dne 16. marca lani, ko je obsodil 63-letnega Romana Clvidina iz Trsta, Ul. G. Gozzi 5, na 9 mesecev zapora in 60 tisoč lir globe zaradi sleparije. Cividin je namreč že leta 1959 prišel v Gorico, kjer se je Izdajal za lastnika podjetja Droghl-flcio Triestino, ki sploh ni obstajalo ter je v takem svojstvu premotil goriškega izdelovalca dežnikov Artura Polettija, da mu je prodal večjo količino dežnikov za nekaj nad 175 tisoč lir. Del od teh jih je Cividin vzel kar s seboj dne 24. januarja 1959, pozneje pa je z dopis-nioo terjal Polettija, naj mu pošlje še ostale, ker da jih mora dostaviti nekemu svojemu klientu. Po ponovni proučitvi vse zadeve je sodišče potrdilo prvotno obsodbo ln bo moral Cividin doplačati še narasle sodne stroške. Pri drugi razpravi se Je moral zagovarjati 74-letni upokojenec iz Batuj na Vipavskem Jožef Gaspar-do, ki živi sedaj v Vidmu Ul. Moll-no nuovo 1, ker ni imel v redu lovskega dovoljenja ln orožnega Usta. Dne 6. septembra 1964 je lovski čuvaj rezervata Isola Morosinl pri Škocjanu dobil njega, še nekega drugega lovca In pogoniča na lovu v rezervatu. Pri pregledu dokumentov je čuvaj ugotovil, da Gaspardo-Jevo dovoljenje ni bilo v redu, ker ni plačal zaostale takse Nič ni po magal izgovor, da ima potrdilo o plačilu doma. Čuvaj ga Je prijavil okrajnemu sodniku v Tržiču ln ta ga je 1. aprila lani obsodil na 20 dni pripora In 40 tisoč lir globe. Zaplenili so mu tudi lovsko puško. Gaspardo je vložil priziv In včeraj so na razpravi razčistili vso zadevo ter ga oprostili, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Obenem so mu vrnili tudi lovsko puško in mož Je šel zadovoljen domov. Pri tretji prizivni razpravi se je moral zagovarjati 73-letni Pietro Cergna lz Tržiča Ul. Sorgente 4 zaradi obtožbe, da je obljubil plačati dolg Luigija Brunlja. ki Je bil dolžan Mariji Ferro določeno vsoto, toda pod pogojem, da La njen sin pričal proti Bruniju ln njegovi že1 ni pri razpravi, ki bi se morala vršiti pred sodnikom v Tržiču dne 12. decembra 1963. Sin je v resnici prišel tistega dne pred sodnika, da bo pričal. Med zaslišanjem pa se je zmedel, postal ves rdeč in končno priznal, da o zadevi ne ve ničesar. Dne 25 marca lani Je okrajni sod nik v Tržiču obsodil Cergno na dva meseca zapora, plačilo stroškov in eno leto prepovedi javnih služb Pri včerajšnji prizivni razpravi na je dokazal svojo nedolžnost in sedišče ga je oprostilo s polno formulo, ker dejanje ni kaznivo. Skoro dve leti in pol potem, ko so finančni stražniki našli pri njem 10 zavojčkov jugoslovanskih olgaret, ki jih je kupil od neznancev na gori-škem zelenjadnem trgu, so včeraj obsodili 58-letnega Umberta Sesta-galllja, potujočega trgovca lz Milana. Presenetili so ga 9. decembra 1963 blizu pokritega trga ln ga prijavili sodišču. Obsojen je bil ha 24.500 Ur globe In plačilo sodnih stroškov ter na zaplembo cigaret. Branil ga je uradno odv. Gian-nattasio. Drž. tož. dr. Balti; preds. sod. dr. Storto, sodnika Mancuso in Balant. fiorfra VERDI. 17.00: «La trappola morta-le», Glenn Ford m Elke Sommer, ameriški kmemaskopski film v čmobeli tehniki; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO. 17 15: «Se nun avessi piu te«, G. Morandi, L. Rivelli in N. Taranto. Čmobeli italijanski film. MODERNISSIMO. 16.30: «La Man-dragola«, Rosana Schiaffinu, Pht-lippe Leroy in Toth Italijanski čmobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan Zadnja predstava ob 22.30 VITTORIA. 17.15: *Rose rosse per Angelica«, G. Perrin in Raffaella Carra; Italijanska kooproducija v barvah CENTRALE. 17.00: «A = 001, Ope-razione Giamaica«, Margarita Scherr in Larry Pennell; ameriško ital. španski koprodukcijski film v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO na Verdijevem korzu 57, tel. 28-79, TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 12 stopinj ob 15.10, najnižja 6,9 stopinje ob 4.10; povprečne vlage 75 odstotkov. .........•’••• ■••• BP SP BP NOGO Mi T CECILIJ URBAN: ZGODBA O VIKU fM»«HKHm000aHKKHHKHK)0^ % z v N* ** N* V V- . ?><»<><><><>€>OCK 35. HHHMHMMH)« «No, sin moj, če boš dostojen, ti bo naš red dal vso možnost učiti se. Po pripravljalnem letu v bogoslovju se naši gojenci seveda, če odkrijejo v sebi potrebne sposobnosti, učijo naprej. Sleherni izmed njih obiskuje dve fakulteti. Spočetka obvezno teološko in zato se ti tudi moraš na bogoslovju pripraviti nanjo. Druga fakulteta pa je po izbiri. Na kakšno pa bi se rad vpisal?« «Na zgodovinsko.# «Ti so jo seveda lahko izbereš, če boš prej uspešno končal teološko fakulteto m se pokazal dostojnega postati član naše svete družbe, v kateri imamo velike učenjake na vseh znanstvenih področjih, ki so dostopna človeškemu razumu. Toda začeti moraš z bogoslovjem, ker ti bo hkrati s teološko izobrazbo dalo vodilno nit v labirintu znanosti.# Viko je molčal in znova povesil glavo. Kot vihar so se mu podile misli, polne nasprotij. Tako preprosto bi bilo sprejeti jezuitov predlog: zagotovljeno življenje, učenje, potem, seveda, še bolj zagotovljeno življenje, spoštovanje, mnogo knjig ., znanstvenik, slava... Toda, in to je čudovito doumei ter občutil — od zdaj in za vedno, do konca dni, strašna, neizprosna oblast, kateri se bo moral podrejati, se ji izročiti z vso svojo dušo, da bi postal «dostojen, vreden#... Kaj pa pogovori z Ivanom, in «Pesem o sokolu# in «Spomini# kneza Kropotkina, posrečilo se mu Jih je že prebrati, pa Ganusja, pa Dalmatinec in «Le vkup, le vkup uboga gmajna!#, ki ni utihnila v njegovi duši?... Viko Je z naglo kretnjo dvignil glavo. «Ne prenagli se, moj sin!# ga je prehitel jezuit, ki je po tisti kretnji uganil odgovor, «pojdi domov in premisli si, da se vrata lažje zapro, kot pa odpro.# In potem, ko je prepustil mladeniču, da je premislil svarilo, je dostavil: «Cez tri dni, omnia trina perfecta, boš prišel sem ob tej uri in mi odgovoril tako, kakor po pravici lahko pričakujem od tebe. In misli na svojo mater.# Tiste tri dni si je Viko zapomnil za vse življenje. Nikogar ni imel, s katerim bi se lahko posvetoval, pa tudi smisla ni imelo nobenega: takšna vprašanja mora reševati sleherni sam. Odhajal je k morju. Ogromna, valoveča sinja širjava, dihanje vetra, bučanje težkega vala — vse to mu je pomagalo. Morje je bilo neobjemljivo in nemirno kot življenje, kot vzva-lovane misli, ki so se mu podile po glavi. Naslednjega dne zvečer je zagledal, ko se Je vračal domov, tržaške bogoslovce, ki so šli v vrsti po spodnji, obmorski cesti. Pravkar so zaključevali sprehod po dnevnem redu. V črnih sutanah, z molitveniki v rokah so šli s povešenimi očmi in nihče, prav nihče ni gledal morja, zlatega rdečila zahoda in ne moške zamišljenosti gora. Niso videli pretresujoče lepote sveta. Zrli so v molitvenike in šli kot bi bili prikovani drug k drugemu. Tako so hodili po mestnih ulicah zaporniki, ko so jih vodili iz ječe popravljat pločnike, toda celo ti so željno opazovali morje in gore. Naslednjega jutra Je Viko patru Volbartu trdo rekel «ne». Vrata se zapirajo Viko se je spomnil na mater. Z bolečino je videl, kakšen udarec ji je prizadejal s svojo odklonitvijo. Marija sina ni grajala, niti ni jokala. Vsa se je zgrbančila, postala je še manjša, vendar je dlje kot običajno ostajala na kolenih pred razpelom: «Oprosti mu bog, saj ne ve, kaj počenja.# «Mati,» je nekoč zvečer rekel Viko, «zato ne bom nikoli odšel od vas, vedno bom z vami. Zdaj bom z lahkoto našel delo in vam ne bo treba več šivati.# «TvoJ pokojni oče Je želel, da bi se učil,# je žalostno vzdihnila Marija. «Saj se bom tudi učil. Učil in delal. Saj vendar oče ni pravil, da bi me hotel videti v jezuitski sutani.# Viko je od strica Janeza dobro vedel, kakšen je bil očetov odnos do jezuitov. O, da, pokojni Jožef seveda ne bi hotel videti svojega sina v sutani; tudi Marija je to dobro vedela. Sin pa je bil tako podoben očetu! Ko je bil sin doma, se Marija ni dotaknila šivalnega stroja, toda komaj so se vrata zaprla za njim, je že v tistem trenutku začela s šivanjem; vedela je, da se sin ne bo vrnil tako kmalu in zato je hitela, hitela. «Oh, uboga, uboga mati!# je slišala za hrbtom mogočni inežnarjev glas, ki je kot sosed in cerkveni človek prihajal po domače k Mariji. «Siva in šiva ter izrablja poslednje moči! O sveta mati božja! Saj bi, soseda, že zdaj lahko počivali v zavetišču svetih sester, če bi bil vaš sin sprejel tisto neprecenljivo darilo, ki mu ga je bil v svoji neizrekljivi blagosti predložila njegova svetost pater Volbart. Nesrečni mladenič pa Je rajši Izbral razvrat in posvetno ničnost kot pa gorečo službo našemu gospodu...# «Malček išče delo, gospod mežnar,# Je krotko pripomnila Marija. «Kdo pa mu bo dal delo? Komu pa je zdaj potrebe^ Kdo bo odprl vrata brezbožnežu?# se Je jezil mežnar. «D° ,?g ne bo prišel skesan in ne bo padel pred noge svojega učitelj in pokrovitelja, dokler ne bo s solzami in kesom izPr°st, zase oproščenja, nihče v tem mestu ne bo ponudil niti PrS temu nehvaležnemu sinu cerkve in svoje nesrečne mater®’ «Jaz se ne pritožujem, gospod mežnar,# je pripomb11 Marija, zaprto. Presenetljiva zmaga Jugoslavije nad Norveško Danes ob 20.30 Sovjetska Zveza-ZDA BOR -CSI Milano LJUBLJANA, 4. — V Ljubljani in na Jesenicah je danes vladalo zatišje. Ekipe so bile proste, vendar so ves ta dan izrabile za izpopolnitev taktike in za kondicijski trening. Trenerji imajo po prvih tekmah že precej jasno sliko o vrlinah in hibah posameznih e-kip, zaradi česar so si danes pripravili pač načrte za bodoče nastope. Tudi tukaj namreč, kot pri nogometu, taktizirajo in odkrijejo «ase» šele, ko nasprotnemu moštvu ni mogoče pravočasno najti proti-orožja. Novinarji so se danes nekoliko oddahnili in so se odpeljali na izlet v Postojno. Seveda jih je zvečer ponovno čakalo delo, da poročajo o svojih vtis tudi s tega področja. Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je danes dopoldne priredil sprejem na Brdu pri Kranju za člane mednarodne hokejske zveze, organizacijskega komiteja •Hokej 66» in za trenerje državnih reprezentanc. Sprejemu so prisostvovali tudi predsednik Zvezne če vodijo na lestvici za «fairp!ay cup». Lestvica je v A skupini naslednja: 1. švedska 4 točke 2. Finska 4 3. ZDA 8 4. SZ 10 5. Nem. dem. republika 10 6. CSSR 10 7. Kanada 12 8. Poljska 14 Po včerajšnjih tekmah je v B skupini vodila Jugoslavija s 4 točkami pred Madžarsko, Nemčijo, Švico in Romunijo 6 točk itd. * * * V Zagrebu pa so se danes nadaljevale tekme B skupine. V prvi je ekipa Zahodne Nemčije odpravila z goli Schloderja, Hunka, Waitla in Haniga Romunijo, ki je bila uspešna samo v prvi tretjini po za-slugi Kalamarja, ki je prisebno izvabil predložek Fagarasa.. Naj še omenimo, da so Nemci 85-krat streljali na gol, Romuni pa 62-krat. Bolj živahno je bilo med tekmo Švica - Velika Britanija. Švicarji dila, da bi še prišla do jugoslovanskih vrat. Streli na gol: Jugoslavija 64, Norveška 57 Izidi današnjih tekem B skupine so naslednji: Zahodna Nemčija - Romunija 4:1 (0:1, 2:0, 2:0) Švica - Velika Britanija 6:3 (0:3, 1:0, 5:0) Avstrija - Madžarska 7:2 (0:0, 4:1, 3:1) Jugoslavija . Norveška 2:1 (0:0, 1:0, 1:1) Začasna lestvica je naslednja: 1. Zvezna republika Nemčija 4 t. 2. Jugoslavija 4 3. Norveška 2 4. Švica 2 5. Avstrija 2 6. Romunija 2 7. Madžarska 0 8. Velika Britanija 0 •* • V okviru svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je v Muzeju ljudske revolucije razstava športnih znamk. Na tej razstavi je prisoten tudi z lepo serijo 16. olimpijskih iger v Melbournu Tržačan Cvetko Merlak. Prvo nagrado je dobila za zares odlično prikazano zbirko znamk 9. olimpijskih iger v Innsbrucku Zagrebčanka Ivica Librič, medtem ko je druga nagrada pripadla Ljubljančanu Srečku Zupančiču za znamke olimpijskih Iger. Žirija je s tretjo nagrado nagradila Mijodrana Kuzmoviča iz Beogra. da za znamke scoutov in je tudi več filatelistov pohvalila. MARJAN DOLGAN ** * Današnji spored: A • skupina (Ljubljana) 10.00 — Kanada - Poljska 13.30 — CSSR - Finska 17.00 — švedska - Vzh. Nemčija 20.30 — Sovjetska zveza - ZDA S tekme Kanada — ZDA. Prvi gol Kanadčanov skupščine SFRJ Edvard Kardelj, predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček, predsednik izvršnega sveta SRS Janko Smole in drugi. Predsednik Tito se je dobro uro zadržal v pogovoru z gosti, katerim je izjavil, da ga hokejska „gra še vedno privlači. Predsednik organizacijskega komiteja «Hokej 66» Leopold Krese je izročil predsednik Titu kolesce spominskih izdelkov z znakom «Hokej 66». * * • Seveda se igralci potegujejo tudi za naslov najboljšega strelca prvenstva. Trenutno v A skupini vodijo Potovalni urad AURORA v Ul. Cicerone 4 ima na razpolago še nekaj vstopnic (sedeži) za hokejske tekme v Ljubljani dne 6. in 13. marca. s 3 točkami (omeniti je treba, da točko dobi tudi podajač, ki je strelcu pripomogel do zadetka), in sicer sovjetska predstavnika Starši-nov in Aleksandrov ter Ceh Golon-ka. V lestvici najbolj kaznovanih pa sta na prvem mestu Poljaka Goralevyk in Zawada. Najmanj kazenskih minut so prestali na klopi Švedi, zaradi česar ni nič čudnega so 64-krat poslali puck proti vratom tekmecev in šestkrat zadeli cilj, Angleži pa so bili uspešni, kljub 37 strelom le trikrat. Avstrija pa je tokrat presenetila z zmago nad Madžarsko. Čeprav je kazalo, da bo tekma potekala med dvema enakovrednima tekmecema, so se Avstriji v drugi in tretji tret. jini pošteno razživeli in so le redko kdaj dovolili tekmecem, da so prišli do besede. Streli na goi: Švica 69, Madžarska 42. In še brez dvoma najbolj presenetljiva vest dneva: Jugoslavija je po nadušujoči igri premagala nič manj kot Norveško. Severnjaki so bili sicer trd oreh, a tokrat so morali prepustiti Jugoslovanom, kateri so si privoščili celotni izkupiček. Prva tretjina ni prinesla razjasnitve položaja, pa čeprav je bilo jasno, da Jugoslovani ne bodo igrali podrejene vloge. V 32’ igre pa je Smolej R. nudil Beravsu izredno priložnost, ki jo Jugoslovan ni zamudil. Veselje v taboru domačih je vladalo le do 44’, ko je Ol-sen na Petersenovo podajo izenačil. Tekma je postala še bolj živahna in Jan Bogo je v 54’48” na podajo Renauda zapečatil usodo norveške ekipe, ki se je zaman tru- V okviru italijanskega odbojkarskega- prvenstva B lige bo danes v Trstu Bor igral proti ekipi CSI 1z Milana. Bor bo imel zelo težko nalogo. ker je milanska ekipa druga na lestvici in ima za cilj vstop v prvo italijansko ligo. V vrsti iz Milana Izstopa predvsem d*-žavn. reprezentant Cotombo. V prvi tekmi v Milanu je Bor gladko izgubil z 3:0. Tekma bo v telovadnici na Ulici Zandonai z začetkom ob 21.15. Bor bo nedvomno močno handl-capiran tudi zato ker ne bo imtl ob strani zvestih navijačev, katerim vstop v šolske telovadnice ni dovoljen. DOMAČI NOGOMET II. AMATERSKA KATEGORIJA ob 15. url v Romansu Romans — Primorje III. AMATERSKA KATEGORIJA ob 10.30 v Nabrežini Primorje — Libertas Prosecco ob 11. uri v Boljuncu: Rosandra — Roianese ob 15 uri v Boljuncu Breg — San Sergio ob 15. uri v Nabrežini Nabrežina — Vesna (Sv. Križ) JUNIORSKO PRVENSTVO ob 8.30 na igrišču Ponzlane San Sergio — Breg ob 13. uri na igrišču na Vrdelskl cesti Tergeste — Primorje HOKEJ 06 Drugi dan svetovnega prvenstva MORANJI ODBOJKA