Joža Vovk Zajčja nadloga v Zaplankah. iii. To je bilo pa tistega leta in tisto zimo, ko je bil v Zaplankah tako hud mraz, da so Jurju brez puše pri zakurjeui peči v ustih sline zmr-zovale. Snega je padlo tako na debelo, da so Ijudje komaj upali poku-kati skoz okno. V vseh Zaplankah je bil komaj en sam človek, ki je upal iz hiše. To so bili ata župan Teleban, ki so vsak dan hrabro zadeli na ramo svojo puško in šli na lov. Razume se, da so se večkrat vrnili vsi prezebli, vselej pa brez plena. Odnehali pa vendar niso, tega jim ni dopustila njihova županska čast, ki zahteva celega, nepopustljivega moža, in tak so ata župan Teleban tudi bili. Jur brez puše se pa tudi ni dal ugnati v kozji rog. ln v resnici je Jur brez puše v kratkem postal spet junak, pa še večji kakor ata župan Teleban. Vsak dan je spravil vsaj enega zajčka ne na oni svet, marveč v svoj lonec in se z njim mastil. Vsi seveda mislite, da je kako puško kje staknil. A, kaj pa še! Motite se. Puško so imeli samo ata župan Teleban, druge puške pa v Zaplankah ni bilo. Po resnici in pravici rečeno: Jur brez puše je lovil zajce — z roko! Pa ni to prav nič smešnega in vem, da si mislite: Kako neki bo ta stara pokveka Jur brez puše v tako hudi zimi zajca z roko ujel, saj še po kopnem ni znal teči? Saj imate nazadnje kar prav, a tu je prišlo nekaj drugega vmes. Ni namreč Jur brez puše prav nič tekal za zajci, ampak so zajci pritekli k njemu. To je bilo nekaj čudovitega in se je moglo zgoditi samo v Zaplankah. Bilo je pa takole: V tisti strašni zimi je torej bilo. Snega je 'padlo za moža visoko. Nekega večera, prav za prav je bilo že ponoči, se je Jur brez puše odpravil iz svoje bajte. Nekaj korenjev je vtaknil \ žep in šel. Mraz je pa tudi tako razsajal, da so Jurju brez puše dolgi brki kar zamrznili"in od brade so mu visele ledene sveče kakor od strehe. Komaj je zavil okrog ogla bajte, že je prepodil nekaj zajcev. Ko je prišel sredi polja, ga je inraz že pošteno trgsel, pa se ni dosti menil za to. Okrog ušes mu je piskalo, tak veter je bril čez zasnežene poljane, in po žilah mu je že pol krvi zamrznilo. Če bi luna tako močno ne sijala in ga ne grela s svojimi žarki, bi bil Jur brez puše tisto noč učakal nesrečen konec svojega bednega življenja. No, hvala Bogu, tega se mu ni bilo treba bati, še pomislil ni na to, ampak je korajžno legel v sneg in se zabrskal vanj. Tako je ležal v snegu kakor v topli postelji. Med zobe je stisnil korenje, ki je gledalo iz snega. Držal ga je v zobeh kakor veliko, debelo cigaro. Če bi prišel kdo mimo, bi se mu o človeku še sanjati ne moglo, samo korenje bi videl, korenje, ki raste iz snega. Tako je Jur brez puše ležal zabrskan v snegu, dolgo je čakal in čakal — nič. Pol ure je čakal — nič. Celo uro — nič... Nenadoma pa je začutil, da mu je korenje med zobmi čudno oživelo in da se je začelo premikati. Kakor da ga nekaj gloda, kakor da mu ga nekaj hoče izpuliti iz ust. Tedaj je pa Jurju brez puše zatrepetalo stai;o srce v nenadnem veselju, s stegnjenima rokama je zamahnil skupaj in — -Jiopti — v rokah je držal — zajca. Brž mu je zavil vrat, vrgel ga malo v stran in se spet naglo zabrskal v sneg, koren spet potisnil med zobe in znova čakal. Spet je nekaj začelo glodati korenje — že je držal drugega zajca. Spet mu je zavil vrat, ga vrgel k prvemu in spet počakal tretjega, četrtega, petega... Da^ pet_ zajcev .je ujel prvi večer! Ležati 117 ^_______ i H^^P^^H^^m|H^^^^^HHHHjj^^^^^^^^^B^^H dve uri takole za- 1 ^^/ / ^-^^^^^^^fl^HJ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^I kopan v sneg, to I IK 7 .^^^^^^^^^^^^^^^^I^^^^^^^^^H '"so mačJe solze. 1 ^^^^|^^^^^^^^^7%eS^^^^^^^^^^^^^^^^^^H Človeku začne biti 1 m^^^^^^^^^ %''Jk~Jmlf^^^^^^^l^^^^^^^^^^B nekoliko mraz in J ^^^^n^M ^^^^fP^^^^^^^^^^^^^^H Počasi ga začne 1 ^^^^^^^W* 'JfotliJ^^^a^^^^Bil^^^^^BB^^^B zet>sti v mezince '1 W<^Fz?9milw9mfa ^'^'/^T^E^B^^^lSPP Ua noga^' na vse 1 r- ^ •L**' v / s r//' ' brcz pusc zajce z ^ <^ ¦ ~\ roko lovil, pa ni ^ , -V/' |M „ % sam tekal za njimi, =x_ ///////'^^' __|7l ^s?A' V ^^ J ampak zajci k nje- ^^^^^^^^^^^^fefe^T^ ^ mu- če Pa kak ne" jevernik le še ne : verjame in mu to nikakoc noče v glavo, naj pa morebiti sam poskusi, nemara bo tudi njeinu sreča mila. Takrat se je za Jurja brez puše začela nova, zlata doba. Ponoči je zajce lovil, podnevi jih je jedel in spal. Svoje skrivnosti pa ni živi duši v Zaplankah nikoli izdal. , Pa glej ga spaka, ko je nekega dne Jur brez puše obiral zajčja I reberca, prilomastijo v njegovo bajto sam — bognasvaruj — ata župan Teleban. * »Ti, Jur, ti pa zajca jeŠ, a?« »Tako je, ata župan, zajca jem«, je dejal Jur. »Ti kanalja požrešna, vse zajce mi boš postrelil! Seveda, potem pa ni čudno, če se jaz dan na dan trudim, pa noljenega ne ustrelim.« »Nobenega u-strelil, ata župan,« __________,___^_______ ^^«——». 118 ¦ i žajce kar z roko lovi. Atu županu Telebanu so od jeze seveda vsi sivi I lasje pokonci stopili. Da jih z roko lovi, tega njihova sicer modra butica ni mogla razumeti. Jur je pa kar svoje tiščal naprej: zajca zagrabi in ga ima! »Ne boš me za norca imel, Jur! Ali veš, kdo sem jaz? Ti zajce streljaš, ¦drugače ne more biti.< Tedaj je pa Jurja brez puše ujezilo. Segel je pod klop in privlekel zajčjo kožo. »Pa poglejte, ata župan, če je koža kje prestreljena, a? Jaz zajca zagledam, stečem za njim, zgrabim ga za rep in ga na mestu zadavim!« »Tristo pipcev, Jur! Če si pa tak, pa bodii« Ata župan Teleban se jasnemu dokazu niso mogli več upirati. Od jeze so pihali kakor gad na soncu in odhajali. Jur brez puše se je pa smejal, stopil na prag in za njimi fige kazal. Neznansko dobro se je to zdelo Jurju in od samega veselja se je sedemkrat na peti zasukal. (Dalje.)