"ptOLETAIEC" j« delavski list aisléis iitstsljs. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Inn' sajstirsjii japslevaiski sscislistiéai list. BORBA ZA OSAMOSVOJITEV INDIJE OD ANGLIJE KAJ NAMERAVA ANGLEŠKA VLADA V TE) KRITIČNI SITUACIJI ___> Keliiio: mi značaj nacionalističnega gibanja proti indijski vladi Velike Britanije Gandhijeva taktika pasivne resistence. — Bojkot Indijcev proti angleikim izdelkom. — Solni monopol. — Naredbe vlade za cenzuriranje tiska. Velika Britanija je prevzela vajati tudi lokalne zbornice, administracijo Indije 1. 1868,1 nato še indijski kongres, ki pred tem pa jo je imela East pa je brez legialativne moči. . KRIMINALNO POSTOPANJE Z JETNIKI India kom pa ni j a.. Indijo si je podjarmljala polagoma, nekaj z vojnami z drugimi imperialističnimi državami, nekaj z zvezami, ki jih je sklepala z indijskimi princi, nekaj pa z invazijami. Utrdila si je tam svojo indijsko vlado, investirala velike vsote v razne naprave, začela izrabljati prirodne vire, in razvijala trgovino z milijoni prebivalcev indijskega polotoka. Sicer je napravila za Indijo tudi precej dobrega, toda tudi to le v svojem interesu. Uvedla je mnoge zdravstvene naredbe in naprave ter z njimi zelo omejila, takorekoč od- Nacionalistom, katerih program je neodvisnost Indije, načel ju je mahatma Gandhi, ki ga milijoni Indijcev časte za svetnika. On ni propagator nasilja. Pred par tedni so začeli nacionalisti pod njegovim vodstvom po določenem načrtu s pasivno reeistenco, ki znači, ne plačevati Angliji davke,, ne kupovati sol, ki jo ima angleški monopol, nego jo naj prebivalstvo ob morju izdeluje samo ter prodaja v notranjost. V glavnem znači ta pasivna re-sistenca odrekanje vsakega sodelovanja z angleškimi oblastmi, razen tega pa jih ovirati nii zetu uiucjii«, mauiw,uh, rnicu ircgrt frt jim uvirau pravila kužne bolezni, katere [pri njihovem poslu kolikor naj-so se nekoč širile iz Indije po več mogoče. Npr., uradnik se vsej Aziji in Evropi. Prepove-1 napoti iz svojega stanovanja v dala je gotove barbarske ver- urad. Pride ven, pa vidi, da ske običaje, razne "žrtve", leži pred njegovim avtom cela zgradila mnogo šol, cest, ka-! vrsta ljudi. Ne umaknejo se, nalov in železnic, toda vse to in ako jih noče povoziti, se mo-ne izbriše dejstva, da je Veli- ra vrniti v hišo. Gandhi, ki je ka Britanija osvojila Indijo v do prošle nedelje lahko svobod-svojo korist. • ' no potoval, potem pa so ga are- Povrftina Indije je tolikšna tirali, je hodil pol nag po de- kakor Evrope. Prebivalcev ima okrog 820,000,000. čudno je, da more mala Anglija z nekaj tisoč svojih uradnikov ter vojakov driati Indijo v svoji oblasti že toliko l«t Jm ni izgleda, da postane še tako kmalu samostojna. Indijci, ki se ponašajo s par tisoč let staro civilizacijo, so v modernem procesu industrializacije zastali, kakor npr. Kitajci. Stare verske tradicije jih silno ovirajo v gospodarskem in kulturnem razvoju, svojih ver pa se Indijci drže kot klošč. Nad 200,000,000 jih pripada brahmaniznru, moha-medancev je 70,000,000, bud-histov 10,000,000, ostali pa pripadajo raznim drugim konfe-sijam. Indija ni ne po plemenu, ne jezikovno in ne versko enotna. Njeno prebivalstvo se želi in pridigal svoj nauk pasivni reaistenci, nagovarjal ljudstvo, naj prelomi zakon o angleškem solnem monopolu, in da naj ne kupuje ničesar, kar je bilo izdelano v Angliji ali v angleških tovarnah v Indiji. Potoval je in predel. Vso Indijo skuša pripraviti, da zavrže tovarniška oblačila ter se ogrinja v obleko iz domačega platna, da zada s tem usoden, udarec angleški tkalniški indu-' atriji. Angleška vlada je pred meseci naznanila, da skliče proti jeseni vseindijsko konferenco, na kateri se bo razpravljalo o reformah v administraciji Indije. Med tem ko so mohamedanci, domači potentati, trgovski sloji in tudi liberalci za udeležbo na konferenci, so (nacionalisti Škosi proilih par let se dogajajo v ameriikih jetniinicah pogosto izgredi. Jetniki se upirajo krvUlsMiu postopanja in neznosnim rstmsrsm. Večina ječ ima so-aposobno vodstvo — službo so namnoč oddajajo kot "politično nagrado". Od vsot, ki so v proračunih namen jeno za nekup hrano in v drugo potrebno s vrbo za oskrbo jet- Državne in federalne joče so NEMŠKI VETERANI OBIŠČEJO GROBOVE PADLIH ROJAKOV V FRANCIJI Meseca avgusta pride Francijo deset tisoč nemških veteranov, da obiščejo na za-padnih bojiščih grobove svojih padlih tovarišev, ki so dali življenje "za kajzerja, vero in domovino.'' Francoska vlada je imenovala poseben odbor, ki bo poskrbel nemškim veteranom — slovesen sprejem. Določeno je, da bo predsedoval ceremonijam prijateljstva med Nemci .in Francozi zunanji minister Afi-stide Briand. Ako bi bili prijatelji tudi 1. 1914, pa ne bi bilo toliko tisoč grobov nemških vojakov v Franciji, in milijone ljudi, ki jih je ugonobila vojna, bi lahko kaj užilo od življenja. Si-beriinVhlijakovčiklške univerl DELAVSKI PREPOROD Velike prvomajske manifestacije v Ameriki Napredovanje socialistične stranke je bilo letos razvidno tudi v njenih prvomajskih manifestacijah, katerih se je udeležilo tisoče delavcev. V New Yorku in drugih mestih po vzhodu so se vršili veliki prvomajski shodi. V Chicagu se j« dogodilo prvič po vojni, da je avditorij Delavskega liceja na Xedzie in Ogden Ave. ljudstvo ne samo napolnilo, nego je moralo veliko ljudi oditi. Značilno je to tudi raditega, ker so se istočasno vršile druge socialistične prvomajske priredbe v raznih krajih mesta, in vse so imele dobro udeležbo. Prvič po vojni se je vršil prvomajski shod socialističnih in li- mi ličarji pobil« V izgredih jetnikov v ječah raznih držav so jib in ie več do noaavesti pretepli. Eden najgršah madežev v sistemu ameriških ječ pa jo katastrof«, ki so jo dogodila dne 21. aprila ponoči v ohijska držav» ječa v Celumbusu. V požaru, ki jo objel gotovo dole zaporov v omenjeni noči, jo zS«^o 120 jetnikov, katero bi se laUko m-fifto, č« bi bila uprava kos svoji nalogi. V Rrsbkavah je bilo dognano, da jo wardsn P. E. Tkomaa za svojo službo asspssshsn, da so se stražniki izkazali v požara večinoma aa strahopetce in božali, namesto da bi odklonili celice ter izpustili jetnike na dvorišče joftminice. Poleg onih, ki so zgo^U aH bab sadušens v celicah, je bilo okrog 280 drugih toliko obžgamih ali pa mmavosfih od dušečega dima, da so bili poalaau v bolnišnico. Mnogi s ste .is ju pohabljeni, nokalsri so opeklinam podlegli poznajo. War-don Thomas «vrača krivdo na državo, ker zgradi večjo, modernejše joče, kajti ta jo bala zgrajena za 1,300 jetnikov, natrpa«*k pa je v nji trikrat toliko. Na sliki so rakvo, zlnlsns prod ječo, v katerih so žrt"» kriminalne sanakraosti jetnišnične upravo. Po požaru so bili reisfcu jetniki toliko r**kačans ,da so skozi voč dna ob vsaki pri-liki demonstrirali prt* upravi, ki je zakrili* «»rt njihovih tovarišev. stem, ki omogoča barbarstvo, kateremu pravimo vojna, je ogabnost, ki jo je treba odpraviti — čim prej» toliko bolje za človeštvo. ze, na katerem je govoril med drugimi tudi Clarence Senior, tajnik soc. stranke. Nad 500 dijakov je bilo prisotnih. je delilo v kaste po gospodar-1 zahtevali, naj vlada jasno po-skih in verskih stopnjah: v ve kaj jim namerava dati. S najvišjo družbo ,v vladajočo, v, povečanjem avtonomije se ne izvoljene in med zavržence, ki zadovoljijo, nego samo s po-so živeli v umazanosti in bedi J polno neodvisnostjo. Izgleda Kaste so sicer izgubile nekaj pa, da dobi Indija statut do-svoje nekdanje izrazitosti, to- minjona, kakor ga ima Kanada, da še obstoje. Vere so še ved- Avstralija, Irska ter Južna A- no nereformirane, razen .v kolikor so prepovedani gotovi obredi, ki so stali človeška življenja. Tudi vdov ne smejo več živih pokopavati ali jih žgati. Ta tradicija ni še docela odpravljena, ker angleška oblast ne more kontrolirati življenja in običajev v vsaki vasi. Gibanje za osamosvojitev Indije je živelo že dolgo pred vojno, glavno moč pa je dobilo tekom in po svetovni vojni. V vojni so podjarmljena ljudstva izprevidela, da angleška premoč ni tako silna kakor so preje domnevala. V namenu, da Indijce pomiri, jim je Anglija veliko obljubljala in tudi nekaj koncesij jim je dala. V administraciji jim je dovolila precej odgovornih mest, toda uradniki so morali biti seveda lojalni. Polagoma je začela u- frika. In angleška delavska vlada? Mnogi jo kritizirajo, ker nima (Nadaljevanje na 7. strani.) PRIHODNJI ZBOR MEL VELKO UDELEŽBO ad 60 delegatov in danov odborov pride v Detroi Zbor se bo vršil v Slovenskem delavskem doma. AKO vam je naročnina na 'Prolctarca' potekla, ofeaevite Jo čim pre) ... Do 5. maja je prijavilo delegate za osmi redni zbor JSZ. štiriindvajset klubov, deset or-ganizacij Izobraževalne akcije in tri konference. Sodeč po dosedanjih prijavah bo štel nad 60 Članov. Po številu udeležencev bo to največji zbor JSZ. v povojni dobi. Volitve delegatov se vr&e do 15. maja. Pennsylvansko konferenco J. S. Z. bo zastopal na zboru John Terčelj, vzhodno-ohijsko Nace Žlemberger in illinoisko-wis-consinsko Joseph Radelj. Ohijska (clevelandsko okrožje) ga je izvolila v nedeljo 4. maja, toda ime nam še ni sporočeno. Iz Minnesote pride John Kobi flh iz Kansasa Joseph Pillich. O slovenskih domovih in njihovem pomenu bo poročal Joseph Skuk, o pevskih in dramskih zborih Mary Ivanush, o čitalnicah in knjižnicah Anna Ma- Zbori JSZ. so za naše ljudstvo velike važnosti. Na njih ee urejajo načrti za prosvetno in agitacijsko delo po naselbinah. Člani zborov JSZ. so trenirani v raznih aktivnostih in vodilne osebnosti v naprednih organizacijah. Zborovanje bo v Slovenskem delavskem domu. Prvi večer zbora bo banket, drugi večer koncertni program, in v nedeljo večer zabava. Nazadovanje nemških komunistov Milijone dolarjev za in proti pro-hibiciji Kongresnik Geo. H. Tink-ham si je vzel v sedanjem se-, natnem zasliševanju zagovor-' nikov in naaprotnikov prohibi-' cije na piko metodistično cerkev, katera je porabila v propagandi za 18. amendment nad 67 milijonov dolarjev. Neka-' teri cerkveni možje, med njimi škof James Cannon od iste cerkve, po Tinkhamovem zatrdilu niso ravnali z ogromnim fondom ravno pošteno, in v propagandi za prohibicijo so se posluževali tudi podkupovanj, ker je bilo to pač v soglasju z geslom, "namen pÓ-svečuje sredstva". Zanimivo je» kako lahko se v tej deželi dobi milijone dolarjev za gluposti, in kako neradi dajo tisti, ki posedujejo te milijone, kak cent povišanja plačam delavcem. Avstralija prsti prisilni .* » ■• «s vojaški službi I Avstralija, ki ima delavsko vlado, ne geji militarizma kakor ga imajo posebno evropske dežele in sedaj tudi Zed. države. Prisilne vojaške službe v Avstraliji ne bo, je rekel Albert H. Green, ki je vojni minister v delavski vladi. Avstralska armada bo znižana aa 35,000 mož. Stroški sa armado so temeljito zmanjšani. Tudi v Kanadi se ne brigajo za nsodo brezposelnih Zbornica v Ottawi je dne 9. aprila z 99 proti 81 glasovom odklonila predlog delavskega poslanca A. A. Heapsa, da se federalna vlada loti akcije za odpomoč brezposelnim. Premier King je dejal, da je to stvar posameznih provinc» in mala večina je bila istega mnenja. Jugoslavije Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je zbral statistične podatke o izseljevanju iz Jugoslavije. Od 1. januarja do konca decembra 1929 je šlo is nje 18.189 izseljencev. V Argentino jih je šlo 6788, v Ze-dinjene države 4792, v Urugvaj 1168, v Kanado 4080, v Brazilijo 686, v Cile 279, v Avstralijo 205 itd. V evropske države je šlo lani 15.194 izseljencev iz Jugoslavije in sicer v Francijo 9064, v Belgijo 8349, v Nemčijo 1188, V Luksemburg 948, na Holand-sko 546 itd. _ rVn Škoda, ki jo povzročijo t* kom leta požari V letu 1929 so napravili požari v Zedinjenih državah na poslopjih in blagu $422,215,-128 škode, kakor izkazuje statistika zveze zavarovalnic. Največ požarov povzroči nepaz- nost in malomarnost ■ ■ "«■—p—- , «i v neprilikah S tem, da komunisti vedno gonijo svoje pristaše na ulice in vprizarjajo brezkoriatne revolucije, izgubljajo vedno več pristašev. V "Prometni družbi" Veleberlina so se vršile hnich, o delu med mladino Her- nedavno volitve™ v obratne man Rugel, Andrew Grum in svete: od 22.000 glasov «o do John Rak, 0 našem ženstvu v bili komunisti 6817 (-pri lan-socialističnem gibanju Angela skih volitvah 10,747), svobod-Tich, o agitaciji med hrvat- na, amsterdamska organlzaci-skim in srbskim delavstvom ja pa 10,641 (5984). Od 80 Peter Kokotovich, o akciji za obratnih svetnikov dobi amater dom JSZ. in Proletarca Frank Zaitz, o agitaciji po naselbinah Joseph Snoy itd. Po vsakem poročilu bo razprava. Spored zbora je na 7. strani v tej številki, ravno tako sesnam delegatov . 16 (12), komunisti pa V delavskem svetu so obile svobodne org a od 80 sedežev polovi-Je 15 (proti prejšnjim ^^^paMprotiprejš- Južna Afrika dala volilno - pravico ženskam Parlament južnoafriške Unije je sprejel postavo, s katero določa, da imajo v bodoče pravico glasovati v parlamentarnih volitvah in v provincijalne zastope tudi ženske v starosti od 21 let 73 poslancev je glasovalo za in 84 proti. Bolnišnica za V New Yorku je bila nedavne otvorjena bolnišnica sa mi-ttjonarske bolnike. Stala je $4,250,000. Opremljena je kakor najrazkošnejši hotel s do-dataimi Ce bi habsburška monarhija še obstojala, bi imel nadvojvoda Leopold (na desni na tej sliki) lepo palačo in pred njo častno vojaško stražo. Ljudstvo bi videlo v njemu cesarsko osebo ter mu izkazovalo velike časti. Ker pa je monarhija razpadla, je (moral tudi nadvojvoda v svet.' Nastanil se je v New Yorku, kjer živi precef bivših ruskih, avstrijskih in nemških aristokratov. Da dobi sredstva, je posredoval pri prodaji biserne ovratnice, ki je cenjena na $400,000, a je bila prodana za malenkostno vsoto $80,000. Ovratnica je bila posest njegove lete nadvojvodinje Marije Terezije, in ta je obvestila oblast v New Yorku ,da Leopold od nje ni imel pooblastila prodati njene dragulje. Časopisje je dobilo s Um materijal sa "zanimivo novico". Policiji je nadvojvoda dejal, da ni državljan nobene države in da nima nobenega poklica. Na sliki na levi je njegov odvetnik Ferdinand Pecora. ŠTEVILKE G E P- ROLET AREC je dobil meseca aprila 1930 ve« naročnine, kot lati mesec v prejšnjih štirih letih m istotako ve* za oglase. To je v teh časih res napredek in znak» da cirkulacija Proletarca raste. Sledeče številke pokazujejo, da so naši agitatorji pridno na delu: Za oglase •prejelo aprila $ 91.50 Naročnina me—ca aprila 1926 .......... $419.90 1927 192S 1929 1930 .......... ..... 43849 374.35 494.72 509.15 1926 1927 1928 1929 1930 ......... •••••••••• ......... .. .. . ..i•.. • • • • 97.65 167.35 166.23 395.16 Ako bomo napredovali z dohodki v tej meri, pride Proletarec kmalu v položaj, ko se bo izplačeval z naročnino in oglasi in s tem bodo dam pogoji za nadaljno povečanje ter izboljšanje lista. V prvih štirih mesecih tega leta smo napredovali od lanskega na naročnini $348.78, in na oglasih $146.53, skupaj $495.31. Naročnina in oglasi prvomajske številke tu niso všteti, ker vodimo zanjo posebne račune. Razlika med dohodki na naročnini in oglasih med tem in prošlim le-tom prve štiri mesece je sledeča: Januar . Februar Marec April ...... ..... Naročnina 1929 ... $ 334.40 ... 327.10 ... 456.00 ... 494.72 1930 $ 440.80 629.80 381.35 509.15 Januar Februar Marec . April . < ....... ...... .... ..... Oglasi 1929 $ 195.60 224.90 216.93 166.23 1930 $ 304.03 85.60 165.40 395.16 Skupaj......$1,612.22 $1,961.10 »mpaj......$ 803.66 $ 950.19 Agitatorji, ki so se zavzeli, da v tem letu razširijo Proletarca kakor še nikoli ni bil ,zagotovljajo, da bodo storili vse v svoji moči za nadaljno povečali ie cirkulacije in računajo na velike uspehe vzlic brezposelnosti, ki tare tiso-, če naših delavcev. Zavedajo se, da je Proletarec potreben učitelj in zato hočejo, da ima čimvečjo avdijenco. 0 vzhodno-ohijski konferenci JSZ. Piney Fork, O. — Konferenco JSZ. za vzhodni Ohio in W. Va., ki se je vršila v nedeljo 27. aprila na Pinney Forku, je otvoril njen tajnik Jos. Snoy. Za predsednika je bil izvoljen Nace Žlemberger, za zapisni-karico pa Albina Kravanja. Zastopanih je bilo pet klubov in tri društva Izobraževalne akcije s 50 zastopniki in gosti. Med prisotnimi smo videli poleg mladih agilnih sodrugov tudi stare bojevnike kot so John Rebol (Bridgeport), Matth Tušek in J. Bergant (Power Point), Skof (Barton), If Kotar itd. * To je bila v povojnih letih najboljša konferenca ,na kateri se je pesimizem umaknil volji za delo in pa veri v bodočnost delavskega gibanja pod socialistično zastavo. Razprava je bila obširna tudi o vprašanju premogarske unije. Konferenca se je z navdušenjem izrekla za reorganizirano ti. M. W. pod vodstvom Howata in Germerja in to sta-lfeče bo zastopala po naselbinah ter agitirala zanjo. Njen delegat bo na prihodnjem zboru JSZ. v Detroitu predlagal, da naj Proletarec agitira zanjo z .vsemi močmi. Mnogo se je razpravljalo tudi o kampanji za razširjenje Proletarca. S. Tušek je izja-4tvil, da mu zaposljenost ne dopušča, da bi mogel osebno agi-tirati za pridobivanje naročnikov, ali pomagal bo gmotno kolikor največ mogoče. Na njegov predlog se je pobiralo v podporo listu prostovoljne prispevke, ki so znašali $14.29. Tajnik konferenčne organizacije Jos. Snoy je podal zelo lepo poročilo o njenem delu, o agitaciji za naš tisk in o konvenciji ohijske soc. stranke v Clevelandu, na kateri je bil kot delegat naše Konference, oziroma kluba v Bridge port u. Na tem zborovanju bi imel govoriti tudi Fr. Bender od re-organizirane U. M. W., ki pa je pismeno sporočil, da ne more priti radi smrti v družini. < Za tajnika je bil ponovno . izvoljen Joseph Snoy, ki je zelo- aaglašal željo, da se bi ga razbremenilo tega posla. Ker . pa je zanj zelo sposoben in ga vestno vrši. so ga zborovale! hoteli, da ura4 znova sprejme. Za delegata, ki bo zastopal to zvezo na prihodnjem zboru JSZ. v Detroit», je bil izvoljen naš atari bojevnik pionir Nace Žlemberger. Prihodnja konferenca se bo vršila na Blaine in ob enem se ob tej priliki priredi tudi piknik v prid konferenčne blagajne. Zborovalcem je klub v Piney Forku preskrbel južino, ki sta Nam je v zadoščenje to, da je konvencija potrdila pravilnost našega stališča ne da bi kdo delegatov ugovarjal, in da nam je gl. odbor na eni svojih sej pred konvencijo z veliko veČino glasov priznal pravico jo pripravile sodruginji Uršula i do dvorane na gotov datum, na Strajnar in Margareta Zaver-šnik. Več o konferenci bo razvidno iz sapianika. Poročevalec. Klub št. 1 in dvorana S. N. P. J. Chicago, lil. — Na redni seji kluba št. 1 JSZ. dne 30. aprila 1930 je bilo med drugim sklenjeno sledeče: Ker intrige proti klubu št. 1 radi njegovega najemanja dvorane SNPJ. na Silvestrov večer ne ponehajo, in ker se nam zdi poniževalno, da se bi ukvarjali z iijimi, se dvorani SNPJ. na omenjeni večer odrekamo, društvo Franciaco Ferrer pa ima s tem zaželjeno priliko, da jo prevzame. Naj tu pojasnimo, da je bil klub št. 1 od začetka dvorane SNPJ. izmed slovenskih organizacij -njen najboljši odjemalec. Na Silvestrov večer jo je najemal 12 let, in razen tega na mnoge druge datume. Plačal je tej dvorani že do pet sto dolarjev najemnine na leto. Za 31. decembra 1929 mu je bila odvzeta od strani omenjenega društva s sodelovanjem hišniki, kateri mu je izdalkontrakt 15 mesecev naprej, vsi pa so postopali v vednosti, da jo na ta dan najema klub redno decembra ali januarja vsako leto za celo sezono naprej, in so ga hoteli s tem "prihiteti". To postopanje je obsodila večina upravnega odbora SNPJ., glavni odbor pa je z veliko veČino, kakor je razvidno iz zapisnika, sklenil, da se vsled ne-bizniškega in neetičnega postopanja dotični kontrakt razveljavi in se da dvorano v najem klubu, kot običajno, kar pa se ni izvršilo, ker sta hišnik in glavni predsednik smatrala, da bi to ne bilo pravilno. Druš. Francisco Ferrer Je zadevo predložilo potem osmi redni konvenciji s pritožbo proti sklepu gl. odbora. Konvenčni preiskovalni odsek je po zaslišanjih poročal delegaciji, da je do dvorane na omenjeni datum naš klub res upravičen kot njen redni najemnik in predlagal apel na društvo, da stvar izravna brez ' pritiska sporazumno s klubom. Predlog je bil sprejet brez opozicije. Društvo ga ni upoštevalo. ' katerega jo stalno najema. Naš klub jtf imel v dvorani SNPJ. mnogo lepih priredb — koncerte, predstave, predavanja itd., ki so bile v čast in ponos klubu ter njegovemu prosvetnemu delu, v korist dvorani ter tudi v prid jednoti. Ako klubovi sovražniki mislijo, da s takim ruvanjem dvorani SNPJ. gmotno ali moralno koristijo, jim pravico do takega mnenja ne odrekamo, toda bodli se z njimi za dvorano ne bomo. Nam je zelo žal, ker se moramo s to afero . ukvarjati pred javnostjo, toda krivda ni prav nič naša. Vsled namigavanj v dopisih v Prosveti in vsled napadov v nekem drugem listu smo bili prisiljeni povedati javno, kaj je na stvari. Končno še pojasnimo našim prijateljem in drugim, katere zanima ,da je naš klub najel dvorano za prihodnjega 31. decembra drugje. P«ter Bernik, tajnik kluba št. 1 JSZ. Frank Zaitz, organizator. Na »liki ja mladi WUIiam Willock, U ja »sJifrral sto deljo popoldne v bodoče pa se vednost kakor moramo ob~ja- pridružijo. Zs svojs izvsj.njs ^^ MargoJle, Mary Udovich bodo vršile ob 7. zve6er. | ti Ijvdetvo aamo, lu t* saetrup- je žel burno odobravanje. Za- Računali smo na kako večjo Ijovalea podpira in jim emogo- tem js s. Mike Smerdu predsta- ča ohitanok.1 V Evropi nimajo samo brez- sil dno 30.—31. maja in 1. junija v Datroctu, Mick., bo v dvorani Slovenske g a delavske-ga dom*. Vsa pisma ia brsojavi, ki bodo tekom zborovanja poslani zboru, aaj bodo naslovljeni Slovane Wof*ers' Hali, 437 Artilsr> A ve., Dotroit, Mick. V spodnji dvorani bo pre-akrbljetoo sa poatreibo članom ia članicam «bora. •t Pripravljalni odbor v Dotroi-tu je pridno na delu in ae trudi, da bo atvar lepo urejena ia tipamo, da bodo delegat je med prvomajsko prireditev, pa smo morali idejo opustiti rsdi slabih razmer. — Toajr Zaita. Socializem je edina pot v rešitev vil podpisanega. Govoril sem o agitaciji za unijo in o delu poselnosti, temveč tudi še sta zs napredek v nsših nsselbi-drugih nsdlog. Narodnostna' nah. Priredba se je lepo raz- in gosta J. Rak ter J. Turk. — F. S. Tauchar se je oprostil, ravno tako Geo Maslach in Peter Kokotovich. Za predsednika izvoljen Lo-trich. Zapisnik prejšnje seje spre- vprašanja, vprašanja mej, cari- vijala. ne, oboroževanja itd. Sedaj se Kar bi bilo od naših ljudi ns w piše o nameravani sveži med Blaine želeti, je, da bi dal; klu- Jet kot eiUn* | Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Na bu več aktivnosti. Cs bo dels- Dopisi. — Pismo klubs št Milwaukee, Wis.'— Svetovni drugi o zvezi med Francijo in1 ven, bodo s tem povečsne sk- 27 *,ede nsročils ss majsko is-' položaj v gospodarskem in po-'balkanskimi državami, o strahu tivnosti tudi v društvih in v <**jo in razmer, ki so odločevsle litičnem oziru ni bil nikdsr ta-| Anglije pred Rusijo, ksters o-'splošnem. Pri naročilu, se sprejme ns zna- nami zadovoljni in se počutili ko težaven kakor sedaj, oziro- graža njene kolonije, kskor o- nje. ma, kakor je bil zadnje mese- groža tudi kolonija drugih ve- ' Bilo je poročano, da ima John Kobi je sporočil, da je i probleme se je re-| lesil. Povsod na vseh straneh klub št. 11 v Bridijeportu akci- pripravljen sprejeti referat na skušalo reševati tudi carinska vojna, zatiranje na- jo za ustanovitev pevskega zbo- prihodnjem zboru. Sprejela ce. Težke ševalo ali poprej, v vseh dobah zgodovi-| rodnostnih w, manjšin, beda, po- ra. Priglasilo se je že mnogo sta tudi Andrew Grum in Her- ne, ker krivični družabni red j manjkanje, propaloat in vrh kandidatov v zbor. Z vajami man Rugel. Drugi sporoče de-prenaša le zmedo in vsestran- vsega tega, blazno oboroževa- se namerava pričeti po Jclubovi finitivno do prihodnje seje. Toda razvoj ka- nje. { prireditvi 10. maja. Vsi, ki jih Poročilo tajnika. — Delegate ske težkoče. pitalizma v mednarodno silo je kakor d Stanovanja bomo preakrbeli, m če ima kdo v tem osiru kake poaebne želje, kje bi rad stanoval, naj nam javi. Piiifte na podpisanega. Joseph Devjak, 7929 Witt St., Detroit, Mich. 0 koncertu "Save" Chicago, III. — Zadnji koncert pevskega zbora "Sava" v 0 re^eVanju teh težkih proble-, vaški mogočne socialdemokrat^: na Boysvillu Molekovo dramo j Glede sedeža zbora je glaso-tej sezoni se je vršil v nedeljo mov jn 0 prizadevanjih za do- ske stranke, bi skupna impe-j "Poročna noč". Igralci se prid- valo za Detroit 368 članov, za 27. aprila v dvorani CSPS.' Otvorjen je bil s Socialistično, ki jo je zapčl mešan zbor. Pozdravni govor je imel Fr. Alesh. ' Moški kvartet (Louis bi kdo nominirsnib ae mogel sprejeti, se izvoli drugega na njegovo mesto. Izobraževalna akcija. Tajnik Pogorelec je poročal, da je v Izobraževalni akciji do datuma te seje prijavilo včla-njenje okrog sto organizacij, Sklenjeno, da JSS. naroči 6*0 Izvodov prvomajske Številke ln se Jo razpošlje v kraje, kjer bi mogla v naši agitaciji največ koristiti. Sklenjeno, da se B. Novaku poveri nalogo, poizvedeti, če je mogoče dobiti za delegate pri- med njimi deaet angleško po- hod njega zbora na železnicah alujočih društev. Za vloge, igre | znižane vožnje cene. ali za kako sodelovsnje so se od prošle seje obrnili ns to u-stanovo drui. št. 104 SNPJ., Weat Allis, Wia.; klub it. 45, Waukegan, 111.; pevski zbor Sava, Chicago. Razen teh ko-respondirsmo v svrho informacij radi prireditev z več drugimi druitvi. Na vprašanje urednika in na predlog s. Udovič se zaključi, da ae v jubilejni itevilki priobči slika eksekutive. Zaključek seje. OBISK SMRTI. Bridgeport, O. Ako bi ne bilo v Londonu vese,i Pet*e in pripravljeni ^ iZVolili do zdaj klubi v raz-povzročil kaos, kateri mora | delavske vlade, bi imperialisti sodelovati, so vabljeni na pri- n,h naselbinah, katerih seznam privesti prej ali slej do. neizo- že to leto napadli sovjetsko Ru- «t°P- se objsvlja v listu. Izgleda, gibnega potoma. sijo in ako bi ne bilo v Nemči- V soboto 10. maja vprizori da bo ta zbor imel izredno do-Dan na dan čitamo razprave ji» Franciji, Avstriji in Cehoslo-( klub št. 11 v slovenski dvorani bro reprezentacijo. sego sporazuma v tem ali onem vprašanju ter ugladitev teh ali onih nasprotstev. Buržoazija, ali bolje, vladajoči razred, sklene dsnes tu, ju-, Žele, D. J. Lotrich, A. Miško m ^ Um zveZe, pogodbe in do-C. Pogorelec) je zspel dve pe-j govore, nspiše kopo dokumen-smi, ženski kvartet (Anna Hn- ^ 8 „odpisi "velikih mož", ka-bar, Frances Saitz, Mirni Roji-|terjh velikost se popolnoma u- na in Frances Vider) dve, trio jema z zastarelostjo njihovih|ske gospodarske prednosti za (Louis Zele, D. J. Lotrich in J-,idej. Povsod skušs vladajoči balkanske države, toda kapita-Kochevar) dve angleški ter razred ublažiti nasprotstvs, po-| listična nasprotstva tako zdru-eno slovensko, mešan zbor je gkui* odpraviti poaledi- ce, toda nikdar pa ne akuša vsaj ublažiti vzrokov nasprotstev. Vse razprtije, ki izvirajo rialistična drhal že davno kora- no vežbajo, da bodo to igro, ki Chicago 60 in Waukegan 14. kala proti severu, oborožena do zob. To bi bil pohod — za rešitev "demokracije" — pod katero stradajo in umirajo* danes milijoni v Evropi. Združitev Nemčije in Avstrije bi pomenila gospodarsko o-jačanje obeh dežel ter velikan- zapel venček narodnih pesmi, in pa "Dobro jutro" (A. Schwab). Slednjo je spremljala na klavir Mary Muha in na gosli Ralph Muha ter Paul Schmidt. To skladbo je zbor zapel res fino, in moč ji je dalo tudi krasno spremljsnje na ženje onemogočajo. Italija zatira narodnostne manjšine in naši kakor tudi nemški narodnjaki pretakajo .bridke solze o zasužnjenih bra-narodnostnih, političnih ali go-jtih če jim poveš, da je rešitev spodarskih vzrokov ,so posle- tega vprašanja mogoča edino dica napačnega družabnega J potom socislizma, pa te bodo iz gosli. Omenjenima je treba j0 dobo in se mora umakniti priznati, da dobro obvladata novemu. Preosnoviti se mors. reda, kateri je že preživel svo- opljuvali. Da, odpraviti moramo pred- svoje instrumente. V drugem delu je bils vzpri-zorjena opereta "Kovačev študent" v treh dejanjih. Vlogo kovača je imel Anton Garden, njegovo ženo Meto je predstavljala Aifna Miško, njunega sina Janeza John Kochevar, poštnega sela Žana Joseph Gerbajs, njegove sošolce Kroka, Žejka in Mucka pa Louis 2ele, Do-nald J. Lotrich in Anton Medved. Petje je bilo dobro na-študirano, igralci so tipe pogodili in radi tega je šala v igri avdijenci zelo ugajala. Zborovodja je bil Jacob Muha. — P. 0 tem in onem ako se hoče odpraviti zla, katera povzroča. _ Razne organizacije se bore Učnega sistema/kapitalizma, npr. proti jetiki in jo skušajo kateri jih M more odpraviti, vsem vzroke, pa bomo odpravili posledice. Vsa narodnostna nasprotstva so posledica kri- Forest City, Pa. — Pričakovali smo, da pridejo s spomladjo boljše razmere, ali delodajalci so zakrknjeni in se nič ne žurijo, da bi povečali obrat. Celo zimo se je delalo jako slabo. Ena kompanija je obratovala svoj rov par dni na me- omejiti ter končno odpraviti, toda nikdar pa se te buržoazne organizacije ne lotijo onega, kar to strašno bolezen povzroča, to je, dolg delavnik, alaba ako noče priti sam s seboj v nasprotstvs in ssm sebi Škodo-vsti. Avstrijska ustavs, sprejeta stanovanja, nezadostna hrana *phvom »oc.al-demokratov. in v mnogih ozirih nevednost Idoloia Popolno enakopravnost Kakor v prvem, tako ie tudi v *f vse n4rod„ "e mHnJiwe' tem oziru boj, katerega vodi S,°venc' na Koroikem uživajo buržoazija. le navidezen, povr-i "^^JOL "j,h šen, ker se bavi samo s posle- dicami, ne pa z vzroki. V Ameriki imamo naprimer problem brezposelnosti. Okrog brstje v lastni domovini. In avstrijski Slovenci so v ogromni večini člsni socialdemokratske tranke in zametujejo narodnja- 6 milijonov oseb je stalno brez-, *ko farizejstvo. poselnih in poleg teh imamo še' Sovjetska Rusija ima veliko one, kateri so od brezposelnih število raznih narodov, katerih odvisni. Ns drugi strsni ima-'vsaki je deležen popolne pra-mo nadprodukcijo na vseh stra-'vice razvoja v kulturnem, poli-neh. Pa prepevajo buržoazni tičnem in gospodarskem oziru. in seveda tudi lsži-delavski ča- V sredini Rusije se nahaja sopisi psalme o reformah, to- nemška sovjetska republika; i- majo jo tudi Belorusi ter vsi drugi narodi in rodovi. V Rusiji da jedra se nikdar ne dotakne- NR f To vprašanje reši lahko samo *** poznajo narodnostnih bojev, sec, druga pa je obrat pred z delavskim duhom prežeta ker so vzroki zanje odpravlje-par meseci popolnoma ukinila, postavodaja. Skrajšanje delav- ni. nika je prvo sredstvo, nadalje Socializem pomeni rešitev pokojnina za stare delavce in vseh perečih vprašanj, ki danes delavke ter odprava otroškega dela. %Za dosego tega je potrebno, da delavstvo izvoli Ker tukaj druge industrije ni, je brezposelnost toliko občutna, da je vzela ljudem veselje za vse drugo. Kulturnih aktivnosti ni. Skozi postni čas je bilo tu post a vod aje poslance iz svojih z*lo mirno — nobene priredbe vrst, v ta namen pa se mora "Trije tički" burka v treh dejanjih, vprizori DRUS. "FRIEND|*Y CITY" ST. 614 S.N.P. J. v soboto 17. maja v Slov. del. domu na ■ • > , * • MOXHAM-JOHNSTOWN, PA. Vstopnina 50c za osebo. Pričetek ob 8. zvečer Po igri prosu zabav« in ples. Igra Korelcov-Korbarjefv orkester. Vljudno vabimo rojake v Johnstownu in okolici, ds nas posetijo v obilnem itevilu. Zsbsva in postrežba bo prvovrstns za vse. Vsaaličai odbor. mučijo človeštvo. Kadar bo delavstvo to spoznalo, bo prišla zanj rešitev in svoboda. člaa soc. kluba it 37. LISTNICA UREDNIŠTVA. Radi zaostalega dela, ki se je nakupičilo v času pripravljanja grsdiva za majako številko, nam za to številko ni bilo mogoče urediti vseh dopisov. Priobčimo jih prihodnjič. Dopisnike prosimo, da nam to ne-priliko oproste. Nekateri so nam poslali poročila in naznanila za objavo v prvomajski izdaji, toda so prišla ko je bila že v tisku, oziroma dotiskana. Neobjavljeni članki, črtlee in opisi, ki so bili prirejeni za priobčitev v jubilejni-prvomaj-ski štev., bodo objavljeni v regularnih izdajah/ V tej je med drugim A. Kristanov članek o slovenski književnosti. Izkaz prispevkov v podporo jubilejni številki bo v drugi izdaji, izkaz poslsnih naročnin pa eno pozneje. je največja, kar smo jih še Glasovanja se je udeležilo 60% imeli ns našem odru, lepo članov. (Rezultat v podrob-vprizorili. Govori ee ,da pride- nostih je bil priobčen v Prole-jo na poset te predstave tudi tsrcu z dne 10. aprila.) rojaki iz Pa. . | Glede zbora so priprsve v te- Ker je večins zahtevala do- ku tako od detroitskih sodru-mačo godbo, ji bo ustreženo, gov kakor tudi v uradu. Več Dobili smo štiri muzikante, ki o tem bomo čuli na prihodnji znajo igrati v zadovoljstvo na- seji. ših ljudi. I Poročilo se sprejme na zna- članstvo tega kluba navad- njeno poseča vse priredbe. Ker j Sledi diskuzija o referatih se je potrudil, da da občinstvu z* zbor. Tajniku se priporoča. lepo predstavo, like udeležbe. pričakuje ve- Joseph Snoy. Za "Proletarca" Bon Air, Pa. — O delavskih razmerah ne bom poročal, ker je pač znano, kakšne so. Veseli me pa, ker sem se prepričal, da so vzlic slabim časom naši delavci ohranili dobro voljo pomagati Proletarcu in socialističnemu gibanju. Ko sem dobil polo iz urada Proletarca v svrho nsbirsnjs naročnikov in prispevkov zs prvomsjsko-jubilejno številko, sem sklenil, ds poskusim. Vsakdo, kogar sem vprsšsl, je prispevsl brez da bi ga bilo treba siliti. Tudi druš. št. 162 SSPZ. je prispevalo $3. Nabral sem okrog $20. Imena so bila priobčena v izdaji z dne 24. aprila. Tudi s priredbami smo aktivni v teh krajih. Dne 27. aprila je imelo veselico društvo št. 254 SNPJ. v Slovenskem domu v Bon Airu ,dne 3. maja pa je imel majsko slavnost klub JSZ. v Izobraževalnem domu na Franklinu. Ignac Groznik. Shodi premogarjev v vzhodnem Ohiju Bridgeport, O. — Reorganizirana U. M. W. je priredila v teh krajih več shodov, ki so imeli v splošnem dober poset in vzbujajo velika zanimanje med premogarji. Govorniki so bili Frank J. Bender in John Walker iz Lore City, ter Ed Michael, predsednik Hocking Valley distrikta, nadalje Oscar Ameringer, Adolf Germer in drugi. Ustanovilo se je število lokalov reorganizirane U. M. W. in kjer jih še ni, so v procesu ustanavljanja. Vss znamenja kažejo, da bodo rudarji tega revirja kmalu v veliki večini v prenovljeni U. M. W. Več poročila pošljem v eno prihodnjih številk. Joseph Snoy. da naj korespondira s poročevalci naprej, in v slučaju, da Od prošle naše se je so prija- n^TTTT"" ^ ~T Dne12i' ** vile včlanjenje k Izobraževal-1^Jft»P«jminul rojak John ni akciji še sledeče organizaci-l ^^ je: Dramsko društvo "Soča",1 ^J^1 6f ^ Strabane, Pa.; Pevski zboi . ^f^«?- Svoboda", Detroit; drui. št. 15 ^U o* > ^ J® JPZS., Milwaukee, Wis.; klub» ^ Jft Ur 8mrtj!° št. 115 JSZ., Detroit, Mich.;1^^ Zelo ?e je društva SNPJ.: št. 70, Akron^! ^reorganizirano O.; št. 254, Bon Air, Pa.; it.1 ™W\. P°d H™stoviin vod- 364, Laferty, O.; št. 388, Purs-' fj™ zanimal zanjo do irlove W Va • 4t 8 Sn Ch\rA . zadnJe*a- Bil je tudi eden glove, W. Va., st. 8, So. Chica- ustanoviteljev druš. št. 13 S. N. go (poslalo je članarino za prošlo leto); Sunflower, št. 609, Arma, Kans.; Spirit of St. Louis, št. 659, St. Louis, Mo.; Adria, št. 575, Ely, Minn.; Forest Lakes, št. 636, Ely, Minn.; Young Americans, št. 564, Detroit, Mich; društva SSPZ.: Gorenjec, št. 104, Chicago, 111.; št. 10, Moon Run, Pa.; št. 174, Pursglove, W. Va. , Pričakujemo še nadaljnih prijav. Vaa društva, pripadajoča tej ustanovi, so bila pismeno povabljena, da izvolijo delegate za naš detroitski zbor. Poročilo sprejeto na znanje. Poročilo "nadzornega odbora o financah se sprejme. Podrobnosti o računih bodo podane tudi prihodnjemu zboru. Sklenjeno, da naj bo Andrew Miško na prihodnjem zboru' zastopnik prosvetnega odseka. P. J. in njegov večkratni predsednik. Blag mu spomin! — Poročevalec. (Ta dopis je zakasnel, ker ▼ jubilejni številki tokrat nismo priobčili dopisov. Ured.) INSOMNUA PREMAGANA Z ŽELODEČNO TONIKO "WinnipeK, Man., Canada, 21. mar-cs. — Uspeh prve steklenice Triner-jeveira grenkega vina je i t vrsten. Mirne spanje ee mi je vrnilo in odvajalni organi delujejo redno. A. Bresner." Čemu tipeti? TRINERJEVO GRENKO VINO je ielodčna tonika priporočena od mnogih adravnikov. Jemljite jo redno v malih količinah in vaše želodčne nerednosti bodo izginile. V vseh lekarnah. Vsorec zastonj od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave^ Chicago, 111. —Dept 27. Vposlite domače ljudi Članstvu kluba št. 1 v obvestilo Peter Bemik, tajnik kluba št. 1 JSZ., se je preselil ns 2453 S. Central Park Ave. Upoštevajte v bodoče U naslov. Njegova telefonska številka je Lawndale 3625. GRADITE ZA BLAGOSTANJE Nikoli boliše prilike kot sedai! 4 Nortli SksN ae4 MUwa«k** lUBrni ■J bbe Chicago Aever*1 Eallfás TU Srn Ftfin Chicar» Seeth Reflrea-* POTA, PO KATERIH dospele lja LETAREC lakaj« mk I ■ Mavik« IU. SMUIUIUM Z NAROČNINA ma Zedinjene drž*vs in Kanado sa caW laU 91.00; sa pol Ista $1.76; sa četrt Uta 9100 -r-sa e«h> lsto $8.60; sa pol lsU 92.00. Vsi rokopisi hi oglasi morajo biti v našem urada najpozneje do pondeljka popoldne sa priebčitav ▼ številki tek« " ' " PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workman's Publishing Co., Inc. Established 1006. Kilitor _---- Business Manager .. __Prank Zaita Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United Stetas and Canada, One Year 93-00; Six Months $1.76; T1nee Months 9100.—Foreign Countries, Ons Year 93.60; Six Months 92 00. PROLETAREC MSI W. 26th St., Chisago, 111. Tde*heao< Rockwell 2M4. PO NAŠEM PRAZNIKU Svoj praznik Prvi maj je članstvo naših klubov doatojno praznovalo — s priredbami, kjer je bilo mogoče »drugod, kjer jih tiranija bossov ne dopušča, pa je bilo z nami v duhu. Prvomajska-jubilejna številka Proletarca, ki je izšla 1. maja Je bila triumf na polju jugoslovanskega delavskega tiaka, in bila je kraaen pmpevek k 25-letnici Proletarca. JSZ. in njeno glasilo je rezultat napora mnogih. Na avoje delo v prošlosti smo ponosni. Toda naša pot vodi v bodočnost. Ozrli amo s« nazaj, da smo pregledali sadove svojega truda, tedaj pa z delom zopet naprej. PRIHODNJI ZBOR J. S. Z. Mnogi sodrugi so bili prošle tedne zapoalje-ni z delom za prvomajako-jubilejno izdajo Proletarca in a pripravami za prvomajske manifestacije. Oboje so uspešno izvršili. Sedaj je pred nami VIII. redni rbor JSZ. - Delajmo za njegov uspeh z enako vnemo. Potrebno je ,da bo imel veliko udeležbo in da bo s svojimi načrti in aklepi za bodoče delo obrnil kazalec na pot naglega napredovanja. Kar se tiče socialistične stranke v celoti, dobiva njen urad od povsod optimistična poročila. Kakor stranka siuna, ima tudi njena JSZ. pogoje, da krene^f toke večjih živahnosti. Ropaaje pod krinka posredovalnic za stoike Navada je, da družba obsoja le takozvana nelegalna ropanja, vzlic dejstvu, da se največ ropa pod varstvom zakonov, oziroma tako, da ao tatovom in grafterjem z zakoni ne more do živega. Seveda, če bi. bili sodniki res prijatelji ljudakih interesov, in če bi bili poslanci ljudski predstavniki, ne pa aparat kapitalistične politike >bi se takemu ropanju tudi pod sedanjimi zakoni napravilo nagel konec. American Asaoeiation for Labor Legialation je izdala brošuro, v kateri je ponatisnjeno poročilo posebne komisije o izrabljanju brezposelnih dalavcev od strani privatnih poare-dovalnic za alužbe v New Yorku. In New York ni edina država, kjer jemljejo pijavke, ki operirajo privatne posredovalnice, brezposelnim zadnje petake. Proces je sledeči: Posredovalnica za alužbe ti preskrbi delo, za kar ji plačaš petak, desetak ali več — odvisno je od dela, ki ga boš opravljal. Delal boš kak teden dni, mogoče dva, pa te odslove. In na tvoje meato bo ista posredovalnica poslala drugega, denar, ki ga dobi za "posredovanje", pa deli z bossi, in dostikrat celo s podjetniki. Slednje velja za manjše firme. V omenjeni brošuri so podani dokazi, v kako velikem obsegu se krade delavcem, seveda povsem "legalno", pristradane ali pa izposojene dolarje. Socialistična stranka poziva svoje lokale v vseh mestih, naj nabirajo proti privatnim posredovalnicam dokaze, katere bo potem uredila v statističnem smislu in napravila na zakonodaje primeren pritisk, da •e to zlo odpravi. SPAKA AU POLITIKA? #aka je, kadar kakšna skupina ustanovi v katerem naznani, da bo služil edino kulturi, da v njemu ne bo mesta osebnim bojem, ne politiki, pa ima politiko vseh barv, katera že boljše nese, priobči vsak oštarijski izliv, in če pride vmes še kaka prismoda, se ji pusti, da oponaša sv. Urha in tistemu dajo potem naalov "dopis". Čudno pri tem je, da se dobe ljudje, ki posegajo v žep po trdo prislužene dolarje za financiranje lista zmešane politike in laži-prosvete. Svojega znanja ne mor* človek pomnožiti n ugibnnjom, ampak I« s učenjem. iada svoj bo Danem in Ja* <>d 4 da lt kafe letne Psov lepo znamenje našega msvoja jo t* Pred ■ilimiiltl d» osemdeset loti so se Nemci aavisvatt is «tog* slovanska knjig*. M: v «ni culi hi vsa nesel No, danes bi pa bilo treba fls vol teikih avtomobilov. Klerikalci, osiroma katoliško peli-tičao usmerjeni elementi so mojstri v iadajanju, ksr so dobro savedajo pomena tiska. So tudi agresivni in sdl se, da so bres resnih nasprotnikov. Celo mnogo obetajoči Veber se je is svobodomiselnega filosofa preko a-gransma ras vil v filosofa oče naša. Kritik Josip Vidmar je v nedelavskem taboru edini ,ki odločno nastopa proti Alešu Ušeničniku in njegovi šoli, proti israbljanju krščanstva, ker po njegovem "čim bolj se približujemo ¿isti umetnosti ,tem bolj se oddaljujemo od krščanstva". V najnovejšem času se je pojavila revija "Naša Doba", ki naj bo flasUo naprednih ljudi in naj paralisira vpliv katoliškega "Časa". Ugodno vplivata na duhove ieljne napredka mesečnik "Svoboda" in tednik "Življenje in svet". Vseučilišče v Ljubljani pa skrbi sa rasne snanstvene ča sopise in publikacije« Revije: "Dom in Svet", (ki se prav lepo rasvija in jo je človek vedno bolj vesel), tednik "Ilustracija", "Domači Prijatel", "Obsor", "Žena in Dom", in še nekatere so sanimivi pojavi našega duhovnega življenja. Ameriški rojaki naj obilno ¿rpajo is teh zakladov. Gibanja sa neodvisnost Indije m širi hitraje in v vočjovn obeegu, kot jo računala indijska angleška vlada. Daai jo voditelj to «* tkanja, mahatma Gandhi, propagator proti vsaki nasilni taktiki, mu jo v©o nemogočo kontrolirati. V izgredih postane nasilna in v bojih s policijo je bilo več o«d> ubitih. Precej vodilnih propagandist upora proti angleSki nadvladi Indijo jo bilo »rotiranih. Na tej sliki sta dr. Manilal Kotha-ri (ne Wvi) in mahatma Gandhi, ki jo bil dno 4. maja aretiran in poslan v sapor. Razvoj slovenske književnosti Anton Kristan (Ljubljana) Slovenska pripovedna knühtvnost se v kvantitativnem pogledu zHo rasvija. Zato skrbe slasti mnogobrojne književne druibe in posamesne sa-lotbe. Kritika sicer sadnje čase ze-lo prigovarja literarni vrednosti posameznih del in isdanj .kar ni sicer nič hudega in nič slabega. Vsaka dobrohotna kritika samo koristi. No, — in pri množini knjig je kvaliteta vedno raznovrstna. Okusi so prav taki — in nazadnje pride pač vsak na svoj račun. Nekateri so zadovoljni s preprosto povestjo, drugi hočejo zamotanejée stvari, tretji teie sa čisto umetnostjo, četrti sa podukom itd. . . . Od molitvenikov in katekizmov, od Bleiweisovih Novic in prvih "Kmetovalcev" smo prišli do Stritarjevih povesti in spisov Josipa Jurčiča, smo prelivali Govekarjeve naturalistične romane, — Meikove sanjarske i neine povesti ter Detelove povesti. - Tudi L Cankar ni bil všeč, ko je bil v jeku let, ne kritikom klerikalne, ne onim liberalne struje. "Slovenec" in "Dom in Svet" sta iz-rašala nejevoljo nad Cankarjevim u-dejstvovanjem, — "Slovenski Narod" in "Ljubljanski Zvon" sta pa zopet po svojo tolmačila stremljenje "neurejenega dekadenta". Škofi Bonaventura Jeglič je celo pokupil in seigal na škofijskem dvorišču Cankarjeve; prvence, ki so izšli pod imenom "Du-1 naj ski večeri" in je slovesno preklel pohujšljivca. Po tridesetih letih pa izdaja "Nova Založba" pod predsedstvom župnika Fintgarja — ia ik»f Jeglič ia šivi — zbrane pesmi in dela "pohujševalca" Cankarja ... Pa saj imamo še enak primer v zgodovini, ko je škof Tomai Hren sežgal slovensko sveto pismo, takrat slovstveno remek — delo slovenskih književnih pijonirjev — protestantov Trubarja, Dalmatina in tovarišev. Dejstvo je, da se slovenska književnost stalno veča in da je veliko ie tiskanega v slovenski besedi. Zasluga zato gre na eni strani potrebi sa či-tanje, na drugi strani pa političnemu razvoju v našem narodu. Druiba Sv. Mohorja je največ pripomogla, da naši ljudje bero in ljubijo lepo knjigo. Mogoče bi veliko več dosegla, če jo ne bi ovirala vez pokroviteljev v osebi knezoškofijskega ordinati jata v Celovcu, kajti večina tistih poboinih knjig o svetnikih in raznih debelih molitvenikov od Tomaža Kempčana do Janeza Pristo-vovega "Srca Jezusovega" je danes ne razrezana v zapraienih kotih naših kmetij, med tem ko so pripovestl is Večernic in Koledarja, ter poučne knjige povsem porabljene, neštetokrat prečitane. Zato tudi njeno članstvo ie več časa pada, ¿etudl se je prebivalstvo ponyioiilo po številu sploh, v osiru števila čitateljev pa še prav posebej. — "Slovenska Matica" je pač včasih pridno delovala, ali v glavnem sa slovenskih gornjih desettisoč, za našo takozvano inteligenco; za uradnike, profesorje in učitelje ter ostalo gospodo. Druiba Sv. Mohorja v Celovcu je tiskala knjige sa narod, Slovenska Matica v Ljubljani pa za gospodo. In to se je zrcalilo v javnem življenju. Narod je postal in ostal konservativen, gospoda pa — "narodha, literarno napredna". Upliv knjig oziroma čtiva. • časi se pa spreminjajo tudi na Slovenskem, — če hočemo ali pa ne I Ideje gredo v svat, in to glsvno v knjigah In sploh v tisku. ', J, \ Ce pogledamo knjige, ki so se isdale v letu 1929 v naših krajih, vidi»o, katere in kakšne ideje in zamisli se bore za svoje uveljavljanje. Druiba Sv. Mohorja v Celju (kamor se je preselila is Celovca, ki Je po prevratu pripadel Avstriji), Je izda-la v l 19*9. deset knjig za borih 20 din. Te knjige so: 1.) Koledar sa leto 1980. 2.) Dr. Jos. Mal. "Zgodovina slovenskega naroda". 3.) Življenje svetnikov. 4.) Ivan Zoreč: "Domačija ob Temenici", Slov. Večernic 82. zvezek. 5.) Dr. Janez Ev. Krek: "Izbrani spisi". 6.) Dr. Aleš Ušeničnik: "Knjige o iivljenju". 7.) Dr. Anton Jehart: "Is Kaire v Bagdad". 8.) V. Riha—F. Bradač: "Palček". 9.) Slavko Savinéek: "Grče" (povest). 10.) Janez Pristov "Presveto Srce Jezusovo". Nekaj teh knjig Je prav dobrih, prav potrebnih in koristnih ter po-d učnih. Nekaj pa nepotrebnih — razen za Sv. Mohorja, Sv. Fortunata in one, ki še verjamejo vanje. Druiba Sv. Moharja je duhovsko podjetje, član verske "katoliške akcije". Izdaja tudi dobro urejevani mesečnik "Mladika" in "Mohorjevo knjižnico" še posebej. Nedavno ustanovljena je "Vodnikova druiba", ki sedaj uveljavlja svobodomiselno smer v slovstvu in daje čtivo ne-mohorjanom, demokratskih, naprednih nazorov. Izdala je sledeče knjige sa 1. 1980: 1.) Veliks Pratika za leto 1930. 2.) Slavko Savinšek "Zgrešeni cilji". 3.) Juš Kozak "Lectov grad". 4.) Dr. Ivan Lah "V borbi za Jugoslavijo", II. del. Knjige povprečne vrednosti. Morale bi biti boljše v vsakem oziru. Mesečnik "Ljubljanski Zvon" pripada tej grupi. Razredno kmetijsko gibanje ima svojo Kmetijsko Matico, ki je v letu 1929 izdala sledeče knjige: 1.) Veliki koledar Kmetijske Matice za leto 1930. 2.) I. Binin "Ponočni pomenek". 8.) Josip Wester "Življenje čebel", ki je zelo poučna in lepa knjiga. 4.) Ing. Josip. Terian "Kmeto-valčev svetovalec". ' Ta skupina izdaja svoj mesečni list "Grudi", ki pa ni dobro urejevan. Slovenska Matica je sedaj v rokah neopredeljenih mol. Predseduje ji Dr Lončar. Prebuja se is večletnega sna in poskuša nekaj, — kaj, «e ie ne more spoznati. Za enkrat poskuša. Izdala je zz svojih 1800—2000 članov tri knjige in sicer: . 1.) Reymond "Kmetje" (II. in III. del) zelo lepo delo poljskega pisatelja. 2.) Dr. Izidor Cankar "Zgodovina umetnosti". , 8.) France Bevk "V zablodah". Te knjige so dobre in bi bilo potrebno, da pridejo bolj v široke vrste naroda. Socialistično usmerjeno delavstvo je dobilo poleg Zadruine Založbe In P roleta rske Knjižnice svojega založnika fte v "Cankarjevi Družbi" v Ljubljani, ki Jo sa leto 1930 isdala sledeče knjige: 1.) Koledar Cankarjeve Družbe sa leto 1980. t.) Dragotin Lončar Dr. "Kako Je nastalo današnje delavsko gibanje r Filip Uratnik "Prebivalstvo in goapodaivtvo Slovenije". 8.) Jack London "Mož s brazgotino". 4.) Angelo Cerkvenik "Daj nam dknes naš vsakdanji kruh". O kakovosti teh knjig so mnogi pi udi; sa in preti. Mesečnik "Svoboda", ki spada v ta krog Je ponatisnil vse glasove. Kajige sa delavce 1 Povsem uspešne niso s ozirom na svoj namen; organize to rno pa je tu izvršeno ogromno delo, pred katerim je sneti klobuk z glave. Ustvarjena Jo ergaaiaacija čitateljev delavsko kajige. Seve: kaj je to delavska knjiga, o tem bo treba še dolgih pomen kov. Po mojem Je delavska knjiga tista, ki delavskega človeka dviga is vsakdanjosti, ki mu vcepljuje zavest enakovrednosti in enakopravnosti, ki mu vsgaja hrepenenje doumeti socialistično uredbo človeške drožbe in delovati za njenim postopnim uresničenjem. Ta knjiga je lahko leposlovna, polj ud no-znanstve na, potopizna, politič no-socijalna ali kaj takega. Predpogoj pa mora biti, da jo Čitatelji razumejo, da vedo kaj čitajo. Če tudi takozvani najboljši pisatelj napiše še tako "umetniško dobro" stvar — Če je čitatelj ne rasume, ni tako delo "delavska ali ljudska knjiga",- ker gredo njeni učinki mimo. Delavska knjiga je za večino, ne pa za posameznike, ki so se že izbrusili. Kričsnsko socijalno delavstvo, ki se trudi, dh bi se osamosvojilo od klerikalcev, — kar se ne da, če se boji biti konsekventno do konca — je izdalo v svoji "Krekovi Knjižnici" kot prvo delo prelepe povesti rdečega nordijskega eocijalieta Martina An deraena. In škof se še ni rasburil! "Modra ptica" je založba trgovske tiskarne "Merkur" v Ljubljani, ki v svoji knjižnici izdaja velelepa dela, sicer draga ali potrebna. — "Belo-modra knjižnica" izdaja pod pokrovi teljstvom ženskega društva "Atena lepe knjige, "Mladinska matica" prav tako, le premalo izbrane . Redno izdajajo knjige "Tiskovna zadruga" (šest knjižnic), "Proletar-ska knjižnica", "Nova založba", "Ljudska Knjižnica" itd. itd. Na Goriškem so ustanovili za naše slovenske ljudi pod italijanskim jarmom "Goriško matico" v Gorici, ki je poslala svojim članom sledeče knjige: 1.) Koledar Goriške Matice sa leto 1930. 2.) France Bevk: "Umirajoči Bog Triglav". 8.) Slavko Slavec: "Čigava si?" 4.) Nande Vrbinjakov: "Slike is pri rode". 6.) Ciril Drekonja "Pod domačim krovom". 6.) Dr. Josip Potrata: "Zdravje in bolezen v domači hiši" (III. dH). 7.) Gizela Majeva: "Vzorna gospodinja". Poleg nje deluje "Goriika Moker Jeva dražba" ki je izdala: * 1.) Koledar Goričke Mohorjeve družbe za leto 1980. 2.) Ivan Trinko: "Naši paglavci". 8.) H. Sienkiewics :"Quo vadls?" II. del. 4.) Josip Rustjs "Pravriitvo". V Trstu deluje književna druiina "Luč" ,ki izdaja več knjig letno. Je pa tudi ie več saložb in knjigo-tržcev, ki isdajo vsako leto nekaj knjig sa naše ljudi na Primorskem. Ni stagnacije v fedajanju knjig, de manj v branju. Mogoče js, da se posameznih knjig ne prodh toliko, kot bi isdajatelji želeli, — ker Je pač kot rasvidno — več kot en tucat Matic in knjižnih podjetij, ki vsako (Nova gospodarska filozofija ali fašizem Liberalizem je učil svobodo, svobodno konkurenco in s tem v zvezi demokracijo. To svobodo je rabil kapitalistični liberalizem ,da se je v svobodi sam lažje razvijal, ker je imel |sovražnika v ostankih fevdalizma in fevdalne zakonodaje. Kapitalizem se je razvijal, a demokracija je pričela omejevati njega avoboščine deloma zaradi konkurence, izkoriščani aloji so pa zahtevali v svoje varstvo novo zakonodajo, da jih varuje pred prevelikim izkoriščanjem. Prejšnjemu liberalnemu in svobodomiselnemu kapitalizmu je poatala demokracija neprijetna, zato je bilo treba preorijentirati svojo gospodarsko filozofijo" in u-vesti Bi bilo "gospodarsko demokracijo," recite gospodarsko diktaturo potom korporacijake-ga parlamentarizma, v katerem naj bi imele sicer vse gospodarske in tudi duhovne korporacije svoje zastopnike, vendar pa goapodarsko trdne korporacije, bogate, odločeva-len vpliv. V gospodarskih parlamentih le tisti kaj velja, ki zastopa toliko in toliko kapitala; vsi drugi zaatopniki so le v dekoracijo in morajo alužiti prvim, ker jim režejo kruh, ker je njih eksistenca odvisna o onih, ki so gospodarji kapitala. 2e v demokratičnih državah je bilo tako. Avstrija je svetovno vojno začela šele takrat, ko je Rotachild temu pritrdil in se prej domenil s sorodniki v Parizu in Londonu, če jim ne bo škodoval. Kapitalisti so razumeli položaj, vaak s svoje strani so ponudili kapital, ker so že v naprej vedeli, da ae bo dobro obrestoval, če se vojna izgubi ali dobi; zakaj premaganec bo vse plačal. Če se izroči politična moč takozvanim korporacijam" jamo s tem v volja naroda, brez vpliva; MLAMNA PRISTOPA V NAŠO STRANKO > "i "Kar me je na moji affcacijeki turi po za-padu najbolj veoelilo, je zanimanje za socialistično gibanje med mladino, posebno med dijaki," je poročal strankinemu tisku njen tajnik Clanence Senior. "Medtem ko gledajo atareili sodrugi najrajše v prošlost, ko je bila socialiatična stranka velika in močna, je pogled napredne mladine obrnjen v bodočnost. To je za delavsko gibanje v Ameriki razveseljiva ugotovitev. V Los Angeleau npr. ima za reorganizacijo in naglo napredovanje socialistične stranke največ zasluge mladina, ker je prevzela delo in odgovornost. Prvič po vojni se je dogodilo, da se j« vršila velika prvomajska slavnost tudi med dija-štvom čikaške univerze, ki sta jo aranžirala akupno klub socialističnih študentov in liberalni klub. Blizu 600 dijakov je bilo prisotnih. Med govorniki je bil tudi glavni tajnik socialistične stranke. V OBJEMU PANIKE gospodarskim potem preha-položaj, da bo interesi naroda neomejen vpliv pa bo imel kapitalizem. S tem sistemom politične uprave se popolnoma izolira udejstvovanje duha državljanov. Oblast je v rokah peščice ljudi, zunaj te peščice pa je mnogo zdravih misli, lepih idej, koristnih inicijativ za sploš-nost, toda morajo zamreti ali pa osvajati javnost, ki se bolj in bolj odtujuje krivičnemu sistemu enostranske uprave. Na tem so propadli stari narodi na tem tudi ne bodo mogli u spevati bolj kulturni narodi današnje dobe. Zakaj človeška družba se razvija in raz voj se ne da uklepati v spone Razvoj gre svojo pot in posledice so potem slabe, Če se je dopustilo, da je moral duh sanj iskati pota za razvoj izven meja vsesplošnosti. Le svoboda udejstvovanja svoboda duha more biti dober temelj za zdrav naravni razvoj. Nedostatki ae že danes kažejo v Italiji in na Španskem ("D. P.") Louia Beniger )krog sedem milijonov bres dela. — Ustvarjanje javnega mnenja. — Brutalno postopanje policije. četudi meščansko Časopisje spretno na prvih straneh vsak dan obvešča svoje čitatelje, da se je vrnila gdč. Prospérité ta, je nezaposlenost tudi sedaj, v sredi spomladi, še vedno občutna. Pred tedni je predsed-aik Ameriške delavske federacije svaril senatni odsek pred nevarnostjo, ki resno preti deželi, ako vlada kaj ne ukrene, da se sniža velikansko armado nezaposlenih. Mesečni pregled iste organizacije pokazuje stalno naraščanje v številu nezaposlenih delavcev od januarja naprej, ter dostavlja, da je nezaposlenost že dosegla višek, ki nas je objel v letih 1920-21. V prošle m januarju je bilo nič manj kot 19% de-, lavatva, včlanjenega v Ameriški delavski federaciji, bres dela, koncem meaeea februarja tega leta pa je U odstotek le celo narastel in dosegel število 22%. Položaj j« bil še veliko slabši pri neorganiziranih delavcih. Podane številke v odkrtotkih nezaposlenosti so dobro kazalo o splošni nezaposlenosti. Pri tem pa je treba imeti pred očmi dejstvo, da organizirani delavci v Ameriški delavzki federaciji tvorijo manj kot 16 odstotkov vseh mezdnih delavcev v Ameriki. Iz tega lahko vidimo, da Je celih 86% delavcev izven te organizacije, ki ao bres dvoma bili veliko bolj prizadeti vsled splošne nezaposlenosti kot pa prvi. AH sledi iz tega, da je četrtina ameriških mezdnih delavcev od skupnega števila 28 milijonov delavcev — brez dela? Vsi podatki, ki so sanealjivi, in velike manifestacije brezposelnih v večjih mestih jasno govore, da armada brezdelnih je dosegla število 7 milijonov. Prvič v povojni dobi se je dogodilo, da ao brezpo-sslne množice organisirale manifestacijske povorke v vseh večjih mestih. In policija je skoro povsod na naravnost divjaški način zatrla shode in manifestacije, ki so jih organizirali brezposelni v protest vladnim organom, da kaj ukrenejo, da se situacija iaboljša. Možje in žene ter dekleta so bili brutalno osuvani in tepeni do nezavesti Aretacije so se vršile na debelo. Brutalnost policije Je bila tako silna, da Je pretresla še celo nekatere velemeščanske časopise, ki*so končno povzdignili svoj glas proti barbarskemu postopanju in proti veliki krivici. Vse lokalne mestne vlade pa so se spretno izvile iz situacije s navadno potezo, češ, da so bili to le "komunistični nemiri". Reanica na vsej stvari pa je bila ta, da so bile vse parade brezposelnih organizirane po nezaposlenih delavcih, komunisti po so se kot vselej tudi sedaj poslu-žili "priliko" in Jo izrabili sebi v prid kolikor so pač mogli, in s tem škodovali brezposelnim pri njihovih manifestacijah. Dejstvo, da so bili tu in tam pri organiziranju parad nekateri komunistični agitatorji, je dal mestnim organom dovolj vzroka, ki so ga isksli, so ravnali z manifestanti kot z "rdečo drt*aljo". Reanica pa ztoji pribita, da bi prav gotovo ne bilo nikakih parad, ako bi ne bilo brezdelja v toliki meri, da so in še hodijo delavci za delom lačni in obupani. V to »tanje jih je pahnilo moderno suženjstvo in pa lokalne meetne ter zvezna vlada. Na kakžen drug način naj bi brezposelni pokazali avetu svoje bedno atanje, v katero jih je vrglo brezvestno nadprodukcijsko divjanje sa dobičkom? In zgodilo se je, da vsaka demonstracija nezaposlenih, ki bi skušala pokazati bedno stanje delavcev, je direktno nasprotovala taktiki meščanskega časopiaja, ki je sku-ialo na vsak način preslepiti javnost o resničnosti položaja brezpoaelnih. Čudno toda reanično Je, da je v prvih mesecih tega leta ameriško ljudstvo šlo skozi veliko psniko, ki ga je objela kmalu po bondnem polomu pro-ilega novembra. Toda tako popolno in apretno Je veliki kapital monopoliziral agente in vlado, da večina ljudi aploh nič vedela ni o kakšni paniki, ki je dosegls take dimenzije, da je bila približno četrtina delavcev brez vsakega zaslužka. Povprečen Američan, ki je čital dnevno optimiatična poročila v kapitalističnem ča-aopiaju in o velikih načrtih predsednika Hooverja, da se mobilizira veliki business in tako poveča prosperi-teto, ni niti slutil, kaj se godi v ameriškem industri-jalnem življenju. Sedaj pa, da se pokvari igro zatajevanja resnice pred ameriško javnostjo, je nastala nezaposlenost tako velika in stanje brezdelnih tako bedno ter občutno, da so brezdelne mase spontano pričele organizirati protestne demonstracije. Mednarodni organi pa ao jih na mah kratili za "rdeče prekucuške" parade, ter ao jih s ailo na brutalen način satrli potom iatih ail, ki so ae lagale ameriškemu ljudstvu, da je glede proaperitete vae rožnato. Najprej ao uprizorili laganje na debelo, potem pa v strahu segli po sredstvu, ki je mejilo na umor. Vse to pa samo zato, da se odvrne resnica o postoječih razmerah brezdelja. Kaj naj se reče o faktorjih, ki ne samo da zanemarijo resnost nezaposlenosti, temveč ae še celo poelu-žljo brutalnih vpadov na brezpoaelne manifestante in jih pomečejo v zapore, kadar skušajo pokazati avetu svoje bedno atanje? Taki odgovorni faktorji in ljud-aki funkcijorji niso več ljudski predstavniki. To so zatiralci in izkoriščevalci ljudstva. Delavstvo pa bi se moralo spametovati, organizirati se In voliti svoje zastopnike v postavodaje, ki bodo preprečili objeme panik ki brutalno ravnanje s lačnimi delavci. Klubi J. S. Z. vrie poleg političnega tudi prosvetno delo. V večjih naselbinah imajo svoje knjiiaice. Goje dramatiko in nekateri tudi potjo. Prirejajo predavanja in diskusije. Klubi JSZ. so šola sa jugoslovansko delavstvo. PAVEL DOR OHO V: PI.t.J.I IT— V+. SIBIRSKI PUNT Ruski roman is dni državljanska vojna (Nadaljevanje.) "Ali ne dajte se od mene zapeljati, Ivan Aleksandrovi*. Ker ako je zares ¿ena Kise-ljova, ni brez opasnosti sestajati se z njo r "Zakaj ?" "Lahko se zgodi, da je pod nadzorstvom." Ivan Aleksandrovič je gledal nekaj časa Murigina in reče resno: "Veste, jaz bi prenehal spoštovati samega sebe, ako bi imel pred takimi rečmi strah." Lomov se je vrnil raztresen domov. Dimitrij mu je hotel zbežati nasproti in ga obsipati z vprašanji. Ali držal se je in ga vprašal malone mirno: "Nu, ali ste izročili?" "Da. Izročil sem. Dolgo ni hotela vzeti denarja. Poskušala je izvleči iz mene, od kod je. Naposled sem ji moral povedati, da je od prijatelja njenega moža." Murigin je stopil razburjen k oknu in gledal na cesto. Ivan Aleksandrovič je sedel molče pri mizi. Ostre brazde so črtale njegovo visoko čelo, usta so se krivila. "Kako grozovito! Maščevati se nad brez-zaščitnimi. Dobro, naj bo mož boljševik, ali kaj imata pri tem iena in otrok ? Zakaj se nad njima maščevati?!" Murigin se obrne k njemu. "Kaj ,zakaj? Ko mladec vzraste, bo — bo vendar tudi boljševik!" "Da, ko vzraste — potem se naj bore z njim. Sicer pa, odkod se zna, da bo tudi res boljševik?" "To bo gotovo," reče Murigin s trdnim glasom. "O, gotovo. On bo že znal Miflki vcepiti nepomirljivo sovraštvo proti zatiralcem." "Torej jih mučijo?" 'Najprej so jo vsak dan vlačili na policijo. Zasmehovali so jo tam, pretili... odpustili jo iz službe. Morala je stradati. Mučila se je za otroka. O svojem možu ne vem ničesar, živi ali je mrtev. Uboga žena!" "Ali ste sami govorih z njo?" "Da. Sprva je bila nezaupljiva. Hotela je na vsak način znati, kdo sem in od koga prihajam. Sam ne vem, kako mi je prišlo na misel reči, da prihajam po naročilu prijateljev njenega moža. Nato ni mogla več vzdržati in je začela pripovedovati." Murigin se je zopet obrnil k oknu in stisnil obe roki na sence. Dolgo sta molčala. Dimitrij je čez nekaj časa obrnil glavo in gledal Ivana Aleksandroviča. Ta je sedel pri mizi, glavo oprto na roke. Stopil je odločno k njemu. "Ivan Aleksandrovič, prosim vas, povejte mi, kako se držite vi in sploh ljudje vaše okolice k vsemu temu?" Lomov dvigne glavo. "K temu kozaškemu samopaštvu ? K tem ustrelitvam in mučenjem? Saj nikogar ne puste pri miru. Sami vidite — maščujejo se na ženah in otrocih. Pomislite — na otrocih r "Ali kaj naj naredimo?" "Ah, ti brezpomočni intelektualci! Vse se da narediti, vse!" Dimitrij je začel govoriti. V strašnem valovanju je zvenel jekleni glas. Ivan Aleksandrovič ga je gledal dolgo in pazljivo. Nato je stopil k njemu ter mu položil roko na ramo. — "Cujte me, sodrug!" V njegovem glasu so zveneli globoki topli zvoki. "Bodimo odkriti. Dolgo vas že opazujem. Ze takrat sem se čudil, ko ste vdovi ustreljenega in otrokom — sirotam dali denar. Potem o sovjetskem denarju, ki ste mi ga pokazali in časopisu. In ko ste mi dali denar za ženo Kiseljova — sem bil prepričan da ste boljševik. In sedaj sem v tem potr-ieii" .. "Zakaj?" "Ko ste pravkar govorili z vašim polnim glasom, se mi je zdelo, kakor da slišim znan glas in kakor da ta glas ne sliši učitelju Mu* riginu, nego ..." "Komu pa?" "Kiseljovu," odgovori mu Lomov. Murigin pogleda v odkrit obraz Ivana Aleksandroviča in reče trdo: , "In če bi bilo to res?" Lomov je molče stisnil roko Muriginu. Nobene besede nista več spietgovorila. Drugo jutro je stopil Lomov v sobo Murigina. "Mislim, sodrug Murigin, da bi bilo bolje, da ženi Kiseljova sporočimo prihod njenega moža. Kruto je, pustiti jo trpeti, ko pa se ji tako lahko Ipomaga." "Tudi jaz mislim, da bi to treba storiti. AH kako? K nji seveda ni priporočljivo iti. Svidenje na kakšnem drugem mestu je težko urediti." "Bom ga uredil" "In če je pod nadzorstvom ?" "Vprašam jo, ako je, je gotovo zapazila." Ivan Aleksandrovič je šel zvečer k Nataši. "Moram govoriti z vami." Nataša prebledi. "Kaj je? Ali ste kaj zvedeli?" Lomov molče pokaže na Miška. "Mogoče greste nekoliko z mano?" Razumela je, da ni mogoče govoriti v prisotnosti Miška. Obleče se in gre z njim na ulico. Molče korakata. Ona trepeta po vsem telesu, vtika roke v muf in si jih ne more ogreti. "Poslušam." "Nekdo vas želi videti. Pozna vas." Obsioji zamišljeno. Pogleda ga neaaupno po strani. Njen spremljevalec je simpatičnega obraza. Komaj drugič ga vidi. Niti ne ve, kako se piše. Prvikrat ji je prinesel denar. Kam jo vodi? Ali ni kakšna past? "Dobro. Verujem vam. Pojdimo!" Prišedši domov, odpre Ivan Aleksandrovič vrata v Muriginovo sobo. "Tukaj! Vstopite!" Ona prestopi prag. Gladko obrit mož se vzdigne in ji gre nasproti razprostrtih rok. "Nataša!" "Mitja, Mitja!" Krepko ga objame in s celim telesom pri-vije k njemu. Smeje se m plače. "Mitja, Mitja, moj ljubljeni Mitja!" Vodi jo k divanu, boža ji nežno lase in gleda njen bled obraz. Kako je shujšala! Globoke ,vpadle oči se zdijo še večje. Pod očmi široki, črni krogi. "Nataša, ubogo moje dekle, kako izgledaš izmučeno F' "Ah, kaj jaz ... To ni nič ... Ali ti, ti živiš . . , Mitja, Mitja T' Dogovorita se, da se najdeta v kinu. On počaka, dokler Nataša ne stopi k blagajni, da kupi karto. On ji sledi in sede kolikor mogoče blizu nje. Miška govori glasno» slovkuje napise in ne sluti, da sedi oče tri korake od njega. Ne-kajkrati se polasti Murigina neodoljiva želja, da pritisne mladca na se. Napora ga je stalo, da tega ni naredil.. Včasi je šla Nataša s sinom na sprehod. H koncu sprehoda sta prišla nehote po ulici, kjer stanuje Murigin. Miška protestira. Ljubil je hoditi po glavni ulici ter gledati v izložnih oknih izpostavljene podobe. "Mati, zakaj gremo tod ? Kaj hočete tu ?" "Ali ni vseeno, Miška, kje se sprehajamo?" Ravno hiši nasproti, v kateri stanuje Murigin, je pred majhno hišico stala klopica. "Miška, si utrujen?" "Ne, prav nič." . "Ali jaz sem zelo utrujena — nekoliko si odpočijmo." Sedeta na klop. Murigin je znal, ob katerem času se sprehajajo. Stopil je k oknu in dolgo opazoval ženo in sina. Včasi ne vzdrži in gre na ulico. Tedaj Nataša vstane in gre dalje. Murigin jima sledi na drugi strani ulice. Posluša, kako Miška glasno či-ta napise. Mati obstoji in pokaže na tablo na drugi strani ulice 'x "Miška, ali znaš čitati napis na tisti tabli?" .i., "Znam." Miška se obrne na drugo stran ulice in jame čitati. Sedaj lahko vidi Murigin obraz svojega sina. "Ivan Aleksandrovič» ali poznate tu koga iz boljševikov?" "Enega poznam. V našem obratu služi— Hlebnikov." "Boljševik ?" "Boljševik. * Poznam ga dobro. Ni od tod. Prišel je iz Tomska. Tam sem ga nekajkrati videl." , "2ivi pod svojim imenom?" (Dalje prihodnjič.) NAJLEPŠI DAR MATERAM SO CVETLICE. Ne pozabite U*a na "Matorinoki dan" 11. maja. Naročite jih pri Wm. B. Putzu Ckm "I LEADING LARGEST OLDEST I Florist OotHco in venci na ti« »lučaje. $134 W. 26TH ST- CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2148. Banovčev koncert v Chicagu n kieage, III. — Koncert g. lcom svetovnega slovesa. In & Banovea, ki se vrši v nede- 'Banovčev koncert dne 18. miljo, dne 18. maja ob 8. popol- ja pride poslušat mnogo d rudne v velikem avditoriju Orehe- gorodcev, ljubiteljev petja, iz stra dvorane pod avspicijo či- Chicaga in predmestij. Za to kaških jugoslovanskih pevskih 'je važoio, da pridejo na ta iz-zborov, bo tako rekoč velika redni koncert našega odličnega manifestacija slovenske oz. ju- solista naši rojaki iz vseh bliž-goslovanske pesmi pred smeri- njih naselbin. Iz Waukegana ško javnostjo. G. Banovec, pr- in La Salla, iz Kenoshe in Mil-vi tenor ljubljanske opere, si je waukeeja ter iz vseh okoliških stekel že število priznanj za naselbin, njegove vrline, katere bi delale Vstopnina v pred prodaji je čast najboljšim pevcem svetov- samo $1 za sedež na parterju nega slovesa. (main floor). Na parterju je Prvič je g. S. Banovec pel v.okrog tisoč sedežev, katere z operi leta 1924. Od takrat na- lahka zaaedejo naši rojaki in s prej neutrudoma nastopa in tem pokažejo ameriškemu ob- .......... ■ 1 ^ ' " 1 '" katerem naj bi Ml* portreti-Ua slovenščina sicer potrebuje rana zmaga unije in delavstva j pile, Uda kretnje in mimika ta vobče ter indirektno tudi'nedosta te k nehote odtehtata in tako smo videli pred seboj ct- u b- bogati ter širi slovensko pesem. V Ameriko je prišel pred do- brimi osmimi meeeci, kjer prireja svoje koncerte v raznih slovenskih naselbinah. G. Banovec je našemu delavcu, ki se v ameriških mestih in kempah bori za svoj kruh, pokazal, da vsebuje slovenska pesem nekaj posebno bogatega, milega in o-čarujoče prikupljivega. S svojim liričnim tenorjem g. Banovec budi med našimi trpini zanimanje za slovensko pesem; in naša mladina, naš naraščaj se divi vrlinam, ki so utelešene v slovenski pesmi, podani iz grla našega odličnega solista g. S'etozarja Banovea. Kritike izpod peresa najboljših ameriških kritikov v angleškem časopisju so izredno laskave. V g. Banovcu vidijo poseben dar v mehkem izražanju svojstvene vrednote, ki je dodeljena slovenski pesmi v besedi in melodiji. Slišali so ga interpretirati slovenske narodne popevke, ki so tako nekaj ljubkega, da se tudi nepo-znavalcu jezika na mah zasa-de v srce; slišali so ga ko je podal težke operne selekcije, s katerimi se je med poznavalci petja še posebno prikupil, kajti njegov glas sega v odmerjeno višino in pada polagoma nižje kot padajoči slap, ki človeka priklene nase, da ostrmi. G. Banovec se je izkazal mojstrg. tako v opernih kakor v narodnih pesmih. Banovče-va interpretacija blagodejno vpliva na slušalca ter ga hipno očara in zaziblje v sanje krasne dežele, ga ponese v prijazni log ob žuborečem potoku med duhteče cvetlice in šusteče drevje .. . Banovčev koncert v osrčju Chicaga v nedeljo 18. maja bo nekaj impozantnega, nekaj veličastnega ko bo prvič zadone-la slovenska pesem v tako prostranem in prominentnem koncertnem gledišču kot je Orche-stra avditorij na Michigan bu-levardu med Adamsonovo ulico in Jacksonovim bulevardom. Koncertiranje v tem odličnem avditoriju se nudi le umetni- * ■' ■ -— rfffffrj s j j j TTj VINKO ARBANAS 1320 W. IStb St., Ckie««a, lil. TeUfon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC, mtlfe* m p\—, dl>«, pogreb« itd. ----rrrrwrti Anton Zornik HERMINIE. PA. Trfwrlaa i m »lan im M Peil in pralni «troji posebnost. ____Tet H«rminie 2221. MLADENIČI - MOŽJE! Obleka po vali meri. M1 z Imd^mmo mhlmkm «Ii i k njo, 4« «mm k« pri*«*-jal« kakor rokavica a« raki. VOLNA *25-°° SAMO— «tr Naiattu «I oblaka ali «akaja pri aaa. Dalo jamčano. John Močnik 6517 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. dinstvu, da znajo čislati vrline svojega pevca-umetnika. Prednost sedežev na parterju je dana Slovencem in Jugoslovanom sploh. Vstopnice pri vratih bodo precej dražje. Zato je priporočljivo, da si jih nabavite sedaj. Vstopnina en dolar je nizka za tako bogat program v tako prominentnem gledališču. Vstopnice se dobe v uradu Proletarca, Prosvete in pri mnogih prijateljih ter prijateljicah lepe pesmi. Vsi sedeži so rezervirani. V nedeljo 18. maja ves jugoslovanski živelj čikaškega območja na plan! Na Banovčev koncert v Orchestra dvorani! Pub. odsek. 0 vprizoritvi "Hrbtenice" v Detroitu Detroitski Slovenci so zelo dostojno in uspešno proslavili simbol delavskega vstajenja in ter SNPJ.V katere propaganda ima prominent no mesto v drami. Igralci so izvršili svojo nalogo razmeroma dobro, ako u-poštevamo težkoče, s katerimi so se borili pri vajah. Polovica jih je bilo prvič na deskah in najmanj pol ducata v Ameriki rojenih. Junak večera je bil vsekakor Fr. Kuhovski v vlogi Seljana. Igral je tako brezhibno, da fmo kar strmeli. On ima svojo posebno tehniko — njegov tipični "ja" na koncu dislogov se mu poda izvrstno. Zs komične vloge je kot ustvarjen, dialekt ima oderski. Le tako naprej, France, kajti takih moči smo veseli. Druga simpatična osebnost je bila Mary Jurca v vlogi Kati, Seljanove žene, ki je vlogo skrbne hišne gospodinje častno rešila. Bila je izboma v nastopih, hudomušna, priprosta toda zlatega srca. Edini njen nedostatek je slovnični jezik, toda o tem nekaj opomb pozneje. Paulina Travnik, ki je imela vlogo njune hčere, je nova moč. Kot ljubimka sicer ni zadela tipa; bila je prehladna, bila pa je dobra kot dru-žabnica in revolucionarka. Preglavice ji dela slovenščina, katero si bo z večkratnimi nastopi brezdvomno izboljšala. Njenega brata Tončka je predstavljal R. Potočnik. Igral je naravno. Bil je pristno ameriško slovenski paglavec. Jakob Gorup kot mislec Dvoršek je imel najtežjo vlogo. Dvoršek je vodja, ljubimec, organizator itd. Govoril je pretiho. V gotovih momentih je pokazal premalo energije, imel pa je izvrstne kretnje in odlikoval se solidarnosti — Prvi maj. Ko[J€ tudi kot ljubimec. On je se je otvoril program, je bila ^vrstna moč, toda ta vloga ne prostorna dvorana jr Hrvat- odgovarja povsem njegovemu skem domu docels zasedena. Prišli so zavedni defavci z vseh predelov obsežnega Detroits. tipu. Rudarja J. Jelovčan in L. Sluga sts pokazala razume^a- Tudi zapadna stran je bila nje za tozadevne karakterje, častno zastopana, pogrešali pa(Wm. Bohinc je bil pa mnogo smo "would be" naprednjakej pretih, pokazal je premalo živ-Glas Narodovega kalibra. Si- ijenja in oči vidno ta vloga ni bi-cer pa roka roko umije! la zanj. V drugi bo mogoče bolj-Program se j-e začel z Mar- Ši. A. Semec v vlogi Ca j zarja seljezo. O pomenu prvega m a- * ja je govoril Martin Menton. Zelo učinkovita je bila tudi de-klamacija Mali proletarci: Sledila je prireditev drame* "Hrbtenica", delo Ivana Moleka. To je zelo primerna igra za slične prireditve. Spisana je poljudno, brez globokih dialogov in filozofije, ob enem je polna ki-pečega življenja. Je izborna interpretacija boja premogar-jev za obstanek. Izraziti tipi, realizem brez neslanih primesi. Odlikuje se po vzgojevalnem značaju je polna zdravega humorja, nekaj povsem drugega, kot so običajne drame, človek z zanimanjem sledi dejanjem na odru, ki so vseskozi logična, toda eksplozija v rudniku v tretjem dejanju je le delno zadoščenje stavkarjem za neštete krivioe — ali zmaga to ni. Pravega konca ta drama nima in ne ve se iz njega, ali se zaključi stavka s porazom za delavce ali za kompanijo. Zdi «e mi, da ima dovolj snovi, da se ji doda še četrto dejanje, v je bil v prvem dejanju nekoliko boječ, toda v drugem je pa sam sebe prekosil. Tip strahopetnega, lokavega in odurnega skeba je igral izborno, Nastopal je neprisiljeno in bil pravi kontrast poštenih rudarjev, a ob enem je tvoril fino kombinacijo različnih tipov na odru z bosom vred. Helen Urbas, ki je imela vlogo Luce, je tudi nova moč. Ona je» ameriška Slovenka in vsa navdušena za dramo. Nie- lo deklo ,ki je do ušes zalju Ijena v Cajzarja. Tudi v nastopih vohunke je vlogo dobro pogodila. Ona je moč, ki še ninogo obeta. Anton Jurca nam je poda) karakter rudarskega delovodje (bosa). Njegova maska je bila imenitno zsdeta, ravno tako tudi nastop, bil pa je neiko-liko preboječ, in čeravno v tuji hiši ,premalo surov in oblasten. Govoril je v.akcentu. Brezhibna angleščina bi bila tu na mestu. Sicer ps je bil on fant od fare. Muzikant (imena ne vem) je tudi zelo spretno vlekel svoj meh in ko bi nekoliko izpremenil dialekt, bi bil per-fekfcen. f Režiral je Frank Nograšek. Imel je ogromno delo, toda trud so mu navzoči nagradili z burnim aklamiranjem. On je tudi avtor simboličnega prizora "Sužnost in svoboda", s katerim nas je presenetil. Med rojaki na vzhodni strani Detroita je teren za gojitev dramatike zelo ugoden. Dani so vsi pogoji, da se v dogled-nem času izvežba močan an-sambl, ki bo kos tudi težjim dramskim produkcijam — zato pa vsi na delo za narodni dom, kjer se bomo na modernem odru in akustično urejeni dvorani na svoj način razvijali v smislu domačih tradicij ter naših kulturnih zahtev. K zaključku naj omenim še odersko narečje. Naši dile-tantje trpe na fiksni ideji, da je književna slovenščina, kakor se jo piše, edino merodajna za oder, in da je treba besede izgovarjati kakor so zapisane po črkah, kar pa ni resnica. Ga. Danilova, ki je avtoriteta na tem polju, nam je v dramatični šoli v Clevelandu dokazala nasprotno. Mnogo prijetne je zveni v igri in tudi v petju: sem ilu ali šev, sem biv, bom delav, kot pa sem šel, sem bil, bom delal itd. To velja seveda za moške. Za ženske pa: sem bla, sem šla, grem delat itd. Tega načina izgovarjanja se poslužujejo na Slovenskem vsi poklicni igralci in pevci. Posnemaj mo jih. Frank Česen. 1 RUDARSKE NESREČE NA SLOVENSKEM. V teku deset let je bilo v rudnikih na Slovenskem, sedaj Dravska banovina, ubitih 121 delavcev in 1889 poškodovanih. Izmed slednjih jih je 21 pozneje podleglo poškodbam, dočim je 57 rudarjev ostalo nezmožnih za vsako delo. TISKOVINE SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. C 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. T.I. L.wUI. 2012 A. H. SkuM«, preds. — J. P. Korrcky Uj. V n.ii li.k.rnl M ti.lt. "ProUtarM' Skoro več kot 50 let je odkar je bila ustanovljena naša banka, in v tem času je hranila sto tisočem njenih odjemalcev vloženi denar. i 1' t< ' 1T» t 'm1^*» * < Uradniki naše banke so vedno gledali, da so dali vlagateljem najboljšo postrežbo. Prepričali se boste, da je v vašem interesu, ako ak v vseh denarnih zadevah obrnete na kASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue I.l.nd A ve. CHICAGÖÄ^k ( ANGELO CERKVEN IK: DAJ NAM DANES NAšl VSAKDANJI KRUH (Ponatis Is "Cankarja«» d mibe (Dalje.) Mnogokdaj so jo po krivičnem ozmerjali in Marta je silno težko prenašala malenkostne krivice, ki so se ji godile dobesedno vsako uro, težko se je uklanjala ponižanjem, ki so bila na dnevnem redu, a zavoljo vsakdanjega kruha ae je morala premagovati. Mogoče se bodo vendarle kdaj pozneje tudi njej odprla vrata tovarne in tedaj bo zopet poslu&ala pesem brnečih strojev. Malenkostne &ikane dolgočasne gospe in nadute»gospodične in sadistična poniževanja so ji grenila življenje tembolj, ker so se vlekla v nedoglednost. Ko bi nastopilo vsaj kaj velikega, odločnega, ko bi ji storili kak&no težko krivico, jo pognali na cesto! — Marta, vi strašna ženska, zopet se je včeraj, ko smo ob eni ponoči prišli domov, sprehajal v kuhinji ščurek! To vendar ne gre! Ščurek vendar ni domača žival, da bi se sprehajala po kuhinji! To mora izginiti! — Kako naj jih odpravim, ne pomaga nobeno sredstvo! — Morate jih odpraviti, pravim. In zopet drugič: — Marta, nesrečna ženska, čevlje ste mi uničili! — Jaz? — Kdo pa! Namažete kar tono paste nanje! Mora vse vrag vzeti! Komaj mine dan in gospa se zopet usaja: — Marta, ali so to ščiščeni Čevlji? Saj čevlji niso pes in pasta ni maček! Zdi se mi, da še niso videli paste ... se bojite umazati svoje ročice, kaj ? Tako je poslušala dan za .dnevom takšna in podobna zbadanja in jih je sprejemala ko* prepih, veter, ki nosi v oči prah ... — Bo že bolje Kljub vsemu si je silno opomogla. Počasi se ji je povrnila zdrava barva, počutila se je vobče zdravo in zadovoljno. Gospodu, ki je ni bil do zdaj prav opazil, je jela ugajati. Zvečer je ostajal vedno pogosteje doma. Ko je nosila obed ali večerjo v jedilnico, je izza časopisa preko naočnikov pazljivo motril njene grudi in njene nožice. — Kakšna sladkost! Gospod Copatnik, ki je bil vsega spoštovanja vreden zakonski vzor, se ^e tako daleč spozabil,'da jo je v nedeljo popoldne, ko je bila prosta in je šla ven, zalezoval . . . Kako je bil razočaran, ko je v neki veži starega mesta izginila in jo je zaman eno uro in pol čakal . . . — Ta je pa lepa, si je mislil, mesto da bi šla tja gori k vrtiljakom, pa se takole zgubi Bog ve kam! Zakaj pa so vrtiljaki, zakaj vojaki in zakaj imajo služkinje ob nedeljah popoldne prosto, če ne zato, da se ob nedeljah sestajajo s soldati, jahajo lesene konje, se v vratolomnih lokih izdirjajo med nebom in zemljo? Gospod Copatnik se je na vse pretege razburjal. Nenadno mu je prišlo na misel, da je njegova sveta dolžnost paziti tudi na njeno moralno življenje. Kakšen zlodej jo je zapeljal v tisto temno vežo? — Ce ne danes, pa drugič prilika se mi bo še vedno ponudila, je menil gospod Copatnik. In prilika se mu je kmalu ponudila. Gospa in hčerka sta se odpravili na morje, na našo Riviero. Ni vrag, vsaka Uradnica, moj Bog, skoraj vsaka prodajalka, čisto navadna šivilja, se danes že hodi kazat na Riviero, pa da bi gospa Copatnikova ne šla. Gospod Copatnik, ki je vedel, da mora svoji ženi braniti na morje, Če hoče, da bo sigurno šla, si je prav živahno prizadeval, dokazati ji, da je takšnole potovanje v vročini kaj malo prijetno, da je bivanje ob morju dolgočasna in vsakdanja stvar. Cim bolj trdovratno ji je to dokazoval, tem trdovratnje je gospa silila na morje . . . — Hvala Bogu, si je mislil Copatnik, vse gre po sreči. Marta in gospod sta ostala sama doma. Marta ves božji dan ni imela nobenega posla. Sklenila je koristno porabiti prostost. Vse dneve je hodila od tovarne do tovarne, da bi si našla drugo službo, a zaman. , Zvečer je morala biti doma, da je staremu gospodu ,ki je prihajal zelo zgodaj domov, postregla. Po navadi je po kratkem obotavljanju legel zgodaj v posteljo. Starec je bil ves boječ. Ves dan si je slikal prihodnjo noč v pestrih barvah seksualne razkoinosti, zaustavljal se je pri vsaki potankosti, v vsaki po-> drobnosti je užival do onemoglosti in živčne utrujenosti. Zvečer bo prišel domov in jo bo povabil k mizi. Saj je tudi služkinja človek, posebno tedaj ,ko ni žene doma ... In sploh: če je bil človek v Ameriki (in Čeprav je milijonar in veletrgovec), dobro ve, kaj je demo-"kratizem! — Steklenico šampanjca, Marta, da bova pila! • Steklenica za steklenico bo romala na mizo/ In pila bosta . . . Marta bo pila! Kako ji bodo sagorela lica. Vroče ji bo . . . — Ce dovolite, Marta . . . ... in ji bo odpel bluzo takole pri vrhu v •. 0 kakšna slast. • • strela .. • Marta se bo smehljsls ... Pobožal jo bo po ličku, jo uščipnil v brado, potem jo bo pogladil po vratu, po tistem belem vratu in potem . .*. Kar v naročje se mu bo zvrnila . . . Okrog vratu mu bo ovila svoje bele, mehke roke . . . Nepopisna slast ... Nesel jo je v svojo sobo . . . Večer za večerom ,noč za nočjo . . . 2e osmi dan je prihajal domov zgodaj in že osmi dan se je zelo zgodaj zaril pod odejo, daleč od Marte, izmučen od samih sanj in strastnih želj. — Neksj moram vendarle ukreniti, če ne si niti verjeti ne bom mogel, da sem moški! Strela: ali sem, ali nisem? Kupil je prekrasen šopek vrtnic in ga poslal po postreščku gospodični Marti. — čigav pa je ta šopek, gospodična, jo je zvečer vprašal. — Neka gospodična ga je prinesla za vas, gospod Copatnik. — Zame? — Zakaj se čudite? ~ — Nemogoče! — Zakaj nemogoče? Marta se je izredno zabavala, [ker je bila taKoj uganila, kdo ji je poslal šopek. — Jaz sem oženjen, gospodična Marta. — To vendar ne more biti nikakšna ovira. Ali niste vi, čeprav ste oženjeni, še nikdar nobeni dami poslali šopka? — Jaz? Kaj bi bilo, gospodična . . . Sredi stavka je obstal. Zbal se je povedati resnico. — No? — Kaj bi bilo, ko bi bil tale šopek jaz poslal, recimo, vam? — Mislila bi si, da ste se opili, gospod! — Ali more le pijanec občudovati resnično ljubko in lepo dekle? — Šalite se, gospod! Bom postala preveč domišljiva. — Pojdite ,pojdite! Vse, karkoli porečem o vaši lepoti, je v primeri z vašo lepoto, kakor katerikoli slovenski kramar (Čeprav se imenuje veletrgovec!) v primeri z ameriškim trgovcem ... In kako naj vam opišem ču-vstva, ki me navdajajo ob pogledu na tolikšno lepoto, kako naj vam razodenem . . . — Cisto nepotrebno, gospod Copatnik . . . — Gospodična, samo ena, tisočkrat ponovljena, prav tolikokrat od mladih nadute-žev zlorabljena sveta beseda: ljubim . . . Ljubim vas ... o, kako vas ljubim! — Starec bebasti, si je mislila in zbežala v svojo sobo. — Zdaj me bo še ta starec, ves izmozgan, mučil s svojo pohotnostjo, zalezoval me^a tisoč ostudnih in neumnih načinov, ponujal mi Bog ve kaj! Zastudilo se ji je to življenje sredi tako krepostnih ljudi. Saj je prav ta človek po neki predstavi v gledališču na ves glas pljuval na nemoralo, ki jo širi to "smradišče". — Kakšno gledališče? Smradišče! Svi-njereja! In tako vzorno rodbinsko življenje! Ali ni gospa ob vsaki priložnosti na veliki zvon obešala vzornosti svojega moža? Ali ni venomer tako rada poudarjala, da v puritanski Ameriki ne poznajo nemorale, ki je privilegij okužene in zasmrajene Evrope ? Marta se je sicer malo brigala za besedičenje o etiki in morali, ker je nagonsko slutila, da je vsa koncesionirana morala strah, ki je nasredi votel ,na straneh na prazen. Nič ji ni bilo sveto, kar so patentirani čuvarji morale proglašali za zveličavno sveto in lepo. Sovražila je, kar so uniformirani etičarji vseh branž poveličali in povzdigovali do nebes. Skoraj j0 je obšla želja, da bi tega vzornega zakonskega moža, tega starega hinavca zdrobila, ugonobila ter ga vrgla pod noge gospe, kadar bi se vrnila . . . — Evo vam vaš vzor, milostiva! Morda bi bila to v hipnem napadu jeze in sovraštva storila, da ji ni bil mrzek do skrajnosti. Ob pomisli na objem izmozganega starca jo je stresel mraz, kakor da se je nepričakovano ovila okrog njenega telesa mrzla, spolzka kača, kakor da ji je zlezlo na hrbet krdelo sluzastih močeradov. Prihodnji večer jo je povabil k mizi. — Moram sleči tega starca do nagega, pogledati, kako daleč sega njegova umaza-nost! — Pijte, Marta! Marta je pila. — Se že uklanja golobica, si je mislil. Svojo stolico je primaknil bliže k njej. Ni se umaknila. — Marta, včeraj ste zbežali. — Spat sem šla. — Zakaj tako kmalu, golobica moja? ' — Mislila sem, da ste se šalili. — Sslil? Ne, ne! Jecljsl je in hotel objeti okrog pasu. — Se ne, gospod! Tako daleč še nisva. — Tako daleč še ne? — Se dolgo ne! — Kako to mislite? — Koliko ste jih že zapeljali? — Koliko . • . eh . . . nobene še . . . — Potsm tudi mene ne boste l Po prsrici, koliko? — Ne vem, res ne vem . . . (Daljs prihodnjič.) rz,.M Nekolike slike izza kulis prosvetne' ^^ zadruge "Svoboda"S inc. Mala skupina v Chicaf u, katero ko dobro leto predi konvencijo SNPJ., ki. druii sovraštvo do slovenskih »ocia-1 toda "politiki" Svobode listov, ker so ji na poti v njenih am- j naklonjen, četudi j« s par bicijsh, je taftela 26. oktobra lansko ( voditelji v velikem sovraštvu radi loto i t ds J a ti tednik "Svoboda". Se- bisniških razlogov. Tudi Vincsuc sunke v U namen j« imela takoj po Cainkar Je med temi kroikarji Jako konvenciji SNPJ. v Bergerjevem lo- popularna oseba, kalu. Za svojega intelektualnega vo-' V taktiki je urednik Svobode na h* ditelja si Je isbrala Andreja Kobala, ki v Ameriki ni še delal pred tem drugje kakor pri SNPJ., drugi leadri "jeznega pokreth" pa so Pavel Betrge r, Frank Pečnik, Leo Bruce, Victor Zupančič in Fr. Vidmar. Ti so dobili sedeie v prvi klopi in prevseli odgovornost sa nov list. Drugi sede is osebnih, "političnih" ali bisniških razlogov bolj s&daj. Poleg teh je še grupa "tajnih", ki daje pokretu gesla "iiber pese" moralno t?) pomoč in novce. V prvem odboru nove "prosvetne" inkorporacije so bili Fr. Vidmar, Lovrenc Gradišek, podoben uredniku bivšega "Glasa Svobode" Zvonku Novaku, le da je veliko manj sposoben kar se tiče urejevanja lista. V natolcevanju in bi-sniikem smerjanju mu je enak, v intrigah tudi, in pa y svojstvu, da vse propade, kar se ustanovi pod njegovim vodstvom. Diskreditiran je docela. Na sejah njihovega odbora je bilo proti njemu i« mnogo pritoib, ker list no dobi v sunanjih naselbinah ne naročnikov in ne saslombe. Marsikdo delničarjev vprašuje, kaj je vsrok, da še zdaj niso dosegli Števila 600 plačanih naročnikov, ali urednik jih tolaii, da je temu kriv bojkot, da pa bo kmalu lih, potem pa so igrala nad Slovenci, ker «oJoJo MU lakaji V »rd.-■!jo 17. aprila so priredili pod avspleijo poljskega, Jugoslovanskega in češkega koasula v hotelu La Salle nekak slovanski festival, aa katerega je prišlo [vilic veliki Kobalovl reklami sam» ' devet UtHMtv. Vsled majhnega od-I siva jih v "Svobodi" bridke obsoja, I čel, koliko nesavednoeti In nenapred-član seclalistUnoga kluba ai »mal nosti je še med vami! A zopet Je Inc. je zelo dragega kakor delati v tovarni, kar tukaj vprašanje: Čemu se zgražati njenimi takoj bi ga smatrali sa kapitalUta i« nad socialisti? Vpraša naj svoje lju-iakoriUavalca, š« bi sa drsail podati di, zakaj Jih ni bilo! Vseh Je bilo en sa v kaka trgoviae. Zaaa ja »lučaj, tisoč oseb, dasi je bil "veeelovanski" kaka je bil člaa klub« takoj bkl jašen, ' festival. MiUjon Slovanov Je menda ko je odprl trgovino . . .** I v Chicagu, morda celo več .pa jih Mar mislite, da je Andrew kobal,'pride samo en tisoč! So pač tudi katerega je V. Cainkar pred dobrim Poljaki in Čehi "nezavedni" . . . Kar letom imenoval "bodočega narodnega se tiče Slovencev — naprednih Slo-voditelja", navedel ta "znan slučaj"? vencev, jih ne bo noben Kobal pri-Kaj ie! pravil v klanjanje tistim, katerih so V istem članku laie naprej: se oteli. ■"Hajskaaje prati gospodarskemu Zelo je Andreju Kobalu v želodcu izboljšanju (naših daiavcav) ja bila JRZ. On sicer ne ve ničesar o JRZ., | učinkovito, da ao Slovonci v ker celo o SNPJ. ni vedel ničeaar — Chicagu io daaoa skora »toolnimo dvorano, ki jo je najel u- rednik Svobode ter ga s svojim delom reiimo finančnega poloma in blama-ie. Ko bi bil logičen, bi moral napasti predvsem svoje ljudi. Dejstvo je, da je bilo na dotičnem koncertu mnogo članov in somiiljenikov kluba it. 1, in ča bi tak na bila, sa bi koa-cort koaaškoga zbora čisto lahko vršil rv Borgorjovi rostavraciji in ie bi bilo nekaj stolov praznih . . . Čemu niso privedli na koncert svojih ljudi člani "Drosvetn«" zuHnitr»? mo za koncert, In potem čakal, da mu ljudstvo napolni dvorano ter pri pomore Svobodi inc. do preetiia in prebitka, s katerim bi plačali obligacije lista. Račun mu je unesel. Sklicali so potem izredno sejo in ga bridko kritizirali, ker je povzročil tak polom. Nisem ga jaz, je dejal. Socialisti so nas bojkotirali in začel je brenkati na izrabljene strune sovraštva, v svojem listu pa je konstati-ral med drugim: . . V «činom« so prišli (na koa-cart) Slovonci, toda ... od stranko, katara sa smatra sa 'adino napredno', ni bila skoro nobonoga . . . Storjen ja bil bojkot, očit in jasan bojkot . . . Da ja bil bojkot ros splošon, smo vi-dali tudi po trganju letakov. Naš človek ia šol po 2S. časti, da raso-bosi lotaka aa koncart po drogik, aa njim pa jo takoj šei nokdo drugi, da jih ja trgal s drogov. To jo drug način istaga bojkota, ki poataja še kriminalna." Tako laše in blufa Kobal. če bi imel njegov upravni odbor dovolj razsodnosti, bi moral vedeti, da n«s-znana prosvetna inc ne more napolniti tako velike dvorane, pa bi bil rajie najel dvorano SNPJ. Ste osemdeset ljudi bi bilo v nji le precej, v dvorani Sokola Chicago so se pa porazgubili, da je izgledala prazna. Ako bi bilo tako lahko napolniti velika dvorane, bi Jih klub it. 1 nedvomno napolnil predvsem za svoje priredbe, in isto bi delale cerkvene organizacije. Naivno je misliti, da se bi morali Puts (Cicero), Anton Zidar, Andrej Cisej, dr. Frank Paulich, Valentin Kobal (Clarendon Hills), Victor S. Skubic, Martin Krian, Lovrenc Gra-diiek, Geo. Prelogar, Martin Ivaniek. Frank Prah, John Koiiček, Frank Savs, C has. Renar. Frank Keriič, Rudolf Komatar, Jos. Brezovec, Joe Widmar (2437 S. Turner Ave.), Frank Grill, Marko Popovich. Louis ManU, Matthew Lepey, Anton Kitz. John Marolt, Frank Jurca, John Golob, pevaki zbor Preieren, Frank Do-brotiniek (Milwaukee), Stanley Stef-fanich (Klein, Mont.), in Karl Kova-čič, preje v Chicagu, sedaj v Sodra-iici, Jugoslavija. Vsi razen dveh so v Chicagu. oziroma v predmestjih Cicero, Berwyn in Clarendon Hills. Izven Chicaga so dobili torej samo dva delničarja glasom izjave, ki jo je notarsko potrdil M. J. Turk. Eden se je preselil iz Chicaga v stari kraj, kot že omenjeno Vseh skupaj je samo 47 (sedem-inŠtirideset) delničarjev, iz česar sledi, da se je urednik Kobal ZLAGAL ali poštni oblasti, ker ni navedel vseh imen. ali pa se je zlagal v editorialu v izdaji z dne 18. aprila, kjer kon-statira, da ima Svoboda Inc. SO del-ničarjav, torej 13 več, kot jih je navedel poitni oblasti v zapriseženi izjavi. Ako je ostale zamolčal, mar jih ja sram. da so člani — prosvetne zadruge? Česa se boje, ako so v pošto-ni druibi? Med navedenimi delničarji je tudi Anton Hrast, hišnik dvorane SNPJ., Lovrenc Gradüek, bivii bolniiki tajnik SNPJ., Fr Bostič, podpredsednik SSPZ., Victor Skubic, tajnik drui it. 1 SSPZ., in kakih deset drugih, ki so vseli delnice "s navdušenjem". Nekaj je takih, ki so mislili, da gre res sa dobro stvar in jim je danes šal, da so se pustili premotiti. Med temi 47 imeni je deset bivših članov JSZ. Eni so bili člani le par mesecev, nekateri pa zato, ker so mislili, da pomeni plačevanje članarine JSZ. licenco k uresničenju njihovih privatnih ambicij. Ko so videli, da so se zmotili, so takoj "odstopili" in posuli "sovražniki". Stroikov je imela Svobod« inc. v pol leU kar izhaja precej nad tri tisoč dolarjev in delniški kapital je pošel ,tako da so morali ie precej posegati V žepe sa pokrivanje pri man k-ljaja. Tudi par mecenov imajo ... Dasi izhaja iele pol leU, beležijo na prvi strani, da gre že v drugi letnik. M. J. Turk ni še delničar, kajti o« gre navadno v ospredje vselej le ka- 'Socialistični' evangelij «o razvil» v idejo, da mora slovenski priselnik ostati proletarec . . ." Iz tega torej sledi ,da bi Slovenci nedvomno posUli večinoma premožni biznismani ter mnogi celo kapiUlisti, če ne bi bilo teh ferdamanih sociali sto v . . . Ali, počakajte malo! Dični bivii študent filozofije Ukoj za tem kon-sUtira, da se pretežna veČina Slovencev ne strinja s takim učenjem torej na marajo socialističnih naukov in zato jim je pot do bogastev kajpada odprU. Sicer pa je delavsko gibanje, ka kor ga propagiramo mi, "strašna sa bloda, ki rodi le slabo posiodice" Pravi, da mi (Slovenci) sploh ne bi mogli isboljiati človeike družbe, Kajti . . . "Amerikanci imajo prolotarska gibanja v Ameriki le v posmok. Co spodarsko si pomagajmo sami, pa bomo aajvoč storili sa človeško drui bo . . . Niti amariški kapitalist, niti socialist nam no hoata pomagala, čo si sami na bomo." Ta evangelij oznanja "Svoboda" od početka. Proč z delavskim gibanjem, pomagaju si sami, otvorite biznis, ali pa skočiU kar preko te stopnje 4n se pretvorite v kapitalista. Tako razlaganje evangelija "pomagajte si sami" pokazuje urednika Kobala v vsej njegovi brezmejni duševni revičini. Socialni problemi so mu z vsemi pečati zapečatena knjiga, ki je njegov omejeni um ne bo nikdar v sUnju odpreti. On je vesel, da more biti ob kakih slavnostih pri gospodih konzu- mu je dala službo, katere, kakor vidite, ni bil niti malo vreden. O JRZ. piše v izdaji z dne 2. maja: "V skladu JRZ. je bilo ie $60,000, ko je upravo zapustil Terbovec. Hitro so se stekljali dolarji. Kam? Kamorkoli so se, posUvno ni bilo. Kar so upravitelji sklada JRZ storili s denarjem ,je bilo nelegalno po ameri-ških zakonih, pa četudi se med pri-spevatelji dobi samo eden, ki se takemu manipuliranju upre. I*o zakonih mora biti denar porabljen v tiste svrhe, za katero je nabiran. Če se to ne zgodi, lahko vsak, ki prispeva v sklad, zahteva denar nazaj . . ." Že dostikrat je namigoval o tožbah, njegov zaveznik Bruce pa apelira: Protestirajte v Springfield! "Svoboda ima poslednje čase tudi kartonisU. V eni njegovi risbi predsUvlja hijeno "pokretai", seveda socialističen, ki žre JRZ. Kartonist ni podpisan, ker se najbrž zaveda, da je v "slabi družbi". Tudi delničarji so se is tega razloga Uko trdovratno branili ,da se bi jih oglašalo v listu. Pošten list in pošteno gibanje ne skriva imen svojih odbornikov in predstav-nikov, ne svojih članov, in pošten list ne svojih sotrudnikov in kartonistov. Namen vodilnih oseb pri Svobodi inc. je vztrajati z listom do konvencije SSPZ. ,na kateri bodo skuiali nadomestiti "Enakopravnost" s ponudbo za glasilo SSPZ. Vse pa izgleda, da bo rezulUt tak, kakor ga je na proili konvenciji doživel po značaju in delu Kobalov drug Zvonko Novak s svojim "Glasom Svobode". . SSS»S»»»M»M»SSSSSS»S»SSS»»»»M»S»»SSS»»SSSSSMM»»SJ RICHARD J. ZAVERTNIK ODVETNIK naznanja preselitev svojega urada ▼ mestu na 160 No. La Salle St, Burham Bldg., soba 1100. Tel. State 2223-4-5 V tem novem uradu je v zvezi z odvetniki Wm. A. Cun-nfca, Wm. E. Rodriguez, John E. Malony, James T. Cup-nea, Wm. A. Cunnea, Jr., Arthur H. Fisher, Elmer C. Anderson in Harold J. Hopkinson. Njegov urad na zapadni strani je ie vedno na 2552 So. Central Park Ave, Chicago, Dl. Tel. Crawford 8200. ni "prosvetne" zadruge? "ProsveU je vam priobčala reklamne dopise, ravno Uko "Am. Slovenec" in tudi ProleUrec" je oznanil koncert. Mar ne trdite, da je večina našega naroda v Chicagu z vami in pod vašim vodstvom? Če niso hoteli na koncert, mar naj bomo zato mi krivi? Andrej Kobal je v teku pol leta politiko" liaU prosvetne zadruge čisto d isk rediti ral. Pravsaprav je bil ie njen porod diskreditirana stvar. Prepričanja so mu kakor robci. Ko ga onesnaži, si vzame drugega, in nekaj najožjih pristašev ga pridno posnema. Zapisati laž mu je laglje kot karkoli drugega. V izdaji z dne 2. maja pravi o klubu št. 1 (v "uredniškem" članku): ". . . Stari slovanski prisolniki nam P r »povodu jo j o, kako j« bilo vsako gospodarsko dvignjonja Slovonca n«mo-«očo, čo jo hotol šivati s drugimi roja 1 Nove SPOMLADANSKE KRAVATE KRAVATE Iz čiste svile vredne $1.00 po 65c HRANITE DENAR! Velika zaloga hlač. Izvrstna prietoja vašemu staremu telovniku ali jopiču. NIZKE CENE. ¡euTHiNG HOUSJHH 3649 West 26th Ste, blizu Lawndale Največji spomenik IVANU CANKARJU so knjige, pisane v njegovem duhu, po njegovih nazorih. TAKE KNJIGE IZDAJA CANKARJEVA DRUŽBA. Štiri knjige, ki jih je izdala za leto 1930, so temeljni kamen živemu Cankarjevemu spomeniku. Vse štiri knjige stanejo samo $-| q Zastopstvo v Ameriki ima^Proletarec". Pošljite naročilo čimprej. jg^ MERA knjiga je najpopularnejia med našimi priseljenci v tej deželi? J« jasno: AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR. Ako letnik» 1930 ie nimate, g« naročite. Stane t platno rezan $1. T« knjiga je vredna mnogo ve« kot Ji je cena. Ona je aama aebi reklama. SEZNAM ČLANOV vm. ZBORA J. S. Z. (Od vsakega kluba se pričakuje, da bo imel na prihodnjem sboru JSZ. v Detroitu svojega delegata. Prične se v petek 80. maja, na prasnik Spominskega dne. Nadaljuje s« v soboto in konča v nedeljo. Ako kak klub nikakor ne more poslati delegata, naj is voli sa aa-stopnika koga ismed članov sbora, ki so v tem seanamu. Isto velja ca druitva Iiobraievalne akcije J. S. Z. Izvolite tudi namestnike delegatom.) OSMI redni zbor J. S. Z. se vrši v petek 80. piaja, soboto 31. maja in v nedeljo 1. junija 1930 v Detroitu, Michigan. Prične se ob 9. zjutraj. Pravico do sedeža na zboru imajo delegatje krajevnih klubov, in sicer Klubi do 50 članov enega delegata in potem na vsakih nadaljnih 50 članov enega delegata več. Nadalje člani sekcijskih odborov, ki tvorijo eksekutivo JSZ. Tajnik JSZ. in njen nadzorni odbor. Urednik in upravnik glasila. Zastopnik Prosvetnega odseka. Nadzor- rfdnfc a /bo. ni odbori sekcij. Delegatje konferenc JSZ. Poročevalci <^ANi VH. RANEGA (referantje), katerim da eksekutiva nalogo izdelati poro- ~ . - --- čila pred zborom, da jih podajo delegaciji v informacijo in razpravo. Vsem tem plača JSZ. vožnje stroške in poročevalcem ter članom odborov tudi dnevnice, običajno $5 dnevno. Ti stroški se krijejo iz konvenčnega sklada JSZ., v katerega plačujejo člani 10c mesečno. Vsaka organizacija, ki pripada Izobraževalni akciji, ima pravico do delegata na zboru. Njihove pravice so označene v pravilih in definirane v 11. točki poslovnega reda v tej koloni. Vožnje stroške in dnevnice jim plačajo organizacije, katere jih pošljejo. Volitve delegatov so sedaj v teku in se vrše do 15. maja. Sledeči spored, dnevni in poslovni red je izdelala eksekutiva in ga predloži delegaciji, bodisi da ga sprejme kakor predložen, ali da ga sprejme z dodatki in spremembami. KONSTITUIRARANJE ZBOR 1.) Otvoritev VIII. rodaoga sbora (glavai tajnik «Z.). 2.) Volitvo verifikacijskega odbora aa pregled pooblastil ia glavni tajnik). . . . 3.) Prodloiitov poslovnika, daovnoga roda >a sporeda. Volitve prodsodnika ia podpredsednika. Volitve Lonvenčnega tajnika. Volitve dvob sapisnikarjev. Volitve revolucijskega odbora (pat članov). (tri člane 4.) 5.) s.) 7.) POROČILA IN REFERATI. t.) Poročilo tajnika o dola ia stanj« JSZ., volilni kampanji in o aktivnostih .voao od VIL rodaoga sbora. Poroča tajaik Chas. Pogorelec. 9) Poročila sekcajskik odborov: «a slov ^akcijo poroča tajnik Fraak Za.U. b) o dolu članov srbsko sekcijo poroča George Maslach. 10.) Zvo.no glasilo le litoratara. Poročata sa arodniitvo Frank Zaita, sa upravniitvo Chas. Pogoroloc. U.) Agitacija sa nai tisk, predv— sa Prolfrca, v naselbinah. P- iSTÄ: sa dom J. S. Z. ia Prolotarca. Poroča tajaik st.vbin.ke- mm odsoka Fr. Zaita. . , , ,, 13.) k Izobraževalna akcija JSZ. i. ajoao dele. Poroča tajnik prosvot. noga odsoka Chas. Pogoroloc. 14.) Dolo čitalnic ia knjisnic ter njihov pomen. Porota Anna M*bn!M Kulturno dolo povsldk ia dramskih «borov. Poroča Mary Ivaaosb. 16.) Vloga slovenskih domov v kulturnem ia družabnem življenju. Referat, ki ga poda »boru Joseph Skuk. 17.) Socialističaa agitacija mod mladino. Poročajo Herman Rugel, Andrew Grum ml. ia Jobaaie Rak ml. 15.) Naie aenstvo in socialistično gibanje. Poroča Angelino Tich. 19.) Agitacija med brvatslu» sri>skim delavstvom. Poroča Peter Ko- kotovicb. opešan je socialistične agitacije med Hrvati * Ameriki, i česa potrebujemo, da se temu edpomore? 21.) Jugoslovansko delavstvo v Minnesoti in naie gibanj«. Poroia John Kobi. . . . . , 22.) Kakšna «aj bo forma socialistične straake, da poeta«« delavska stranka, kateri bo delavstvo tudi pripadalo. Referira Anton Garden. 23.) Poročila o delu Konferenc JSZ. Poročajo delegatje istih. 24.) Unijo premogarjev in naie stališče. 25.) Odbor sa resolucijo predloži med drugim sledeče resolacij«! Ju goslovaaske podporne organizacije in naie gibanje. — Zadružništvo. — J. S. Z. in unijski pokret. Nadalje bo poročal o vseg resolucijah ki mu jih predloie delegatje, klubi, konference ¡n društva ter posamesai poročevalci. 26.) Pravila in načelna isjava J. S. Z. Poroča odbor sa pravila: Chas. Pogorelec, Frank Alesb in Blaž Novak. 27.) Rasno (nasveti, raaprava in drugo o predlogih, ki niso sapopadoni v prejšnjih točkah). 28.) Raspust zbora. Charles Pogorelec, tajnik J. S. Z. Eksekutiva: Frank Alesh, Peter Kokotovich. Geo Maslach, Filip Godina, Fred A. Vider, F. S. Tauchar, Frank Zaits. Nadsorni odbor J. S. Z. Donald J. «otrich, Blai Novak, John Lalich. Nadsorni odsek slov. sekcijo: Frank Margóle, Angeline Tich, Mary Udovich. Poročevalci: John Kobi, Duluth, Minn. — Anton Garden, Chicago, 111. — Jos. Snoy: Bridgeport, 0. — Anna dahnich, Waukegan, 111. — Herman tugel in Andrew Grum, Detroit, Mich. — Mary lvanush, Cleveland, 0. — John Rak, Chicago, 111. — Joseph Skuk, Cleveland, 0. DELEGATJE KLUBOV. St. kluba in kraj: 1, Chicago, 111. — Peter Bernik, 2758 S. Ridgeway Ave.; Joiko Oven, 2762 S. Ridgeway Ave. 2, Glen coo, O. — Mary Pire, Box 95. it. 4, La Salle, 111. — Frank No. vak, 1000—8th St. S, Conemaugh, Pa. — Frank Pod. boy, Box 61, Parkhill, Pa. 10, Forest City, Pa.—Anton Zaitz, box 924. 11, Bridgeport, O. — Louis Go-renc, RFD 2, box 89. >3. Sygaa, Pa. — Frank Pustovrh, R. F. D. No. 2, McDonald, Pa. 20, Chicago, III. — Mike Ladevich, 4607 Keystone St. 21, Arma, Kaas. — Joseph Pillich, R. 8, Box 292, Mulberry, Kans. 27, Clevelaad, O. — Joseph A. Siskovich, 1009 E. 74th St 26, Newbargb, O. — Peter Segu-in, 10709 Prince Ave. 37, Milwauk««, Wis. — Albert Hrast, 555 S. Pierce Ave. 49. Colli«w«ed, O. — Louis Zgo-nik, 728 E. 160th St. 60, Herminio, Pa. — Anton Zor. nik, Box 202. POSLOVNI RED. pod. I, Piaey Fork. O. — Frank Zarin ik, boa ML »14. Detroit, Mick — Rudolph Potochnik, H971 Sherwood Ave. 116, Dot rote, Mick. — Frank Klan ¿■4k. 116, Caasasbarg, Pa. — Marko Tekam, 614 Praaklin Ave. 176, Mom Run, Pa. Henry Knes. 160, W«st Allis, Wis. — Anton Demshar, 822 — 86th Ave. 224, Pullman, 111. — Chas. Pogorelec, aast. 232, Barb«rt«u, O. — John Jan. kovich, 464 N. 4th St. 236, Sbeboygae, Wis. — John Suppanchick, 1129 S .10th St. 222, Girard O. — John Tancek, RFD 1, Avon Park. DRUŠTVA IN KLUBI IZOBRAŽEVALNE AKCIJE J. S. Z. Drui. it. 102 SNPJ., Chicago, III. — Frances Vider. Drui. it. 61 SNPJ., Rod Lodge, Mont. — Chas. Pogorelec, sastopnik. Dramski odsek S. N. D., Waukegan, HI. Frances Artach. Drui. it. 1 SNPJ., Chicago, III. — Anton Garden. — Drui. Pioneer it. 669 SNPJ., Chicago, 111. — Alice Aitach. Drui. it. 68 SNPJ., Moon Run, Pa. — Henry Knes. Drui. it. 136 SNPJ., Canonsburg. Pa. — Marko Tekavec. Pevsko ia dram, društvo "BUd". Detroit, Mick. — Joseph Kotar. Drust. it. 206 SNPJ., Gross, Kaas. — Joseph Pillich. Klub it. 116, JSZ., Detroit, Mich. —- Frank Cestn. KONFERENCE J. S. Z. Si 1, Zapadaa Penne. — John Ter-čeli, Box 257, Strabane. St. 6, vshodai Okie ia W. Va. — Nace Žlemberger, Box 88, Piney Fork St. 4, Illinois ia Wisconsin. — Jos Rädel st., 477—61st Ave., West Allis, Wis. 64, SNPJ. Glencoe 0. 10, SNPJ., Rock Springs, Wyo................ 264, SNPJ., Bon Air, Pa. , 449, SNPJ., Cicero, 111. »»t««l « ................... Frank Mivšek Coal, Coke ««d Weed.—Gravel. WAUKEGAN. ILL. Pkoae 2726. ....................... The Milwaukee Leader9 - Najve*ji ameriiki socialistl-Ini dnevnik.—Narocnina: $6.00 na leto, $8.00 u pol leta, $1.60 ia tri mesece. Naslov: 626 J«aoa« Ave. MILWAUKEE, WIS. razpečanih sa mesec marc 1930. Drftsva la incito 20 1.) Po sboru izvoljeni predsednik predseduje. Zamenjuje ga predsednik. Ako želi predsednik poseči v razpravo k predlogom, so obrniti do podpredsednika za besedo, ki jo dobi po vrsti prijavljenih govornikov. Predsednik ali podpredsednik se volita dnevno. Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga mora predsednik poklicati k rodu, v skrajnem slučaju pa mu vsoti besedo. Ako prizadeti ni sadovoljen s odlokom predsednika, se sme obrniti na zbor za odločitev. V %-Za besedo Se j« priglasiti z dviganjem roke. Govorniki dobe b* sodo po vrsti kakor se prijavijo. 3.) Predlogi se stahrijo ustmeno ali pismeno. 4.) Pred glasovanjem o predlogu imajo pravico do besede vsi govorniki, prijavljeni do sprejema predloga sa zaključek debate. 6.) Pri enakosti glasov se odpre ponovna debata in se glasuje, dokler se ne pride do rezultata. 6.) Za sprejem predloga zadostuje navadna večina glasov. 7.) Glasovanje o predlogih jo jafvno z dviganjem roke, razen slučajih kjer zbor sklene drugače. 8.) Volitve odborov se vrie tajno. 9.) Poimenfko glasovanje (Roll Call) so vrii, če ga sakteva najmanj ona četrtina članov sbora. ' 10.) čas zborovaaja določa zbor. 11.) Bratski delegatje društev, klubov in organizacij, ki prisp«vajo v fond Izobraževalpe akcijo JSZ., imajo na zbor« vse delegatske pravice v razpravah in sklepanju glede prosvetnega dela, organizacij, ustanov in zadev splošnega značaja. V političnih zadevah ki se tičejo političnega dola stran, ko, pa imajo posvetovalen glis. •• * *>* DNEVNI RED ZA SEJE. % 1. Otvoritev saj«. 2. Volitev predsednika in podpredsednika. 3. čitaaje zapisnika prejšaje sejo. 4. čitanje dopisov in tirzojavov. 5. Nujne z«deve. 6. Posebna poročila. 7. Nadaljevanj« sporeda. 6. Zaključek soje. ' Nasvete glede sprememb v pravilih JSZ., resolucije in drugo, tikajoče se zbora, pošljite tajništvu JSZ., kar pa je za objavo, uredništvu "Proletarca". Poverilnice delegatov pošljite tajništvu JSZ. takoj po izvolitvi, da se. imena uvrsti v seznam. lUdne mt-itio ILLINOIS: Virden ........— Springfield_______— La Salle ___________— Waukegan ________ — INDIANA: Clinton..............— MICHIGAN: Detroit No. 114 — Detroit No. 115 — OHIO: Cleveland _____ Glencoe ......... Piney Fork ., Collinwood ... Girard ........... Bridgeport ... New burgh ____ PENNA: Latrobe ......... Pittsburgh ..... Herminie ....... Foreat City .. Burgettstown Lawrence ..... Conemaugh ... West Newton WISCONSIN: Sheboygan .... WYOMING: Sublet .......... 9 4 8 8 6 3 50 20 20 1 .7 10 40 18 6 1 8 31 4 2 3 31 8 Dual»« Is J. Su. Uta« i»2t-itio mt-mo — — — — f 1.20 2 — — 8.10 — 4 — — 8.80 — 5 — — 2.55 Messin! Konv. pritptvki fond 8* — 20 10 3 8 5 8 - 2 5 - 8 - 1 - 4 - 2 - 8 - 10 - 1 4 — .40 .90 1.20 .80 .60 7.00 8.00 4.00 .40 1.00 1.50 4.00 1.60 .80 .60 .60 3.20 .80 .40 .40 5.00 .40 — S 3.80 1.20 — 1.60 — 22.00 — 9.50 — 12.00 — 1.35 — 3.15 — 4.75 — 12.00 — 4.T5 — 2.60 — 2.05 — 1.95 — 9.66 — 2.60 . 1.30 — 1.95 —. 15.60 — 1.25 3 — 1 —- 1.25 .40 Skupaj $ 1.60 4.00 5.00 3.36 2.10 29.00 12.50 16.00 1.76 4.16 6.26 16.00 6.55 3.30 2.65 2.55 12.85 3.40 1.75 2.35 20.50 1.66 5.00 1.65 Skupaj 37 275 87 — $125.75 $40.10 $166.85 ILLINOIS: ,r • Chicago No. 224... 9 6 Springfield ........ 6 2 Virden .................. 4 mm—m• M. at L. ................ 6 La Salle .............. 13 4 Chicago No. 20 ____ 20 20 Chicago No. 1 .... 100 20 INDIANA: Clinton ................ 2 1 ' KANSAS: Arm a .................... 5 7 MICHIGAN: Detroit No. 114 .... 20 4° OHIO: Barberton ............ 10 10 Glencoe _____________ 2 6* Cleveland ............ 40 10 Bridgeport ............ 10 — Piney Fork^___________ 8 8 N£wburgh ........... 6 1 PENNA: • Moon Run ........... 20 Grays Landing ____ 14 Herminie 1».^..». s 7 - . 8 Latrobe ....___1...^.. S 11. 3ygan ..........—.... , 10 10 Canonsburg .......... , «* * Foreat City_______ 4 4 Burgettstown U...... 6 4 WISCONSIN: West Allis ............ 10 : io Sheboygan 10 10 Milwaukee «i. ... 40 m—m WYOMING:- Sublet V f trwn i , 8 1 * * i Sktjpaj_______ 896 189 za mesec april 1930. 3 — Izobraževalna Borba za osamo-akdja & iTojitcv Indije V fond "IzobraievaJne akcije JSZ", A(j Anglije se vplačala druitva, socialistični kiu- & J bi in druge organizacije v marcu ia —— aprilu kot sledi: , (Nadaljevanje s 1. strani.) itevilka ia kraj druitva. Vs«t«. slede Indije bolj odrejenega 74, SNPJ., Virden, Jll.........$ 2.00 stališča. Levo krilo delavske E' ** Mont J-®® stranke, zapopadeno v neodvi-206, SNPJ., Gross, Kans..... 4.60 . . , . • . . . . 6, SNPJ. Cleveland o......... 12.00 *m delav«k» stranki, hoče,*jda se no, SNPJ., Chisholm, Minn. 6.00 vlada izreče za aspiracije in- 2.00 dijskih nacionalistov. Če bi to storila, dobi v zbornici nezaup-8 60 n*co 0<* konservativne-liberal- 3 00 ne večine, in Indiji ne bi bilo 8^ SNPJ.| Chicago, UL______ 12.00 » tem prav nič pomagano. Ve- 362, SNPJ., Carlinvill«, lil. 2.oo lika večina Angležev hoče, da 12.00 Indija ostane v njihovi federacij ciji. t Anglija je odvisna od ko- 2 (jo lonij, njena moč bazira na njih, 12.00 in njena bodočnost je v njih. 8.00 Ako je sedanja taktika de-lav-ü 00 ske vlade glede Indije v danih jj'JJ razmerah pravilna, bo pokaza-2*oo 1» bodočnost. Proti nacionali-6.00 stičnemu gibanju je indijska 1.00 vlada z odobrenjem Londona 3.00 uvedla nasilne mere. Omejila 6 oo 8V°b°do tiska popolnoma, 3*oo prepoveduje demonstracije in a-10.00 retirala veliko vodilnih nacio-6.00 nalistov. To je za delavsko vla- 4 so nePr*J^tno toda imela 4 50 Pitati v te metode ali pa 12^00 odstopiti. Mnogi so mnenja, da 6.00 bi bilo slednje zanjo najboljši 8 00 izhod, drugi pa dokazujejo, da 100 bi se s tem med ljudstvom di-.'w skreditirala; vzelo bi mnogo 3 oo let pred no si bi zopet pridobila 664, SNPJ., Detroit, Mich. .... 226, SNPJ., Edison, Kans. .... 636, SNPJ., Ely, Minn......... 368, SNPJ., Galloway, W. Va. 568, SNPJ., Waukegan 111. .... 47, SNPJ., Springfield 111..... 609, SNPJ., Arm a, Kans..... 888, SNPJ., Pursglove, W. Va. 676, SNPJ., Indianapolis, Ind. 669, SNPJ., St. Louis, Mo. .... 122, SNPJ., Aliquippa, Pa. .... 864, SNPJ., Laferty, O......... 326, SNPJ., Gowanda, N. Y. 86, SNPJ., Willock, Pa. .... 138, SNPJ., Canonsburg, Pa. 244, SNPJ., Kaylor, Pa......... 70, SNPJ,, Akron, O........ 190, SNPJ., St. Mihael, Pa. 102, SNPJ., Chicago, 111..... 126, SNPJ., Cleveland, O. .... 669, SNPJ., Sygan, Pa. ........ 58, SNPJ., Collinwood, O. .. 234, SNPJ., Milwaukee, Wis. 66, SNPJ., Trinidad, Colo..... 275, SNPJ., Maynard, O..... 104, SNPJ., West Allis, Wis. 176, SNPJ., Piney Fork, O..... 14, SSPZ., Pittsburg, Kans. 10, SSPZ., Moon Hun, Pa. voriti. V« se le, da Indija sigurno preneha biti amgleAka kolonija, in če se ne osvobodi angle&ke nadvlade popolnoma, bo prej ali slej postala v zvezi britskih držav enakovredna. Cim prej, tim bolje- za Indijo in Anglijo.* Prva Jugoslovanska restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miskovsky, i lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporo¿a Slovencem v pesot 6♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ j 2 oo Ka otežkočili, je vprašanje, na i katerega še ni mogoče odgo- 3.00 njegove simpatije. Dejstvo je, 174, SSPZ., Pureglove, W. Va. 3.00 da je v zelo kočljivem položa- 61, SSPZ., Barberton, O. I.W ju pa naj gtori ¿e to ali ono. 162, SSPZ., Bon Air, Pa. — 2,00 Namen vlade ie uvesti v admi- 20, SSPZ., Cleveland, 0..........12.00 ^»^«n viaae je esti v aami l, JPZS., Milwaukee, Wis. 12.00 nistracijo Indije velike refor- 15, JPZS., Milwaukee, Wis. 6.00 me in jo privesti na stopnjo do- 154, JSKJ., Henninie, Pa..........3.00 minjona. Da-li bodo sedanji 53, JSKJ., LitUe Falls, N. Y. 12.00 nemiri U proces pospešili ali Dram. dr. "Soča", Strabane, Pa..................................... Pevsko in dram. dr. "BledT, Detroit, Mich. ..................6.00 Pevski sbor "Svoboda", De- ! troit, Mich. ....................... Pevsko dr. "Cvet", NVwburgh, O....................—................ Soc. pevski ibor "Naprej", Milwaukee, Wis. ...........— KLUBI J. S. Z. 1, Chicago, 111. —............. 6, Conemaugh, Pa. ............ 17, Grays Landing, Pa.------- 41, Clinton, Ind................ 45, Waukegan, 111. ---------- 47, Springfield, 111. --------- 69, Henninie, Pa. ------------- 116, Detroit, Mich. -------------- 232, Barberton, O. ------------- 235, Sheboygan, Wis. .......— I Dr. Andrew Furlan ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave. (Ofdea Baak Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. i večer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer. Tel. Crawford 2693. Tel. aa domu Rockwell 2616. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN aad SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:80 — 6:30 — 8:80 Daily at Hlavaty's Drug Store 1668 WEST 22ND ST. . 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440. Royal Bakery 15.00 6.00 I 12.00 5.00 1.00 2.00 2.00 12.00 3.00; 2.00 12.00 _ 100 fSSSêSSêitOS>>»#>!>>•»» 5.00 SLOVENSKA UN1JSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd No. Chicago, 111. TeL 6624. Gospodinje, aahtevajte v trgovi nah kruh Ia naie pekarne. l\ Sod rogom ▼ CUvelandu. Seje kluba it. 27 JSZ. se vrie vsak prvi potek ob 7:30 sveier i« *»«k® tretjo a ode! je ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narodnem doma. Sodrugi, prihajajte redno na oje ia prid«blvajt« mu novih članov, da bo mogel napraviti iim vei aa polju socialistične vsgoje in v borbi sa naia prava. skupaj -------------------$331.50 f Martin Baretincic & Son Tajaiitvo J. S. Z. POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tel. 1476. JOHNSTOWN, PA .................. FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. /Tel. Crawford 1362. Pristna in okusna domača jedila. Ceae smerne. Poetreiba točna. Dr. Otis E Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 Weat 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. sveče r. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini «rada SNPJ bi Proletarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo * Slovenskem, HrvaŠkem, Slovaikem, Čeikem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem i« Nemikem josiku. ^ Naia posebnost so tiskovine sa druitva in trgovce.,^ 4 — $ 4.80 $ 1.60 $ 6.30 2.50 .90 3.40 1.20 .40 1.60 2.10 .60 2.70 5.30 1.70 . 7.00 18.00 4.00 17.00 37.00 12.00 49.00 .»5 .80 1.26 3.96 1.20 6.16 20.00 6.00 26.00 6.50 2.00 8.60 2.70 r . . .80 8.60 161*0 > /6.D0 20.60 ¿00, l.t>0 4.00 3.45 1 10 ' 4.66/ ? 2.15 .70 2.86 1 6.00 2.00 1 8.0Ó 4.20 1.40 6.60 8.15 1.00 4.15 4.46 1.30 6.76 6.50 2.00 8.60 4.20 1.40 6.60 2.60 .80 8.40 8.20 1.00 4.20 6.60 2.00 8.50 6.60 2.00 8.60 12.00 4.00 16.00 1.25 .40 k ♦ i 1.65 7 — $184.66 $68.80 $242.95 _____ —.. . Tajniitvo J. S. Z. Pristopajte k V SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA" Stane sa celo leto $6.60, pol lota $3.00. Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) Je trefca sa novo druitvo. Naslov ta list In aa tajništvo le: 2667 S. LAWNDALE AVE.. , v - CHICAGO. ILL. vi * 1 u n i i "New Leader" i i angleiki socialistični tednik. • V J Izhaja v New Yorku. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljie urejevan angleiki »o-cialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite ti ga tudi vi. Naročnino tanj sprejema "Proletarec". ........» »