Shod pri Veliki Nedelji. V nedeljo, dne 3. t. in. se je vršilo pri Veliki Nedelji zborovanje prlitičnega društva »Sloge« iz Ormoža. — Moozica iz ceiega ormoSkega okraja dcšhh voLlcev je komaj naSia prostora na obsirnem pro&toru tik gostilne g Miklna in živo zan'mynj« isto za posamezne predmete dnevnega reda in na?duSenost, ki je vedno in wricu vakipovala med govori. nam ni dala v^rjeti, da &e nahajamo na tleh, kjer gospcduje nemčuistvo. Zamaii smo pričakovaii, da ss bo pokazal kje kak prijatelj »gftne krote«, a>hie izmed njih si ni upal priti v družb > mož po^tenjakov. da bi sliSal tam od n|ih svojo obiodbo. Že prvi govornik, dvorni avetnik dr. Miroslav Ploj, ie v svojih uvodaih bese^ah kritikoval razSirjenost neodkritosrčnega »Štajerca«, ki piše, kmet naj voli kmeta. Tudt nas bi to načalo veselilo, vendar se to ne da vsikdar izvesti. Vsak ve, da <?e kmet ni na svojem posestvu, gre isto rako>o pot. Ni vedno mogofe najti za kmtlJjn vnet«ca zavednega kmeta, ki bi bil pripravjjen lotiti se na Skodo svojega gospodarstv» trudapolnega javnega de!a. Zakaj so vendar ti aecdkntosrčni >Štaiereijacci- zvolili v Ptuju le r.entHk« doktorje in grsjSiake? Ali bodo ti «krbeli bolj za sebe ali za slovenskega kmeta? >Oiftna krota« se vleče le za korist nemSkib doktorjev in grajSčakov, kar zamore doseči seveda le z nepoStenim prilizovaDJem in z lažmi. Tako se laže, da smo zoper učenje nemškega jezika. Nespametni bi bili, ako bi bili zoper to, vendar proti temu smo, da bi se v naSih šolah učila nemSčina na škodo drugih bolj potrebnih predmetov. Konečno se vedno zgodi, da otroci ne zcaio niti nemSki, niti slovenski. Nadalje pravi »Štajerc«, da se kmetu slaba godi. 0 tetn smo pač tudi mi vsi prepričani in mi osredotočimo vse svoje delovanje v to, da poljedelcu pomagamo. Kar zamoremo doseči, to vain obljubimo. Nc bili pa bi vaSi prijatelji, ako bi vam obljubili več. Potuhnjena »giftna krota« vam obijubi vse, kar hočete, storila pa ni nič druzega kot da io njeni privrženci izdali kmete ptujskega okraja nemškim doktorjem in grajSčakom. Kdor veliko obljubi, malo stori. — Odprite torej oči tudi nezavednim in skrbite, da se povsod vrača ta nesramen list. PreidoS k porofiilu o delovanju državnega zbora otneni govornik obstrukcijo v državnem zboru. ObStrukcija Čebov je opravičena, ker hoSejo z njo doseči le svoje pravice, katere so se jim biie deloma vsled nemske obštrukcije krivično odvzele. Ko so Č«hi na korist gospodarskih olajšav z obStrukcijo odnehali, zavzeli smo se za novi pmtoibinski zakoa, ki je prinesel kmetu znstoo korist. Odpravili amo mitoice, katerim so plačali avstrijski ktneti skupaj okroglib pet milijonov na leto. Pri odpisovanju davka vsled elementarnib nesreč izposlovali smo novih ugodnostij. Ravnctako tudi pri opustosenju vinogrador po trtni uSi. Rok za vrnitev brezobrestnih posojil se je podaljSal od 20 na 30 let in se sedaj dovoljuje davčna olaj* Sava ne več za pet, ampak za deset let. Vinska klavzula je bila velika nesreča za naSe vinorejce. Vsled nizke colnine (3 gld. 20 kr.) uničeval je uvoz laških vin naSemu pridelku cene. Dosegli pa smo sedaj, da se je colnina zviSala provizorično na -0 gld. v zlatu, tako da se je tudi v tem oziru za naše vinorejce na boije obrnilo. Zavzemali smo se tudi za izomiko kmetov. Zabtevali smo kmetijskih Sol, posebno tudi eno za Spodnje Štajersko s slovenskim nčnim jezikom. Vlada je to odklonila, če8 da je to deželna stvar. Pripravili pa smo vlado, da je pripravljena dati za kmetijske zimske tečaje enako svoto kot dežela. Na ČsSkem že cbstoji 70 takih tečajev. Tadi naSira kmetom bodo v veliko korist, kedar se enkrat ustanove. Kazali smo tudi na to, da ima v Brnu vsaka šola malo kmečko posestvo, kar je za izobrazbo učencev v umnem gospodarstvu ogromnega pornena. Zahtevali smo, da se to upelje tudi pri nas. Vendar vladi niso Sole tako pri sreu nego vcjaštvo in o takih zabtevab noče nič slišati. Vojaško breme občuti najbolje kmet. Zabtevali smo, da se vzamejo vsi oni sinovi, ki 80 doma za delo potrebni, v nadomestno rezervo, in da se opuste vojaske vaje v 11. in 12. letu. Vlada nam je zadnje obljubila. Tudi nam je vojni minister obljubil, da se bo v posebnih slučajih tistim vojakom, ki slečejo po treh letih vojaško suknjo, dala primerna druga cbleka, da se ne bodo vra(aii domu v stari obleki, ki je postala med tem že nerabna. Dandanes je povsod treba združenja. Eden sam ne more uspeSno skrbeti za sebe tako, kakor č« je združen z drugimi. Na korist kmetOT dosegli smo vsled tega zakon o kmetijskih zsdrugah. V vsaki obcini ustanovi se obligatorična zadruga za koristi kmečkega stanu. Še mnogo naSih želj čaka uresničenja. Izvojevali bi radi Se marsikaj, vendar nas sedaj cbstrukcija v tem ovira. — Neprijetna nam je ta obstrukcija. Vendar ne smemo misliti na svoje materijelne koristi, ampak na to, da ne smemo pomagati kriviei do zmage. Cehi so nas vedno podpirali in marsikaj smo in bomo dosegli le z njihovo pomočjo. Hraležnost zahteva, da jih podpiramo. (Burno odobravanje) Bodočnosti ne foznamo. Vendar verujte mi, da bomo delali za krnetski stan, ki nam da, vse, kar imamo. Med navduženim pritrjevanjem izreče se nato na predlog dr. J. Omuleca državnemu poslancu zabvala in neomejeno zaupanje, na kar prevzame besedo dežeini poslanec Ivan Kofievar, ki najprvo v zanimivih iz?ajanjih opisuje se&tavo deželnega zbora ter oživotvorjenje četrte volilne kurije. Iž njegovega nadaljuega pcročžia o delovanju dežel nega zbora nas je razveselilo posebno to, da so naSi poslanoi stopili v zvezo s 15 nemSkimi kmečkimi poslanci z nam:nom, izvojevati skupno z njimi ugodnosti za kmetski stan. Poroča tudi o svojih korakih za regulacijo Pesnice. Dosegel je enoglasni sklep deželnega odbcra, da se začnejo takoj komisijska obravnavanja in da se potem po dcgovorn z pGljed8lskim ministrstvoro takoj prične z delom. Ako je sedaj Se pri tninistrstvu, kakor hitro se tam reSi, prične se urejevanje, kar se mora v kratkem zgoditi. Zavzel se je tudi za regulacijo Drave in atajerski nameotnik grcf Clary ma je osebno obljubil, da se bode v svrho obvarovanja bregov potrebno ukrenilo. Kot član vinorejskega odseka zav-emal se je krepko za koristi naSih vincrejcev in hofie to tudi v bodofie z vso vnemo storiti. Posebao namerava predlagati, da razdeli doželni odbor veliko množino amerižkih pcdlag med pridne, kmetijsko izobražene mladeniče. Dežela bi naj potem na jesen trsje zopet nazaj kupila, tako da bi btli kmetski mladeniči za svoje delo odskodovani. — Govornik razlaga nato volilno reformo in zaključuje svoja tožadevna izvajanja: Povodom volitve iz sploSne skupine bodo prisli k vatn agenti od raznih strani. Ne pozabite tedaj, da ste Slovenci. Konefino omenja govornik velikonedeljske razmere. Pohvali skrbnost in pridnost Velikonedeljčanov. Tcda nekaj mora grajati. VelikonedeJjčani imajo lepo petrazredno šolo, ki jih je stala mnogo žrtev. Toda dcsti otrok iz Velike Nedelje obiskuje tujo iole. To je sramotno, ker bi vam veudar moralo biti ono več vredno kar ste si sami napravili, kot ono, kar vam drugi podarijo. Govornik pnde še na pouk v drugem jeziku: Jaz sam sem kmet, a moji otroci naj se le učijo nem^ki. D bro je, 5e zna kedo več jezikov. Toda ne dam jih v nemSko Solo, ampak v slovenski Soli se naj učijo poleg drugih predmetov tudi nemSkega jezika. Kar se otrok uči v svojem materinskem jeziku, so vsega z lahkoto uči. Moji otroci se bodo tako več naučili, kakor pa če bi hodiii v nemško šolo. Tudi vi vzdržujete dobro petrazredno Solo, v kateri sc uči nemski kclikor ie mogoče. Čemu torej poSiljate otroke v tuje Sole, kjer morajo zaostajati v pouku, ker učitelja ne razumejo? Burno odobravanje je sledilo besedam naSega poslanca, nakar se je oglasil k besedi posestnik Kovačec, ki je izrekel v imenu posestnikov ob Pesnici zahvalo za trud gosp. poslanca v zadevi uravnavanja Pesnice Na predlog dr. Iv. Omuleca izreče se tudi dežel. poslsneu neomajeno zaupanje Ko je nato 3e posestnik Krzar iz Libonje slikal neopravičeno ravnanje davčnjh oblastij v zadevi »prostega žganja«, je državni poslanec dr. M. Ploj porožal 8e o svojih tozadevnih korakih. Povedal je, da se pač zaroore dotičDa postava na korist iinenovanega ravnanja davčnih oblastij tolmačiti, da pa je že izpcsloval od flnančnega ministra obljubo, da sq bo to kot oCividno krivičao odpravilo. Gosp. državni poslanec se hoče za zadevo Se dalje brigati, dokler mu ne bo dana obljuba izpolnjena. Konečao je prosil posestnik R i ž n e r iz Cvetkovec, kateremn je voda vzela hiSo in zemljo, deželnega poslanca za primerno pomoč, kar mu je ta tudi obljubil. Na predlog predsedoika polit. draStva »Sloge«, g. dr. Iv. Omuleca, sprejele so se z navduSenjem enoglasoo sledeče resolucije, na kar jt> predsednik s trikratnim »živijo« na vladarja zaključil velepomembno zborovanje. 1. Zgmljiški in hiSno-razredni davek uaj se popolnoma odpravita, zato pa se naj zviša dohoddnski davek, zdatno naj se obdači mobilarni kapital na borzi. Vpeljejo se nnj davki na li-»p in potrato, katerega imajo vpeljanega že druge dežele. 2 Na Spcd. Štajerju pri vseh javnih uradih, pri političnih in pri železniskih, nastavijajo se naj le slovenSčine v jeziku in pisavi popolnoraa veSči uradniki, da se uraduje z le slovenSčine zmožnimi strankami le v slovenskem jeziku in da se napisi pri javnih uradih na Slov. Štajerju, kakor tudi pečati v slovenskem jeziku preskrbijo. 3. V armadi naj se uvede dveletna vojaška služba, tudi naj odpade v 11. in 12. službenem letu predpisana orožoa vaja. Za <5as Jetve naj se dovoli vojakom dopust, bakor v Nemciii in Sest tednov dopust v jeseni. Ubogim reservistom naj vojna uprava povrne potne stroSke. 4. V svrho visje izobrazbe naSe mladine zahteva se ustanovitev več slovenskih mesčanskib šol na Spod. Šlaierskem, na vsak način pa, da se čim preje ustanovi taka iola za zahodni del Štajerja pri Sv. Juriju ob juž. ielez., za vzhodcii del pa v Ormcžu, ali pa v Ljutomeru. Nadalje naj se ustanovi Blovenska obfina obrtna sola v Orinoiu, k|er bi se poučevalo v vseh obrtnih strokah. 5. Zahtevamo ločitev slovenskega dela stajerske dežele od nemskčga in samoupr*jvo za slovenski del z ustaDovitvijo posebnega oddelka v deželnem Solskem svetu in pri namestniji, ker se stajerski slovenski del dežele od deželne in državce vlade v kulturnetn in v navadnem oziru zanemarja ter se naS denar v ponemčevalne namene potrati. 6. Žganjični davsk od lastnih pridelkov naj 86 popolnoma odpravi, da se daje trsje posestnikom po trtni aSi opustošenih vinogradov brezplačno, da se zemljiski davek tirja Se-le, kadar so pridelki spravljeni, t j. po žetvi in trgatvi. 7. Zahteva se ustanovitev slovenskega vseufiilišča v Ljubljani, ker je isto za kulturni razvoi slovenskega naroda ueobhodno potrebno. Nadalje se zahteva uatanovitev nadsodiSCa za vse sloventjke pokrajine s sedežem t Ljubljani, ker slovenski jezik ne vživa Se v Gradcu v zakonu zajamčene ravnopravnosti. Rnsko-japonska vojna, Sovrainika imata postavljene svoje <5ete 120 kilometrov na Sirckost. Predno bi prišlo do kake glavne bitke, treba bi bilo koncentracije glavnih sil — a kdo ve, ako za to morda Japooci že ne delajo. Nekateri naravnost mislijo, da je marsikatera japonuka »poizvedovalna« četa le zvijaca in da za njo ne sledi nifi vefi vojaStva, ki se zbira v kaki drugi smeri ter hoče Ruse presenetiti. Vsekakor je res, da se skrivnost voinib operacij t tej vojski tako skrbno skriva, kakor Se v nobeni — torej bomo, kaj se na bojnem pozorišču godi, v resnici vedeli -e le po ta iičnem udarcu. Neka vest celo pravi, da hoče Euroki s poaameznimi oddelki obdržati Ruse v dosedanjih nj hovih raztresenih stalis«5ih, z glavno močjo pa napasti njihovo severno krilo. Kuropatkin b, ako to Japocci res nameravajo, ne imel prav, da poSilja Stevilne čete proti DaSičavu. Koliko 6asa bo trajala vojska? Petrograd, 7. |uli]a. Mobilizacija v Rusiji bo skoro sploSna, ker so strokovnjaki mneDja, da bo voj8ka trajala dve leti. Japonska zopet llče posojlla. London, 6. julija. Dasiravno je pred kratkim japonska vlada uradno razg'asila, da ne bo vzela letos nobenega posojila ve5, vendar trdijo dobro poučeni krogi, da se že vrSe pogsjanja za novo posojilo. Rualja ho5e sama določltl mlrovne pogoje. Petrograd, 7. julija. Dasiravno bo poteklo Se precej časa do mirovnih pogajanj, vendar se vojaški in vladni krogi že pridno pečajo z okoliSfiinami, katerim bo sledilo to velevažno dejanje. Drugega berolinskega shoda Rusija noče doživeti. UmeSavanje tujih velevlasti] v njene zadeve hoče preprečiti z mobilizovanjem vse ruske armade pred mirovnimi pogajanji. ,,Krufto Kajfako Domej KaJ" se imenuje novo druStvo, katero si je stavilo nalogo, da pospeSuje velikojaponsko politiko, ki gre za tem, razSiriti japonsko oblast kar naidaljc po Aziji. Poleg Valike Nemčije, Velike ItsJije bomo imeli sedaj računati tudi z Ve- liko Japonsko, če se temu društvu posreči, da doseže svo| namen. Ni malo, kar zahtevajo japonski Bismarki: 1. Port Artur japonski za vedao; 2. Japonski protektorat nad Korejo; 3. Rusija odstopi Sahalin, primorske kraje na Vzhcdu in ustje usunjsko; 4. Sibirska železnica se proglasi za mednarodno in 5. Mandžurija se vrne Kitajski. »Krafto KajJuku Domej Kaj« torej ni skromen v svejih zahtevah. Iz teh smotrov se pa vidi, da bojno navduSenje na Japonskem Se ni upadlo. Kako so se potopLU Japonol na ,Klllamara'. Prfttresljiv ie popis larda Kencie o pctap^anju z vojaStvom napolnjene japonske ladje »Kišiumaru. »KiSiumara« je bil bliza Genzaaa obkoljen od vladivostoškega brodovja, in ruski poveljnik je dal japonskemu rok za premiSljevanie, ali s« uda ali ne. Japonski častniki so se seSli k posvetu. Stotnik Siina je stopil pred moStvo in ga vpr&Sal, ali se hoče udati aii umreti. Japonski vojaki so soglasno izvolili smrt... Bila je polnoč, jasna in mesečna, ko so trije ruski častniki, poslani vpraSat, odveslali od »KiSiumaru« in se vrnili k ruskemu torpednemu brodovju, da naznanijo japonsko odločitev. Na »Ki3iumaru< je vse utihn lo. Vojalci 80 se v popolnem miru postavili v vrste in poigravajoč se s puSkami in bodali, jemali slovo od življenja, spominjaioč se doma. Neki častnik je na to prinesel vse listine, črteže, zemljevide, dopise, kar jih je bilo na ladji, tudi pi&ma, ki so mu jih dali vojaki, in je vse skupaj vtakn 1 pod kotel, da je zgorelo. Vojaki so sneli Stevilke svojih polkov in jih pometali v vodo. Kmalu nato izpuste Rusi dva torpeda. Ča tniki so pohiteli v nvne kajute, kjer so 86 zaklenili. Hipoma je bilo slisati pod ladio nekaj eksplozij, nato je bilo zopet vse tibo. Castniki so se postrelili. Nekoliko minut po smrti častnikov sta se ustrelila seržanta Kurisa in Horisaka. Mnogo vojakov je sledilo temu zgledu. Serzant Okauo je uaredil harakiri (prerezal si je trebuh). Šestdeset vojakov je začelo streljati na Ruse. Ti so odgovorili z ognjem iz topov in spustili 3e en torpedo. Ladja je bila prej spodaj poSkodovana, ta torpedo pa jo |e v sredi preklal na dvojt-. V trinajjstih minutah je bila ladja pod vodo. Do poslednjega trenutka so Jtponci streljali na Ruse, nekateri že do pasu v vodi. Še nekaj jih je zakltcalo svoj >Banzaj!< in vse je utihnilo pod valovi. Samo oblak dima je Se plaval nad vodo, a Se ta se je hitro razkadil. Nihče ne bi rekel, da je tu ravnokar izgimlo sedem8lO Ijudi. Petrcgrad, 7. iulija. General Miščenko je vzel pri Sahotanu Japoncem ves njihov tren s konservami, rižem in 50 glav živine. Vidi se, kakor bi se Kuroki na vzhcdni fronti počasi umikal, a vzrok tega umikanja js težko d lofiiti, ker je mogoče le strategičen manever. ManjSi boji se vsak dan vrSe. V Kurokijevi armadi ie že mnogo rezervistov. Moči Japonske so tako že izčrpane. Port Artur — stoji. Petrograd, 13. julija. Generalni štab potrjuje vest, da so Japonci v ponedeljek ponoči pri svojem napadu na Port Artur izgubili 30.000 ljudij. (Skoro neverjetno! 0. u.)