Registercd /'or post ing as a pubiicat ion (C ut ego LETO XXX JUNIJ 1981 NIKDAR bi ne verjel, da je med našimi dva tisoč naročniki toliko selitev: poprečno Sest na mesec jih na upravo MISLI sporoči spremembo naslova. K temu pa moramo dodati Sc poprečno pet takih, ki sc selijo in nič nc sporočc: pošta številko vrne in naročnika vzamemo iz seznama. Dva od teh sc v teku enega do štirih mesccev spomnita, da MISLI nc prihajajo več v hišo, poprečno trije naročniki so izgubljeni za daljšo dobo ali pa za vedno. Za vsakega rečem: Škoda! Dvakrat škoda, če je ostal dolžan za zaostalo naročnino . . . Če pošta vrne številko, je kriv lahko novi naslov, ali pa brezbrižnost poštarja. Enkrat sem isti dan dobil pismo naročnika in na isti naslov poslane MISLI vrnjene s pripisom poštarja: No such ad- dress! . . . Včasih pa nekateri naročniki mislijo, da njihov novi naslov kar voham. Z e nc vem kolikokrat sc mi jc zgodilo, da mi je pošta vrnila MISLI in sem jih seveda nehal pošiljati. Lepega dne pa pride pismo s pritožbo, da list ne prihaja več, četudi je plačan do konca leta . . . Primerjam naslova na vrnjenih MISLIH in na pismu — različna sta! Naročnik sc jc torej selil, pa pozabil sporočiti. No, vsaj MISLI je pogrešal, četudi jc obenem obdolžil urednika in upravnika, da sta sc zarotila proti njemu in mu ustavila list. Seveda mu jih začnem pošiljati na novi naslov in zadeva jc urejena — do prihodnje selitve . . . Naj velja zlato pravilo: Ob selitvi nam TAKOJ sporočite stari in novi naslov! S teni nam olajšate popravek in prihranite nepotrebne poštne stroške. — Urednik in upravnik • K SLIKI NA PLATNICAH: Pogled iz zraka na Šmarno goro pri Lj. misli KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v cenah knjig ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DLL (SLOVENIAN LANGUAGE MANIJAL, PART L and PART II.) Cena I dela $7.-, II. dela $8.50. A NG LEŠKO-S LO V E N S KI in SI.OVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAK v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $8.- JADRO V VETRU (za II. razred), cena $6.—; ZLATA LADJA (za III r.), cena $6.—; VRTILJAK (za IV. r ), cena $6.50; ZEMLJA DOMAČA (za V. r), cena $6.50. — Te čitanke, bogate po vsebini in barvnih ilustracijah, uporabljajo slovenske osnovne šole v Trstu. Res vredna pomoč z.i priljubitev in izpopolnitev znanja slovenskega jezika tudi naši izseljenski mladini. KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60- ŠKOE ROŽMAN, I., II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knji® $40,- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-). LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KAKI A MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsei'1 trem delom $10,- TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal FranC Sodja CM. Knjiga je izšl i v Argentini, stane vezana $4.—, nevezana pa $3.— in je vredna branja. HOJA ZA KRISTUSOM (nesmrtni spisi Tomaža Kempčana v oblik* molitvenika). Cena Š5. vezani knjigi. MATI. DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2-'- POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisi Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-. V ROGU LEŽIMO POBITI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o tcha' skih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja. TABORIŠČNI ARHIV PRIČA 1., 2., 3., in 4. zvezek (/bral df-Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2.— P katerima se je druga svetovna vojna vodila. °munizem je zasadil svoja rdeča bandera na tleh ^alih narodov, pa tudi na tleh Poljske in Nemčije. Veliko vprašanje miru je ostalo nerešeno. Ko gledamo ‘*ZaJ> gledamo kot Slovenci predvsem na svoje križe, svojo zemljo in na svoje ljudi. Razumljivo je to. endar smo se v teku let vse preveč ožili, skoraj povsem SITl0 pozabili na tisoče in tisoče, ki si jih je enostavno Polastila komunistična tiranija in jih proglasila za j)rVe klicarje svobode. V veliki boli za več kot deset °c vrnjenih z vetrinjskega polja smo tako rekoč ^Prcgledaii kri talcev in mrtva, izsušena trupla tistih, so od lakote in tepeža umrli po koncentracijskih a °riščih v Italiji in Nemčiji. ^s' ti, ki so iz idealizma umrli za svojo zemljo in esr,ično svobodo, so še vedno živi. Vsi, ki so se v v°jeni ravnanju trdno držali moralnih principov, so P° nasilju in mukah posedli sedeže, ki jih je Bog mučenikom. P' 'Pravil Po 11ore aCj bol vseh teh letih se je čas že toliko odmaknil, da retT|o, smemo in moramo pogledati v oči vsem Jstvorn; takim, ki nas dvigajo, in tudi takim, ki !>ufCe r;lz°devajo naše človeške slabosti. Trezno in mirno sestavimo kose in drobce preteklosti, zakaj celota 'ahko je kljub mnogim napakam veličastna in vredna slovenskega človeka, vredna velike slovenske duše, ki se je očitala skoz vso našo zgodovino. Ničesar nam ni treba zakrivati, ničesar tajiti, zakaj nič večjega ni v človeku kakor to, da si upa ob vsem ponosu priznati tudi napake. Prvo, kar nas mora desetletja po koncu revolucijo v Sloveniji napolnjevati, je PONOS. Ponos, da smo. Slovenci, ki smo med prvimi spoznali, da y je zaklel proti nam ne samo fašizem in nacizem, temveč z isto silo tudi komunizem. Ponos, da smo ob vseh zunanjih videzih ostali resnično zvesti demokratični 'svobodi, čeprav nas je ta zavoljo teh videzov prodala, kakor je brez teh videzov prodala Poljsko, ki je darovala deset tisoče vojakov Andersonove vojske za zaveznike, brez haska za svojo rodno domovino. Drugo, kar nas mora ob teh bridkih spominih polniti, je VOLJA. Ne volja po maščevanju, temvač volja do dela. Čas je namreč, da gledamo na komunizem z jasnimi očmi in da v tem gledanju ne iščemo nobenih kocksistenčnih steza. Ne pretiravajmo ne v eno ne v drugo stran, glejmo in sodimo trezno in osnova našemu gledanju in našim sodbam naj bodo moralna načela in slovenska zavest. In tretje živo v nas naj bo UPANJE. Ne noro upanje v čudeže, ki naj bi se vršili po naši volji. V nas naj bo upanje, da bomo z resnim delom in s podporo prošnja naših mrtvih dosegli v času zmagovanje pravice. Ne bomo dočakali končne zmage, toda vsi smo na svetu zato, ker smo poklicani, da k zmagi Pravice prinesemo svoj del. Mrtvi so ga prinesli, prinašajmo go še mi skoz celo svoje življenje! KAREL MAUSER ^a-Sk. Novi PO UKINITVI zveznih svetov za etnične zadeve (ACEA^za prebivalstvo in naseljevanje (APIC) in za begunce (ARAC), je bil sredi maja imenovan “Avstralski svet za prebivalstvo in etnične zadeve” (Australian Council on Population and Ethnic Affairs). Naloga novega sveta je obveščati zveznega ministra za imigracijo in etnične zadeve o gibanju avstralskega in svetovnega prebivalstva, mu svetovati koliko in kakšne ljudi naj sprejme za naselitev, kot tudi da izdela smernice in postopek za naseljevanje. Prav tako predlaga potrebne spremembe v delovanju ministrstva ter ustrezno zakonodajo in poroča o pomankljivostih administracije, izvajanja programov ipd. Svet šteje osemnajst članov. Imenovani so aktivni strokovnjaki, ugledni na svojem področju in z bogatimi izkušnjami. Tako je v tem svetu osem oseb iz gospodarskih organizacij (Ah Toy, B. Con, A Freeleagues, B. Loton, B. MacKinley, L. Naqvi, G. Polites in Zampat-ti), šest akademikov (ekonomista G. Blandy in W. Ho-gan — sociologi: J. Caldwell, D. Cox, C. Neutze, J. Zu-brzycki), trije iz delavskih zvez (C. Dolan, S. Ivany, A. Vella) in eden iz sodstva (J. Gobbo). Če se upošteva težavno izbiro reprezentativnega članstva ne samo po strokah, ampak tudi vključevanje po deželah (States), je gornji eden najboljših svetov. Minister v svojih odločitvah upošteva predloge sveta in departmenta, vendar bo včasih še vedno imel direktna posvetovanja s posamezniki in skupnostmi. Važno vlogo bo imel odslej “Avstralski institut za multikulturne zadeve”. Naloga tega zveznega instituta je delovanje za osveščanje in razumevanje različnih kultur novonaseljenih skupin ter priznavanje njihovih doprinosov celotni avstralski družbi. Poleg stalnih nameščencev (sedaj 25) bo zvezni minister za etnične zadeve imenoval tudi članstvo instituta, ki bo skrbelo za izmenjavo informacij in tako podprlo institut. Imenovani bodo zaslužne in delovne osebnosti iz etničnega področja za dobo treh ali petih let, potem bodo izbrani novi. S tako rotacijo članstva bo institut povezan s tekočo problematiko etničnih skupin. Ukinitev prejšnjih treh svetov in ustanovitev novega ni iskati samo v narekovani štednji vladnih izdatkov, Avstralski svet za prebivalstvo in etnične zadeve ampak tudi na premikih v vprašanjih multikultura-lizma. Seveda so po tem različno deljena in lahko nasprotujoča si mišljenja. Optimistično je vzeti ministrovo odločitev, da bo sam načeljeval sejam sveta. Minister lan Macphee je pokazal veliko zanimanje že v prejšnjih odborih in se je udeležil mnogih konferenc, kar je pripomoglo hitrejšemu izvrševanju dela. Pravtako so novoimenovani člani osebnosti, ki bodo zastopale svoje mnenje npr. tudi proti morebitnim poskusom podreditve birokratski administraciji. Prav v tem je sedanji poskus liberalne vlade, poleg štednje. skrčiti državno administracijo na minimum in čimveč prepustiti privatnemu sektorju, ki naj bi že radi dobička posloval bolj učinkovito. Pri tem naj pomagajo ministrom sveti, ki morajo biti neodvisni od njihovih depart-mentov. — Laburisti želijo prenesti mnogo na lokalno upravljanje in tako utesniti birokracijo od zgoraj. Tudi ne podpirajo svetovalnih odborov, ker so lahko preveč odvisni od imenovalcev. Vprašanje splošne soglasnosti vlade in opozicije glede multikulturalizma je v mnogih pogledih bolj retorične vrednosti. Kakor je to dosegljivo v principu, toliko Je različno v izvajanju. Vsi stremimo za uveljavljanje take politike za naselitev, ki je v povezavi in složnosti z avstralsko družbo. Ohraniti pa je in spoštovati kulturno identiteto vsake skupine, ki je sestavni del celote z vsem' ostalimi skupinami. Poti je več, vendar osebno mislimi da je to dosegljivo samo potom izobraževanja, oziroma šolstva. Eden pogojev je poučevanje jezikov etničnih skupin na osnovni in srednješolski stopnji, potem pa pri zadostnem številu — na univerzah. S povečano zvezno decentralizacijo šolstva bo uveljavljati zahteve še za boljše pogoje poučevanja pri deželnih (States) ministrstvih. Odločilne važnosti — posebno pri drugi generacij — je, da starši in študentje res imajo namen ohranit' jezik in kulturno dediščino. Koncem maja je bila že prva seja novega sveta, ki Je predlagala vselitveno kvoto za letos 110.000 oseb. Pravtako bodo dokončali “Policy discussion paper”, ki ga J® pripravil bivši svet za etniče zadeve. Minister je povabil na sejo tudi predstavnika laburistov za etnične zadeve g-M. Young-a, kar je poudarilo važnost etnike ne samo pri vladi, ampak tudi pri opoziciji. KRUH JE VAŽEN. SVOBODA VAŽNEJŠA, NAJVAŽNEJŠA PA JE NEZLOMLJIVA ZVESTOBA! (Pod Hitlerjem na smrt obsojeni jezuit Alfred Delp) J ČLOVEŠKI POBLEMI TEHNIČNEGA NAPREDKA SODOBNA družba je značilna po tehnološkem napredku. Tehnika in znanost sta v ospredju človekovega 7lvljenja in delovanja. Človeka nekako silita, da išče n°va pota življenja, da odkrije umetnost življenja v n°vih okoliščinah. Tehnika in znanost bi naj prinesli zmago človeka na(l naravnimi silami. Izredno sta pospešili razvoj Pr°izvodnih sil in tehnologije, a zamajali tudi temelje ^°sedanjih obstoječih življenjskih nazorov in vrednot. f’c Posebej tehnika, ki je sicer rezultat človekovega uma 'n de'a, izziva človeka, da se mora prilagajati in sPreminjati, če hoče korakati vzporedno s časom in n°vimi zahtevami življenja. Izgleda.že, da se majejo |udi temelji, na katerih so dosedaj sloneli odnosi med Judmi ter ]judmi in Bogom Stvarnikom. Zanika se , °2Ja pot, nakazana za življenje po naravnem zakonu, 'n se išče človeško pot neodvisno od vsega, kar ni rezultat človekovega razuma in dela. Človek hoče Prikrojiti svet in vesolje po lastni meri. PRIDOBITEV TEHNIKE IN ZNANOSTI Veliko se je že doseglo in naredilo. Kar so bile Vcasih sanje, je dandanes realnost. Tehnika omogoča ^°žnost proizvodnje obilice tvarnih dobrin, mehanizira . °Vekovo delo in ga olajša, omogoča krajšanje delovnega Casa> zholjšuje na splošno življenjske pogoje, skrajšuje ‘IZtialje'in zbližuje ljudi, omogoča človeku celo vstop v vsemirje. ^ Tehnični napredek je olajšal težka dela, v civiliziranih ' u*bah odpravil delo otrok in mladoletnikov ter jim niHgočil študij, zboljšal zdravstveno stanje na delovnih nies,ih, zmanjšal umrljivost novorojenčkov, zmagal nad ny,0ginii boleznimi, ki so bile včasih neozdravljive, 0|jšalo se je na splošno zdravstveno stanje širokih 0veških množic. kljub vsemu temu pa se sodobni človek ne čuti eenega. Mnogi menijo, da tehnika in znanost človeka 'Sata od narave, kateri pripada, ga ji odtujita in Vržeta družbi, iz katere so izrinjeni naravni zakoni Ja ter nadomeščeni z mehaničnimi, ki so protinarav- m & Podv s°žitja m. Nekateri so mnenja, da je človek že izgubil kontrolo 4 tehničnim napredkom, kot izgubi šofer kontrolo nad volanom ter drvi naprej v neznanost brez možnosti usmerjanja. Uničuje človekovega duha in je le njegova bedna karikatura (R. Dvorak). Vedno bolj stopnjuje napetost med ravnovesjem osebne odgovornosti in družbene realnosti, zalo je sodobni človek v duševni stiski, kot pravi psiholog A. Trstenjak. In ta stiska je velika. Kaže se na vseh področjih človekovega udejstvovanja. IZGUBA Ž1VLJ EN IŠKEGA CILJA Doseženi napredek je človeka pahnil v napuh. Iz napuha zanika božje stvarjenje in se postavlja sam za stvarnika. Čuti se močnega, samozavestnega, občuduje svojo sposobnost, da lahko vse sam naredi. Pri tej vsemogočnosti, ki se kaže predvsem v premaganju ali ukrotitvi naravnih sil, pa ne more rešiti ali razvozljati osnovnega življenjskega problema: ODKOD IN KAM. Na vprašanje odkod človek in kam vodi življenjska pot, zaradi svojega napuha in vere v znanost ter tehniko ne more najti zadovoljivega odgovora. Začetek življenja je zanj nekaj mehaničnega, materino telo neke vrste laboratorij, v katerem sc življenje novega bitja urejuje in kontrolira po zakonih kemije. Pravica do življenja nastopi šele z rojstvom, če je novorojeno človeško bitje seveda popolnoma zdravo, brez hib in napak. Pred, rojstvom lahko mati naredi z življenjem, ki ga nosi pod srcem, kar hoče, ker je gospodar svojega telesa, kot je to odločilo tudi vrhovno sodišče Združenih držav Amerike (leta 1973). Namen človekovega življenja je usposobiti se za pridobivanje tvarnih dobrin in njihovo uživanje. Cilj je sreča, ki se istoveti z obilico dobrin in udobja, ki ga nudi tehnični napredek. Sposobnost pridobivanja dobrin, mesto v tehnološkem procesu in kvantiteta dobrin ter udobnost določata družbeni status človeka, to je njegovo mesto v družbi. Izobilje in status, položaj v družbi, pomenijo nebesa na zemlji. In kaj potem, ob koncu, ko pride starost ali bolezen, nagel konec zemskega potovanja? Na to sodobni človek noče odgovoriti, noče mislili. Izmika se ali naravnost beži pred najvažnejšim življenjskih vprašanjem: kam? BOG ZA V SILI Potrošniška miselnost in vera, da tehnika in znanost lahko odgovorita no vsa življenjska vprašanja, vodita človeka v teoretični in praktični ateizem. Širi se verska indiferentnost, laicizem, nezaupanje do Cerkve. Ne veruje se, ne zaupa v božje odrešenje. Človek se odreši sam, "vse lahko naredi sam, ne potrebuje božje pomoči. V Cerkvi ne vidi božje ustanove, ampak neke vrste politično in klerikalno organizacijo in jo kot tako tudi tolerira. Na mesto zapovedi ljubezni do bližnjega postavlja laicistični humanizem, zato tako pogosto poudarjanje-potrebe humanizacije človeških odnosov in gospodarstva. Ta poudarjanja razpravljanja in iskanja pa človeka vodijo v marksizem — kljub temu, da brani zasebno lastnino, ga sprejme kot socialno teorijo, ki bi naj pomagala rešiti težave sodobne družbe. Hoče biti toleranten, zato sprejema mnoštvenost idej. Sprejme vse ideje, če mu služijo, vse so zanj enako dobre. Morajo pa biti nove, produkt časa, v katerem živimo. Zato hoče prelomiti s tradicijo in preteklostjo ter noče z njima nobenih vezi. V tem vidi svobodo. Svoboda mora biti absolutna. Zato odklanja vsako avtoriteto, če nima tehnične in znanstvene utemeljitve ali če ne služi tehniki in znanosti. Ne sprejme in ne tolerira nobenih omejitev temu pojmovanju svobode, čeprav izhajajo iz naravnih in božjih zakonov. Boji sc pogledali v svojo realnost, v svojo notranjost in jo urediti. Živi z zunanjim svetom, beži pred mirom, išče zabave in razvedrila. Boji se srečati sam s svojo vestjo in dušo. Kot /e rečeno, Boga ne priznava, a ga tudi popolnoma ne zanika kljub svojemu ateizmu. Ni popoln ateist. Pravijo, da je popolnih ateistov dandanes zelo malo. Ako se vpraša sodobnika, če veruje v Boga in vidi, da je vprašanje resno, dobimo odgovor, da ga to vprašanje ne zanima, dokler mu gre dobro, tako kot si želi. Kadar pa pridejo težave, neuspehi, nerazumevanje, trpljenje, takrat pa potrebuje nekoga, h kateremu se zateče. In takrat je Bog edini, ki sc mu lahko zaupa in razkrije. Takrat, da Bog obstoja. Bog za pomoč v sili in težavah. VZGOJA IN IZOBRAZBA Kot je na eni strani velika težnja človeka, iznebiti sc Boga, kadar ga ne potrebuje, tako je na drugi strani velika težnja po izobrazbi, S tem sc noče reči, da je tudi veliko volje do učerua. V civiliziranem svetu sc izobrazbi posveča veliko pozornosti in truda. •Nepismenost se stalno zmanjšuje. Število šolskih zavodov stalno narašča, enako se množijo tudi ustanove in literatura za vzgojo in izobrazbo otrok ter odraslih. Pri vseh teh prizadevanjih za vzgojo in izobrazbo pa je značilno, da človek nima volje za misliti, razmišljati in presojali. Ima slepo zaupanje v znanost, ki ni samo vir tehničnega napredka, ampak tudi resnice. K temu zelo pomaga enciklopedični način izobrazbe, ki prevladuje v sodobnih šolskih ustanovah. Namen in cilj vzgoje ter izobrazbe je pripraviti človeka za življenje. Vzgoja naj pripravi človeka, da živi dostojno in spodobno, izobrazba pa ga pripravi za poklic, s katerim služi bližnjemu in sebi. Tukaj )e važna predvsem poklicna izbira. Naravno jc, da mora biti izbira poklica svobodna, da si vsak izbere tistega, za katerega čuti največ sposobnosti, za katerega je poklican. Sodobni tehnični napredek to svobodo izbire poklica omejuje ali celo onemogoča. Važni so samo poklici, ki tehniki direktno služijo, ki so tehničnega značaja. Tehnika je izpodrinila v precejšnji meri humanistične poklice, oziroma jim je odmerila v družbi drugorazredno mesto. Tudi nagrajevanje ali zaslužek je v tehničnih poklicih veliko višji kot v ostalih ne glebc na opravljeno delo. Na to se ozirajo predvsem mladi pri izbiri poklica in smo priče velikega navala na tehnične izobraževalne ustanove. V veliko primerih pri izbiri poklica ni več odločilna sposobnost in veselje, ampak zaslužek. Tako imam0 dandanes poklicne tehnike in strokovnjake, ki res delajo iz poklica, pa tudi maskirane, ki poklic igra)0 kot igralec svojo vlogo v gledališču. Gredo se tehnike in strokovnjake in ti dandanes prevladujejo. Njihova igralska sposobnost, ne strokovna, je neverjetna m zasenčijo resnične strokovnjake. Ker so polni ambici°z' nosti kljub svoji strokovni nesposobnosti, a z dobrim igralskim talentom, zasedajo ključne položaje in vodilna mesta. Kvarne posledico se že kažejo. Ker povpraševanje po tehničnih poklicih narašča, ie ' narasel tudi vpis na tehnične šole in univerze. Posebej velik naval je na univerze, tako da obstoječe ne morej0 sprejeti vseh kandidatov. Zato se ustanavljajo nove-Pri ustanavljanju teh se ne upošteva, če je na razpolag0 [ odgovarjajoči učiteljski kader, dovolj znanstvenikov pedagogov in strokovnjakov. Tako zasedajo univerzitetne stolice za to nepripravljeni učitelji, kar jc občutn° znižalo raven univerzitetnega študija. Sodobna univerza ni več tista ustanova znanosti, kot je bila stoletja. 2 navalom študentov se je še politizirala, kar pomeni, da je dnevna politika prestopila prag univerzitetnih predavalnic. Večkrat se zaradi tega onemogoča redm študij in odklanja znanstvenike, ki ne soglašajo 1 določeno politično ideologijo. Zopet dodaten udarec znanstveni ravni študija. Ker študentom v mnogih primerih ne gre za znanje-ampak samo za akademski naslov, je vrednost univerzitetne diplome že precej izmaličena. Tako že nekatere univerze delijo diplomante v več kategorij; ustanove, ki potrebujejo strokovnjake, sprejemajo samo diplomante prve kategorije. To potrjuje resnico, da kdor med študijem nc pokaže resničnega zanimanja za poklicn0 usposobljenost in znanstveni napredek, mu univerzitetni študij ne koristi mnogo. Na univerzah, kjer hočej0 ohraniti tradicionalno znanstveno raven študija, s° mnenja, naj v bodoče špecialiste, ki jih potrebujeta tehnika in proizvodnja, usposabljajo srednje šole m praksa, univerza pa naj ohrani svoje resnično znanstven0 poslanstvo. NOVE BOLEZNI Zaradi pomanjkljive vzgoje in izobrazbe ter nečloveških odnosov v počlovečcni ali humanizirani tehnološki družbi, je vedno več ljudi duševno bolnih. Ne morejo razumeti ali se prilagoditi okolju, v katerem se nahajajo, ali slediti ritmu, ki ga zahteva tehnološki Pr°ces. To nam pokaže, da sta znanost in tehnika omejili odpravili nekatere bolezni in podaljšali življenjsko °do človeštvu, a sta istočasno tudi povzročiteljici novih °°lezni in nadlog človeštva. Vzemimo za primer produkcijski proces. Novi sistemi, 1 se uvajajo ali jih zahtevajo stroji, so spremenili način dela in ritem življenja. Delo se opravlja mrzlično, * ciljem čimvečjega uspeha in zaslužka. Ta želja po 0|Jšem zaslužku in napredku človeka priganja, da napne vse sile, dejansko več kot zmore normalno, samo a mu nihče ne bi očital, da zaostaja za drugimi v tej “fezbrižni in nečloveški tekmi. Živi v stalni napetosti, strahom v podzavesti, kar povzroča nemir in bolezni "a. Zgublja svojo individualnost in osebnost, postaja . rnase, številka, ki velja toliko, kolikor donaša. To n ena stran> ker ta proces in mrzlica ne zajemeta vseh. ,ni> ki ta proces vodijo in stojijo ob strani kot opazoval-Cl ali da ga kontrolirajo, ali pa so enostavno v brezdelju, vidijo, da tisti v vrtincu in vrvežu več ne zmorejo, ‘l Je pritisk presegel višek možnega in človeškega, ^stopanje teh povzroča v drugih zagrenjenost in cuiek krivice ter izkoriščanja, ki pa se sicer ne dobi tako konkretno dokazati, kot se je lahko v začetni industrializacije. Zmotno in krivično ravnanje v°diteljev ali lastnikov podjetij, vodilnih tehnikov ter »f^rat tudi politikov je vzrok novih bolezni sodobnega Človeka. Mrzlica obravnavanja človekovega življenja in dela P° tehnološkem receptu se je prenesla že na vsa področja — nič ni izvzeto, tudi v študij in izobrazbo. Kljub obilici dobrin in velikemu ugodju jih je zelo malo, ki so resnično zadovoljni, še manj pa je srečnih. Poglejmo samo, kako reagira študirajoča mladina. Še nikoli ni živela v tako dobrih gmotnih razmerah in izobilju, vsaj večina, a ni zadovoljna, niti z vzgojo in izobrazbo, ki se ji nudi. To vse odklanja, kar pokaže na različne načine. Odklon je morda najbolj jasno prišel do izraza v dogodkih ob koncu maja 1968 v Parizu. Kljub temu, da je pri vseh razgrajanjih imel marksizem vodilno besedo, ni dal vzroka za izgrede — dal je samo pobudo in spretno izrabil razpoloženje mladih. Gnev je izhajal od drugod in se morda še nikoli v zgodovini ni zgodilo, da bi mladi študentje z napisanimi tablami po ulicah zahtevali smrt očetov, tistih očetov, ki jim gradijo napredek z vizijo popolne tehnokratske družbe. Tudi to je huda bolezen našega časa, kruta obsodba človeka, ki gradi napredek brez Boga, brez morale in spoštovanja človeka. IN KAJ POTEM? In po vsem povedanem, kar je samo drobec realnosti, naj odklonimo vse pridobitve tehničnega napredka? Ne, pot ne gre nazaj, vodi naprej. Poleg drugih dolžnosti in obveznosti ima človek tudi dolžnost, da se trudi za tehnični napredek. Ta dolžnost izhaja iz božjega naročila ob stvarjenju, da si naj človek podvrže zemljo (J. Hoffner). Vse mu je dano na razpolago, da uporablja, raziskuje, odkriva in napreduje. Zato: pozdravljena tehnika, a ne kot CILJ, ampak le kot SREDSTVO življenja, v pomoč človeku za dosego nadnaravnih ciljcv in vrednot. Dobrodošla, a ne kot GOSPODAR nad človekom, ampak kot SLUŽABNICA, ki služi za plemenite cilje življenja in pomaga graditi svet medsebojnega spoštovanja, pomoči in krščanske ljubezni. AVGUST HORVAT Frankolovo pri Celju Branko sc je uvrstil med trojico harmonikarjev, ki so slovenskega pokolenja in so doslej osvojili državna prvenstva v deželi, kjer živijo. To so Lipovec (ZDA. 1958), Mali (Francija) in sedaj naš Branko Tomažič-Srncc (Avstralija). Slovencem v Melbournu je Branko dobro poznan predvsem kot član orkestra “Planinci", ki je igral na šolskih, dobrodelnih, zabavnih, etničnih in tekmovalnih prireditvah po Melbournu, potoval pa tudi v Canberro in Sydney ter pet let žel lepe uspehe. Fantje so radi imamo . . . Avstralskega prvaka Z A LETOS je zaključeno finalno tekmovanje glasbenikov-harmonikarjev za prvenstvo Avstralije. To organizira vsako leto Accordion Society of Australia in sicer po skupinah glede na zahtevnost skladbe in starost — za soliste in orkestre. Najboljšim podeljuje zaslužene naslove in diplome. Po izbirnih tekmovanjih po posameznih avstralskih deželah je prišlo v finale skupine do šestnajst let starosti sedemnajst mladinskih solistov za klavirsko harmoniko. Tekmovanja so trajala tri dni in svečana razglasitev rezultatov je bila dne 16. maja 1981 v Dallas Brook Hall v Melbournu. In takrat smo zaslišali znano slovensko ime: BRANKO TOMAŽIČ-SRNEC iz Ringwooda je osvojil prvo mesto in naslov mladinskega prvaka Avstralije v solo-igranju na klavirsko harmoniko. Temu je kmalu sledil tudi razglas, da je Branko v odprtem tekmovanju dosegel tudi drugo mesto v konkurenci z enaindvajsetimi harmonikarji. Oboje je potrditev njegovega velikega talenta in mojstrstva igranja. Branko si je pridobil naslov prvaka z odlično odigrano melodično, vendar tehnično kaj zahtevno skladbo “Tržaška overtura” (Trieste-overtura, Pietro Deira). V igranju je pokazal vse, kar ga še posebno odlikuje: muzi kalnost, izreden spomin, čista tonska kontrola in močni prstni prijemi, da naštejem vsaj nekaj teh potrebnih odlik. Naj omenim, da se jc tekmovanja udeležila tudi slovensko dekle — Lydia Anne Lah iz Vermont South. Ni dosegla prvih mest, a je dobro in korajžno igrala. Na tej veliki in lepi koncertni prireditvi smo slišali tudi velike orkestre. Eden takih je bil orkester iz St. Albansa, ki je štel štirideset harmonikarjev. Omenjam zato, ker je to kraj s pretežno veliko slovenskimi naseljenci v Melbournu, pa ni bilo našega obraza med muzikanti. igrali v svoje zadovoljstvo, kot so včasih rekli: nekaj za meh, nekaj za smeh, Prav letos so se razšli. Branko in starejši brat Igor igrata zdaj v stalnem orkestru ob sobotah in nedeljah. Manj znano je, da je Branko že dostikrat nastopal z vedno večjim uspehom na raznih solističnih tekmovanjih in tudi ni televiziji. Iz ocen, poleg bodrilnih kritik, sta razvidna priznavanje izrednega talenta in vzpodbuda za resno delo. A to njemu ni dvakrat reči, kajti za igranje na harmoniko je naravnost fanatično zagrizen-Komaj zjutraj vstane, že prične vaditi. Oče sc je odrekel vinski kleti in predelal prostor v bunker, da je hiša akustično izolirana. Branko sedaj obiskuje predzadnji letnik srednje šole. Dober študent v glasbi, matematiki in biologiji' Nekam slabši je v jezikih, a to mu ni zameriti, ko vendar tako dobro obvlada najlepši univerzalni jezik — glasbo. Poleg harmonike se uči igrati tudi klavir. O mnogem si fant še ni na jasnem, odločen pa jc’ da se bo poklicno posvetil študiju in igranju harmonike-Upa, da bo šel na izpopolnjevanje v Evropo in Ameriko-Tudi v pogovoru z njim se čuti, da je rojen muzikant 'n z obilico navdušenja v srcu. Res odprta pot za mladostnika šestnajstih let, ki je z leti tako dobro napredoval, da se še vedno samo čudimo, kako hitro jc mogel druge prekositi. Branku čestitamo za vrhunski uspeh in smo ponosni, ker jc njegov uspeh tudi prispevek slovenskega porekla avstralski skupnosti. Naše spoštovanje pa tudi staršem-saj brez njihove podpore mladi Branko ne bi mogel razviti svojega talenta, vsaj ne v taki meri, kot ga je. V skrbi za izobraževanje svojih otrok so Srnečevi res zgledna in posnemanja vredna družina. Ni jim Žal ne časa in ne denarja, da usposobijo otroke v dobre in delovne člane naše družbe. D.C- DRAGI prijatelj! Mogoče Vas, ki živite tam na drugem koncu Sv'eta, to njti ne bo /oliko zanimalo.Gotovo ste že tnalo pozabili na tiste žalostne čase, nekoliko pa Vam je mirnejše in boljše življenje zacelilo stare •arie in olajšalo spomin na preživete grenke dni. Meni pa so sedla leta na zgrbančen hrbet in boli >nc vedno bolj. Namesto da bi sedel v z.apeček ,er ujčkal vnuke, moram bolj kot kdajkoli prej trdo držati z.a plug, sekiro in koso, da pridelam kruti To so težki dnevi z.a človeka mojih let! Razumeli me boste, zakaj se, starec, zjočem, ‘la nie je samega sebe sram, ko se ob pogledu na Pfaz.no zibel, ki jo razjeda prah, spomnim na Prvega sina, kateremu sem izročil dom v varstvo 1,1 v»dstvo, in na drugega, ki ga je bilo povsod le Zdravje in pesem in vrisk. Mogoče se Vam zdaj ne bo čudno zdelo, da !'e,rt se torej skrivaj napotil z.a novo obletnico v Teharje, kajti toliko se je šušljalo, da so nam tam Pobili naše sinove, upanje in srečo. Iskat sem šel skrite grobove, kamor so jih po-1,1etali zvezane, gole, razbičane in še napol žive. Našo kri, naše seme za bodoče dni! Niso jih vprašali po krivdi, niso jim sodili po plavljenih zakonih! Po vpitju podivjane mno-dCej ki ji je otrprnila vest! Sel sem po nje, ker je dom grozno prazen in 'e>nlja brez gospodarja. Jaz starec sem romal grobišča brez križev, da bi izkričal tam svojo °lečino! Moj Bog, kaj se dočakal v teh sivih dneh! Napotil sem se v junijskem času, ko so pra-^ovali pod rušo svoj god — god v objemu s yrtjo. Rože po travnikih so dehtele in klicale °Sca, da mu podležejo. Dnevi so se prelivali v °f^oto- Vendar je nad vasmi in polji plapolal Žalosti\ kakor ves čas, odkar so odšli. Odšel sem torej na pot z. upanjem in vero, lu najdem, svoja sinova, najdem vsaj nekje ruso. \l is m o t( '^h ?(. ( da Pod ^ tistih hišah, kake pol ure nad Teharjem, sem n^šel dobre ljudi. Povedali so mi vsaj nekoliko, ako je bilo v tistih nočeh, ko so od mraka do °re brneli po cestah zaplenjeni nemški tovor-laki, vozeč našo mlado kri v smrt. Knuilu po polnoči sem se že plazil po stezi, ki so mi jo označili z.a pravo, proti cilju. Ko je prvi svit novega dne poljubil noč, sem našel pra- vi kraj, ki mi ga je opisal dobri starec iz. koče spodaj. Goz.d, sam gozd okrog in okrog. V mene leze skoraj bojazen. Opozorili so me, da je prepovedano biti tu. Če me dobijo, bom šel za sinovi. Pa kaj to! Za mojo sivo glavo ni tega strahu. Jaz moram najti svoje fante, njihovo počivališče, kraj njihovega mrtvega miru. PočeniI sem k debelemu deblu, da pričakam dan. V stez.o, po kateri sem pridrsal sem gori, so vtisnjene stopinje naših mučenikov, kakor so nekoč Kristusove pričale o poti na Kalvarijo. Razbičane procesije v smrt vodečih so drsele po njej, padajoči obrazi so jo pognojili s krvjo, da cveto z.daj na njenih obronkih vijolice in trobentice. Ta gozd okrog je slišal njihove tožbe in klice, njihovo molitev in poslednje pozdrave domu in domačim. Pa gozd molči, drevesa ne govorijo, ne pričajo. Kje je čarodej, da udari s čarobno palico ob njih debla, da razodenejo poslednjo skrivnost o njih, da zakliče v svet o moritvah in o skrivnem pokopu naših mučencev, ki jih je veliki zaveznik z zapada izdal janičarju kot predplačilo za obilno večerjo na obrežju blejskega jezera? Kje je angel, ki bi s trombo oznanil svetu svobodo in bi tudi ti, nasilno od krvnih bratov pomorjeni, vstali in se napotili v lepše domove? Nenadoma me predrami jutranji ptičji spev. Nekje v vejah smrek se je zbudilo in sonce se je že skoraj dotaknilo vrhuncev hribov. Obrnem se. Planota, kakor so mi jo bili bežno naslikali: na treh straneh gozd, le na eni je zasekan izhod. Tam zadaj, le malo višje, pa opazim vas iz. barak, obdanih z visoko žično mrežo. Plazim se proti izhodu, izogibajoč se njihove bližine. Obstanem na grebenu. Pod mano leži dolinica, še vsa mračna, speča. Zgodnji svit je še ni predramil. V svojem spanju je mrtva, neprijazna. Strmim v njo. Rekli so mi, da so iz nje lajali rafali in da so se od tam trgali klici onemoglih, zaznamovanih po koščenem členku Smrti. Motrim to zemljo, ki hi ji človek dal označbo svetosti, saj so jo mučeni z nedolžno krvjo blagoslovili. Čez. čas, ko se oči sprijaznijo s somrakom, se mi le zdi, da se vleče po dolgem nasip, visok za več kot človeško postavo in nekaj korakov širok. Kaj je to? V bok temu se dviga drug tak nasip, zadaj še tretji. Zelena trava jih prerašča. Grobovi, dolgi, neizmerno dolgi in prepolni grobovi. —------------ Spreleti me. Bliz.u sem jim. Srce mi je ob tem spoznanju skoraj nehalo biti, kri, kakor da se mi je v žilah spremenila v ledene curke. Tu so, v tej oz.ki in samotni dolinici, nad katero le smreke ječijo in tožijo v svojem domačem jeziku in čakajo tolmača, da njihove tožbe svetu razodene. Med la dva stisnjena bregova so jih skrili morilci, da bi jih matere in očetje ne našli in da bi svet ne zvedel zanje. Rahlo se je trgal jutranji glas zvona iz teharske cerkve sem gor, kakor bi blagoslavljal in polju-boval dolge gomile, pod koterimi sta umolknila pesem in vrisk tolikih mladosti. V prst se drobi vsa neskončna moč mladih dni, ki je koprnela po življenju in hotela postavljati gradove svojih sanj! Tu ležita tudi moja dva fanta. Moja kri je oškropila to zemljo — ko bi bila vsaj mojo, domačo! Kdaj požene žetev iz te setve? Zakaj niso prišli po mene, zgrbljenega, izžetega starca — in pustili mladost, ki bi dajalo zrele in bogate sadove? Da je bilo dano starcu dočakati to žalost! Videti grobišča brez križev! Zreti v kraj, kjer toliko ljubezni izgineva v prst! Toliko ljubezni ■■ ■ Toliko svetlih, novih načrtov! “Bodi dober z njimi, ljubeznivi Bog, ki si dopustil svojim zvestim služabnikom umreti take grenke in žalostne smrti v samotnem kraju, dvigni jih v sijaju in poveličanju na svojo desnico, kakor so to za svojo zvesto službo Tebi in narodu zaslužili! Preganjavcem in morilcem pa podeli posebno milost spoznanja: da bi za svoj zio-čin prosili odpuščanja Tebe, najvišjega Sodnika! A men!" Tako sem prosil zanje na njihov godovni dan, pobral s težko roko grudo prsti in jo vrgal v dolinico na skupno gomilo, da bi jim bilo lažje pod njo počivati. Dragi! Starec Vas prosi, spomnite se tudi Vi na te svoje brate in molite zanje! Lep pozdrav od Poldeta. JOŽE KRIVEC BREZJE, kamor roma na leto do pol milijona Slovencev IZJAVA Škofovske konference Jugoslavije KATOLIŠKI ŠKOFJE, zbrani na rednem pomladanskem zasedanju ŠKJ v Zagrebu dne 28. do 30. aprila dajemo — ob izjavah nekaterih predstavnikov u*benih forumov in sredstev javnega obveščanja v Zadnjem času v zvezi z delovanjem katoliške Cerkve v “goslaviji — za javnost naslednjo soglasno izjavo: Ob opravljanju svoje škofovske službe si prizade-'am° za spoštovanje in ljubezen do tistih oseb, ki dru-mislijo in delajo kakor mi, ne moremo pa biti J^vnodušni do resnice in do tega, kar je dobro. e»ehno sc zavedamo, da svojsko poslanstvo Cerkve n' Politično, pač pa religiozne narave, tj. posvečeno s,rJenju božjega kraljestva in zveličanju duš. Mi j 'i»o svoje narode, ki jim pripadamo, in smo lojalni .0 zakonite oblasti, zavračamo pa odločno očitek, da lrt|anio kakršne koli zahteve politične narave ali po privilegijih v družbi. Noben škof pa sc ne ',10rc odreči pravici do neoviranega poslanstva in prav tako se tudi ne more odreči dolžnosti, da izreče ®°falno sodbo, kadar to zahtevajo temeljne pravice Ovekovc osebe ali zveličanje duš. 2* Obžalujemo pa, da tu in tam napačno razlagajo na-Versko delovanje, ki ima svoje temelje v božjih zakonih. Naše poslanstvo je v tem, da opozarjamo na kršenje j)ravie, kadar so verniki v praksi zapostavljeni. 1’oudar-jaino, Ja bi izdali svoje škofovsko poslanstvo, če ne z vsemi dovoljenimi sredstvi opozarjali in branili "“•šili vernikov pred ateizacijo, ki se v naši družbi "atr|n.■ 'k rri£loivoi SKI.AI) pokojnega arhitekta Jožeta Plečnika podeljuje posebne Plečnikove nagrade. Letos so bile na slovesnosti v Narodni galeriji podeljene za leto 1979 in 1980. Za leto 1979 sta prejela nagradi arhitekt Dušan Moškon (kot priznanje za ambientalne ureditve in realizacije mestne arhitekture v Ormožu) in pa umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek (za raziskovalna dela zlasti na tematiki Plečnikovega dunajskega opusa). Nagrado za leto 1980 pa je prejel arhitekt in arhitekturni teoretik akademik prof. Marjan Mušič (zlasti kot priznanje znanstvenih in pedagoških dosežkov). Nedavno je izšla dr. Prelovškova v nemščini pisana knjiga "Josef Plečnik, Wiener Arbeiten von 1896 bis 1914". ki jo je izdala dunajska založba Tusch. DOMA PRAVIJO, da peče najboljši kruh grosupeljska pekarna in Ljubljančani kar redno povprašujejo po njem. Določene vrste kruha delajo ročno, kar vsekakor vpliva na kvaliteto. Lani je grosupeljska pekarna napekla vsega skupaj 3600 ton kruha in polovico tega je pojedla Ljubljana. Pekarno so leta 1979 modernizirali in povečali, zdaj pa obljubljajo razširitev proizvodnje raznih vrst peciva. STO LET je preteklo letos v aprilu, kar so v Rajhenburg (zdaj se imenuje Brestanica) prišli francoski trapisti. Dne 21. aprila 1881 jih je prišlo prvih šest, ki se niso hoteli podrediti odloku francoske vlade, da morajo odložiti redovno obleko. Prišli so iz dumskega samostana pri Lyonu, rajhenburški grad pa je zanje kupila bogata družina. Spremenili so ga v hišo molitve in žrtev ter šestdeset let mirno živeli. Njih meniška družina je bila kaj velika, saj je leta 1941 štela 90 ljudi. A prišla je vojna in nemški okupator je rajhenburške trapiste pregnal, samostan pa spremenil v zbirno taborišče na izgnanstvo obsojenih Slovencev: skoraj 45.000 Slovencev je odtod šlo v pregnanstvo v Šlezijo, v Srbijo, na Hrvaško . . . Po končani vojni so se menihi vrnili, pa doživeli ponovno “osvoboditev": leta 1947 so jih novi oblastniki razlastili in kot prej okupator pognali po svetu, nekateri pa so morali tudi skozi zapore (opat p. Pij Novak je šel trikrat skozi “prevzgojo”). Samostan so predelali v žensko kaznilnico, po desetih letih pa v zapore za prevzgojo “mejašev” — tistih, ki so jih ujeli pri begu na meji. Zadnjih petnajst let jet samostan prazen. P° poročilih ga mislijo zdaj spremeniti v muzej slovenskih pregnancev. Stoletnice prihoda prvih trapistov v Slovenijo domovina torej ne bo proslavljala. Prav je, da se je spomnimo vsaj mi v zdomstvu. LJUBIJANSKO “DELO” je poročalo na veliki petek letos (17. aprila) o precej večji gneči avtomobilov na vseh mejnih prehodih, kakor običajno. Vrsta vozil pred mejo je bila dolga deset kilometrov, na prehod pa je bilo treba čakati štiri do pet ur. Med potniki je bilo po poročilu precej tujih turistov, največ pa naših delavcev v tujini. "Na Šentilju je včeraj prestopilo mejo 36.000 potnikov. Računajo, do bo gneča trajala še čez noč in jutri . . Za vzrok te množice avtomobilov in rojakov, ki so se vračali domov, pa poročilo navede lepo “obzirno”: "zaradi praznikov v zahodnoevropskih državah”. Saj res: le v rokavicah okrog. Sama ne sme sc zapisati, da prihajajo domov obhajat z domačim' veliko noč . . . ROMARJI s Tržaškega so 25. aprila obiskali slovensko narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezjah. Šestnajst avtobusov se je odpeljalo iz raznih krajev p° Tržaškem: lepo število 780 romarjev se je zbralo za to božjo pot. Na Brezjah so imeli ob enajstih romarsko mašo, nato kosilo v Radovljici, zaključili pa so romarsko slovesnost v Marijini cerkvi v Kosezah pri Ljubljani- NOVOGORIŠKO SVETIŠČE, ki so ga po dolgih letih končno oblasti le dovolile graditi, kar lepo raste. Na betonskih temeljih so se že dvignili zidovi. Zdaj je že mogoče razločiti bodoči bogoslužni prostor od drugih stavb, ki ga obkrožajo. — Cerkev bo posvečena Za poslednji izkaz spoštovanja in časti 724 5408 a.f.d.a. *7 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. Kristusu Odrešeniku, zgrajena pa bo s pomočjo darov vseh slovenskih vernikov, ne le župljanov Nove Gorice, takega finančnega bremena ne bi zmogli. Tudi med nami v Avstraliji so se nekateri že odzvali in preko MISLI poslali svoj dar. Za druge pa — še ni prepozno! FAKULTETA za sociologijo, politiko in novinarstvo 16. in 17. aprila na Bledu pripravila seminar, ki ga )e za družbenopolitične delavce izvedel Center za družbenopolitično izobraževanje. O njem je pisalo "Delo” 18. aprila, pa se dotaknilo le drugega dne seminarja, ko so razpravljali o odnosih med religijo in družbo in še posebej o odnosih med katoliško Cerkvijo |er samoupravno skupnostjo. Kot je razvidno iz poročila, je imel glavno besedo pri razpravi vodilni slovenski Pitijski prvak Franc Šetinc, (sekretar predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Med drugim je izjavil, da ni nobenih razlogov za kakršno koli sPremembo v odnosih do Cerkve in religije. Ta načela po njegovem oblikovana že od ustanovitve partije 'n potrjena v vojni. Torej gre le za kontinuiteto teh °dnosov. Kadar so se ti odnosi spreminjali, je baje vselej prišlo do težav. Šetinc je tudi izjavil, da “socializem Vernikov ne ogroža”, ogroža pa jih le “klerikalizem” !n Pa “sektaštvo različnih oblik in izvorov”. 'Klerikalizem” je res magična beseda, ki tako zelo straši partijske veljake. Šenkinc očitno pod to besedo "»■sli mnenja, da je treba vlogo Cerkve med revolucijo drugače ocenjevati, naj bi bila Cerkev bolj prisotna v Programih RTV, šolah itd . . . Tudi “sektaštva” ni razložil, je pa znano, da je doma “sektaštvo” običajno kulisa, za katero se pri napadih na Cerkev skriva Partija: napade potem “uradno demantirajo” in jih v )avnosti prikažejo kot izpade “sektašev” — ti pa niso nikoli identificirani . . . POPIS prebivalstva v Jugoslaviji od 1. do 15. aprila ie>os smo že omenili. Za Slovenijo so bili prvi — neuradni — podatki znani že 22. aprila. Ugotovljeno !e bilo, da živi v Sloveniji 1, 883.764 ljudi, poleg tega na začasnem delu v tujini 39.276 zdomcev ter 11.814 ni'h družinskih članov. — Začasno prisotnih ljudi je bilo v času popisa v Sloveniji 89.910. Ljubljana je 'niela ob popisovanju 223.418 stalnih in 21.247 začasnih, Maribor pa 104.725 stalnih in 9.440 začasnih prebivalcev. Gospodinjstev so v Sloveniji našteli 594.581, vseh stanovanj pa 610.710, a od teh jih je namenjeno stalnemu anju le 585.267. Vodnjakov so našteli 127.373, večina po vaških na- 'Ijih, Tudi živine rede v Sloveniji še kar precej: Našteli so 19.260 konj, 490.398 govedi in 24.592 ovac. Prrv,“ ............. °mače perutnine pa 2.060.906. Opali Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine? Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . OBIŠČITE NAS! Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! KOVACS GEMS & MINERALS 291-293 VVATTLETREE ROAD, E A ST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611 1 ' r r v r 1 ’ r i' i-i- r i' v r r r r r r r r r ir l rašičev je bilo prijavljenih 364.045, kokoši in druge Jon RAZKRISTJANJENA SLOVENIJA je dal goriški “Katoliški glas" naslov tem podatkom. Z njim se seveda ne bodo strinjali tisti, ki se vračajo iz obiska v domovini prijetno potolaženi, da je doma “vse prav”: nobenega pritiska na vernike ali protiverskega vpliva na šolsko mladino, sožitje med Cerkvijo in državo zgledno, cerkve pa odprte in lepo obiskovane . . . Žal so dobili le nekaj bežnih zunanjih vtisov, ki pa so zelo zelo varljivi. Vodstvo slovenske Cerkve rnalo drugače gleda na bistvo razkristjanjevanja, ki gre počasi pa gotovo svojo pot, podprto in začrtano po diktatorski oblasti enopartijskega protiverskega sistema. V zadnjih desetih letih je število nekrščenih v Sloveniji narastlo od 11% na 32%, obenem pa se je znižalo število cerkvenih porok od 77% na 52%. Tudi število vernikov, ki se udeležujejo nedeljske maše, je padlo za 10% — od 35% pred desetimi leti na 25% danes. To so žalostna dejstva, ki jih slovenska Cerkev študira in se jih zaveda, pa je proti njim v danih razmerah tako brez moči. Ob teh dejstvih so tako hinavsko zapeljivi članki, pa čeprav so vzeti iz “Družine”, ki jih razni listi vedno pogosteje ponatiskujejo tudi med nami v Avstraliji. Namerno ali nenamerno — služijo neresnici o “urejenih razmerah” med državno oblastjo in Cerkvijo v naši rodni domovini. Zanimivo: tako jasne in glasne Izjave jugoslovanskih škofov, ki jo objavljamo v tej številki, pa se ni nihče teh naših listov dotaknil . . . KO NEHAŠ LJUBITI MARIJO, SE ODPOVEŠ KRŠČANSTVU. Lacordaire PRIDI, SVETI DUH!. PEŠČICO preprostih ljudi je Gospod izbral, dci je z. njimi izpolnil velike načrte odrešenja. V vsej človečnosti jih je gledal okrog sebe in jih usposabljal za izredno poslanstvo. Oni so sanjali o zemeljskem kraljestvu in osvojili službah na ministrskih stolčkih, ko bo Učenik z.avladal, Gospod pa se je pripravljal, da z žrtvijo križa premaga svet. Tega ti izbrani možje okrog njega kar niso mogli razumeti. Nič čudnega, da so se ob usodni uri iz. Oljske gore razbežali in nato poskrili. Vstali Zveličar jih je znova osrčil in jim dal vedeti, da gre pot v božje kraljestvo samo preko trpljenja. Obiskoval jih je in jih učil, jih potrdil z.a vodstvo svoje Cerkve s posebno oblastjo. Začutili so, da je njih poklic nekaj izrednega: oblast odpuščati grehe ni malenkost, z učenjem in krščevanjem širiti božji nauk velika in težka naloga. Pri vsej pripravljenosti jim je še nekaj manjkalo, da bi vedeli, kako začeti in da bi delali uspešno. Kristus je odšel v nebo, a prej jim je obljubil, da jim bo poslal Tolažnika Svetega Duha. In zagotovil jim je, da bo ostal z njimi vse dni do konca sveta. Vztrajali so in bili združeni v molitvi ter pričakovanju. Končno pa je prišel tisti veliki dan, ko je bila Jezusova obljuba izpolnjena. Božji Duh je napolnil njih srca, da skoraj sebe niso več poznali. Nobenega strahu več, sama gorečnost za božjo stvar. Zavest, da so bili izbrani za pričevalce Jezusovega imena, je bila močnejša od vseh človeških obzirov in jih ni več zadržala v izbi z.a zaprtimi vrati. Saj so se spomnili Jezuso- Prvo berilo: VSI SO NAPOLNJ^ ^ TIM DUHOM ZACELI GOVORITI (A' 11). Berilo iz Apostolskih del. Ko je prišel binkoštnl dan, so zbrani na istem kraju. Tedaj je r8\ Ss doma z neba Sum, podoben bN**'^t|(r silnemu viharju In je napolnil v*° Pij. so sedeli. Prikazali so se jim jeziki meni, ki so se porazdelili ter 0 ni, slehernim po eden. Vsi so bili n8%lh Svetim Duhom In so začeli govori* ^ Jezikih, kakor jim je dajal Duh, 4,8 rili. Bili so pa v Jeruzalemu Judje kega naroda pod nebom, bogab°J i |n Ko je nastal ta glas, se je zbrala tl v se zavzela, ker Jih Je vsak slišfll t«, svojem jeziku. Vsi so strmeli In govorili: „Glejte, ali niso vsi Galilejci? Kako da ml slišimo vs«1* * :lj. v katerem smo se rodili: Part!, M . ilej^ miti in kateri smo iz Mezopotanrile ^ In in Kapadocije, Ponta in Azije, ** ve napovedi, ki se jim je takrat ob pripovedovanju zdela tako tuja in neverjetna: “Iz shodnic vas bodo izobčevali; pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, menil, da služi Bogu. To sem vam rekel, da se boste, ko pride ura za to, spomnili, da sem vam jaz• napovedal.” (Janl6). Toda W napoved jim ni bila več v oklevanje in preplah-Duh božji je bil v njih presilen, da bi jih karkoli ustavilo. In šli so na trge in ulice, ter začeli pričati ta Vstalega ter mu pridobivati vernike. Sveti Duh je govoril iz njih in jim dajal moč, da so oznanjevali, prerokovali, delali čudeže . . . Novi način božjega delovanja, da so se še sami čudih i delovanja Duha, ki je že ob stvarjenju sveta vse urejal in oživljal — zdaj pa ta isti Duh začenja urejati nov, Kristusov svet, zbirati vernike pod zastavo križa in z. odpuščanjem grehov oživljal1 mrtve duše . . . In pričelo se je čudovito prenavljanje človeštva. Boaj/> fosfd/i pamfilije, Iz Egipta in libijskih krajev pri Cl-renl in ml Iz Rima, Judje In spreobrnjenci, Krečanl In Arabci jih slišimo v naših Jezikih °*nanjatl velika božja dela." Binkoštni evangelij: KAKOR ME JE °ČE POSLAL, VAS JAZ POŠLJEM IN DAJEM SVETEGA DUHA (Jan 20, 19— 23). ■z svetega evangelija po Janezu. Zvečer tistega dne, prvega v tednu, je Prišel Jezus pri zaklenjenih vratih, kjer ®o bili učenci iz strahu pred Judi, stopil v sredo mednje in jim rekel: „Mlr vam t>odi!“ Ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se učenci, ^ so videli Gospoda. Tedaj jim je spet rekel: „Mir vam bodi! Kakor je Oče me-ne poslal, tudi jaz vas pošljem.” Po teh besedah je vanje dihnil In jim govoril: »Prejmite Svetega Duha; katerim grehe Opustite, so jim odpuščeni; katerim Jih Zdržite, so jim zadržani.” ^ukor da bi apostoli tega ognjevitega Duha °Žjega \ svojim gorečim delovanjem izdihavali, iudstvo pa bi ga vdihavalo: mnogi z neučakanim hrepenenjem, spet drugi morda celo z obotavljan-!e>n ali odporom, kajti milost božjo sprejema 'v°bodna človekova izbira. In to valovanje ni (>s'alo le za mestnimi zidovi Jeruzalema. Začelo 'Se ie širiti izven mesta, preko meja judovske eZele, v Atene, Rim . . . Ljudje najrazličnejših nar°dnosti, značajev, zmožnosti in poklicev so 'e Z,druževali, spreminjali svoja življenja, začeli "‘delovati, oznanjati, služiti . . . Pregraje so l)(*dale, odpirala so se nova pota. Na vsak korak io voditelji pokreta čutili božje vodstvo, pa °benem zbirali nove človeške izkušnje, kako naj °dijo ustanovo — na binkoštni praznik rojeno Crkev. Kljub različnim darovom so bili člani lr' n°ve družbe enega duha in enega srca. n to delovanje Svetega Duha na odru svetovne Rodovine ne bo več prenehalo, vse do Kristu- sovega končnega prihoda v slavi božjega veličastva. Niso ga z.avrli potoki mučeniške krvi prvega stoletja in ostalih dob vse do danes — prav v istem Svetem Duhu najdejo tisoči moč, da vztrajajo v zvestobi kljub vsem zunanjim nasprotovanjem in sovraštvu do božjega kraljestva. Spodbuja nas Kristus s svojimi besedami: “Ne bojte se, jaz sem svet premagal! . . Kako pa mi občutimo Svetega Duha? Kristjani smo, prejeli smo ga — če se ne kaže v našem življenju, .je krivda na naši nepripravljenosti z. njim sodelovati. Naravnost banalno bi bilo samo čakati, da nas bo navdihnil. Čakanje nas ne more pripeljati do uspeha. Duh božji deluje povsod tam, kjer so ljudje pripravljeni duhovno živeti, razviti svojo tesnejšo povezanost z Bogom. Prvi korak mora biti pri nas, pri meni in tebi, ki nam Bog ponuja svojo milost po Svetem Duhu, pa smo preleni seči po njej. Bog nobenega ne sili, nobenega “za lase ne vleče v nebesa”, kakor pravi star slovenski pregovor. Imamo vse predpogoje z.a dobrega kristjana in tudi Sveti Duh nam je v življenju vselej na razpolago. Odvisno pa je od nas samih, če ga sprejmemo ali ne. Poklic kristjana je čudovit in škoda je, da se tako malo krščenih tega zaveda. Menil bi, da mnogim manjka poguma, da bi se resno potrudili. Vleče jih bolj lagodno življenje, ki nam ne govori o obveznostih: ne do samega sebe, ne do bližnjega, ne do Cerkve, ne do Boga. Kar prepričani smo, da je bilo iti skozi prejem birme dovolj in je naša birmanska diploma o tem zgovoren dokaz. Morda zgovoren, ne pa zadosten. Imeti vozniško dovoljenje pa ne z.nati voziti avto nekoga še ne napravi šoferja. Kaj nam pomaga, če milost zakramenta potrjen ja v nas spi, mi pa se naravnost trudimo, da bi je ne prebudili . . . Resničen kristjan je delaven, goreč, iznajdljiv v svoji veri. čuti, da vere ne oznanja le duhovnik, ampak jo mora oznanjati tudi on: z. besedo o pravem času, z zgledom, z dejanji. Vse to pa je že delovanje Svetega Duha, izrabljanje njegovih čudovitih darov, z.a katere doslej morda nismo niti pomislili, da jih imamo. Del skupne družine človeštva smo, pripadati pa moramo zavestno družini bož.jegtuUiudstva, v katero smo vključeni po Svetem Duhu. Fr. Valerian Jenko O.F.M.., St. RaphaeCs Slovene Mission 313 Mcrrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, St. Raphaels Convenl 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160, Telefon kol zgoraj. SLUŽBE BOŽJE so pri Sv. Rafaelu vsako soboto zvečer ob sedmih (vigilna maša, ki velja za nedeljsko), ob nedeljah pa ob 9:30 dopoldan. — Na prvi petek, 3. julija, bo večerna maša s pobožnostjo v čast Srcu Jezusovemu ob sedmih zvečer. Dan pozneje, na prvo soboto, pa bo pobožnost v čast Srcu Marijinemu in prošnja molitev za domovino ter za proglasitev blaženim naših oltarnih kandidatov Slomška in Baraga. SRCU JEZUSOVEMU je posvečen ves mesec junij, praznik sam pa je 26. junija. Praznovali ga bomo s tridnevnico v sredo, četrtek in petek (od 24. do 26. jun.) z večerno mašo, nagovorom ter posebno pobožnostjo. Vabim spet vse družine, da se posvetijo Srcu Jezusovemu ter postanejo deležne posebnih milosti, ki jih je Jezus obljubil svojim častilcem. WOLLONGONG ima redno slovensko mašo v nedeljo 12. julija in 9. avgusta, vselej ob petih popoldan v kapeli Vila Maria. Obakrat je slovenska šola od treh do petih v stolnični dvorani. Pred mašo je prilika za sveto spoved. CANBERRA ima službo božjo 19. julija, 16. avgusta in 20. septembra, vselej ob šestih zvečer v cerkvi sv. Bede, Red Hill. BR1SBANE je na vrsti za slovensko mašo v nedeljo 26. julija ob šestih zvečer v St. Mary’s, South Brisbane. NEVVCASTLE ima slovensko mašo v nedeljo 30. avgusta ob šestih zvečer, cerkev Srca Jezusovega, Hamilton. Po maši naša običajna čajanka v dvorani. MARIJANSKI KONGRES v WolIongongu bo zaključen v nedeljo 28. junija s procesijo. Ne bom ponavljal, kaj je namen kongresa. Vsekakor pa bomo na njem lahko pokazali, da smo še veren in Marijin narod. Nihče od wollongongških Slovencev ne bo mogel reči, da ni bil povabljen. Za udeležbo je bilo naprošeno tamkajšnje društvo "Planica”, vsi rojaki pa preko MISLI, radia 2EA in tudi osebno pri naših mašah. Udeležba bo pokazala, kakšna je naša lestvica vrednot. Tu so na mestu svetopisemske besede: “Po njih sadovih jih boste spoznali . . MARIJANSKO TRIDNEVNICO bomo imeli pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu za praznik Marijinega vnebovzetja v avgustu, ki je tudi v Avstraliji zapovedan praznik. Vodil jo bo p. dr. Bernardin Sušnik OFM, ki je uslužben pri vodstvu frančiškanskega reda v RifflU in bo v teh mesecih obiskal Avstralijo. Tridnevnica bo v četrtek, petek in soboto (od. 13. do 15. avgusta) 0& sedmih zvečer. Slišali boste govor o Marijinem češčenju in posnemanju. Vsakikrat bo tudi sveta masa in kratka marijanska pobožnost. Prilika bo za sveto spoved pol ure pred pričetkom in pri tujem spovedniku, Poslužite se je posebno tisti, ki še niste opravili velikonočne dolžnosti, ali pa pri spovedi že več let niste bili- VVALKATHON za gradbeni fond naše dvorane bom0 imeli tudi letos in sicer na nedeljo 23. avgusta po sveti maši. Šli bomo po isti poti kot prejšnja leta: do Vili®' wooda in nazaj. Otroci in mladinci bodo v kratkem lahko dvignili formularje, s katerimi bodo nabirali sponzorje. Vsi bodimo sponzorji in podprimo jih, da bo akcija imela še lepši uspeh kot v preteklosti. PROJECT COMPASSION je letos prinesel vsoto $660.62. Hvala lepa vsem, ki ste sodelovali. Polovica je namenjena našim afriškim misijonarjem, polovica za Paulinian Association”, ki skrbi za avtralsko misijonsko delo. PIKNIK materinskega dne z vrtno veselico je prinesel gradbenemu fondu dvorane vsoto $938.— in sm° hvaležni vsem pomočnikom ter udeležencem. Posebej pa še materam, ki so spekle in prinesle obilo peciva —' kljub temu, da je bil to njihov dan, ko bi morale praznovati. Pri postrežbi so nam pomagali tudi mladinci in možje ter fantje. Za prijetno muziko je poskrbel ansambel “Kristal”. Igrali so na odru bodoče dvorane* četudi še nima strehe. ROMANJE V EARLVVOOD ob koncu maja je bilo srednjedobro obiskano, za kar je vsaj delno krivo tudi negotovo vreme. Kljub dežju ob koncu tedna romanja nismo odpovedali, ker je blizu lurške votline tudi prostorna župnijska cerkev. Tako smo imeli vso slovesnost v cerkvi, po njej pa se je vreme le toliko zverdil°’ da smo šli tudi k votlini in zmolil desetko rožnega venca za vse odsotne. III. DOBRODELNA VEČERJA za naš gradben' fond dvorane bo v soboto 1. avgusta ob sedmi UP zvečer. Kraj je isti kot za prvi dve večerji: St. Raphael -entre, Reservoir Road, Blacktown. Podrobnosti bo Ponesla julijska številka; za zdaj je važno, da si Servirate gornji datum za udeležbo. Tudi poskrbite 211 tistikrat varstvo otrok pri sorodnikih ali znancih, ker v°dstvo dvorane ne dovoljuje prisotnosti otrok. Obe prejšnji večerji sta bili uspešni — napravimo to še uspešnejšo! GRADNJA DVORANE se nadaljuje s počasnim 0rakom. še vedno smo pri delih na gornjem koncu žgradbe, kjer so oder in druge pritikline. Ko to jfišem, Pnpravljajo obloge za betonsko ploščo nad knjižnico, ■talnico, kuhinjo, prhami, stranišči in dvema prostostna, ki sta namenjena pripravam za nastope. V 2adnjih dveh tednih je zidar zunanje stene omenjenih Pr°storov že obdal z belo opeko (calsil). Podjetje železnih °nstrukcij v Smithfieldu pa pripravlja železno ogrodje pokončne traverze v stenah dvorane in ostrešje). Upam, a bom v naslednji številki morda že lahko postregel s ak° fotografijo. Hvaležen sem vsem rojakom za darove v gradbeni namen. Hvala Bogu, da darovi še vedno prihajajo preko Cerkvene nabirke in tudi po pošti. Celo iz A.C.T., New-j^stla, NVollongonga, Brisbana ... Ob teh darovih bi 0 lahko marsikaterega sydneyskega rojaka kar malo ^ram> ko ga oddaljeni rojaki dajo v koš: podpirajo ®radnjo, čeprav jim dvorana zaradi oddaljenosti ne bo z'la, zavedajo pa se njene važnosti in hočejo dopri-f'esti svoje. KONČO JE UREJENO: hišo na Burnett St. smo Padali, namesto nje pa kupili hišo številka 307 na errylands Rd. Prvo smo prodali za 71 tisoč dolarjev, ^akup nas je sta| tisoč. A priznati je treba, da je nas zemljišče, ki je strnjeno z našo dosedanjo P°sestjo, vredno več kot separatno zemljišče, ki je bilo “ daljeno od nas skoraj dober kilometer. Hiši 309 in Za k°mo v naJem> da bosta donašali vsaj nekaj odplačevanje dolga. Kasneje naj bi na njunem mestu Ambrožičev dom počitka. ^(^'URNI POST v prid lačnim smo — kakor pretekla a —- organizirali tudi letos. Zadevo je prevzel Henry ^ anha. Seveda ste vsi naprošeni, da sodelujete. Mislim, n* treba, poudarjati, kako je naša podpora potrebna nim ustanovam, ki skušajo olajšati bedo po svetu. aš post bo od 19. do 21. junija. Začne se’ v petek ecer od osmih in konča v nedeljo opoldan. Sponzori-katerega od naših mladincev, ki se misli postiti! Pa se boste postili sami, pa poprosite prijatelje in ance za sponzorstvo, ali pa vsaj prihranke vašega sta darujte v dober namen. joDobrodošli, sušnikovi, ki so prišli v Avstralija ravno na dan 1. maja. Naselili so se v naši hiši 309 ®rrylands Rd. Oče Andrej je že po enem tednu pričel j, 0 v kovinski delavnici Jožeta Grča, Seven Hills. r eir>letni Peter je zdaj že drugi teden učenec prvega Pov'^3 tukajšnje farne šole in upa, da bo v kratkem ■san v drugi razred, čim mu bo angleščina to dovolila. Sušnikova mama Mirjam doma čuva dveletnega Tomaža, ki pa ne bo dolgo najmlajši (stric p. Bernardin, ki bo med nami v avgustu, mu bo krstil bratca ali sestrico!). Andreja tudi večkrat “naprežemo” (kadar ni v službi ali na angleškem tečaju) za razna dela pri našem verskem središču, ki jih nikoli ne zmanjka. Sušnikovim želimo, da bi jih božji blagoslov spremljal tudi v novi deželi in bi se med nami dobro počutili. O BR. BHRNARDU, ki ga tudi mi v Sydneyu poznamo, nam je v majski številki p. Bazilij sporočil da bo 12. julija v svoji rojstni župniji imel novo mašo. Tudi mi mu želimo božje varstvo na poti življenja, v upanju, da ga bo privedla spet med nas. Radi bi bili tudi mi deležni njegovega novomašnega blagoslova. V tem mesecu pa zanj in ostale letošnje novomašnike veliko molimo. Naj velja to za moj ponovni poziv, da redno molimo za duhovniške in redovniške poklice, ki jih danes tako primanjkuje. Zlasti bolnikom priporočam, da v ta namen darujejo svoje trpljenje. Tako njih bolezen ne bo zaman, sami pa bodo deležni sadov duhovniškega dela tistih, katerim bodo s svojim trpljenjem in molitvijo pripomogli do poklica. Krsti Yolande Elizabeth Krajc, Kenthurst, N.S.W. Oče Marko, mati Anne, r. Rouse. Botra je bila Sheryl Sci-berras, krščanska priča pa Dimitri Lajovic. — Merry-lands, 23. marca 1981. Lisa Kovše, Quakers Hill, N.S.W. Oče Avgust, mati Barbara r. Kilby. Botroval je John Kilby. — Merry-lands, 20. aprila 1981. Marija .Šajn, Georges Hall. Oče Anton, mati Anica r. Milavec. Botrovala sta Robyn Slavez in Judita Šajn. — Merrylands, 25. aprila 1981. Daniel Michel Morin, Cabramatta. Oče Michael, mati Bernadette r. Černcc. Botrovala sta Eugene Černec in Irene Helderman. — Merrylands, 17. maja 1981. Denis Skušek, Wentworthville. Oče Janez, mati Marija r. Lisec. Botrovala sta Janez Glivar in Marija Kuščer. — Merrylands, 24. maja 1981. Paul Alan Glusie, Guildford. Oče Pavel, mati Kay r. Pedlow. Botrovala sta Miran in Janja Mirnik. — Merrylands, 31. maja 1981. Staršem in malčkom iskrene čestitke k prejemu sv. krsta. Poroke Stanislav Vrh, krščen v župniji sv. Petra, Ilirska Bistrica, in Bernarda Baša, krščena v Unanderra, N.S.W., živeča v Windang, N.S.W. Priči sta bila Alan Baša in Julie Vrh. — Merrylands, 4. aprila 1981. Ciril Josef Košorok, krščen v Brisbanu, živeč v Merrylandsu, in Anita Franetič, krščena v Ajdovščini, živeča v Blacktovvnu. Priči sta bila Edvard Košorok in Emily Petrini. — Merrylands, 2. maja 1981. Obema paroma obilo božjega blagoslova! P. VALERIJAN NAŠE NABIRKE F. GRIVŠKI: BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $50,— Peter Florenini (v spomin pokojnemu očetu in dolgoletnemu naročniku Gvidonu); $45.— Franc Purgar; $36.85 N.N.: $21.— Janez Albrecht; $15.— Tone Urbanc, Janez Krušeč; $10.— Karolina Pečnik, Terezija Ferencz, Jože Kosi, Roman Perko, Peter Bižal, Roman Uršič, Franc Špeglič; $11.— Lucija Srnec; $7.— Milena Baetz, Bruno Zavnik; $6.— Franc Uršič, Alojz. Rus: $5.— Jože Tomažič, Lidija Čušin, Avgust Cilavnik, Helena Mohorko, Franc Kološa, Miha Matkovič, Anton Berkopec, Kunegunda Turk, Štefka Smole, Franc Spreitzer, Pavla Bern-etič, Slavka Hrast, Anton Požar, Lojzka Jug, Viktor Ferfolja, Rezika Smolič; $4.— Martin Turk; $3,— Stanko Kolar, Jože Kavaš, Jože Lipce; $2.- Ivanka Žabkar, Jože Bezgovšek. Milena Frzetič, Julij Bajt; SL— Lojze Furlan, Albina Barbiš, Lojze Ivančič, Stanislav Šajn, Marija Oražem, Kristina Čar. SKLAD /A \ II I N A M Skl BFGUNCF: $10.— Jože Tomažič (za lačne); $2.— Anton Šajn (za lačne otroke). NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM, LOGO. AFRIKA. $251.50 Polovico postne družinske nabirke. Melbourne; $230.31 Del postne družinske nabirke, Sydney ($100.— pa so poslali p. Mihu Drevenšku v Zambijo); $150.— N.N. Sydncy (za lačne v Togu); $60.— N.N. Sydney; $15.— Marija Magdal-enič; $10.— Antonija Šabec: $5.— družina Franc Mahnič. Dobrotnikom Bog povrni! VOZ N I/. ADKI.AIDK tokrat poročilo ni prišlo in sem moral "Adclaidskc odmeve” p. Janeza izpustiti. Morda bo drugič kaj poročati. — Urednik. (21) V sosednji sobi se je zganilo. Vrata so se odprla in vstopil je hlapec s svečo v roki. Medla svetloba mu je obsevala obraz. «Kaj bi radi, oče? Vam je slabo?» Starec je zrl nepremično v fantov obraz. Zdrznil se 1e in se umaknil k zidu. «Pri moji veri, da je on!» je preplašeno javkal. «Kdo?» je vprašal hlapec. «Ti si Niko!» je zakričal Gregor. «Vsi ste prišli za menoj. Fortunat, Nejček in ti... Pustite me, saj nisem še mrtev!» Obrnil se je na slamnjači in si zaril obraz v rjuho. Niko je obstal kakor okamenel. Prav nič si ni vedel poma' gati. Pogrnil je starca, ga potolažil, da se moti, da je le navaden hlapec, ki služi v samostanu; prigovarjal mu \f< naj mirno zaspi, in se tihoma umaknil v sobo. To noč triie v samostanu niso zatisnili očesa: stari Gregor, hlapec Niko in oče gvardijeai. Ko je Klemen odzvonil sveto jutro, so vstali utrujeni in neprespani. Najbolj zmučen in nemiren je bil Gregor. Na samostanskem vrtu je Niko obrezoval trte. Pod pazduho je tiščal velik snop bek in ž njim vezal mladje na rakle. Sonce se je vzpelo med plan te in klicalo iz brežin zvončke, ki so pozvanjali skritim vijolicam. Z močni®1 škarjami je rezal hlapec v trte, da so se solzile od bolesti' «Odrežem, privežem!» so pele škarje. Niko je mislil tako žive misli kot še svoj živ dan ne. Pred očmi mu je vstajala brajda. Med plantami je hodila Tilka. «Odreži preteklost, priveži prihodnost,« je peia in se smehljala fantu. Pa je prešla na osredek mati. Suh obraz ji je stiskala ruta. V cajni je prinesla južino. Vsa sključena je hodila po vinogradu, «N»š mladi jih reže,» je govorila Tilka. «Gregor jih ne bo nikol1 več!» Razločno je videl, kako si je s predpasnikom obrisala oči. Tako je bil zaverovan v te misli, da ni videl Gregorja, ki je s povešeno glavo prišel po strmih razritih stopnicah ifj sedel na brežino. Zlezel je v dve gube in skrivaj motr' hlapca. Spremljal je vsak njegov gib. Nenadoma je spustu ’ ■ r>--' ----- ----- J- ----! T,p zakal roke in dvignil glavo mi skrivajo! «Pri moji veri, da je on! Le Iz utice pod zidom se je dvignila suha postava očeta ■*>vardijana. Debelo knjij*o je imel v roki. Zamahnil je do c°irlju, ki mu je nagajal. Gledal je v planto in poslušal, kako So Pele škarje. Na terasi je videl samo hlapca. «Niko!» Hlapec se je zdrznil iz sanj, stari Gregor je napel u- sesa. «Niko! Hej, ali si gluh!» je ponovno klical gvardijan. «Takoj! Kaj bi pa radi?» Komaj je prišel do predstojnika. Takrat pa je zašuštelo na brežini. Starec se je pognal in krilil z rokami: «Niko! Niko!» Oba sta se preplašeno ozrla, v, «Saj sem vedel, da si ti! Le zakaj sta mi prikrivala? °bro sem slišal!« «Oče!» je miril gvardijan. «Nič oče! Moj sin si in duhovnik božji si; zakaj mi pa nisi tega prej povedal?» Objel je Nikota s koščenimi rokami in ga ni izpustil, ^asi se je fant branil. -p. «Le zakaj koplješ na tujem svetu, ko te doma čaka 1lka in vinograd in njive? Tukaj jih je dovolj. Domov Pojdi, Niko! Naša zemlja je zapuščena in naš dom je pra-?en- Domov pojdi in mene vzemi s seboj, da bova pognala °nie po cesti in razorala njive v bregu!» Prijel ga je za r°ko in vlekel s seboj po stopnicah. Sredi razritih stopnic Pa je klecnil in zakričal: «O j e j, moja no.ga!» Niko ga je vzdignil in odnesel v celico. Povezali so mu nogo in molče 5fli vanj, ko je ječal v postelji. Zvečer so bdeli pri njem. a noč je razjasnila uganko. Oče gvardijan je odkril skrivat. Gregor in njegov hlapec sta se našla. Bolnik je pokušal z odprtimi usti in niti enkrat ni potožil, da ga boli. ^-o mu je sin obljubil, da pošlje hlapca domov, se je Gregor Pomiril. «Roko mi daj, da bo res!» Gvardijan mu je segel v roko. "Pa še ti obljubi, da greš! Roko sem!» , Niko mu je stisnil roko. Starec se je oddahnil; na Jedi obraz mu je legel mir in šepetaj e je dostavil: «Hvala “°gu! Spet bomo vozili! Le škoda, da ne morem s teboj!» 1 a*° j e zaspal. , Drugo jutro je oče gvardijan dolgo spovedoval. Štiri-®setdnevni post je klical ljudi k spovedi. Tudi v samosta-p’ so se postili; zajtrk in večerja sta izginila iz obednice. vardijan je zavil mimo obednice in odklenil celico. Odlo-j ie brevir, sedel k mizi in pisal. Sporočil je materi, da si »e °če nogo nakrenil, da se pa že počuti boljšega in da bo ez nekaj dni na nogah. Podrobno je opisal, kako je Gregor Poznal Nikota. Zahteva, da se fant vrne domov. V nedeljo ■ a' ga pričakujeta s Tilko. Dodal je, da je Niko med lem bS°ni veliko prestal, da pa je ostal pošten in Bogu zvest. 3 sPomlad jima bo lahko v pomoč, ker ni misliti, da bi mogel iz samostana. Niko gre rad na svoje bivše mesto 'ačasno kot hlapec; če bo pa Tilki všeč, lahko kasneje zagospodari na domu. Po veliki noči bo tudi on sam, pater SREČA NI DAR, SREČA JE OSVOJITEV, KI JO MORA VSAKDO IZBOJEVATI NAD SAMIM SEBOJ IN JO VSAK DAN PONOVITI. (Andre Maurois) Preveč lahkotno se obračamo k Bogu, da ga prosimo za srečo na zemlji; veliko molitev se konča pri tem ... Osrečiti samega sebe pomeni najprej obvladati neurejene težnje, ki nas vlečejo na vse strani. Oblast nad samim seboj bom našel, če bom povezan z Bogom. In to povezanost je treba vsak dan obnavljati. BLEJSKI GRAD, najbolj obiskani muzej v Sloveniji TIHO PRIHAJA MRAK Tih« prihaja mnik, plah je njegov korak, ni ga (uti. Srce, zakaj drhtiš? f esa, povej, se bojiš v tej minuti? Ali teman spomin se je gostil i/, temin hrezobraznih? Ali bodočnost — vampir puhnil \ večni je mir misli ti blaznih? Ali je jata vetrov šla preko dragih grobov zapuščenih? Ali iz. daljnih samot prišla je pesem sirot zasolzcnih? Tiho prihaja mrak, plah je njegov korak, plaho bega. Srce, zakaj drhtiš? Česa, povej, se bojiš? Vsega, vsega . OTON ŽUPANČIČ gvardijan, prišel domov, da zadevo dokončno uredijo' «Sprejmite ga kot sina,» je zaključil pismo. «Upam, da bo naši hiši prinesel blagoslov božji in novo življenje!« Pismo je zaprl in na kuverto napisal naslov. Nato ie dal poklicati Nikota. Na stolico ga je posadil in mu povedal kaj stoji v pismu. Hlapec je pokleknil pred gvardijana. Zajokal je in prosil za blagoslov, «Ponesi božji žegen na naš dom! Če je božja volja, bo ta dom v kratkem tudi tvoj! Celo življenje naj ti bo v spo-min ta dan. Za vsakim postom napoči velika noč! Na Kristusa se spomni: skozi trpljenje je šel v svojo slavo! 0? naj te blagoslovi!«. Gvardijan je objel Nikota in ga pelja1 k očetu. Pokazal mu je pismo in povedal, da Niko v nedeljo odpotuje. Stari Gregor se je zravnal v postelji, sklenu roke in zaprosil: «Pojdi, Niko! Mesto mene pojdi!» Fant je prijel pismo in zdirjal na pošto. V nedeljo zjutraj ga, je gvardijan spremil na postalo-Skozi okno je gledal za odhajajočim gospodar Gregor. V dolino se je selila pomlad. Pometla je sneženi pran po gorah, raztajala potoke, zadihala v drevje in z zeleno barvo poškropila travnike. Burja ji je pomagala razklal temne oblake. Razcefrala jih je na drobne kose in z močno sapo odpihala v morje. Možje so slekli kamižole in zaorali po njivah. Petrov Janez je že končal z raljo, medtem ko so Gregorjeve njive ostale neobdelane, da so še vedno štrlela iz njih odrezana turščična« stebla. Kdo naj bi pa delal ? Pismo, ki je dospelo iz samostana, je iznenadilo mater, še bolj pa Tilko. Vso noč ni zatisnila očesa. Pred nedeljo je pospravljala po hiši, skrbno uredila sobo Prl kašči, zlikala naj lepšo obleko in nestrpno čakala dneva, ko bo po dolgih letih spet srečala Nikota. Zaskrbelo jo ie< kaj ji poreče. Posušila se je zadnja leta, v ogledalu je opazila brazde na čelu, roke je imela izguljene od dela. Se bolj so fo skrbeli zadnji dogodki. Gotovo je Janez opisal vsa njena žalostna pota. Lahko bo Niko pljunil pred njo, ker je zvedel pač za greh, ni pa poznal njene pokore' Sklenila je, da se bo pokazala ravnodušno, čeprav ji bo srce stiskala bolest. Mater je pa pekla druga skrb. Ka^ poreče, ko zagleda v hlevu le par juncev in dve kravi ■ Kako se bo začudil, ko bo stopal po neobdelanih njivah i° zanemarjenem vinogradu! Vsaka s svojo skrbjo sta dočakali nedeljo. Domenil1 sta se, da nobena ne pojde na postajo. Tilka naj gre vas in naj ga počaka pri topolah. Po križevem polu v cerkvi je odšla mati Marička domov. Odklenila je hišo, vzela torilo s turščico in na dvorišču krmila kokoši. «Pitka, na, na!» je vabila perutnino in štela piščance-Grahastega ni! Že par dni ga pogreša! Pa je klicala na ysC strani, dokler se ni oglasil tudi pogrešani petelinček. VeS moker je bil in shujšan in rep je imel oskuben. Ujela ga je; stisnila k sebi in božajoče karala: «Ušel si od doma, kal ne? Pa te je zajela lisica ali skobec, kaj ne? Ti revček ubo- Da si le našel pot domov! Na, zoblji, da se popraviš!« ^rahasti petelinček je zdrsnil iz materinih rok in zakikirikal. Na klancu sta zrastli dve postavi. «Že gresta!» je vzkliknila mati, nesla torilo v vežo, Sl obrisala roke v predpasnik in zvezala ruto. , Na dvorišče je stopil Niko s Tilko. Odložil je leseni . 0včeg na klop ter si obrisal potni obraz. Sloko postavo ,e zravnal, da je bil videti za glavo večji od Tilke. «Hvala Bogu, zdaj sva doma!» Oči so mu žarele, ko je gledal izpred hiše v dolino. Bilo j^u je, kakor da se je zbudil iz dolgih, dolgih sanj.. Najrajši i1 zavriskaj pa se mu ni zdelo primemo. Tilka je vzela 0včeg in ga pcfvabila v hišo. Na pragu sta se srečala z niaterjo. Starka mu je stisnila roko in ga objela. «Da si vendar prišel, Niko!» Tako prijetno mu je bilo v duši, da je skoraj pozabil pzdraviti. Tilka je hitro pogrnila mizo. Sedli so in si nekaj r_enutkov molče zrli v oči. Še dolgo so se pogovarjali o 0cetu, o domu, le o preteklih dneh so molčali. Prezgodaj le še bilo, da bi znova odprli pekoče rane, ki so jih leta ko-2acehla. (Dalje-) t\ufoz*ii - trie ČE LJUBEZNI NE BI IMEL, NISEM NIČ. Apostol Pavel Kaj ne bi bilo včasih bolj na mestu, da se pri spraševanju vesti ne bi spraševal, koliko sem bil raztresen pri molitvi ali kakšne narave je bila moja raztresenost, ampak bi se resno vprašal: Ali se je danes po meni komu razodela božja ljubezen? Biti z življenjem priča, da' živi Bog, ki je ljubezen, to je moja in tvoja največja odgovornost. Ne sanjarjenje. Dejavna ljubezen. Ne kot tisti zdravnik v Dostojevskega Bratih Karamazovih: „Lju- bim človeštvo, a čim bolj ljubim človeštvo, tem manj ljubim ljudi kot take, to je, vsakega posebej, kot poedine osebe." II Slikar Rihard Jakopič o Stalinovem obrazu PROTI koncu tridesetih let sva nekoč sama sedela v kavarni in prelistavala ilustrirane magazine. Ustavil sem se pri veliki celostranski fotografiji Stalina v italijanski Illustrazione. “Kaj bi rekel vi o teni obrazu, mojster?” sem ga vprašal. Potegnil je molče sliko k sebi in si jo jel ogledovati. Ogledoval si jo je nenavadno dolgo in z izredno napeto pozornostjo. Čez dolgo časa jo je molče odložil. Kil sem zelo radoveden. “No, kaj pravite o tem obrazu?” Pogledal me je in mi nekako nerad odgovoril z eno samo besedo: “Zločinec.” Zgrozil sem se, čeprav je bilo to nekako v času po strašnih in krvavih procesih v Sovjetiji, kajti Stalin je bil za nas takrat simbol svobode in veliko upanje za zmago revolucije. Nisem mu hotel ugovarjati in sem nemo strmel vanj, ker nisem mogel, nisem smel sam pred seboj sprejeti njegove sodbe. Toda pozabil je nisem nikoli. In kakor je morda moralistično ozkosrčna, če jo smem tako označiti, umetniški analizator človeške pojavnosti je nezmotljivo začutil patološko zverstvo tega strašnega človeka in revolucionarja. •losip Vidmar, OBRAZI (99—100), Ljubljana 1979. SLOVENI AN HERITAGEI (Slovenska dediščina) TO JE NASLOV najnovejše v angleščini pisane knjige o Slovencih po svetu izpod neutrudljivega peresa prof. Edi Gobca v sodelovanju z ženo Mileno in mnogimi sotrudniki. Knjiga, kateri še sledi drugi del, se odlikuje po številnih bibliografskih podatkih, vsebuje kazalo s preko 2200 imen, stotine črno-belih fotografij. Knjiga je v trdi vezavi, format 23 x 15 cm, 642 strani. Prof. Edi Gobec poučuje sociologijo in antropologijo na državni univerzi v Ohio. Med angleško govorečimi Slovenci je še posebno znan kot ustanovitelj in direktor Slovenskega ameriškega inštituta (Slovenian Research Center of America, okrajšano S.R.C.A.). To je prvi slovenski prekomorski inštitut s stotinami dopisnikov in podpornikov ter arhivom s podatki, ki gredo v deset tisoče. Prof. Gobec je bil prvi od povojnih beguncev, ki je začel izdajati s široko zasnovanimi publikacijami v angleščini (12 knjig) in v slovenščini (4 knjige), poleg člankov po ameriških časopisih in revijah. V Avstraliji je znan predvsem po obeh učbenikih za slovenski jezik, ki sta predpisani šolski knjigi za srednješolski pouk. V Ameriki so bili ti učbeniki razprodani v nekaj tisoč izvodov, v Avstraliji pa preko 500. Poučevanje slovenščine je bilo s temi knjigami zelo olajšano, ker so bile do sedaj še najbolj primerne za angleško govoreči svet. SLOVENIAN HERITAGE I je prva knjiga take vrste. Namen dela je po besedah avtorja, “da zadovolji potrebi za informacije o Slovencih, Sloveniji in slovenskih Amerikancih”. Naslov, “Slovenian Heritage”, je torej vzeti v splošnem in najširšem smislu. Knjiga je tematično razdeljena na pet glavnih delov. Najbolj dosledno in strokovno utemeljen je prvi del, ki obravnava Slovenijo in Slovence od prvih začetkov do danes, slovenske — raznarodovalnemu pritisku podvržene — manjšine v Avstriji in Italiji in pa ameriške Slovence, ki so uspeli v ameriški družbi ali celo dosegli visoka in vplivna mesta. V drugem delu avtor predstavi izbrane osebnosti slovenskega rodu, ki so se uveljavile v svetu, z nekaj več podatki o njihovem delovanju in pomenu. Od vodilnih politikov je avtor izbral nemškega državnika Caprivi-ja, avstrijskega državnika Schuschnigg-a, governerja v Ohio Lausche-ta in avstralskega senatorja Mišo Lajovica; slavne znanstvenike kot Plencic-a, Pregla, Rupnika in Lovshina; izumitelja poštne znamke Koširja; slikarja Prusheck-a; ustanovitelja “Marine-land” Ho-lerja v Kanadi. Dvomim, če je vključitev Caprivi-ja in Schuschnigg-a v knjigo o slovenski dediščini res umestna. Četudi bi Prot. Dr. EDI GOBEC, avtor nove knjige izvirala iz slovenskega rodu, kot je avtor skušal prikazati, je to izvor iz daljne preteklosti in oba veljaka, kljub zanimivosti, ni primerjati z onimi, ki so nastopali kot Slovenci. Po opisu senatorja Lajovica, avtor piše tudi o indu-strijcu Dušanu Lajovcu, le bežno omeni avstralsko priznanega slikarja S. Rapotca in kiparja M. Vojska, potem G. Krope “Miss Australia — 1977” in v enein drugih poglavij še o Kristini Malakar, avstralski mladinski prvakinji v teku. — O naših avstralskih Slovencih bomo morali pač sami enkrat kaj več napisati- Bralce bodo posebno zanimali podatki o Koširju, pionirju poštne znamke, ker o njemu ni veliko dobiti v angleških knjigah. V tretjem delu, z naslovom Slovenski jezik 'n književnost, razni avtorji predstavijo Almo Karlinovo, Avstrijca Petra Handke-ja in Franka Mlakarja. Poleg tega je v tem delu razprava o slovenskem jeziku, dve kratki povesti in prevedene pesmi slovenskih (avstrijskih in ameriških) pesnikov. Ker naslov obeta pregled slovenske književnosti, ta del nekoliko razočara. Dani primer' niso tipični in vključitev nemškega dramatista Handkeja ni tukaj prav umestna. V četrtem delu so opisani izbrani ameriški Slovenci iz različnih dob in poklicev. Peti del/‘Fotografska panorama”, prikazuje Slovenijo v značilnih foto-posnetkih in izbrane fotografije iz življenja ameriških Slovencev so lepa zbirka arhivne vrednosti. SLOVENIAN HERITAGE je zanimiva, pestra in poljudno pisana knjiga, ki daje dober in splošen pregled vsem, ki hočejo nekaj vedeti o Slovencih po svetu. Za raziskovalca so številni bibliografski podatki dragocen vir. Branja vredna knjiga. A.L.C- »AN NEKAJ VARNOSTNIH NASVETOV ZA ŽENSKE VEDNO več je napadov na ženske po cestah, zlasti seveda v mraku. Ne le v Ameriki, tudi po naših Hvstralskih mestih ženska sama zvečer skoraj ne more Vec na cesto. Malo je med njimi korajžnih in malo takih, so imele priliko iti skozi tečaj, kako se ubraniti napadalca. Sleherni napad je običajno tudi tako nenaden, t*a prevlada strah in zbeganost, ki pozabi na obrambo. V “Ameriški domovini" je bil objavljen tale kratki ^anek napotkov za slučaj napada. Nc bo napak, da ga Rjavimo z malenkostnimi dodatki tudi v MISLIH. ste napadeni, pomnite, da je najhitrejše obrambno °r°žje vaš glas, krik. Vpijte in kričite! Zapomnite si °bro: takoj zakričite na ves glas! Napadalec se najprej °2ri; okrog, če vas je kdo slišal. S tem ste že pridobili nekaj sekund. Mnogo žensk se je že samo s tem otreslo naPadalca. , '-e imate piščalko (ni smešno, ampak pametno, da jo enske nosijo s seboj!), piskajte na vso moč, kajti tudi Pikanje zbega napadalca. Če le imate možnost in p95, se takoj premaknite iz pločnika na sredino ceste. r°stega pogleda od vseh strani se vsak napadalec boji, °^enem je zmanjšana možnost, da bi vas prisilil le z nekaj koraki v temo kake stranske uličice. *-e imate dovolj poguma in moči ter napadalec nima 113 vas naperjenega orožja, se branite z udarci na ^ajbolj boleča mesta: oči, trebuh, brca v golenico (nožna °st med kolenom in stopalom, ki je z vašo nogo lahko ®Segljiva in se udarca napadalec težko ubrani). Vaša ramba so tudi nohti, zobje, noge, torbica, ključi, *nik itd . . . Najvažnejši je prvi obrambni udarec, da vsaj za trenutek zbegate napadalca. Če le morete, pa zbežite in med bežanjem kričite na pomoč, saj so že stari Rimljani rekli, da je boljši sramotni beg kot pa častna smrt. Vsaj za te primere napada močnejšega na šibkejšega to gotovo velja. Glede uporabe orožja, če ga nosite morda v strahu pred napadom pri sebi, je pametno, da se prej posvetujete s policijo. Sicer morete imeti več sitnosti, kot če bi vas napadalec okradel. Zakon namreč ne upošteva, da ste v samoobrambi rabili orožje, marveč bo proti vam, ker ste nezakonito orožje nosili. Še nekaj bi bilo vredno pripomniti: Večina napadalcev ni peš na cesti: skoraj vedno jih kje v bližini čaka avto, s katerim izginejo v noč. Če le morete, si poglejte in zapomnite registracijsko številko vozila, ali pa vsaj opis: model, barvo, če je kje poškodovan . . . Tudi napadalca si po možnosti zapomnite: posebnost obraza, obleko, pokrivalo . . . Vsaka malenkost lahko pomaga zločinca izslediti. Rekli boste: lahko je svetovati, drugače pa je, kadar se vam samim kaj takega pripeti. Večina žensk (pa tudi moški v tem niso nič boljši!) je ob nenadnem napadu na cesti tako osupnjena, da kar odrevenijo. Ne morejo r.iti kričati, kaj šele, da bi se branile. Prisotnost duha je dar, ki ga nrma vsak. Lahko pa si ga pridobi — morda tudi z branjem teh sicer skromnih vrstic, ki pa vsebujejo kaj važne napotke. Naj končamo s splošnim nasvetom za vse slučaje in ,ta se glasi: ne izpostavljajte se po nepotrebnem nevarnostim napada! Grad Tolsti vrh pod Gorjanci z vseh vcirov POROČILO, ki ga je objavil v Londonu Foreign Affairs Research Institute, navaja statistiko Stewarta Smitha izpred desetih let, po kateri naj bi bilo žrtev komunizma na svetu doslej med 85 do 120 milijoni; od teh je bilo "od 5 do 10 milijonov hladnokrvno pomorjenih za končno rešitev razrednega boja”. K omenjeni statistiki je dodal institut svoje lastne, ki jih utemeljuje z mnogovrstnimi navedbami citatov, izjav, in virov različnih javnih ustanov. Prišel je do sklepa, da je sicer težko določiti točno število, da pa je z dokazi utemeljeno: po krivdi komunizma je na svetu izgubilo življenje vsaj 70 milijonov ljudi. Nekateri so bili pomorjeni, drugi so pomrli zaradi načrtnega iztrebljanja z gladom, spet drugi po ječah, koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu, v državljanskih in mednarodnih vojnah. Poročilo navaja trditev mednarodne begunske komisije, da je od leta 1917 pa do 1967 samo v Sovjetski zvezi 46,2 milijonov žrtev komunizma, 45 milijonov v Aziji tet 3 in pol milijona v Evropi. Sovjetska propaganda sama obtožuje komunistično Kitajsko, da je povzročila .smrt vsaj 13 in pol milijona ljudi, obenem pa Kremelj zamolčuje 14 milijonov smrtnih žrtev boljševiške revolucije v Rusiji, pa nove milijone žrtev nadaljne Stalinove čistke. Znana je tudi izjava samega Hruščova, da je v Stalinovih koncentracijskih' taboriščih umrlo vsaj 12 milijonov ljudi. KO OH I.KTIJ PRIZADETIH beremo in poslušamo statistike s tem v /vezi, se kar zgrozimo, tako visoke so številke. Saj tako radi prezremo težave, v katerih MIIBOURNSKI Sl.OVKNCI! Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. kličite čez dan: 311 6366 RA PII) TRANSPORT SKRV1CKS PTY. LTI). (vprašajte za Maksu Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: S50 4090 žive milijoni svetovnega prebivalstva. Sodobna družba je vsekakor dolžna poskrbeti za vse prizadete, saj so njen del. Po cenitvah, ki pa so verjetno nepopolne, je na svetu kakih 450 milijonov prizadetih: med te štejemo 40 milijonov umobolnih, 56 milijonov z nalezljivimi boleznimi, 40 milijonov jih trpi zaradi alkoholizma ali mamil, 75 milijonov jih živi z občutnimi posledicam* raznih nesreč, ali pa so nepokretni po raznih drugih boleznih. Zaradi pomanjkanja vitaminov A izgubi vsako leto vid 250.000 otrok. Ob branju teh grozljivih številk — zahvalimo se Bogu, da smo dovolj zdravi in jih lahko prebiramo! VATIKANSKI RADIO obhaja letos svoj zlati jubilej-Dne 12. februarja je minilo petdeset let, odkar je prebral tedanji papež Pij XI. prvo poslanico svetu p° oddajniku vatikanskega radia. Papežev govor je takrat najavil eden pionirjev radijskih oddaj, italijansk' znanstvenik Marconi, ki je Vatikanu tudi postavil prVI oddajnik. Danes oddaja Radio Vatikan v 35 jezikih in in13 tedensko po 200 ur oddaj, med njimi seveda tudi redne slovenske oddaje. V kolikor je bilo mogoče ugotoviti iz radijskega arhiva, se je slovenščina prvikrat oglasila po vatikanskih radijskih valovih za binkošti leta 1931, torej ni11 ne štiri mesece po prvi oddaji: Maksimilijan Držečnik, takrat študent Germanika in poznejši mariborski škof’ je po radiu v slovenskem jeziku prebral odlomek 11 svetega pisma. Redne slovenske oddaje pa so se pričele na pobudo jezuitskega patra Prešerna šele po vojni, leta 1948. Najprej so bile dvakrat do trikrat na teden, pozneje pa vsak dan. Prvi voditelj naših oddaj je bil p. Žibert, za njim duhovnika Iskra in Vodeb, sedanji vodja pa je jezuitski pater Pavel Leskovec. NA OZEMLJU nekdanjega nacističnega taborišča Dachau so leta 1964 nemški karmeličani ustanovil1 samostan, da t molitvijo in žrtvijo zadoščujejo za krivice nacizma. Ustanovo so poimenovali za “samostan dragocene Krvi”. Zdaj pa želijo isti redovniki ustanoviti tudi samostan v Plotzenseeju v Berlinu. Tudi la naj bi stal na tleh. kjer so nacisti pomorili številne Nemce, ki so nasprotovali tretjemu rajhu. Ime te£:l novega samostana bo “Kraljica mučencev ’. FRANCOZI so s svojo zaupnico socialističnemu kandidatu za predsedniško mesto pripravili presenečenje Fvropi in svetu. Mitterrand je zapečatil dolgo dob0 gaullističnih vlad in namerava s svojo vlado globoko pretresti dosedanje mirno francosko življenje, imel pa bo dovolj problemov, saj se notranje struje socializma že borijo za ministrska mesta. Te stolčke pa seveda zahtevajo tudi komunisti, saj z vso pravico trdijo, da brez njih Mitterrand ne bi zmagal. UNICEF — svetovna organizacija za varstvo otrok’ je objavila grozljive številke. V letu 1979 (Leto otroka!) je zaradi lakote umrlo na svetu 12 milijonov otrok Telefon: 72 1583 SLOVENI AN AUS' ASSOOATIŠ ^ar 780 milijonov ljudi živi v skrajni bedi in med njimi je 300 milijonov otrok. V Aziji in Afriki umrje vsako leto 50.000 žena na porodu ali zaradi bolezni po Porodu. Organizacija obenem s tem poročilom z žalostjo u8otavlja, da je zanimanje za otroke po svetu naglo Padlo, čim je bilo Leto otroka 1979 zaključeno. Kaj P°tem pomagajo proslave in kopica lepih besed, katerim Pa ne slede dejanja. Še celo mnoge obljube so ostale ne>zpolnjene . . . CANBERRA je objavila statistiko, iz katere je ra2vidno, da posedujejo v Avstraliji več hiš priseljenci ^ot pa v Avstraliji rojeni državljani. Australian Bureau Statistics je lani izvedel pregled o tem. Kar 77 °dstotkov prebivalcev tujega jezika je v letu 1980 P°sedovalo ali pa kupilo lastni dom, dočim ima svoj liorn le 71.6 odstotkov angleško govorečih prebivalcev ^straUje. Reat Estate Institute of Australia je k temu dodal svoje izsledke: z ozirom na razne narodnosti. Na Prvem mestu so Italijani, od katerih jih 90% poseduje ^stni dom. Njim sledijo Grki (83.7%), nato Jugoslovani Za Avstralci (Že zgoraj omenjeni ostotek je ^J-6%) pridejo priseljenci iz Anglije in Irske z 69.6% hišnih lastnikov. jANE FONDA, znana ameriška filmska zvezda 'Prejela je dvakrat oskarja, leta 1972 in 1979), ki je v 'etih vietnamskih protestov veliko nastopala v javnosti SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. Se želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam 7. veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD VVEST, N.S.W„ 2165 pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! KARDINAL VIŠINSKI, ki je umrl na praznik vnebohoda, je bil ena najvidnejših osebnosti sodobne Poljske. Poljaki so ga imenovali “moralna pest naroda”, ker ga ni bilo nikdar strah povedati resnico. ter je v marsičem služila nehote silam zla, je po vsem tem “notranje dozorela in se umirila”. Sama je tako izjavila. Dejansko posveča zdaj vso svojo skrb svojima dvema otrokoma. "Svet je treba prenavljati v družini,” je dejala nedavno novinarjem. “Vsi, ki imamo kakršen koli vpliv, moramo poskušati svet spremeniti, da postane boljši. Pri tem mora pomembno vlogo odigrati tudi Cerkev.” Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo številne slovenske pijače. Tudi Vam bo Vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. kadar se mudite v canberri: dobrodošli v slovenskem domu: Naša telefonska številka: (062) 82 1083. c§ © s1 o naših murnih Dragi striček! Teta me je nagovorila, da sem sc spravil k temu pismu. Seveda mi tudi ona pomaga. Sam bi si ne upal in še spomnil sc ne bi, četudi Kotiček vedno pogledam. Vesel pa bom, če bom videl to pismo objavljeno in pod njim moje ime. To bo prvič, da bo v tisku — to pti je tudi nekaj. Povedati Ti moram, da riaša družina že dve leti prižiga svečo na večer pred praznikom Marije Pomagaj. Skupaj zmolimo rožni venec za vse Slovence, da bi ostali zvesti narodu in veri. No, upam, da boš pismo objavil! Bodi pozdravljen! — Marko Sfiligoj, 12 let, Holbrook, N.S.W. DRAGI OTROC I! Zdi sc mi, da je bilo včeraj, ko sem ga gledal kot novorojenčka, ne dolgo potem, ko ga je mama prinesla MELBOURNSKI ROJAKI! Vašim otrokom v pomoč pri pouku bi bila THE WORLD BOOK AND CHILDCRAIT ENCYCLOPEDIA. V domačem jeziku boste dobili vse informacije ter po želji uredili nakup, čc pokličete MARCELO BOLE — tel. 306 3087, DANILO ŠTOLFA — tel. 306 2664, ali pa NEVO BOLE-ROEDER — tel. 306 1141. Bi se želeli pridružiti naši prodajalni skupini? Ste dobrodošli! Pokličite nas za dogovor! TRI ROŽICE BELO rožico podarjam tebi, ljuba mamica. Ti si mi življenje dala in lepo me vzgajala. MODRO rožico podarjam tebi, dragi očka moj. Ti skrbiš za kruh, obleko in igraš se rad z menoj. RDEČO rožico podarjam tebi, mili narod moj. Naj kjerkoli že prebivam, s srcem sem povsod s teboj. LUDOVIK CEGLAR KOT1ČKARJ1, ki ste prebrali gornjo pesmico, al' veste, o čem poje?Tri barve predstavlja: belo, modro in rdečo. Se spomnite, kje ste videli te tri barve? Naj vafl* povem: slovenska narodna zastava je sestavljena iz njih’ BELA pomeni MIR, MODRA pomeni SVOBOD0< RDEČA pa LJUBEZEN, ki naj ohrani našemu narodu mir in svobodo tudi za ceno lastne krvi. Si boste zapomnili vrstni red barv naše zastave? ‘n nikoli ne pozabite, kaj njene barve pomenijo! V3S domov iz bolnišnice. Tudi se mi ne zde daleč lctl1' ko mi je ministriral pri adelaidskih slovenskih mašah' Ko pa zdaj gledam to sliko postavnega fanta, moran' priznati, da je šla lepa vrsta let mimo . . . Slika prcdstdvlja JOŠKA ŠUBICA iz Adclaide. IaI1' je bil rojen leta 1958 v šubicovi družini, ki je m« adelaidsko slovensko srenjo dobro poznana. Oče ic doma iz žirovske fare, mati iz Št. Jošta nad VrhniK0' Zdaj je že dolgo pokojna, Oče pa še živi in je rcs lahko ponosen na svojega sina. Joško Šubic je obiskoval osnovno šolo v Ottowa>u' kjer ima družina svoj domek. Nadaljeval je v Albertom*1 srednjo šolo pa v Henlcy Beach-u na St. Micha*^* College, kjer je leta 1976 tudi maturiral. Nato se J1' vpisal na pravno fakulteto adelaidske univerze vztrajal pri študiju do srečnega zaključka. Na dan * | aprila letos je prejel diplomo: Bachelor of I.aws. poglejte sliko: lahko se zadovoljno smeje ob lep1'"1 uspehu. Tudi mi vsi našemu Jošku iz srca čestitamo ter želimo v življenju še veliko lepih uspehov. Naj kot dosl£) tudi v bodoče ostane preprost in prijazen fant, ki ni sram povedati, da je sin slovenskih priseljenci''’ In tudi slovenski jezik naj ne pozabi, saj ga je vsa doraščanja lepo obvladal. V advokatski službi ",l1 bo najbrž marsikdaj prišel tudi prav. ni** ^ TRSTU obhaja dne 10. junija letos svojo osemde-^tletnico JAROSLAV OPPELT, oče našega melbourn- skega rojaka Marijana in pa Mira, ki deluje pri ki so Melb, venskih oddajah tržaškega Radia A. Ob visokem u mu iskreno čestitajo tudi avstralski Slovenci, ga spoznali med njegovim dvakratnim obiskom °hr; na °urna. Med nami je imel priliko videti, kako M; anjamo svoje narodne tradicije, ki poganjajo tudi Petem kontinentu že globoke korenine. Na mnoga 2 rava leta! — Poročevalec. ■^T. GAMBIER, S.A. — Zahvaliti se želim rojaku ar,u Kranjc, ki je bil tako dober, da je poročal v *^>LI o smrti mojega vaščana Milana Makovca. Brez 'e8a bi pokojni Milan najbrž ne prišel v našo Matico ^r|vih. Obenem nam takle primer zgovorno pokaže, ko velike vrednosti je naš mesečnik — ne le zaradi ^ P°dbudnih člankov, ampak tudi kot poročevalec, kot r°n>st življenja naše etnične skupine tukaj v Avstraliji. P°kojni Milan nas je večkrat obiskal, ko se je Prernikal iz enega sezonskega dela na drugega, zdaj *e nekaj let nismo vedeli, kje se je ustalil. Ko sem a doma na obisku, sem se pogovarjala z njegovo zdaj Pokojno mamo. Hitro sem razumela, da je zelo v r°ch zaradi Milana, češ kaj bo z njim na stara leta, °J|C| ostal samec. , ‘an°va družina je bila dobro poznana po vasi in ^ “ci: oče bil čevljar in je nam vsem stregel z obutvijo. '*a.n in njegov brat pa sta bila več let strežnika v je Vl' ^°t mlad fant je šel Milan k mornarici in se P° koncu vojne srečno vrnil domov. Bil je velik 'Jatelj mojega pokojnega brata. Rad • je igral armoniko, zato smo ga vsi radi imeli, «b saj smo se ^ njegovih poskočnih zvokih velikokrat zavrteli. Pa ® kmalu odšel v Trst, od tam pa v Avstralijo, kamor 10 mu sledili tudi mi. Melbournskim rojakom je na uslugo Z°BNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT *8 WRJDGWAY AVE., BURWOOD. Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denfure Service and repairs. Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma l$nina in Almc SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v ITthamu). Research Warrandy»e Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 Naj bo pokojnemu Milanu lahka avstralska zemlja, lu pa prilagam dar za mašo za pokoj njegove duše. Da še malo poklepetam: Mt. Gambier je nedavno razgibal obisk princa Charlesa, ko je prišel k otvoritvi našega Kulturnega centra. Tudi naš David je dobil vabilo občine, da je kot Captain predstavljal med izbranimi gosti našo High School. Davida ste omenili lani v “galeriji mladih” ob naši Sonji. (V oktober-novembrski številki. Prejel je Scholar-ship za trimesečni obisk Nemčije kot najboljši študent nemškega- jezika na montgambierski srednji šoli. — Op.ur.) S polno lepimi spomini se je srečno vrnil iz Nemčije. Stanoval je pri zelo dobri katoliški družini. Gospa je bila svoj čas operna pevka, njen pokojni mož pa dirigent orkestra. Trije otroci še študirajo in so se z Davidom zelo lepo razumeli. V času bivanja v Nemčiji je dobil lepo priložnost, da si je s skupino študentov obiskal razna mesta. Bili so tudi v komunističnem delu Berlina, a tam so se samo vozili v avtobusu in nič izstopili. V času bivanja v Nemčiji jc obiskal tudi .Švico, smučal pa se je v Avstriji in si ogledal Dunaj. A najlepše se mu je zdelo na Primorskem, kjer jc ■ Kaj pa NAROČNINA? Urarsko in zlatarsko podjetje: Alexander WAT( HMAKI R AND JHVVELLER 31 The Centre, Seven llills, N.S.VV. (nasproti postaje) Telefon 622 1408 vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zla nine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakup Kngraviranje imen brezplačno. HANDMADF. JHWHI.IT-RY DHSIGNHD AND M A DE IN OU R OWN WORKROOM Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK ☆ ir -čr ☆ * ☆ * -tr 9A I.OVVKR Pl.AZA, SOUTH KRN CROSS HOTKI. BUILDING, MKLBOURNK Tel. 63 1650 Za razne prilike smo Vani na uslugo v nadeni studiu, v cerkvi ali doma! /.A POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— Slike za potni list — v dvajsetih minutah! 4 * * * * * »• * >»• >}• * 4- * preživel dva ledna pri sorodnikih. Hitro je dobil dosti prijateljev in celo slavolok je pomagal postavljati za novopo ročenca. Prejmite iskrene slovenske pozdrave! — Olgo Mezinec. SYDNKY, N.S.VV. — . . . MISLI imam rad in samo želim, da hi kljub težavam še dolgo prihajale v naše domove. Kar mi je pri njih najbolj všeč, je njih pokončnost, načelnost. Pa morda prav to nekatere najbolj boli, ker jim vzbuja vesi. Saj se danes vse % okrog, kamor pogledaš po našem slovenskem izseljen' stvu, prodaja in obrača po vetru. Ni dolgo, ko sem v družbi srečal prijatelja, s katerim sva svoj čas delite begunsko taborišče in tudi vem, kako je na meji prl begu komaj ušel smrti. Zdaj pa je hotel tajiti, da Jc bil sploh begunec in da je kot begunec preko katoliške organizacije prišel v Avstralijo. Zatajil je tudi dva svoja brata, ki sta v juniju 1945 končala med tiso«-1 žrtev v Kočevskem Rogu. Kot sem slišal, se rokuje z raznimi konzuli in na vse kriplje poudarja poglihanost-Ob neki priliki, ko se ga je malo napil, je pa zagrenjeno priznal, da ga je pred nekaj leti doma tajna policija pripravila do tega. Nisem edin, ki opažam, da je med nami vedno vec hinavščine in nezaupanja — oba sta otroka strahu-Iskrenost izginja med nekdanjimi najboljšimi prijatelj1-Kje bo vse to končalo? ... Ob vsem tem še bolj cenim naše drage MISLI ,n jim želim mnogo uspehov pri oznanjanju resnice. Večne in časne. — Podpis s prošnjo, naj pri morebili" objavi napišemo le N.N. Kako več bi veljalo pismo s celim podpisom, draS1 naročnik. Nesrečni strah, ki bi rad vse nadziral in vsem vezal roke! Žal Vas razumem, četudi samo J0 mere. Pa srečno pot domov — in srečen povratek! (Jrednik- KOOTSCRAY, VIC. Ne bom rekel, da MISLI ®c prebiram rad, zato pa mogoče še bolj čutim, da izhaja)0 ROJAKI po Avstraliji, svoje davčne obveznosti morete opraviti za ceno 20 dolarjev, ki jih celo lahko poravnate šele po prejemu davčnega povračila. Smo strokovnjaki za razne prohlematskc primere in tudi za zamudnike rešujemo davčna vprašanja za leta nazaj. Tajnost ie zajamčena in stranke sc po želji lahko poshižijo našega naslova. BUDGET INCOME TAX (Reg. Tax Agent: DAVID KARL & ASS. Pty. Ltd.) 538 Cleveland St., Surry Hills (Sydney), 2010, N.S.VV. Tel.: (02) 698 4826 /.a svdnevske rojake sprejemamo in izvršujemo po zelo ugodnih pogojih vsakovrstno knjigovodstvo, urejujenio ustanovljanjc novih podjetij, registriranje patentov in zaščitnih znakov (tgdi to, če stranka želi, na naš naslov). Sprejemamo poslovna telefonska sporočila in nanje odgovarjamo, prevajamo listine in dajemo razne pravne nasvete. Urejamo tudi vsakovrstne zavarovalnine (VVorkers’ Com-pensation, Superannuation, Life Insurance . . .) Zahtevajte brezobvez.no po pošti opis naših poslovnih uslug! Pišite nam (lahko v slovenskem jeziku) in vreden nasvet Vam ho dal STEVE D1MITRIEV, BUDGKT INCOMK TAX, 84 STANI.KV STRKKT, DARI.INGHURST , 2010, N.S.VV. Tel.: (02) 356 1006 Idriji čas zelo neredno. Ko sem jih dobival še v 1 S.W. in je bil urednik pokojni pater Bernard — no, P'1 nekaj let ste v tem tudi Vi držali korake z njim! — SH MISLI redno prihajale. Skoraj za dan sem vedel, dai jih bo poštar prinesel. Ali ne bi bilo mogoče temu ^Pomoči? Najbrž nisem samo jaz med naročniki, ki jih tkanje v nedogled sleherni mesec spravlja v slabo '°'j°. Mislim, da revija dosti izgubi zaradi svojega Rednega izhajanja, ki mu kar ne vem vzroka, burnem urednikovo preobremenjenost in MISLI so le del mnogih obveznosti, pa vendar ... — nko Napast. Taka in podobna pisma so zadnji čas kar pogosta ln z Lundrovi družini poznani rojaki iz Geelonga POTUJETE V RIM? — DOBRODOŠLI! Hotel Bled II. kat, Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel. (06) 772 102 Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE VIZZINI MEMOR1ALS Verga Bros. Pty. Ltd. 9 TRAVALLA AVE., THOMASTOVVN, VIC. Telefon: .359 5509, doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! želimo mlademu paru na skupno življenjsko pot obilico sreče, zdravja in zadovoljstva, zlasti pa še Peganovi ter družina Marije in Ivana Bole. REŠITEV MAJSKE KRIŽANKE: Vodoravno: I ponos; 4. plaz; 8. as; 9. lata; 10. Sava; 12. tesar; 13. tri; 15. st(arejši); 16. atelje; 20. Stanka; 23. ve; 24. ena; 26 žolna; 28. zrak; 29. Ahac; 30. da; 31. .roka; 32. b:ikla. — Navpično: 1. pest; 2. navit; 3. osa; 4. plesen; 5. last; 6. ata; 7. zarod; II. ara; 14. alt; 17. escnca; 18. jad; 19. požar; 21. korak; 22. Ana; 23. vlak; 25. akna; 27. oho! 28. Z(družene) D(ržave) A(meriške). Rešitev so poslali: Slovenske sestre Slomškovega doma, Rozi Lončar, Viktorija Gajšek, Jože Grilj, Francka Anžin in Marija Špilar, Vinko Jager, Emilia Šerek, Lidija Čušin, Marta Zrini, Marija Oražem. Izžrebana je bila Rozi Lončar. Uradujemo: teden od 9 do 5.30 ■n sobotah od 9 do 1 ure. INCOME TAX RETURNSi Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE 518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji) Lastnik podjetja: STANKO PENCA NO APPOINTMENTS NECESSARY KRIŽANKA (Ivanka Žabkar) Vodoravno: I. bledovijoličasta barva; 4. krstno ime znanega slovenskega pesnika; S. znanost, znanje; 9. nraven, nravstven (tujka); 11. veda o vzgoji in izobraževanju (tujka); 13. kratici imena in priimka osebe, ki je imenovana v uvodnem članku te številke; 15. opomin, graja; 16. kratica za zlitine; 17. kratica za “Slovenske narodne pesmi"; 20. nikalnica (v angl.); 21. vojaške enote, oborožene sile; 25. topel vrelec (tujka); 27. kmečka sobica; 28. poželenje; 29. slatina, mineralna voda (v angl.); 30. brez ognja goreti; 32. moderno žensko ime (iz Štefan); 34. izstrelek na reaktivni pogon; 36. veznik; 37. v zemljo izkopan hodnik; 38. kratica za svetnika; 39. beseda, ki pomazoruje glas udarca lesa ob les; 41. kazalni zaimek; 42. veda o računstvu; 47. preprost, pretirano zaupljiv; 49. sirota; 50. površinska mera v labi tudi v Avstraliji; 51. močno, zelo. Navpično: I. zmrznjena voda; 2. žensko ime; 3. morska plitvina; 4. briše; 5. čisto zraven; 6. druga oblika za očeta, tudi ded; 7. izraža zavrnitev; 8. zna; 9. jaz v latinščini; 10. bolno, za zdravje nevarno; II. vrsta zemlje; 12. del glave; 14. okrajšano za Kleopatro; 18. tisti, ki ni znan, ki ni proslavljen; 19. v znanem delu Štajerske je doma; 22. rimokatoliški (kratica); 23. vrsta zabele; 24. po fiziku imenovana enota za merjenje jakosti električnega toka; 26. okrajšano moško ime (po apostolu); 30. znano zamejsko slovensko mesto; 31. ono (v angleščini); 32. izhlap vroče vode; 33. del ženske narodne noše; 35. gledališki igralec (tujka iz franc.); 36. vprašalni prislov; 40. nedelaven, počasen; 42. čar, privlačnost; 43. rimski pozdrav; 44. apetit; 45. moško ime; 46. kratica za Katoliško akcijo; 48. kratici imena in priimka znanega slovenskega pesnika balad. Rešitev pošljite do 9. julija na uredništvo! I Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna I za vsakovrstna avtokleparska dela, ■ avtobarvanje in podobno. • ! Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. j A. V. MOTOR BODY REPAIRS : 1/117 LEWIS RD„ WANTIRNA SOUTB, 3152, J VIC. — Telefon delavnice 221 5536 TOWING SERVICE 24 ur dnevno • na telefonu 221 5757 ! ali pa doma — 232-4314 : Rojak VOJKO VOUK Ste poravnali naročnino za MISLI? Temu se smejejo doma . . • I.judi brez obraza zaušnica ne boli. • MERCEDES: "Ne vem, zakaj sc CRVENA ZASTAVA (rudi s proizvodnjo ljudskega vozila zi! ljudstvo, čigar predstavniki so Se že zdavnaj opredel' zame." • Ponoreli rimski cesar Kaligula je imenoval svojc£J konja za senatorja. Jaz te napake nisem ponovil. delegat — niti *ie zajirza, kiij šele, da bi ritni 1! • si • Če vas skrbi, do kod boste morali zategniti p<*s> še pravočasno kupite naramnice! Vse kaže, da tudi naramnic kmalu zmanjkalo. • Najtežje je pometati proti vrhu. • Nikar vendar od naših železnic ne pričakujf1' pretirano' več. kakor zmorejo! Saj imajo samo dVl razreda. • Manj ko je banketov, bolj je ljudstvo veselo. • Nekateri bi prevzeli vlogo delavca, toda za honor'if' večji od delavske plače. “Gospod doktor, če tule, pritisnem, me močno zab° li.” “Pa nikar ne pritiskajte!” „ “Ja kako bom pa potem vedel, da me ne boli več? SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni Telefon: 459 7275 FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, ROSANNA, Vic. E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij 0!ympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporočil za predajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke ČŠŽ. ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima. EMIL ZAJC 9 Tennyson A ve., CLAYTON, Vic. 3169 Telefon: 544 8466 K. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ltd. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.VV., 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune (“Ineome tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom. V. FFRFOLJA, J M. THAMF, F. WF.1NBF.RC; Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff Companics". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490 Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7694 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consultant Dr. J. KOCE Ste poravnali naročnino za MISLI??? VlKTORIJSKIM SLOVENCEM TOB1N BROTHERS funeral direetors Na uslugo v času žalovanja North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Malvern 1382 High Street. 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM. Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem. ki se odpravljajo na potovanje. Cena potovanja MELBOURNE—BEOGRAD in nazaj od 1.072,— navzgor. Pokličite nas za podrobnejše informacije, ker je trenutno cela vrsta različnih cen potovanja pod različnimi pogoji. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!