III. leto	v	Ljubljani.	26.	novembra	1931	Stev.	48
Poštnina plačana v gotovini
2 5. XI. 1931
ilustROvAn čmužin.SKi tebnik 'iz h A) \ v če tat e k
„MOST VZDIHOV44	SPISAL M. ZEVACO
ZGODOVINSKI ROMAN	AVTOR ROMANOV„KRA-
JE ZAČEL IZHAJATI V 45.	LJEVI VITEZ“, „NOSTRA-
STEVILKI NAŠEGA LISTA	DAMUS“, „FAVSTA“ ITD.
NEZAKONSKA MATI KONZULOVA SKRIVNOST / V OBJEMU TEME / ZLATI DEMON / TIGER / SIROTA Z MILIJONI SKRIVNOST VOTLE IGLE / BREZ VESTI / ŽENA Z VEČNO MLADOSTJO/SRCE V OKOVIH
TO SC) ROMANI, KI SO DO ZDAJ IZŠLI V TEDNIKU „ROMAN“. VSE PA JIH PO NAPETOSTI DEJANJA IN PRETRESLJI-VOSTI USO-DE GLAVNIH JUNAKOV DALEČ PRE-KAŠA NAŠ NOVI ROMAN, KI C.A PRINAŠAMO OD 45.
ŠTEVILKE
DALJE:
SFtCE V OKOVIH
Roman
Napisal Mirko Brodnik
Ta roman je začel izhajati v 9. štev. „Romana“. Današnje nadaljevanje je 40. Novi naročniki lahko dobe še vseli prejšnjih 39 nadaljevanj.
Peta knjiga
POT V ŽIVLJENJE
In spomin 11111 je zletel dalje... Spomnil se je umora v igralnici. Zdaj si je zaželel, da bi ga bili takrat odkrili, da bi ga bili kaznovali, zakaj bil je prestrahopeten. da bi se sam izdal, niti toliko moči ni imel, da bi bil samega sebe sodil...
In potem je prišel Zorin beg. Zakaj je zbežala:' To ni 11 je bila uganka. Saj je imela vsega dovolj, denarja, razkošja in svobode. Mislil je. da jo bo razkošje pritegnilo k njemu, da bo v njem pozabil,i njega, ki ga je vsak dan preklinjal. ki ga je vsako noč videl v sanjan, oblitega s krvjo. Ali je res pobegnila samo iz sovraštva do njega? In zakaj to sovraštvo? Ali je kaj slutila? Ali je kaj vedela? Kdo bi ji bil povedal?...
Prej, dokler je bila v graščini, je bil vsaj srečen v zavesti, da je ona blizu, čeprav ne mara zanj. Zdaj ga je obdajal samo še občutek strašne samote, praznote, in vsak dan je bolj občutil, kaj je izgubil.
Za drugo se ni več brigal. .Vsega drugega se je bal, samo nje si je hotel, da bi *e vrnila, da bi pregnala ta strašni mir, to mrtvaško tišino v graščini, da bi jo vsak dan 'videl, vsak dan slišal...
Strup, ki ga je užival, je čedalje huje -deloval. Čutil je, kako mu zastruplja žne, kako mu jemlje še tisti drobec vere v sebe, ki jo je doslej imel. Čutil je. kako ga je vsega prežel z obupom.
Kje je rešitev?
Kdo ga more rešiti?
Vedel je: samo ona. Nihče drugi... In nekega dne. ko je njegov obup prikipel do vrha, se je odločil, da pojde k njej.
Pregovorili jo je hotel, da bi se vrnila k njemu. Ali bo hotela ?
In tako je nekega dne obstal njegov avto pred malo vilo, kjer je Zora stanov ala.
Iz avta je stopil Kregar. Boječe je krenil po vrtu, iščoč z očmi njo, ki ji je bil namenil obisk.
Zagledal jo je v lopi.
Krenil je proti njej.
Zora je zaslišala korake na pesku. Naglo se ji; ozrla, z veselim obrazom, misleč da prihaja Vinko, tedaj pa ji je lice prebledelo.
Vstala je in se ozrla, kakor bi hotela pobegniti, kakor bi iskala izhoda. Toda ni se mu mogla izogniti.
Marko je opazil, kako je mamica vsa prestrašena vstala, in se je oklenil njene roke.
„Kaj hočeš?" je komaj izdavila iz sebe, ko je obstal prej njo.
po-
Ni odgovoril — niti
zdravil je 111.
„Kaj hočeš?" je ponovila.
Strmel je v njo, ko je stala pred njim, vsa bleda, drli leča kakor trepetlika.
..Tefee!" je rekel potem.
Pobesila je glavo.
..Potem si prišel zaman," je odgovorila.
Burno so se ji dvigale grudi. Boj, ki je v njih besnel, je bil strašen. Tako strašen, da se je bala. da ne bi omagala. Hlastno ga je pogledala, da bi na njegovem obrazu brala učinek svojih besed, ro-
da la obraz je bil trd, mrtev, le oči so vročično žarele.
Z roko je otipala klop zraven sebe in sedla. Podprla si je glavo.
..Ali me nisi razumel?"
..Ne!" je odvrnil, tako trdo. da jo je streslo. ..Zakaj si pobegnila ?"
.. 10 bi rad vedel..."
..Da, to. Tvoj mož sem. Pravico imam vfprašati. In' odgovora terjam."
..Sam veš. kakšen bo moj odgovor," je odvrnila. ..Ne izprašuj me, nisi moj sodnik."
..Tvoj mož sem..."
..Mož? Mož?"
Planila je pokoncu in se z rokami 11 pil a ob mizo:
..Slepar si. ogoljufal si me, in zdaj hočeš...“
,.Da, zdaj hočem. " je bruhnilo iz Kregarja. ..zdaj hočem..."
Beseda mu je zastala v grlu.
Zora je omagovala. Zlezla je nazaj na klop. Clava ji je omahnila na roke. Zajokala
je-
„Pusti me, pusti me,“ le te besede je razumel.
Roka mu je drhtela. Sam ni vedel, kdaj jo je iztegnil in jo položi 1 na njeno ramo. Ta dotik jo je stresel nalik električni iskri. Kakor bi ho-lel zbuditi usmiljenje v njej. je rekel:
..Ne morem ostati sam. To me ubija. Ne morem strpeti..."
.,Kako sem strpela jaz vsa ta leta »v kletji, v peklu? Tega nisi vprašal?"
Molčal je.
„Kletka? Pekel?" je rekel čez dolgo, kakor bi hotel ugovarjati. „Kai ti niso bila vsa v rata odprta? Kaj nisi delala, kar si hotela? Ktij nisi imela vsega v izobilju?"
..Vsega v izobilju, vsega! je ponovila in v njenem gla-
su je bilo sovraštvo. ,.Za vse si me osleparil. 1 udi za ljubezen si me hotel. In ko sem izoregledala..."
„Zora!"
Mrzlo ga je "ogledala.
„ ... in ko sem izpregleda-la."‘ je neusmiljeno nadaljevala, ..in šhi tja. kamor bi bila morala iti že davno prej, si prišel za menoj. In hočeš, da bi se vrnila k tebi. ki si mi ukradel življenje. Nikdar! Nikdar!“
Vsaka beseda je bila udarec.
..Nikdar se ne vrnem, čuj! Nikdar! Nikdar več! Pojdi mi izpred oči. podlež! 1 udi videli te nočem več. Pojdi!"
..Tako mi nraviš ti.” je zajecljal Kregar, ti. ki...”
 jaz, ki si mi vzel ljubezen. srečo, zmisel življenja...“
Videl je. da je boj izgubil. Obup se ga je loteval. iJoril se je z njim. toda vedel je. da bo omagal. Blazne misli so planile vanj.
„Tn vendar pojdeš v mojo graščino," je trdo rekel. ..Prideš. sama prideš."
Začudeno ga je pogledala. Kam merijo te besede? Kaj hoče z njimi? Ni mogla verjeti. da jili je res izrekel.
,.Ne pridem..."
..Prišla boš!”
Prsti so mn vročično drhteli. Ves se je tresel od razburjenja.
..Prišla boš," je ponovil. „še enkrat boš stopila čez prag, kjer si živela."
Ozrl se je po vrtu.
Med pogovorom je Murko odšel iz lope. Zdaj ga je videl. kako je stopical okrog njegovega avta in ga ogledoval.
Tedaj st' je oklenil misli, ki ga je prej prešinila. Vedel je, da bo to poslednji boj. vedel je, da ga bo izgubil, da ga mora izgubiti, toda v obuli n se je vrgel vanj.
Naglo se je brez pozdrava obrnil in krenil po poti. kjer je bil prišel:
/e je bil pri vrtnih vratih,
TVORNICA CIKORIJI
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA?
Tedaj šele se je Zora zavedla. In strah, g roza jo je obšla. Otroka ni bilo nikjer.
..Marko!" je kriknila in zbežala iz lope. In tedaj je videla... in vsi udje so ji ohromeli. Videla je. kako je stopil Kregar k otroku. Malček mu je hotel pobegniti, sluteč da mu hoče Kregar zlo. Toda ni mogel. Kregar ga je pograbil za ročico in ga potegnil k sebi.
Zora je kriknila. Sedaj je vedela, kaj je Kregar hotel. Kar so ji dale moči, je zbežala čez vrt k vratom, na cesto...
Toda bilo je prepozno.
Motor je že zaropotal. Gost oblak dima ji je puhnil v obraz. Iztegnila je roki-, toda zagrabila je v prazno. Ko je veter raznesel dim. je videla, da je avto nravkar izginil za ovinkom.
I5ilez misli, obupujoč, je bežala po cesti, in sama ni vedela, kaj bi.
..MarKo, Marko!" '
loda Marko ni odgovoril. Mrzel odmev je vračal le njene besede.
Cesta st> je vila kakor kača. Jela je bezati v hrib. morda po bližnjici dohiti avto.
In če ga dohiti, kaj potem? Ki« j more sirota?
Ni si odgovorila.
In ko je prišla na vrh griča, je zagledala avto, ki je švignil po dolini. Kregar je sedel pri krmilu in zraven njega njen Marko.
Omahnila je. Čutila je. da je vse zaman. Ubita se je vrnila nazaj na cesto. Počasi, zlomljenih korakov, se je opotekala proti domu. In ko je prišla do vrat, se je naslonila nanje, da se ni zgrudila.
„Marko!“
Ni bilo odgovora.
Spet je začula ropot motorja. Vsa kri ji je udarila \ obraz. Ali se je Kregar vrnil?
Ne, avto je prihajal z druge strani. Poznala ga je. Vinkov je bil.
Ustavil se je pred hišo in mladi mož je skočil iz njega. Zagledal je Zoro, ki je slonela ob vratih bolj mrtva kakor živa.
..Kaj vam je. gospa?"
Moči so jo zapustile. Zgrudila bi se bila, da je ni Vinko prestregel, in pol v nezavesti je šepnila:
..Kregar je ugrabil mojega ot roka."
P (' I n a j s t o p o glav j e ZA MAMICO
Avto jc drvel po cesti z oglušujočim ropotom. In vendar ga je Kregar še bolj poganjal. Kakor bi se bal. da ga kdo ne dohiti. Kakor bi hotel z ropotom preglasiti glas vesti.
In v teli trenutkih strašne naoetosti se mu je vrnila shira hladnokrvnost. Gorje, če se mu ne bi bila! Kolikrai it' bil le za ped od roba ceste. In pri laki blazni hitrosti je rob ceste pomenil smrt!...
Avto :e požiral kilometre. Drvel ji' kakor bi hotel dati vse iz sebe.
Sleherno živčno vlakno v Kregarju je trzalo, napeto kakor struna.
še malo in doma bo...
*
Marko prvi trenutek ni vedel. kaj se /. njim godi. Že
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali tudi danes izpustiti običajno novelo. Prosimo cenj. bralce oproščenja in nekoliko potrpljenja; kmalu bo bolje.
takrat, ko je zagledal Kregarja na vrtu, kako je stopal k njegovi mamici, že takrat je podzavestno slutil, da ji hoče zlo. Stisnil se je k njej. Ni razumel besed, ki sta uh govorila, toda bal se je. Zato je v trenutku, ko mamica ni pazila nanj, zbežal po stezi, ki je držala v hišo.
Tedaj je na cesti zagled .1 avto. Ta avto je poznal. Prav tisti je bil, ki se je z njim peljal k stari mamici, njegov stari znanec.
Potem je videl, kako je skozi vrtna vrata stopil očka. ki ga ni maral. Videl je. da pa ie bil opazil in šel k njemu. Zbal se je. Čutil je, da ga očka sovraži. Zbežati je hotel, pa ni mogel. Trda roka ga je prijela v zapestju, da ga je zabolelo. Potem ga je prijela še druga in <ra položila v avto.
Obrnil se je in zagledal mamico, ki je hitela po vrtu. Poklical jo je, toda njegov glas se je izguoil v ropotu motorja.
Zajokal je. Roka, ki ga je še vedno držala, je popustila. Ko se je spet ozrl, ni več vi del doma.
..Mamica!“
..Molči!“ mu je zaklical glas zraven njega. Prestrašeno je pogledal. Videl je spačeni obraz, ki se je sovražno obrnil k njemu. Zategnilo mu je grlo. Le zastokal je še.
Potem se je avto ustavil pred hišo, ki jo je dobro poznal.
Spet ga je pograbila roka. Hotel se je upreti, toda bil je preslan. Bolj vlekla ga je kakor vodila po drevoredu, skozi vrata, skozi vežo. po stopnicah.
Zagledal je vratarja. Njemu ga je Kregar izročil.
..Zapri otroka v njegovo sobo in ga pusti tam. dokler li ne ukažem drugače.”
In vratar, ki ga Marko že od nekdaj ni maral, ga je
dvignil k sebi in ga odnesel \ sobo, čeprav ga je ugriznil v roke, da je zaječal.
Potem so se vrata za njim odprla. Marko je bil sam ’ sobi, med svojimi igračami.
Vse je bilo tam. Njegove punčke, avtomobili, velika železnica. ki jo je dobil za zadnji božič, vse je bilo. prav tako. kakor takrat, ko se je odpeljal z mamico in se potem 'ni več vrnil.
Toda danes se Marko ni zmenil za svoje igrače. Le eno ga je skrbelo in v tem je po zabil vse.
Kje je mamica? Zakaj so ji ga vzeli? Aakaj ona ni šla z n jim?
Spel je zajokal. Šel je K vratom, stomI na "iste in dosegel kl juko. Pritisnil jo je in hotel ootepniti k sebi. da In vrata odprl. Toda ni mogel. Bila so zaklenjena.
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, tuši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH
..Mamica, mamica!”
Nihče mu ni odgovoril.
..Mamica!“
Jel je butati po vratih, da bi koga priklical, ki bi mu odprl, toda nihče se ni oglasil.
..Mamica!“
Mimo je prišel vratar in mu zaklical:
..Molči!“
Po tem glasu je Marko umolknil. Šel je k svoji posteljici.
Jok ga je dušil. Marko se je tako bal teme. Strahov, ki mu je o n jih pravila vzgojitelj ica, kadar ni bil priden.
Bojazen mu je stisnila srce.
In lačen je bil. Tako lačen...
Zlezel je na posteljico.
joj. če pridejo zdaj še strahovi! Skril se je pod odejo in si jo potegniI čez glavo.
Lakota in strah sta ga premagala, ves onemogel je zaspal.
Š e s I n a j s to poglavje
PRED BOJEM
Dva dni ni bilo ne detektiva. ne njegovih pomočnikov. Branko se je čudil, vendar ni bil v skrbeh. V teh dneh, kar je delal z njim. je videl, da je imel opravka s poštenim človekom, ki mu je vdan.
Ven ni dosti hodil. Bal se je, da ne sreča spet koga. ki bi ga poznal. Če bi ga Zora videla še drugič, se ji ne bi tako lahko izognil. In če bi jo še drugič zagledal, bog ve. ali bi se mogel premagati.
Zvečer pa — na devet je že šlo — je nenadoma nekdo potrkal na njegova vratci. Branko je skočil z divana, kjer je leže nekaj čital. in odklenil vrata. Zunaj je stal ves zasopel njegov detektiv.
.,Gospod Slavec, hitro!” -Kaj je?”
Potegnil ga je čez prag in ga odvedel na sredo sobe. Kar pofjadili ga je moral na stol. ..Povejte, kaj je? Hitro.” „Takoj,“ je naglo dejal detektiv, loveč sapo. „Po vašem ukazu sem poizvedoval po Kregarjevi ženi. Danes sem bil tam, kjer zdaj prebiva. Popoldne. Opazoval sem jo, tedaj pa sem videl, kako je prišel Kregar sam k njej. Nekaj je z njo govoril. Potem je naglo odšel, pograbil n jenega otroka in ga odpeljal s seboj.”
„Otroka?“
..Da. Nisem mu mogel sledili. ker je bil predaleč. Zato sem mislil, da bo najbolje, če obvestim vas.”
..Kje imate a\ lo?" ga je Branko pograbil za ramo. ..Spoda j čaka."
..Pojdiva!“
..Kam ?”
C. naročnikom, ki so z. naročnino za poslednje četrtletje t. I. še
v	zaostanku, prilagamo položnice. Vljudno prosimo za poravnavo, drugače hi jim morali pošiljanje lista ustavili.
Že v 24 urah
ZGODOVINSKI
ROMAN
NAPISAL
MICHEL ZČVACO
Kaj se je dozdaj zgodilo (,,Roman“ št. 4-5, 46 in 47)
Leonora, najlepša Benečanka, in Roland, dožev sin, sta proslavljala svojo zaroko. Vse Benetke so rajale, le dva človeka se nista veselila: Altieri, član Sveta Deseterice, ki je ljubil Leonoro, in kmtizana Imperija, ki je bila blazno zaljubljena v Rolanda. Zma-mila ga je k sebi v svojo razkošno palačo in mu priznala svojo ljubezen. On pa jo je odklonil. Na večer zaroke v doževi palači se nenadoma pojavi v dvorani veliki inkvizitor Foscari in izjavi, da je Roland koval zaroto proti beneški republiki; zato je prišel, da ga zgrabi. Ko se hoče Roland upreti, mu šepne Altieri na uho, da gre za usodno pomoto; jamči mu, da bo čez eno uro prost, če se podvrže inkvizitorju. Roland mu verjame in se vda; Foscari ga odvede. — Svet Desetorice se takoj nato sestane na sejo. Inkvizitor obtoži Rolanda, da je ubil Davilo, člana Sveta, ki pa ga je v resnici zabodla Imperija, ker jo je zalotil, ko je Rolandu priznala ljubezen. Med sejo stopi v dvorano Leonora, ki je prišla branit zaročenca. Pa (udi Imperija je prišla: ona je namreč ovadila Rolanda in mu podteknila umor Davile, da se tako nad njim maščuje. 'Poda Davila še ni bil mrtev; umirajoč se je dal \ nosilnici prenesti na sejo, da razkrinka Imperijo. A preden more kaj izpovedati, umre.
Foscari se je sklonil k njemu in se ga dotaknil z roko. Potem se je zravnal:
,,Gospoda, vaš tovariš Giovan-ni Davila je umrl..."
Sodniki so se nemo odkrili.
„Umrl,“ je nadaljeval Foscari z ledenim glasom, „umrl pri izvrševanju svoje dolžnosti, umrl pri pričevanju, da nam je ta ženska resnico govorila!..."
Pretresljivo hropenje mu je odgovorilo...
Vsi so se obrnili...
In videli so Leonoro, prav tako bledo ko Davila, kako se je vlekla k vratom, videli so jo. kako jih je s krčevito trepečočimi rokami odprla in jim počasi izginila izpred oči. zlomljena, sključena, ubita od neizrekljive bolesti — morda celo blazna!...
Prav takrat so se od zunaj začuli kriki in sr; razlegnill po dvorani kakor odmev bližajoče e nevihte.
..Gospodje," je zavpil Foscari in oči so mu vzplamtele, „jutri bomo odločili, kakšne kazni je vreden Roland Candiano. Nocoj moramo udušiti upor!... Altieri,
vi	prevzamete poveljstvo nad oboroženci... Gospodje, grmenje vstaje se bliža... Vsi na svoja mesta!..."
Altieri. še vedno bled ko zid. se je v skoku zagnal skozi vrata, kjer je izginila Leonora.
Foscari je ostal sam.
S skrivnostnim usmevom se je še enkrat ozrl po truplu Gio-vannija Davila. Nato se je obrnil, da bi šel, toda takrat je vstal pred njim neki mož, ki se je globoko priklonil in zamrmral:
„Ali sem dobro delal v vašo slavo in za vašo oblast, gospodar?"
„Da, Bembo," je odgovord Foscari. ..Dobro si delal! V tebi imam zanesljivo in točno orožje, strašen služabnik si. Idi, obračunala bova, ko...“
„Ko boste beneški dož in gospodar Gornje Italije, Visokost!"
Na trgu Sv. Marka so počile prve arkebuze, ki jih je sprejelo rjovenje, preklinjanje in besno kričanje.
VI
ORKAN
V doževi dvorani ni prvi mah nihče opazil, da Leonore ni več. Niti njen oče ni videl, kdaj je deklica smuknila proti vratom, ki sta skozi nje odšla Roland in Foscari. Preveč je bil zatopljen v svoje misli.
V kakšne misli?...
Dandolo je bil uničen. Kot
poslednji zastopnik nekdaj slavne rodbine se nikdar ni mogel prav vživeti v podrejeno vlogo, ki jo je moral igrati. Vedno je sanjal o novem sijaju Dandolo-
ve palače na Velikem kanalu in o povratku svojega vpliva v državi.
Da, slavohlepje je polnilo dušo tega slabiča. Groza ga je bilo črne usode, ki je grozila Candianu in njegovim ljudem, in že dostikrat so v njem nejasno vstale misli, kako bi pretrgal zvezo z njim, zvezo, ki se mu je do te ure zdela edino zanesljivo jamstvo za povratek njegovega nekdanjega sijaja...
V množici gostov, ki so iz-prva čakali, je zavrvelo. Ženske so bile že izginile. Vse povsod so se culi kratki, rezki vojaški ukazi. Okoli doža Candiana in doževke Silvije je zazijala široka vrzel.
Starec kakor da se ni zavedel, da je tujec v svoji palači. Ni videl naglih pogledov, ki so ga obletavali, ni cul rožljanja mečev, ki so vselej zažvenketali, kadar je od zunaj udaril val krikov...
Njegove oči so srepo strmele v velika vrata v ozadju dvorane.
Skozi nje je bil izginil Roland; skozi nje se mora spet vrniti.
Zdajci so se ta vrata odprla.
Candiano se je zravnal v vsej svoji velikosti.
„Sin moj!“ je zajecljal v nenadnem izbruhu veselja.
Toda prepaden je obstal in nenadoma so ga izpreletele zle slutnje; ni se bil pojavil Roland... bila je Leonora!
Leonora, vsa bleda, z zmedenimi očmi, komaj se držeč na nogah...
Prav takrat je bobnenje na trgu Sv. Marka naraslo kakor grom. V doževi dvorani so odgovorili besni vzkriki, in pet sto patricijev se je zagnalo z dvignjenimi meči proti vratom.
..Naj živi Candiano! Živela svoboda!" je zagrmelo ljudstvo.
..Smrt upornikom!" so za-rjuli doževi gostje.
Strašen vrtinec je objel doža, ko se je ves zmeden obrnil k Leonori in v neizrekljivi grozi zavpil:
..Moj sin! Kje je moj sin?...'*
Leonora je bila na koncu s svojimi silami; iztegnila je roke, iščoč opore, megla ji je zastrla oči in zgrudila bi se bila, da je ni takrat prestregel neki mož, ki je bil prilekel za njo.
Ta mož je bil Altieri!
Pobral je deklico, ki se je onesvestila, in stoi>il proti Dan-dolu, ki se je z grozo izpraševal, ali ne bo tudi njega zajel vesoljni potop, ki je v njem izginila rodbina Candianov.
V tisti minuti je zagledal Altieri ja.
„Kaj je?“ je zajecljal Dan-dolo. „To vpitje... moja hči... k jo je Roland Candiano?..."
Altieri je v navalu brezumne pijanosti pritisnil deklico na svoja prša. In v tej krčeviti kretnji je bilo, kakor da hoče vsemu svetu pokazati svoje pravice do nje...
Šele nato jo je položil očetu v naročje.
,,Kaj je, vprašate?" je vzkliknil z zamolklim glasom. „Po-glejte okoli sebe, Dandolo; poglejte! In ne izprašujte, kaj je z Rolandom Landianom!..."
V	doževi dvorani je bil zavladal strašen hrup.
Sto mož se je zgrnilo okoli starega Candiana, ki je s krvavimi očmi in razmršenimi lasmi, ves grozen na oko, potegnil meč iz nožnice.
„ivioj isin!" je zarjul, „kaj ste storili z mojim sinom?..."
In iznad hrupa in glasov, butajočih drug proti drugemu kakor valovi razjarjenega morja, se je tedaj začul mogočen glas:
„Candiano!... Vaš sin je izdajalec! Vaš sin je jetnik republike! Candiano, vi ste izdajalec! iNič več niste dož! V imenu naših zakonov, v imenu Sveta De-setorice vas zgrabim, Candia-
c«
110...
In Foscari je iztegnil roko in stopil naprej.
„k. meni!" je zarjul Candiano. ..K. meni, možje! Iv meni, prijaitelji!... Oh, strahopetci!... Zapuščajo me!... Sam! sam p roli vsem!..."
Takrat se je začul presunljiv krik.
In nenadoma je stala Zraven starca visoka ženska, z vročičnimi očmi in razmršenimi sivimi lasmi: doževka Silvija...
„Candiano!“ je zavpila z glasom, da je može zazeblo. „Ne boš sam umrl L.
Takrat je stari Candiano pograbil z obema rokama svoj tež-
Kvalitetna znamka za pecivni prašek
in vanilin sladkor. .
ki meč in ga zavihtel nad Fosca-rijem, kakor da ga hoče presekati na dlvoje.
Inkvizitor je odskočil: meč se je zasekal v tla; dvajset rok je hkrati padlo po starcu...
Kakor bi trenil so doža Candiana, ki je bil od udarcev po glavi ves krvav in komaj še pri zavesti, dvignili s tal in ga odnesli iz dvorane.
In doževka Silvija, ki jo je bilo groza pogledati in še večja groza poslušati, je iztegnila roke v pesti in iz ust ji je udarila obupna tožba njenega srca.
1'ako strašna, da so se vsi umaknili, da so se bodala pobesila in je nastal širok krog okoli žene, okoli matere, ki je bila v svoji bolečini bolj podobna razjarjeni volkulji kakor človeškemu bitju...
Ves ta strašni prizor ni trajal dalj kakor nekaj sekund.
Dandolo je gledal okoli sebe z očmi, ki so mu od groze stopile iz jam.
„lvaj je, vprašate?" je spel povzel Altieri. „Revolucija je. Dandolo! Revolucija, ki bo usodna za vse, kateri so sumljivi!...”
S prstom se je dotaknil njegovih prs:
„Tudi vi ste sumljivi!"
Dandolo je vztrepetal po vsem životu.
„Tudi vi ste sumljivi," je trdo nadaljeval Altieri. „Vi, ki ste hoteli izročiti svojo hčer sovražnikom beneških patricijev, tistim sovražnikom, ki so se združili z mornariško drhaljo!"
Dandolo je prebledel. Začu-čutil je, da je izgubljen...
Izgubljen kakor Candiano! Izgubljen kakor Roland!
Tedaj se je Altieri nagnil k njemu in mu s tihim glasom vroče zašepetal na uho:
..Ljubim vašo hčer, Dandolo!.."
To je bilo konec!... V 'tein trenutku groze, ko divja okoli njiju revolucija in leži njegova hči onesvetla, morda umirajoča na tleh, v tem trenutku ta nepričakovana snubitev!...
Dandolo ni odgovoril... Toda njegov zgovorni pogled je povedal dovolj.
Ta pogled poln sramu in pristanka je Altieri prestregel. Razumel ga je!
„V redu,“ je zamrmral. „Spra-vite svojo hčer na varno. Jaz odgovarjam za vas... vi pa za njo!"
Dandlolo se je s poslednjim naporom poskusil upreti.
Toda okoli sebe je videl samo grozeče obraze in bliskajoča, se bodala... Zunaj je divjal ljudski orkan.
Pobesil je glavo in gluho odgovoril:
..Odgovarjam za svojo hčer!" Altieri je vrgel na Leonoro pogled poln zmagoslavja in brezumnega veselja.
Nato je vtaknil meč v nožnico in se z glasnim krikom zagnal proti vratom:
„Naprej, beneški palriciji! Naprej za naše pravice!"
•Kakih sto mož se je zgrnilo za njim in zarjulo:
„Smrt upornikom!"
Tisti trenutek se je Leonora zavedla in odprla oči.
Zagledala se je v naročju svojega očeta, ki je bil od groze bled ko mrlič... morda tudi od sramu.
„Oče... Oče! je zajecljala deklica. ..Odvedite me proč od tod!.. proč!“
„Da hčerka, proč!... Pojdi, zbeživa!... Ta hiša je prekleta!..." „Prekleta... da....“
„ln prekleta rodbina, ki je v njej prebivala!..."
,,Odvedite me proč!" je venomer ponavljala Leonora, ne vedoč, kaj govori. ..Daleč proč!... daleč, d’aleč!„. Oh, kako strašno trpim!..."
Drgetala je po vsem životu. Zobje so ji šklepetali od vročice.
Njena lica so bila kakor škr-lat, čelo pa kakor iz voska.
Dandolo jo je prijel okoli pasu.
Stopila je kakor avtomat, in z njenih usten, ki so gorele v vročici, se je utrgala presunljiva tožba, obupna in obupujoča:
„Oh, kako trpim!... Proč od tod, proč, oče! Usmiljenje, oče... proč!"
In tako je zapustila to palačo, v. katero je bila malo ur prej tako vesela vstopila, tako žareča
od mladosti in sreče, tako nedosegljivo 'lepa!
Tisti mah se je pred njo pokazala Silvija, Rolandova mati...
Silvija, ki je z ranjenim srcem, zadeta na smrt, pravkar morala gledati, kako so prijeli njenega moža, kakor je bila priča, ko so zgrabili njenega sina! Silvija, ki je samo s svojimi očmi, iz katerih so se usipale strele, ustrahovala petdeset mož, da so ji napravili pot... da je planila ven... kam?...
Zagledala je bila Leonoro in je stekla k njej.
„Hčerka moja!" je zavpila z glasom, ki je bil hripav od ihtenja. „Ti edina si ga bila vredna, edina ti!... Pojdi z menoj!... Poj-di. da ga maščujeva. Skupaj ga liova maščevali ali pa bova skupaj poginili!...
Leonora je za trenutek obvisela na njej z očmi, ki jih je bil obup razširil, in vsa njena bolest, ki jo je grozila pognati v blaznost, je tedaj izbruhnila na dan:
,Jaz?... Vaša hči?... Jaz!..."
Doževka kakor je ne bi bila cula. Vsaj razumela je ni — uboga nesrečna mati, ki je bila pre-
pričami, da trpi vse vesoljstvo ob njenem trpljenju in da je Leonora — o, pred vsem Leonora! — pripravljena umreti za njo, da reši njenega sina!
In s tistim suhim in piskajočim glasom, ki ga časih rodi vročica, je povzela in zgrabila Leonoro za roko:
..Pojdi z menoj, hči moja, pojdi... dvignili bova ljudstvo in ga zagnali v palačo... Pojdi z menoj... v dveh urah ne ostane več kamen na kainenu v tej hiši sramote... osvobodili bova Candia-na, osvobodili Rolanda... mojega sinu... tvojega zaročenca!..."
Iz Leonore se je utrgal blazen grohot, čeprav so ji z lic tekle debele solze. In kakor brez uma je zavpila:
„Moj zaročenec!... On!... An, gospa, zakaj ne greste h kurtiza-ni Imperiji... zakaj nje ne vprašate, katero žensko je ljubil Roland Candiano!..."
To pot je mati razumela! Leonora zapušča Rolanda!...
„Tudi ti!" je zamrmrala in njen hropeči glas se je zlomil od obupa.
Od neskončne trudu osti je spustila roke. Potem pa jih je
zdajci dvignila proti nebu kakor k prekletstvu; in odrevenela, divja, mrmrajoč nezvezne besede je zavila po stopnicah dol — tja, kjer je besnela in se zaganjala nevihta razjarjenega ljudstva. Vse hitreje in hitreje je stopala, in mahoma se je zagna-ga kakor pobesnela med ljudi in se zdajci prikazala v luči plamenic, v pokanju arkebuz, z razmr-šenimi lasmi, strašna kakor vte-lešeila bolečina in obup.
Leonora je gledala za njo, kako se je izgubljala v množici. In zdajci je iztegnila roke proti njej iri zaihtela:
„VIati! iVlati! Lagala sem! Moje srce je njegovo... njegovo za zmerom! Že grem! Rešiva ga... vseeno!...“
Hotela se je zagnati za njo.
Toda moči so jo zapustile: omahnila je vznak v naročje svojega očeta, ki jo je dvignil k sebi in stekel z njo kakor brez uma.
Tako je razgnalo vsa bitja, ki so bila še tri ure prej združena v neskaljeni sreči — zdaj pa so bila pobita, ranjena, strta na tleh, kakor vedra drevesa sredi poletnega gozda, kadar jih iznenada izruje vihar.
Vil
PEKEL
Ko je Roland Candiano v inkvizitorjevem spremstvu zapustil doževo dvorano, se je mahoma zagledal pred vrati v pred-sobje dvorane Sveta Desetorice.
Foscari jih je odprl in rekel:
..Vstopite... čez nekaj minut vas pokličemo."
Roland se je trenutek obotavljal, potem pa je vstopil!...
Tisti trenutek obotavljanja mu je imel vse življenje ostati v spominu... obotavljanja, ki se mu je takrat zdelo nerazumljivo in si ga je celo očital kot slabost!...
Ko je bil v sobi, so se vrata neslišno zaprla za njim. Vsi glasovi so mahoma utihnili. Rolandu se je zdelo, kakor bi ga bila neka nevidna sila postavila sto milj daleč od palače, kjer je vrvelo življenje.
Pogledal je-okoli sebe.
Zagledal se je v ozki sobici, razsvetljeni samo od luči, ki je prihajala s stropa, med štirimi popolnoma gladkimi stenami: nikjer ne mize, ne stola, nikjer okna...
Rolanoa je zazeblo.
Zazdelo se mu je, kakor bi ga bilo zgrabilo nekaj strašnega, kar ga ne bo nikoli več izpustilo.
A takoj je premagal ta občutek. Počakal bo. In negiben, z duhom obrnjenim ven, v svet, v življenje, je jel čakati.
Pet minut je preteklo, potem deset... in spet deset... in potem je minila cela ura...
Že v prvih trenutkih nestrpnosti je Roland hotel odpreti vrata: bila so neprodušno zaprta.
Toda neki instinkt mu je velel, da se je postavil kraj vrat, da bo čim bliže, ko napoči trenutek, da odide.
..Dajmo. dlajmo,“ si je govoril, ..ohranimo hladno kri. Najbrž je treba urediti še kakšne formalnosti, preden lahko stopim pred sodnike... razen tega se mi čas najbrž zdi daljši kakor je v resnici...“
Potem je hotel šteti minute po utripih svojega srca, in je položil roko na prsi: toda srce mu je razbijalo tako viharno, da ni mogel sledili njegovemu blaznemu tempu.
Takrat ga je stresel drget — prvi znanilec srda... ali pa strahu. Prigovarjal si je k pameti, silil se je k mirnosti, in ko ga je zgrabilo, da bi zakričal in poklical. se mu je posrečilo, da se je premagal in ostal tih...
Ta tišina!... Nič je ni kalilo v tej celici; to ni bila tista tišina, ki jo doživljaš sredi noči ali pa na samoti, tišina polna čarov, ker je polna nezaznavnih glasov. Ne; to je bila tišina brez slehernih znakov življenja — bil je grob: razsvetljen grob, morda še mračnejši zaradi zlovešče luči, ki je padala izpod stropa.
Prekrižal je roke, da bi se prisilil k negilmosti, da si ohra-
ni vse sile, ki je čutil, da jih bo še potreboval...
loda vkljub veliki duši, ki je bila v njem, je jela Rolanda obhajati zavest, da ni več gospodar samega sebe; drget ga je začel stresati in srce mu je tako divje tolklo, da je začutil fizično bolečino. Potem so ga obšle čudne misli: kakor da se mu hoče rogati, ga je spomin postavil v Dandolov vrt; ni si več mogel priklicati v spomin prizorov, ki so se pravkar odigrali v doževi dvorani, in pred njim je vstala jasna podoba Leonorc, sedeče tam doli pod visoko cedro — tako jasna, ua je mahoma razločil celo drobljenje slavca...
Zdajci je luč na stropu ugasnila. Vrata so se odprla in v Somraku je Roland nejasno razločil kakor lesket jekla. Zdelo »e mu je, da jc zagledal ogroupio pošast, ne, skupino pravljičnih zveri, kakršne se časih pokažejo v strašnih sanjah: bitja, vsa pokrita z jeklom, in iz njih so sr-šelc ostre, leskečoče se, mrzle jeklene osti...
Prvi mah ga je groza prikovala k tlom; potem pa je udarila iz njega neukročena jeza, ki jo je že ure premagoval. Z besno kletvijo se je zagnal naprej — in še tisti trenutek s krikom bolečine in z okrvavljenima rokama odskočil nazaj...
In tedaj so se brezoblična bitja zganila. In ta bitja so bila dvajsetorica mož, ki jim je glavo in obraz zakrivala železna krinka, ki so jim prsi in lehfi in noge pokrivali oklepi... jekleni možje, ki so se počasi, brez besede, brez krika, vsi hkrati, v vrsti pomaknili naprej!...
In vsakteri izmed njih je imel v rokah sulico — sulico z zelo kratkim lesenim ročajem in velikanskim jeklenim rezilom, na-brušenim na obidi straneh, ostrini ko britev...
Ti možje so se pomikali v štirih vrstah; in sulice mož iz druge, tretje in četrte vrste so segale tja v prvo vrsto... Rilo je kakor strašen pogled na naježeno apokaliptično žival, na zvijajočo še ogromno kačo, ki ima na mestu lusk osti... in grozo je
še povečala zlovešča tišina, s katero se je vršil ta strašni pohoti.
Tudi Roland je molčal... Kje bi tudi našel besede, da izrazi vso blaznost svojih misli!
Le od1 trenutka do trenutka je zgrabil po sulican, in vselej 11111 je iz roke brizgnil nov curek krvi. Vrgel se je na tla in se hotel zagnati med njihove noge, toda še tisti mah je začutil mrzle konice sulic na čelu...
Umaknil se je, umikal se je, peneč se, hropeč... umikal do zidu. In v tem strašnem boju, v boju, čigar grozote so prekašam sleherno domišljijo, v tej grozi ga je nenadoma obšla jasna zavest: tam ob zidu no tvonec, tam ga čaka smrt...
Pa ne!... Zid za njim se je odprl in skrivna vrata so zazijala v njem... Sulice co pritisnile... Začutil je mrzlo jeklo na goltancu, umaknil se je in se mahoma zagledal v mračnem hodniku...
In možje z železnimi krinkami, z jeklenimi sulicami, so pritisnili za njim... počasi, neusmiljeno, brez glasu...
Rolandu se je zdelo, da je na robu blaznosti: 'le njegov čudoviti življenjski instinkt ga je odvrnil od tega, da se ni vrgel z golimi prsi na sulice, da na mah konča ta strašni nemi boj...
Umikal se je. Ni se reševal, samo umikal se je, neprestano grabeč po sulicah, ne še čuteč ognja ran, ves pokrit s krvjo.
Tako so ga pritirali po nekih stopnicah dol, in potem še po drugih; zagledal se je v drugem hodniku in koj nato pod širokim razsvetljenim obokom. Takrat šele se mu je iztrgal iz ust glas, krik brezk raj nega obupa:
»Most vzdihov!... O!... Most vzdihov!...*’
Zdaj šele je razumel, kam ga tirajo! Razumel je, v kateri pekel ga je potiskala apokaliptična zver z jeklenimi ostmi!...
Gramofone, plošče
kupim edino najugodneje, ker je največja izbira, edino le pri
..CENTRA
Ljubljana, Miklošičeva c. 38. Palača Grafike, NaJmodcrnejSu izposojevalnica plošč
Potem pn že!
»Obtoženec," reče soc|nik, „to vendar ni mogoče, da bi vain tale človeška razbitina potolkla nos."
„Ua, gospod sodnik, preden me je udaril, še ni bil razbitina!"
N e z a ž e 1 e n i obisk
..No, Franček, kaj pa je rekel ata, ko je zvedel, da pridem?"
„Oh, veš. teta — mama mu sploh še ni povedala, ker zadnje čase ni prav zdrav."
Prepozno
Ocepek se vozi sum v oddelku.
I/ Ljubljane v Zagreb.
Med potjo vstopi lepo dekle. Sede Ocepku naproti. Čedalje je lepše, čedalje mikavnejše.
Ocepku uhajajo oči iz jamic.
Pa se ne upa.
Vdan v usodo se poglobi v svoj časopis in čita o življenju velikih mož.
V	Zidanem mostu vstopijo še drugi potniki in kmalu je oddelek poln.
Tedaj dvigne dekle glavo in se Ocenku prijazno nasmehne.
..Vraga." mu zrase greben, ..to Ivi bil moral prej vedeti!"
In z žalostjo v srcu ji skrivaj napiše na listek:
„Tako lepo bi bilo, pn ni do tega prišlo."
Tedaj vzame dekle iz torbice svinčnik in spodaj odgovori:
..Osel! Lahko bi prišlo!"
Nesporazum
Pfeifendeckel mora osnažiti podčastnikovo sobo. Ko to opravi, mu kaprol naroči, naj prinese iz gostilne v rček piva.
Med potjo sreča poročnika.
..Kakšen pa si. prasec? Kam pa greš?"
„Po pivo za gospoda kaprola."
„V teh osr.... hlačah?"
..Ne, v vrčku, gospod poročnik,"
Premeteno
V	brivnico pride neki mož in z njim majhen fantek:
..Prosim lase ostriči, brado obriti, glavo umiti."
Ko je brivec opravil, ga vpraša:
„Ali imate morda cigarete?"
»Obžalujem — sicer pa je trafika onkraj ceste."
»Dobro, pa skočim hitro tja, med tem pa še fanta ostrižite!"
To rekši gre — in ga ni več nazaj.
Brivec je fanta ostrigel.
»Tvojega očeta pa dolgo ni nazaj," meni nato.
»Saj ni moj oče! Na cesti me je ustavil in mi je rekel, ali si ne bi hotel dati zastonj ostriči lase."
"i:
„Ana,“ pravi gospa novi služkinji. »na mizi sta ostala Sp dva kosa torte, eden vaš in eden moj. Kje pa sta zdaj?"
»Veste, gospa, oba sem nesla \ kuhinjo, pa je mačku vašega požrla."
*
»Oprostite, gospod šef, še zdaj nisem dobil plače!"
..Oprostim."
Dober prijatelj
»Ali si videl? Onale dama se mi je nasmehnila!"
»Nič si k srcu ne jemlji! Ko sem te jaz prvič videl, sem mislil, da bom počil od smeha!"
Sveti Birokracij
Nemci so znani birokrati. Pri njih gre vse po uradnem »šimelnu".
Zadnjič se je na neki nemški pošti tole zgodilo:
Predstojnik je izdal novo naredilo. ki je kurzirula med osobjem. Ko so jo vsi uradniki pregledali in
podpisali, je prišla nazaj k prfed-stoiniku, toda, joj, na njej je bil velik madež od inasti — naibrž je neki uradnik klobaso jedel na njej.
„Kdo je to napravil?" napiše predstojniK zraven madeža in pošlje naredbo z madežem vred drugič med personal.
Drugi dan dobi okrožnico „urad-nini potom" s^et1 nazaj, in na njej je pripomba: „Jaz, Schmidt.“
. Gospod predstojnik pomoči pero v črnilo in jame premišljati, kaj naj ukrene, da se kaj takega nič več ne pripeti. Nato pa napiše: ..Schmidta naj bo sram.* In pošlje v tretje cirkular med osonje.
Čez štiri in dvajset ur ga zagleda na svoji mizi. In na n'eni je napisano:
„Ga je bilo. Schmidt."
Na dobrem
Upravitelj ječe:	»Zgodila	se	je
pomota, da ste teden dni predolgo sedeli."
Kaznjenec: »Malenkost — pa mi ga boste drugič vračunali."
'•»Mojo hčer bi radi za ženo? Koliko pa imate denarja?'-
„Sto tisoč."
„Nu, to hi šlo — moja hči bo imela prav toliko."
„To sem že vračunal."
Če pride Berlinčan v Monakovo
Vpraša zadnjič tak Berlinčan \ Monakovem stražnika na cesti:
»Kje je Ludvikova cesta?"
Stražnik mu pove, kam mora iti in kje zaviti Ha levo in desno, da pride tja.
„Po tem popisu se niti hudič ne spozna."
Stražnik mu še enkrat natanko razloži in doda:
„Nekoliko vljndneje bi pa lahko vprašali!"
„Ne,“ odkima Berlinčan, »potem pa se že rajši izgubim."
Dijeta
Zdravnik je končal preiskavo.
„Za vaš protin je najbolje," reče nato, „da živite strogo po dijeti: zelo dosti sočivja in nič mesa. ‘
„Kaj pa mi svetujete zastran malokrvnosti?"
Resnto odgovori zdravnik:
„Spet strogo dijeto: dosti mesu in nič sočivja."	J.	11.	I?.
Lepa tolažba
V	bolnici leži bolnik, ki toži vsak dan o drugih bolečinah. Naposled je zdravniku vendarle že preveč. Ko ga bolnik nekega dne sprejme z besedami:
»Gospod doktor, tako čudno bolečine i"iam v trebuhu. Kaj to more biti?" mu odgovori ravnodušno:
..Nič se ne razburjajte — pri obdukciji bomo vse natanko dognali!"
Urejuje Boris Rihteršič
Lil Dagover ni ena tistih tipičnih filmskih igralk, ki jih gledamo dan za dnem na ola-tnu. Ni ne zapeljivka ne odrešenica. Lahko bi jo imenovali Marijo in vendar nima na sebi nič svetniškega. Še manj je demonska ženska. Ni vampir. Ni ne naivka ne sentimentalna, sploh je ni moči uvrstiti v noben razred, običajnih značajev; Lepa je — toda kako?
Igra njenih rok. Zde se ozke in dolge. Nekaj plemenitega je v njih.
In hladna je. Nikdar koketna. Zna postaviti med sebe in človeka, ki pride do nje, neviden zid, ki ga nihče ne prodre. In za kaj takega je treba srca in značaja.
Morda je to tajnost njenega rojstva, kraja, kjer je rojena. Jave. Na lavi jo umrl Ma\ Dauthetidev na
hrepenenju... Toda kaj je na njej azijskega? Morda nič — morda vse? Njen nos? Videti bi morali trzanje njenih nosnic. Njene trepalnice so tako dolge, da zasenčajo oči. Oči ima globoko pod obrvmi, bolj kakor evropske ženske.
Tudi dosti samovzgoje je pri njej. Morda je prav to azijsko, lu njen nastop. Pasiven in prav zato umetniški.
O njej bi lahko še dosti Povedali. Nekoč jo je hotel naslikati zelo znan slikar. Dostikrat mu je sedela za model. Slika je bila že skoraj pri kraju, tedaj pa jo je slikar prosil, naj ne prihaja več. In dolgo je visel« slika nedokončana v nje-
govem ateljeju. Ni je mogel dovršiti. Zaradi nje. l ila mu je uganka. Kolikorkrat jo je videl, vselej je bila drugačna in izpremeniti je moral, kar je prej naslikal. Morda je bil to misterij Azije.
Lil Dagover je prišla s šestim letom z Jave na švedsko. V šole je hodila v Nemčiji. S sedemnajstim letom se je poročila. Njen mož je bil igralec pri Reinhardtu. Kmalu je začela tudi ona igrati. Robert Wieno jo je odkril za film. Prvič je igrala v Langovi režiji v filmu „Trudna smrt". Pred kratkim pa je igrala v Ufinem filmu »Kongres pleše".
Ana May Wong
V zadnjih letih je Ana Mav Wong zelo malo igrala v filmu. Dosti več pa je nastopala v gledališčih in bila stalno angažirana v eni največjih newyorških oper. Toda ljubezen do filma v njej ni umrla. Dovolj jo bilo, da so našli zanjo pravo vlogo, da so našli partnerje, ki so bili vredni igrati v istem filmu z Ano Mav Wong in lopa Kitajka so jo preselila nazaj k filmu.
Novi govoreči film Ane Mav VVong — prvi je bil »Haitang", ki smo ga tndi pri nas gledali —% so napravili v hollvvvoodskih Paru-moiintovih ateljejih in ga imenovali ..Hčer zmaja". Glavni moški vlogi iirrata mladi Japonec Sessue Hayu-kawn in VVarner Oland, znani interpret kitajskih vlog.
Film se odigrava v Londonu, toda no manjka mu romantičnosti, še več, kitajska narav in navade, ki so nam Evropcem nerazumljive, pridejo še bolj do izraza v evropskem ozračju.
Film je zelo zanimiv, zato prinašamo njegovo vsebino.
V začetku toga stoletja je neznan Kitajec ogražal življenju najvišjih rodbin v Evropi. Ko je pomoril že mnogo aristokratov v raznih deželah. so je presolil v London. Cvet angleško aristokracije je postal njegova žrtev. Zaman so bili vsi napori policijo. Z izredno prekanjenostjo je Kitajec izvrševal svoje zločine in znal skrivati sledove. Vedeli so samo za vzrok teli umorov: morilec je \ neki bitki med belimi četami in Kitajci izgubil svojo ženo in otroka. Zato se je zaklel, da so bo maščeval nad voditelji evropskih čet in njihovimi potomci.
Končno se je posrečilo londonski policiji, da ga je odkrila. Bil jo lo kitajski zdravnik doktor Ku Mancini. V zadnjem trenutku, ko je videl, da so njegovi pomočniki vieti. je izpil strup, da no bi prišel živ policiji v roke. lieli zdravnik je ugo-vil smrt. S tem je bila za policijo stvar opravljena.
Kilm ..Ilci zmaja" pa so pričenja šele tam. kjer jc življenje napravilo piko. Doktor Fu Munchu ni umrl. Spet se jo pojavil \ Londonu in zbudil pravo paniko. Vsi so bili
m
Nezaslužena usoda
prepričani, du 1)0 do koncu dovršil svojo osveto. Takrat pa je policija dobila dragocenega pomočnika, mladega kitajskega detektiva, ki je poznal vso zahrbtnost orijentalcev. Pod njegovo roko je umrl doktor h’u Mancini, toda pred smrtjo mu je morala priseči liči, znana plesalka, da bo nadaljevala njegovo krvavo delo. Dolgo se je borila z vestjo, šele potem je prijela za orožje, da bi dokončala to. kar je oče začel, in ubila angleškega plemiča, ki jo je ljubil. Toda londonsko policijo je vodil mladi kitajski detektiv, ki se mu je posrečilo ujeti plesalko in za zmeraj osvoboditi London maščevanja doktorja Mancinija.
Ana May Wong je v tem filmu lepša in elegantnejša, kakor je bila kdaj doslej. Paramount se ni ustrašil troškov, da je v vsej popolnosti pokazal razkošje bogate angleške družbe in eksotične domove bogatih Kitajcev, ki povsod ustvarjajo hiše. kakor jih imajo v svoji domovini, in žive po svojih tisočletnih navadah.
Razen Ane May VVong se je v filmu posebno izkazal Sessue Ha-yakawa. Brez dvoma bo tudi 011 postal ljubljenec našega občinstva.
nezakonskih otrok
Kdo se upa metati ka-
Metrove vesti
da
Vse vesti, ki hočejo vedeti, se nameravata Greta G a r b o in Ramon N o v a r r o ločiti od Metra, kjer delata že dolgu leta, da bi dala filmu slovo, ali pa osnovala samostojno podjetje, najbolje pobije to, da bosta oba igrala v filmu iz življenja velike plesalke in vohunke Mate Hari. Film bo režiral George Fitzmauride.
Lily Daniita, ena najlepših filmskih igralk, bo prav v kratkem nastopila v Metrovem filmu „Grch“. Film obdeluje povest o mostu svetega Lndovika v Limi, glavnem mestu Peruja, in je poln ganljivih in napetih prizorov. Spremlja ga ro-log v nemškem jezik 11.
Peščena torta
Potrebščine: 7 dkg surovega maslu čili margarine, ~i jajcu, 15 dkg sladkorja in olupi polovice limone, 25 dkg moke, eno desetinko do en< osminke litra mleka, I zavojček Dr. Oetker - jevega pecilnega praška,
Priprava: Premešaj surovo maslo ali margarino, dodaj rumenjake in sladkor, nato še limonov sok in olupe, mleko in del moke. Ostalo moko pomešaj s pecilnim praškom in temeljito stepenim snegom ter to tudi premešaj s prvo zmesjo. Vso maso deni v dobro namaščen, z moko potresen tortni model in jo peci v enakomerni močni vročini v pečici. Spečeno ohlajaj počasi in jo potresi s sladkorjem.
se upa metati men nanje?
Ne mine skoraj mesec, da ne bi brali v dnevnikih o obupnem dejanju nezakonske matere, ki je umorila svojega otročičku. Zadavila gu je in vrgla v stranišče uli pa celo prašičem:	tak je dostikrat
žalostni konec ubogegu nedolžnega črvička.
Človek se ob takih grozotah prime za glavo in se vpraša: Kako je mogoče, da kaj takega mati napravi?
Kaj jo žene k temu?
Zakaj nekaj jo mora gnati, da to stori!
Edini vzrok, ki je zmožen udušiti sleherni materinski instinkt, je strah pred sramoto. In sramota je še dan današnji nezakonski materi tako redko prihranjena. Sicer so tisti črni časi že minili, ko so te nesrečnice postavljali pred cerkvena vrata v spokorniški obleki na sramotni oder, toda ostalo je nekaj drugega, kar za sredn jevešk i-mi običaji skoraj ne zaostaja: predsodek.
Ostali so postrani pogledi in zaničljive opazke, ostalo je obrekovanje, ostale so strupene puščice, ki jih vsi vprek streljajo v nesrečno mater, tu se na žalost posebno odlikujejo ženske, in najrajši take ženske, ki bi se z vso upravičenostjo smele vprašati: ali smem ravno jaz metati kamen na njo?
Ne mislimo govoriti o tem, ali je taka mati kriva, ker je bila preveč lahkomiselna ali lahkoverna, in ali jo je treba pomilovati ali obsojati. Ne; hoteli bi le reči nekaj besed o nesrečnih bitjih, ki so sami pač najmanj krivi, da so na svetu — o nezakonskih otrocih.
Siromaki so, ki jih navadno še v lastni družini ne marajo, kaj šele drugod. Za nadležne nepotrebne vsiljivce jih imajo in jim skoraj še jedi ne privoščijo. Ni čuda; saj je tak otrok dostikrat celo lastni materi breme, ker vidi v njem povzročitelja svoje sramote. Ogorčena je nad krivico, ki ji jo dela svet, in zato se znese nad svojim otrokom. Koliko jc nezakonskih mater, ki svojega otroka celo sovražijo! Talki otroci so še posebno usmiljenju vredni: vse se norčuje iz njih, pehajo jih od sebe, zmerjajo in tolčejo. Kdo še ni videl žalostnih otroških oči, ki prosijo lepe besede in so hvaležni za vsak topel pogled!
Vtisi iz otroških let so najtrajnejši in se človejui zn vse življenje
Suknje iti obleke
I kupite dobro in poceni v tovarni oblek
STERMECKI
CELJE
Štev. 6
SE
IRNE DIREKTNO Nfl TELO TO JE POCENI, NAJ I VSI vedo!
Novi, veliki, ilustrirani cenik in vzorci zastonj!
zapišejo v spomin. Takle otrok pa zapre svoje srce pred svetom, zakrknjen postane, trmast in zloben. Nikoli ni bil deležen ljubezni, nikoli je ni prejel, zato je tudi ne zna dajati. Dosti takih otrok zaide pozneje na kriva pota in konec je t-ječa.
Ali ni že skrajni čas, da. bi se to izpremenilo? Ali ni že skrajni čas, da bi se spomnili, da smo dolžili tem najnesrečnejšim med nesrečnimi pokazati nekaj ljubezni in razumevanja? Zakaj ali je kdo ne-srečnejši od bitja, ki niti materinske bolezni ne pozna?
Uporabni nasveti
Duh po j o d o f o r in 11 preženeš najhitreje iz omare, če odrgneš notranje stene, omare s terpentinovo sodo.
Vrbove košare moraš večkrat obrisati z mokro krpo, drugače se začno lomiti, ker postanejo vrbove šibe krhke.
Č r 11 i 111 e madeže spraviš s kovine s špiritom.
Zeleni volk odpraviš z bakrene posode z anioni jakovo- • vodo.
Svile ne smeš, kadar jo spraviš v omaro, zganiti, nego jo moraš zviti, drugače na zgibih popoka., To velja posefmo za taft.
„R O M A N“ STANE
1 mesec 8 Din, Vi leta 20 Din, Mi leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago še vse številke. Račun poštne hranilnice V LiubllanI št. 15.393.
Na tujem, vse leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov, Belgiji 14 belg. na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol lunta, Franciji 50 Irankov. Holandiji 5 goldinarjev. Italiji 40 lir. Nemčiji 9 mark. Severni Ameriki 2 dolarja. Povsod drugod na leto 120 Din, za Mi leta pa 60 Din. Denar (ve-llavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem Interesu v priporočenem ali pa v denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v tralikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer ..Romana" nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila izvršimo šele po prejemu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka 80 stotink.
Naročila
In dopise pošljite na naslov: „Roman". Ljubljana, Breg 10, poštni predal št. 345. — Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite znamko. — Oglasi po tarlll.
Filmski tlročiž
Afrika je zadnja leta v modi. Nedavno so Američani napravili nov film v Rhodesiji in Portugalski Afriki. Film se imenuje „Neukro-č e n a A f r i k a". Sodeluje običajni inventar: levi, bivoli, gazele in povodni konji.
Drugi film i/. istega dela sveta se imenuje „K r i“ in je filmski dnevnik ekspedicije barona Gour-gauda in njegovih tovarišev.
Francozi so napravili v spomin na svetovno vojno film „V e r • d u n“, ki pa mčndu ne doseza Uni-versalovega „i.a zaoadu nič novega". Delajo pa še drugi vojni film po Dorgelesovem romanu „L e s e -ni kri ž i“.
Za prihodnie leto naoravi riiska družba S o j u z k i n o 100 normal-nilj'govorečih filmov. Nemili filmov ne’ misli več delati. Ta družna votli tudi vseh sedem moskovskih kinov, ki imajo 20.000 sedežev.
OS
alt vt . ./ JCVVŠu/ii naJtcUd/iejie
KUfARNAfTDEU
limi^MADAUUglUOVAtl ■
Kupon 48
KAJ PRINAŠA:
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
..Moja žena — hohštaplerica",
srčkana Ufina komedija. V Klavnih vlogah Kflthe von Nagy in Heinz R Ohma n.
Kino Ideal
„štirje vi*agiki,
pretresljiva drama i/ cirkuškega življenja.
„Tabu‘\
poslednji film umrlega režiserja Mur-naua, napravljen na otokih Južnega morja.
FILMSKA VPRAŠANJA
1. Kje je angažirana Miss Uni-versum?
2. Kdo igra glavno moško vlogo v filmu ..Evropa v plamenu"?
r5. Kdo je mož Claudette Colbert?
4. Kako se imenuje naslednji film Mnnrica Chavalierja?
5. Pri kateri družbi igra Philips Holmes?
Za nagrade razpisujemo
DVAJSET VELIKIH FILMSKIH FOTOGRAFIJ,
ki jih razdelimo med deset reševalcev.
Rešitve vprašanj iz 4(>. številke so: I. Lilian Bond, 2. Joan Cravv-ford, 3. Leila llvams, 4. Dorothy Jordan, 5. Ester Ralston.
Nagrade dobe:
3 slik: Šušteršič Zvonka. Ljub-ijana;	.
4 slike: Brezar Manja, Ljubljana;
3 slike: Branici Josi-- Bistrica;
2 sliki: Šinkovec Matej, ldrin;
po eno sliko: Turjak Alojz, Ribnica; Rolke Ivan, Ptuj; Zupunič Stanka, Poljane; Zemljič Mirko, Brdo; Močnik Lojzka, Maribor.
Foto
aparate in potrebščine
dobite v največji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 84-01 Zahtevajte cenik!
n
Blagovna znamka
,,Svetla glava“
se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se
priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki jo vzbuja slika. In radi globokega svojega pomena Je postal znak nepozaben.
,,Znamka Oetker** jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanlllnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni.
l etno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,,prosvltljenjm“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne Jedi. Marsikatera ura se Je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov je izostalo.
Otroci se veselijo, če speče inatl Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Octkcr-jevl labrlkatl, ker se Cesto ponujajo mani vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne In močnate ledi, pudinge In spenjeno smetano, kakao In čaj, šartlje, torte In pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša % zavolčka Dr. Oct-ker-jevega izbranega vanllinovega sladkorja z 1 kg finega sladkorla In se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
■ um   nuni um 111 • liimilimmil
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašajo izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bollih, finih In nalfinel-ših močnatih ledi. šartljev. peciva, tort
I. t. d.
Za vsako obitelj so največje važnosti, ker najdejo po njih sestavljena Jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa In svole lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo gospodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker le, kakor le pokazala Izkušnja, vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah Izključeno.
Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost n.i tovarno
DR. OETKER. MARIBOR.
Izdaja za konsorcij ..Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.