TRST, torek , 20. decembra 1955 Leto XI. - Št. 300 (3229) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 JfcEDNISTVO: ul. MONTECCHI St. 6, II nad. — TELEFON 93-808 IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 2« — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Hr. FLHJ: Izvod 10,' ‘t. 37-338 — Podi už. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega Inotemakega ti*a, urar « ZOZ-Trst TKine v Širini l stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • lzdaia Zaioznist k rrrsr^m — KOMBINACIJE IN ILUZIJE VATIKANA V SREDOZEMLJU Večina nemških strank t Posarju i dosegla pričakovanega obsega Stranke ^lleimatbunda" niso zbrale pričakovane tričetrtinske večine, ki bi Hm omogočila,anj kot je bilo glasov proti ■vropskemu statutu (in torej j* Nemčijo) pri nedavnem re-•rendumu. Pričakovanje, da bo ((nacionalistični plaz« zajel še širše fjoje prebivalstva in da bodo Nemčiji naklonjene stranke J°segle 80 odst. glasov ali Več kot tri četrtine sedežev v parlamentu, se ni izpolnilo, pav tako se je krščansKa JlUdska stranka bivšega mi-‘Strskega predsednika Hotf-ll'anna, naklonjena evropeizaciji in gospodarski zvezi s *r*ncijo, proti pričakovanju ^rstila na tretje mesto po ‘fevilu glasov in na drugo JJesto po številu mandatov, ffecejšen neuspeh pa je do-llyela druga Franciji nakio- ,n)e>ia stranka, posarski socia-JstL ki si je komtj priborila “Va seueza in po Številu glo- danje začasne vlade, ki je bila sestavljena po referendumu. Med svojo tiskovno konferenco tudi Ney te formule ni izključil. Med izvoljenimi poslanci jih je tudi nekaj s sumljivo preteklostjo. Tako je češkoslovaška vlada večkrat zahtevala izročitev podpredsednika CDU Ervvina Albrechta, ki je bil med vojno sodnik v Pragi. Poslanec Schneiderjeve stranke Peter Engel pa je bil med vojno višji paznik v taborišču Dachau. Predstavnik bonnske vlade je izjavil danes, da ima Posarje od danes (zakonit parlamentu in da bi ((pomenilo potvarjati voljo posarskega ljudstva, izraženo na volitvah, ko se ne bi priznala zakonitost vlade, ki bo iz njih izšla«, Predstavnik je dodal, da želita francoska in zahodnonem-ška vlada doseči dokončno rešitev posarskega vprašanja in da je za vsako dokončno rešitev nujno potrebna odobritev francoske vlade. Tako Pi-nay kot Adenauer pa sta po- udarila, da je treba spoštovati politično voljo posarskega prebivalstva, je rekel predstavnik in dodal, da je bila bonnska vlada vedno mnenja, da je treba spoštovati francoske gospodarske interese v Posarju. Pač pa so v Bonnu mnenja, da med volilno kampanjo v Franciji ni mogoče imeti pogajanj o bistvu vprašanja s francosko vlado. Francosko zunanje ministrstvo pa je danes uradno zanikalo govorice da bi bil med Pinayem in Brentanom na njunem zadnjem sestanku v Parizu dosežen sporazum o Posarju. Sam Pinay je k temu pristavil, da je imel njun razgovor značaj otipavanja in da sta oba samo potrdiia voljo obeh vlad, da dosežeta sporazumno rešitev in izključita vsakršno enostransko reševanje. Glede železarne Roechling pa je Pinay poudaril, da je bil 2. decembra dosežen sporazum o ustanovitvi franco-sko-nemške družbe. Zanimiv komentar objavlja današnji koelnski «Generalan- zeiger«, ki velja za glasilo nemških industrijskih krogov. List opozarja, da bi morali volilni rezultati narekovati posarskim strankam, da se vzdržijo vsakršne ((prenagljene akcije«. «Der Mittag« -z Duesseldorfa pa poudarja, da je bila na referendumu dokončno zavrnjena zamisel evropeizacije Posarja in da gre zdaj samo za to, «kakšna oblika nemške rešitve je najboij prikladna«; edino o tem, pravi list, se je treba pogajati s Francijo. Kancler Adenauer pa je izjavil danes uradnemu glasilu demokristjanske stranke: ((Prepričan sem, da bo novi po-sarski parlament vodil zmerno politiko ki bo odgovarjala interesom Posarja, pa tudi skupnim političnim interesom Nemčije in Francije in volji evropskega sodelovanja. Francija in Nemčija bosta v popolnem sporazumu s posarskim parlamentom našli rešitev, ki bo upoštevala vse upravičene interese.« PROTESTNO ZBOROVANJE V PORDENONU FURLANI PROTESTIRAJO PROTI KRIVIČNI OBSODBI Partizane obsojajo, fašisti pa so na svobodi • Govorili so Lizzero, Solari in Bettoll (Od našega dopisnika) I na videmskem procesu nasto-PORDENONE. 19. — V Por-1 pil kot najvažnejša priča. Liz- denonu, kjer so partizani 30. aprila 1945 zaradi negotovega vojaškega položaja justificira-li skupino najnevarnejših fašistov, je bilo v nedeljo dopoldne protestno zborovanje zaradi znane obsodbe, videmskega porotnega sodišča. Dvorana kina «Roma» je bila polna bivših partizanov in antifašistov, med katerimi je večino kolonov in spolovinarjev in ki so v času fašističnega terorja največ pretrpeli. Na odru so poleg govornikov sedeli tudi obtoženi partizani, katere so zborovalci ob začetku navdušeno pozdravili. Po otvoritvenih besedah tamkajšnjega tajnika Delavske zbornice (CGIL) je prvi spregovoril poslanec PSI Bet-toli, ki je govoril o pomenu partizanskega gibanja in borbe na desni strani Taglia-menta, za njim pa komisar skupine garibaldinskih divizij Mario Lizzero Andrea, ki je SPOR MED VLHD0 IH PROFESORJI se le razširil na pravno ureditev Medtem ko so osnovnošolski učitelji pristali no vladne predlo-ge, je šolska fronta poleg spora o plačah zavrnila tudi vladni načrt ureditve pravnega položaja srednješolskega učnega osebja - Tremellonijev davčni zakon odobren tudi v senatu •ov zaostala za komunisti. Tu. (i podružnica žahodnonemske SPD ni imela mnogo večje •reče: spori o teritorialni pripadnosti so največ škodovali ?°cialistom. Skupno so socialisti dobili 24.00U glasov manj *ot samo SPS leta 1952. Zlasti predstavniki nemških •Irank so pričakovali in tudi |8vno napovedali, da bodo do-PjM tri četrtine mandatov, kar "> jim omogočilo sprememoo Ustave in s tem priključitev ' Nemčiji ali vsaj pripravljale priključitve. Toda name •to potrebnih 38 sedežev jih {odo tri stranke imele 33, kar to sicer dovolj za vladanje, a jjremalo za ustavne spremembe. Z zadostno večino (27 sedežev) pa bi razpolagali tudi •®mi demokristjani, ko ne bi bili razdeljeni na nemški in •vtonomistični tabor. Glasovi o možnosti združitve CDU in cVp so bile zanikane takoj totem, ko so bili znani volil-**i rezultati. Sestava nove posarske vlade ne bo lahka zaradi nehomogene politične strukture tmagovitega nemškega bloka, V katerem so demokristjani, desničarski ((demokrati« bivšega nacista Schneiderja in sejalni demokrati. Kot verjetnega ministrskega predsednica so pred volitvami navajali Socialdemokratskega voditelja dr. Neya, toda zaradi relativnega volilnega neuspeha svoje {Iranke se je njegova poetična avtoriteta razumljivo •hlanjšala. To potrjuje tudi ochneiderjeva pobuda, naj bi Predsednik vlade ostal neodvisni dr Welsch, načelnik se- (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Danes popoldne se je na Viminalu sper sestala vlada. Uvodni del seje je bil posvečen Martinovemu in Tavianijevemu poročilu o zasedanju atlantskega sveta v parizu, nato pa je vlada prešla k obravnavanju vprašanja državnih nameščencev. Minister za reformo birokracije Gonella je, k°t pravi uradno poročilo z vladne fronte je danes popoldne proučeval položaj, ki je nastal s predložitvijo osnutka vladnega odloka o pravnem položaju vodilnega in učnega osebja srednjih šol medparlamentarni komisiji za zakon o pooblastilu. V poročilu, ki je bilo izdano po sestanku, poudarja šolska fronta da je vse do novembra sodelovala pri pogajanjih o tem vprašanju v seje, prikazal nadaljnje ukre- j prosvetnem ministrstvu in da . I ? t— fl—. S M 1» ,, ,. T m — a 1 - A.M I W n ( 1 pe za izvajanje zakona o po- oblastilih, predvsem osnutek ureditve državnih monopolov, osnutek pravilnika o osebju zunanjega ministrstva in osnutek ureditve položaja u-niverz in univerzitetnega o-sebja. Zakladni minister Ga-va pa je poročal o lestvicah plač državnih nameščencev. Ministri so odobrili Gone! j*e bilo takrat sestavljenih 50 členov, ne da bi bilo prišlo do sporazumne rešit Vf. Pogajanja so bila nato prekinjena; izdelava preostalih sto členov (vladni osnutek jih šteje 150) je plod enostranskega dela funkcionarjev prosvetnega ministrstva. Sindikati še danes ne poznajo točnega besedila vladnega love osnutke in Gavove lestvi- i osnutka °e Jci jih mora zdaj prouči- Šolska front« opozarja nato da ti medparlamentarna posve- medparlamentarna komisija - *—«, najprej proučiti osnutek od- loka o pravem položaju civilnih uradnikov, ki obsega 149 čler.ov, in da je dvomljivo, da bi mogla to opraviti do 11. januarja. Poleg tega ima komisija pred seboj odloke o napredovanju državnih uradnikov in odgovarjajoče lestvi, ee, pa še druge važne odloke v okviru zakona o pooblastilu, tako da «se zdi skrajno težko, da bi procedura dovolila resno proučevanje pravnega položaja stroke, ki bi ga po čl. 7 zakona o pooblastilu in priloženih resolucijah moral določiti za učno osebje poseben pravilnik, ustrezen posebni naravi pouka«. V tem položaju sodi odbor šolske fronte, da so šolniki «za pravni položaj prav tako občutljivi kot za plače«. Zato je sklenil ((zavrniti na hitrico sestavljeni vladni načrt, pri čemer že zdaj pou*darja, da ta načrt po svojem nastanku in površnem proučevanju, ki ga čaka, ne more dati tistih jamstev, ki jih zahteva skraj- tovalna komisija im izreci o njih svoje mnenje, preden bo vlada o njih dokončno sklepala. Z današnjimi ukrepi, pravi uradno poročilo, je vlada izpolnila vse dolžnosti tretje faze izvajanja zakona o pooblastilu. Na šolskem področju so vode še vedno zelo razgibane. Sindikati osnovnošolskih učiteljev so pristali na lestvice, ki jih je v soboto predložil predsednik vlade. Prosvetni minister Rossi je o tem dejal, da so osnovnošolski učitelji «dali znaten dokaz čuta nacionalne odgovornosti in sindikalne zrelosti«, in izrazil upanje, da bodo prav tako ravnali* tudi profesorji. Toda z njimi so se nasprotno pojavile nove težave. Protestom zaradi vladnih pred- logov glede plač, ki se izražajo v sedanji stavki, se je pri,druida še odklonitev vlad- nih predlogov pravne ureditve položaja srednješolskega učnega osebja. Qdbor Šolske Nova vladna kriza v Jordanu posledica odpora proti bagdadskemu paktu Predsednik vlade Majali je bil zaradi velikih demonstracij po vsej državi prisiljen odstopiti - Kralj je razpustil parlament in razpisal bo nove Volitve - Izraelski načrt za sklenitev miru z arabskimi državami JERUZALEM, 19. — Jordanski radio je javil, da je kovi jordanski ministrski predsednik Haja El Majali zaradi demonstracij, ki so bile v vsej deželi proti bagdadskemu pak-Jh, odstopil in je zahteval od kralja, naj razpusti parlament 'h razpiše nove volitve Kralj flusein je to zahtevo sprejel *n je parlament razpustil. Sedanja vlada bo vodila sa-!ho tekoče posle. Majali je baje izjavil, da bi morale prihodnje volitve temeljiti na Vprašanju pristopa Jordana v bagdadski pakt. Tudi danes so bile v starem delu Jeruzalema, ki je pod (drdanskim nadzorstvom, demonstracije proti bagdadskemu paktu. Demonstrantje so demonstrirali še posebno pred jbrškim konzulatom in uspele jim je vdreti v prostore. °azdejali so tudi stanovanje pravnika v francoski bolniš [Jici dr. Gasparda. Francoski konzul De Beauvais, pa je bil •knjen s kamnom v glavo. Sipe na oknih mnogih konzula-°v so bile razbite. Med demonstracijami so policijske si-* večkrat streljale, da zašči- tijo tujce. Kakor poročajo, so demonstranti razdejali tudi ameriški sanatorij v El Aru-bu blizu Hebrona. Med demonstracijami, ki so bile te dni v Jordanu, je bilo ubitih 7 ljudi, okoli 50 pa ranjenih. Vlada je v Betlehemu, ki je pod jordanskim nadzorstvom, uvedla policijsko uro od 16 do 6 zjutraj. Jordanski minister za prosveto je odre dil, naj bodo šole do nadaljnje odredbe zaprte. Moskovska «Pravda» piše v zvezi s položajem v Jordanu da predstavlja obisk generala Templerja v Jordanu «sklep v verigi pritiskov, ki se z-vajajo na Jordan, Sirijo in Libanon, da bi te države pripravili, da se vključijo v bagdadski napadalni pakt«. «Krasnaja zvezda« pa piše, da hoče angleško-ameriška diplomacija »povečati na stroške Jordana število držav članic bloka in na ta način izolirati Sirijo in Libanon«. V zvezi z arabsko-izraelskitn sporom pa javljajo iz Wa-shingtona, da je Izrael nedavno predložil ameriškemu dr- žavnemu departmaju mirovni načrt za Srednji vzhod, ki določa: 1. Izraelski voditelji so pripravljeni sestati se z arabskimi voditelji. 2. Izrael je pripravljen sprejeti spremembe meja na podlagi recipročnosti. 3. Izrael je pripravljen olajšati vezi med Egiptom in Libanonom preko svojega o-zemlja. 4. Izrael ponuja Jordanu prosto cono v pristanišču Hajfi. 5. Izraelska vlada je pripravljena proučiti sklenitev sporazumov o tranzitu med Egiptom in Jordanom preko južnega Nevega. 6. Iz rael je pripravljen priznati odškodnino palestinskim arabskim beguncem pod pogojeni, da arabske države priznajo tem beguncem pravico da se za stalno nastanejo na njihovih ozemljih 7. Izraelska vlada je pripravljena odobriti načrt «Johnston» za kanalizacijo reke Jordan. 8. Izraelska vlada je mnenja, da bi moral Jeruzalem ostati razdeljen med Izraelom in Jordanom Sveti kraji pa naj bi se postavili pod mednarodno nadzorstvo. no pomembna funkcija šole in šolnikov«. Prepad med vlado in profesorji se torej ni zmanjšal, temveč še poglobil, tako da o. beta biti ta teden izredno živahen. Živahnost pa mu podeljuje tudi debata zaradi Tremellonijeve davčne reforme, ki je bila danes odobrena tudi v senatu, in sicer v finančni komisiji, ki je sklepala z odločujočim glasom, za kar jo je pooblastil senat na sobotni plenarni seji. Na današnji seji finančne komisije sta manjkala senatorja Sturzo in Jannaccone, glavno ofenzivo proti zakonu pa je vodil neofašistični senator Marina sporazumno z monarhistom Rogadeom. Marina je najprej poskušal oporekati pravico komisije, da odločujoče sklepa o zakonu, nato pa je predlagal preložitev diskusije za 24 ur. Oba predloga sta bila zavrnjena, nato pa še cela vrsta spreminjevalnih predlogov, ki jih je prav tako predložil Marina skupno z Ro. gadeom. Med izjavami o glasovanju je Marina dejal, da pomeni zakon «v političnem smislu zmago levice«, da pa mu desnica nasprotuje tudi zaradi njegovih konkretnih določil, tako zaradi ((prezgodnje« u-vedbe prisege v večjih davčnih sporih. Senator Pastore (KPI) je izjavil, da bo glasoval za Tremellonijev zakon, »ker predstavlja prvi korak k tako potrebni ureditvi davčnih razmer«. Podobno je v imenu PSI izjavil sen. Roda. Pri glasovanju je bil zakon odobren. Proti njemu sta glasovala samo predstavnika desnice Marina in Rogadeo. Finančna komisija senata je tudi odobrila besedilo poslanske zbornice o povišanju taks na šoferske izkaznice. Izkaznice I- stopnje bodo obdavčene s 4000 lirami, izkaznice II. in III. stopnje pa z 2000 lirami letno. Glavni odbor republikanske stranke, ki je danes zasedal, se strinja z ustanovitvijo radikalne stranke. Vendar pa glede vstopa v tako imenovani «!aični kartel« odbor ni sklepal. Govori se, da republikanci čakajo na pobudo socialdemokratov, ki pa so zelo rezervirani in previdni. Velike simpatije za radikale vladajo tudi v vrstah Parrijeve «Unita popolare», vendar pa tudi v tej politični skupini ne mislijo na spajanje, temveč hočejo obdržati samostojno politično formacijo. A P. mostojnejša linija PSI kaže zlasti od takrkt, ko se je Nen-ni vrnil s potovanja v Peking in Moskvo ter imel večurni razgovor s Hruščevom na Krimu. V zadnjem času je prišlo do razlike med PSI in KPI tudi glede novega zakona za upravne volitve: medtem ko PSI zahteva odpravo tako imenovane «apparentamentov». ki dajejo dvJIFetjUUikO večino zastopnikom onih vezanih list, ki so prejel večino glasov, KPI dosedanjemu zakonu ne nasprotuje. ČlaneK beograjske „ Medjunnrodne politike' Ukinitev komisije o Minski lastnini v FIRJ BEOGRAD, 19. — Danes je v Beogradu končala delo ju-goslovansko-italijanska komisija, ki je imela nalogo, da prouči vrednost italijanske lastnine v Jugoslaviji. Komisija Je bila ustanovljena leta 1949 na osnovi italijansko-jugoslovanskega sporazuma o italijanski lastnini, pravicah in interesih v Jugoslaviji. Protokol o likvidaciji komisije sta podpisala šef jugoslovanske delegacije dr. Milan Bartoš in šef italijanske delegacije, opolnomočeni minister Ugo Faralll. Državni podtajnik v tajništvu za zunanje zadeve Hasan Brkič je imel danes razgovor z. italijanskim Veleposlanikom Gastonom Guidottijem. Do razgovora Je prišlo — kot poroča Ansa — na Brkičevo pobudo v zvezi s pogajanji glede ribolova na Jadranu in gospodarskega sodelovanja med obema državama. zero je predvsem poudaril, da so partizani, ki so operirali na tem področju, doprinesli velik delež k ustvaritvi italijanske republike in da so s svojimi žrtvami izpisali eno najlepših strani italijanske zgodovine, polemiziral je z «Messaggero Vene-to», ki je po svoje obrazložil razsodbo videmskega sodišča ter pri tem poudaril, da je vsakršna razlaga razsodbe nemogoča, ker je bil sklep sodišča sprejet na tajnem posvetovanju. Na kakšni osnovi je bila sprejeta razsodba, je potemtakem nemogoče zvedeti, lahko pa se u-gotovijo določena dejstva, ki izhajajo bodisi iz poteka razprave bodisi iz obsodbe same. Eno izmed teh dejstev je n. pr. to, da sodišče ni upoštevalo izjav več kot 40 prič, ki so nedvoumno dokazale, da je bilo 30. aprila še vedno vojno stanje, da je bilo v Pordenonu obsedno stanje in da je justifikacijo narekoval negotovi vojaški položaj. Namestnik komandanta CVL za severno Italijo Fermo solari pa je predvsem kritiziral zakon in zakonske določbe v zvezi z dejanji, ki so bila izvršena v času vojne in ki jih je smatrati za vojne dogodke. Dosedanji zakoni so preozki in preveč splošni, da bi jih lahko z jasnostjo in nedvoumnostjo aplicirali v vseh primerih, ko gre za sojenje bivšim partizanom. V videmskem procesu je prišlo ti do izraza^ kajti zdi se, da se porotniki niso vživeli v tedanje čase in je bila zaradi tega izrečena tako absurdna obsodba, ki je po vsej Furlaniji izzvala val ogorčenja. Ozkost sedanjih zakonov je razvidna tudi iz tega, da se velika večina nekdanjih fašistov svobodno sprehaja po vsej Italiji, medtem ko se uprizarjajo procesi proti tistim, ki so za svobodo Italije največ žrtvovali. Brez. dvoma bodo obtoženi partizani pred prizivnim porotnim sodiščem oproščeni, toda obsodba pomeni napad na odporniško gibanje, ki je osnova italijanske republike in demokratične ustave. Toda zgodovina se ne bo ustavila ob tej razsodbi, kajti borba partizanov je v italijanski zgodovini pisana z zlatimi črkami. Solari je nadalje prikazal žrtve furlanskega ljudstva v borbi za svobodo ter pozval vse demokrate in antifašiste, da se strnejo okoli odporniškega gibanja in ga obranijo vseh napadov. Po končanem zborovanju je delegacija bivših partizanov položila venec na spomenik padlim borcem ter k spominski plošči odlikovanca z zlato medaljo Martellija. E. K. Vatikanu in določenim političnim krogom v Italiji je posebno ljuba zamisel o ustanovitvi tako imenovanega ((Sredozemskega pakta«, ki jo prav v sedanjem položaju spet oživljajo. Z ustreznimi argumenti pridobivajo zanjo privržence na zunaj in znotraj. Argumentacija za notranjo uporabo izhaja iz znane postavke o zemljepisnem položaju, na osnovi kater.e se obnavlja stara teza o »življenjskih interesih«, o pravici do »vodilne vloge« na Sredir zemskem morju in na Levan-tu, pa tudi potreba, da se ((nadomesti praznina«, ki je baje nastala v povojnih letih. Argumenti za zunanji, se pravi «zahodni svet«, izhajajo iz »povečane komunistične nevarnosti« in potrebe, da se ustvari nov člen v obrambni verigi. Politični opazovalci povezujejo to delavnost tudi z nedavnim potovanjem italijanskega obrambnega ministra Tavianija v ZDA in z zadnjo kardinalsko konferenco. Obenem se vztrajno z isto akcijo ubada Francova Španija, ki se, kot kaže, tokrat pojavlja kot pobudnik. V uresničenju vojaške zveze med Španijo, Portugalsko in Italijo vidi Vatikan okostje bodoče prevlade svojega vpliva na sredozemskem področju, pri čemer, računa, da bodo arabske in druge sredozemske- države pristale na sodelovanje in da ne bo odpadla podpora ZDA. Zdi se, da želje in ozki interesi preprečujejo omenjenim krogom v Vatikanu, Italiji in Španiji, da bi uvideli, kako je v današnjem položaju nerealno in nasprotno splošnemu toku razvoja odnosov, pa tudi odnosov na Sredozemlju, snovanje takega sredozemskega »akta. Niti poprej, ko je bilo mnogo več pripravljenosti za ustvarjenje obrambnih instrumentov, sredozemski pakt ni mogel biti uresničen. Tudi ta zamisel spada v vrsto strateških kombinacij iz časa hladne^ vojne, služila pa naj hi načrtu, da se strateško pomembna in na nafti bogata področja Srednjega vzhoda vključilo v zahodni obrambni sistem. Resni politični opazovalci niso niti iakrat, v letih hladne vojne, videli v raznih sredozemskih obrambnih variantah nekaj realnega, nekaj, česar uresničenje je mogoče pričakovati. Nobena kombinacija, v kateri bo Španija morala predstavljati eno izmed glavnih opor. ni mogla računati na popularnost v svetu. VERCELLI, 19. — Danes so odprli univerzo za študije o gojenju riža. ki bo poseben oddelek agrarne fakultete mi. lanske univerze. Študij določa dve leti specializacije v gojenju riža. V to šolo se lahko vpišejo tisti, ki so končali a-grarno fakulteto. Sola vsebuje tudi letne tečaje za tehnično in znanstveno spopolni-tev v gojenju riža, v katere se lahko vpišejo tisti, ki so končali višjo srednjo šolo. BEOGRAD. 19. — Danes darska delegacija pod vodstvom svetniku državnega tajništva za zunanje zadeve Vla-dimira Tajičiča je odpotovala danes v Tirano. Delegacija se bo pogajalo z albanskimi predstavniki za sklenitev tr^ govinskega sporazuma. Kako bi na to gledala Francija, ki ima s Španijo neprijetna nesoglasja v Severni Afriki. in Velika Britanija — zaradi občutljivega vprašanja Gibraltarja? Ali ne pomeni tako forsiranje Italije na Sredozemlju potezo v škodo določenih pozicij in interesov Velike Britanije? In, ali je mar to pot, da bi se nemirno arabsko področje, kjer prevladuje borba za popolno narodno neodvisnost in ki je v senci zaostrenih odnosov z Izraelom, pridobi za sodelovanje z Zahodom? Poleg tega spadajo Jugoslavija, Turčija in Grčija tudi med države sredozemskega področja in imajo svoje interese Vendar so našle način, da te svoje interese rešujejo s sodelovanjem, ki sloni na drugačni koncepciji Zato je mogoče reči. da zamisel o uresničenju sredozemskega pakta, ki so jo pripisovali ZDA, v ameriški strateški koncepciji ni prešla pomena rezervne kombinacije, ki je služila prav do trenutka, dokler se niso pojavili drugi «realnejši» načrti, ki so se tudi začeli uresničevati. Vatikan pa si je tudi takrat zelo prizadeval, da bi ustvaril sredozemski pakt in da bi mu dal svojo politično barvo. Takratna prizadevanja, da bi se ZDA prepričale o velikem ugledu, ki ga Španija. Italija in Vatikan baje uživajo v arabskem svetu, zaradi česar so odhajale na pot po teh krajih razne reprezentativne delegacije (na primer leta 19!>2 Francov zunanji minister- Ar-tajo in Francova hči, markiza Villaverde) z darovi in odlikovanji, so se razblinila, laskave besede pa so bile pozabljene kmalu po slovesu. Vse to iz preprostega razloga, ker «ugled» le ni tolikšen, ker »zgodovinske vezi« niso ravno tako zgodovinske, in ker je arabski svet v fazi sprememb, zaposlen z lastnimi skrbmi, njegov razvoj pa ne gre po isti poti. Pričakovati je bilo mogoče, da bodo libanonski Maroniti iz verskih razlogov najbližji tej »obrambni koncepciji«, toda tudi oni se niso ogreli za vojaške pakte v Sredozemlju, temveč so v nasprotju z njimi poudarjali zamisel o medsebojni sorodnosti in o potrebi poglobitve miroljubnega sredozemskega sodelovanja. Namesto naporov za uresničenje sredozemskega pakta so se ZDA potrudile, da so dobile in okrepile svoja oporišča v Severni Afriki in v sami Španiji, svojo delavnost Trgovinski sporazum med FLRJ in Avstrijo BEOGRAD. 19. — V danes je bil podpisan protokol, o trgovinski izmenjavi med Jugoslavijo in Avstrijo za leto 1956. Skupno poročilo izraža prepričanje, da se bo blagovna izmenjava tudi v bodoče gibala na dosedanji ravni, Jugoslavija bo predvsem uvažala izdelke avstrijske kovinske in elektrotehnične industrije, umetna gnojila in drugo blago, izvažala pa bo poleg surovin tudi nekatere industrijske izdelke. ihiuo-nun srnlalnaili! nied BM h SI Skupen paritetni sklad za kritje stroškov BEOGRAD, 19. — S podpi-| ustanovili skupni sklad na som sporazuma o znanstveno-1 osnovi paritete. sporazum tehničnem sodelovanju med i predvideva ustanovitev po- Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo so se končala nocoj v Beogradu, k> so se nedavno začela na osnovi protokola, ki je bil podpisa 1. septembra letos v Moskvi. Sporazum predvideva organizacijo medsebojnega znanstveno-tehnič-nega sodelovanja za izmenjavo izkušenj in tehničnih pri dobitev v industriji, kmetijstvu in drugih panogah go^-spodarSke delavnosti, vštevši izmenjavo patentov, licenc, tehnične dokumentacije, strokovnjakov, praktikov in študentov na osnovi recipročnosti. Da bi se uresničilo široko medsebojno sodelovanje, bosta za kritje stroškov medsebojne izmenjave strokovnjakov in študentov obe državi Nenni podal ostavko na položaj predsednika «partizanov miru» RIM, 19. — Kot poroča današnja «Unitš» o kongresu »Partizanov miru« je dosedanji predsednik te organizacije Pietro Nenni podal ostavko na predsedniško mesto. V Rimu se Nennijev korak na splošno — zlasti pa v vodstvu PSDI — komentira kot nov ukrep vodstva PSI v smeri samostojnejše poitike in s tem tudi čim večje osamosvojitve od KPI. Kot je znano se sa- Proglašena neodvisnost Sudana na včerajšnji seji parlamenta Egipt javil, da priznava neodvisnost - Poziv Veliki Britaniji, naj prizna sklep sudanskega parlamenta KAIRO, 19. — V Kairu so uradno javili, da je Egipt sprejel zahtevo sudanskega parlamenta, naj prizna neodvts nost Sudana. KARTUM, 19. — Sudanski parlament je danes soglasno odobril resolucijo, ki izjavlja, da mora Sudan postati neodvisna republika, ter zahteva od generalnega guvernerja, naj od Velike Britanije in E-gipta zahteva da nemudoma priznata to neodvisnost. Zatem je parlament soglasno odobril še ostale tri resolucije, ki so jih predložili predstavniki vseh sudanskih strank. V drugi resoluciji je sklep, da bo sudanski parlament takoj po priznanju neodvisnosti izvolil odbor petih Sudancev, ki naj vrši funkcije državnega poglavarja. Tretja resolucija naroča u-stavodajni skupščini, naj pripravi in odobri sudansko ustavo ter pripravi volilni zakon. Četrta resolucija pa poziva skupščino, naj upošteva zahtevo južnih pokrajin, naj bi sestavili zvezno vlado med obema deloma dežele. Predsednik skupščine je po glasovanju pozval Veliko Britanijo in Egipt, naj takoj priznata neodvisnost Sudana, ter je poudaril, da bodo bodoči odnosi teh dveh držav s sudanskim ljudstvom odvisni od njih stališča do današnjega dogodka. Po seji je ministrski predsednik Azhari izjavil, da se bo sestal z voditelji tujih diplomatskih predstavništev in jih zaprosil, naj obvestijo svoje vlade o odločitvi sudanskega parlamenta. Sprejete resolucije bo moral v četrtek odobriti še senat. m ilovaia U Ataii MOSKVA, 19. — Hulgamn in Hruščev sta danes zjutraj odpotovala z letalom iz Kabula in sta prispela v prestolnico Uzbekistana Taškent. Pred svojim odhodom iz Kabula sta Bulganin in Hruščev poudarila, da je včerajšnji podpis treh novih sovjet-sko-afganistanskih sporazumov »velik korak naprej v razvoju afganistansko-sovjet-skega prijateljstva«. Dogovori, ki so jih včeraj podpisali, so: potrditev načel pogodbe iz leta 1931, sporazum o gospodarski pomoči, na podlagi katere je Moskva dovolila Kabulu kredit 100 milijonov dolarjev, sporazum, s katerim obe državi poudarjata, da se bosta ravnali po petih načelih mirnega sožitja. sebne sovjetsko-jugoslovanske komisije, ki se bo sestajala najmanj dvakrat letno v Beogradu in Moskvi, lei bo skrbela za sprejem in vsklajeva-nje ukrepov za uresničenje znanstveno-tehničnega sodelovanja, Sporazum sta podpisala v imenu Jugoslavije državni podtajnik za zunanje zadeve Hasan Brkič, v imenu ZSSR pa pomočnik načelnika glavne uprave za gospodarske slike Smjelov. BRIDGEPORT, 19. — Časopis »Bridgeport Herald« poroča. da bo veleposlanica v Rimu Clara Luce kandidirala na senatnih volitvah, ki bodo prihodnje leto, na listi republikanske stranke. To vest je Clara Luce sama sporočila iz Rima republikanskim voditeljem v Connecticutu. V tem primeru bi Clara Luce morala podati stavko na funkcijo veleposlanika v Rimu. Tito v Desie ADis ABEBA, 19. — Predsednik republike maršal Tito je danes zjutraj ob 6. uri v spremstvu cesarja Haila Selasija in nekaterih članov etiopske vlade odpotoval z avtomobilom na šestdnevno potovanje po severnih pokrajinah Etiopije v smeri Asma-re in Masaue, kjer se bo njegov obisk v Etiopiji končal. Kljub zgodnji jutranji uri je maršala Tita po ulicah pozdravljalo na tisoče meščanov in šolske mladine z etiopskimi in jugoslovanskimi zastavicami. Opoldne so etiopski In jugoslovanski državniki prispeli v mesto Nederesina, od koder so po kosilu in kratkem počitku nadaljevali pot in ob 18.30 prispeli v Desie, glavno mesto pokrajine Volo. Guverner province, prestolonaslednik Merid Azmač Asfa Vosela, je priredil nocoj večerjo na čast visokemu gostu. Jutri se bodo v mestu Desie nadaljevali jugoslovan-sko-etiopski razgovori, ki potekajo v ozračju medsebojnega razumevanja in prijateljstva. Bebler v Beogradu BEOGRAD, 19. — Danes zjutraj je prispel v Beograd jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Aleš Bebler, ki se bo zadržal v Beogradu teden dni na posvetovanju v državnem tajništvu za zunanje zadeve. posvetovanja bodo, k°t je izjavil dr. Bebler, gospodarskega značaja. LJUBLJANA, 19. — Občinski odbor Škofje Loke je na slovesni seji izvolil predsednika republike Tita za častnega meščana Škofje Loke. za pridobivanje Srednjega vzhoda za zahodni obrambni sistem pa so vskladile z načrti in interesi Velike Britanije. Ne bomo se spuščali v vprašanje, v koliki meri ti rezultati predstavljajo nekaj realnega in trajnejšega v političnem in vojaškem pogledu, ali odgovarjajo interesom in tendencam razvoja tega področja in ali torej odgovarjajo tudi interesom samih zus. Razdobje hladne vojne je imelo svojo logiko, ki je bila * prvi vrsti blokovska, kar Je usmerjalo in dajalo okvir določeni konkretni delavnosti. Vendar je svet zdaj ze izven tega razdobja in ker je še preobremenjen z raznimi skrbmi, nesporazumi in spon kot dediščino preteklosti, išče druge poti za razvoj in druge rešitve. Vatikan pa se vrača k staremu, in skupno s Španijo oživlja izrabljenje sredozemske kombinacije, pri čemer se trudi, da bi tako imenovanemu sredozemskemu paktu dal čimbolj 'zraz.‘*° »protikomunistično« obeležje. To, razumljivo, ne izvira samo iz ideinih pozicij vatikanskih politikov, temveč tudi z njihove nesposobnosti (kljub vsei tradicionalni politični spretnosti), da pravilno ocenijo družbeno-politično dogajanje in da ugotovijo, kam vodi logika razvoja. Ocenili so, da popuščanje napetosti ne odgovarja njihovim interesom in željam, pa zato s predpostavko. da je z negiranjem stvarnosti mogoče vplivati na spremembo stvarnosti — nočejo priznati, da pomeni sestanek štirih velikih začetek nove faze v mednarodnih odnosih in da vzpostavljanje ravnotežja in dosežena stopnja razvoja družbenih materialnih sil odpirata perspektivo miru in torej tudi mirnega reševanja spornih vpra- 8Vatikan in razni katoliški krogi, ki so tesno povezani J njim, so razširjali skrajno skepso glede ženevskih rezultatov in napovedovali nevarnost razkroja zahodnega bloka. Ti krogi' so komaj dočakali težave, ki so se pokazale med razgovori o glavnih spornih vprašanjih v Ženevi in pohiteli z razglašanjem da te bil četvorni sestanek zunanjih ministrov neuspeh. S to pretvezo so začeli biti plat zvona in opozarjati na nujno potrebo povratka k metodam hladne vojne in pospešen j a ukrepov za okrepitev »obrambnih« instrumentov. Vzporedno s pospeševanjem oboroževanja Zahodne Nemci, je so vedno pogostejši pozivi za okrepitve tako imenovane «male Evrope«, v zvezi s tem pa se na Sredozemlju ponovno oživljajo sredozemske «o-brambne« kombinacije. Ti krogi opozarjajo Zahod na nevarnost povečane delavnosti ZSSR in vzhodnoevropskih dežel na Srednjem vzhodu in poskušajo Zahod prepričati, da bo ta nevarnost paralizirana s protikomunističnim sredozemskim paktom. Vprašanje pa je. ali je omenjeno delavnost mogoče preprečiti z novimi strateškimi kombinacijami in pakti, ali' pa ji bo nemara to samo' pomagalo. Pojavljajo se tudi argumenti, da je balkanska zveza v sedanjem polpžaju, zlasti zaradi grško-turškega spora, izgubil« pomen in učinkovitost. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bodo balkanske države zaradi takih vatikanskih kombinacij opustile doslej najdene oblike svojega sodelovanja in da bi se zaradi nekaterih trenutnih težav vključile v takšno organizacijo, kot je zamišljeni sredozemski pakt, ki bi bil poln neštetih nasprotij in sporov. Kajti vse ovire in nasprotja, ki so. kot smo omenili. bila na poti uresničenju sredozemskega pakta v dobi hladne vojne, obstajajo tudi danes nekatera, pa so se celo zaostrila: interesi Velike Britanije na Srednjem vzhodu, Ciper in Gibraltar, nemirna Severna Afrika, boj arabskih dežel za neodvisnost, nespravljivost med Izraelci in Arabci, grško-turški spor, ki pa ne zmanjšuje pomena balkanske zveze in sodelovanja, itd. Poskus, da bi se tako nasprotni interesi in težnje združili v vojaškem sredozemskem bloku, je iluzoren in ne. realen, zlasti pa v sedanjem času, ko so svetu odveč že obstoječi bloki in ko v nasprotju s tem prav neblokov-ska, neodvisna in miroljubna politika, sloneča na medsebojnem spoštovanju in enakopravnem sodelovanju, kot je politika FLRJ, žanje velike u. spehe in pridobiva simpatije. Omenjene kombinacije pa ne izhajajo iz stvarnega stanja v mednarodnih odnosih, temveč so plod posebnih ozkih želja in interesov Vatikana, Španije in njima sorodnih krogov. Te kombinacije diametralno nasprotujejo interesom držav in narodov, ki bi jih pobudniki radi vključili v ta pakt. Zato je težko pričakovati, da bodo ti načrti kje naleteli na razumevanje in resno podporo. Narodi sredozemskega področja imajo skupne interese, reševati morajo svoja sporna vprašanja in še nadalje vsestransko razvijati plodno medsebojno sodelovanje na enakopravnih osnovah. Tu pa ni nobenih praznin ali praznih mest in tudi ne potrebe po kogar koli vodilni vlogi, zlasti pa ne v okviru novih blokovskih kombinacij in ideološke ekskluzivnosti. J. MEJAČ »POMIMMM IdtKVI Na današnji dan Je bil leta 1847 rojen preroditelj slovenske glasbe Anton Foerster. m 1 & Danes, TOREK 20. decembra Evgenij. Boživo.l Sonce vzide ob 7.42 in zatone od 16.22. Dolžina dneva 8.40. Lun* vzide ob 0.51 in zatone ob 22.J«. Jutri, SREDA 21. decembra Kv. Tomaž. Tomislav VČERAJŠNJI SKUPNI SESTANEK SLOVENSKIH SOLNIKOV Odločna zahtei/a profesorjev po uzalfoniti/i slovenskih šol Solidarnost z italijanskimi profesorji s posebnim poudarkom na ureditvi slovenskega šolstva - Za povezavo s šolniki na Goriškem Slovenski profesorji so se cijo, ki bo ministru Rossiju KONČANA RAZPRAVA, DO KATERE SPLOH NE BI SMELO PRITI Proti Sancinu ustavljen postopek Svetina pa kaznovan in pomiloščen Sodišče je za Sancina apliciralo amnestijo, ker je šlo za vojni dogodek - Svetina obsojen, ker ni predložil ustreznih listin včeraj polnoštevilno udeležili skupnega sestanka v Gregorčičevi dvorani, ki so ga sklicale strokovne organizacije nameščencev slovenskih šol: Zveza prosvetnih delavcev, Sindikat slovenskih šolnikov in Zveza uslužbencev slovenskih šol. Sestanek je dobro uspel glede na številno udeležbo, plodno diskusijo in važnost sklepov, ki so jih profesorji soglasno sprejeli. Poleg tega pa je ta uspešen skupni sestanek vseh slovenskih profesorjev, kakor je poudaril v svojem uvodnem pozdravu prof. Umek, izraz potrebe da se vsi slovenski šolniki včasih zberejo ter pogovorijo o zadevah slovenskega šolstva in o svojih stanovskih vprašanjih. Po uvodnem pozdravu prof. Umeka je prof. Sah na kratko povedal nekaj o stavki italijanskih profesorjev in o razlogih, zaradi katerih so se stavki pridružili tudi slovenski šolniki. Dejal je, da je sedanja stavka nadaljevanje prejšnjih akcij in stavk italijanskih šolnikov, ki se že več časa vztrajno borijo za ureditev svojega službenega položaja in za zboljšanje prejemkov. Slovenske šolnike tarejo isti ekonomski in socialni problemi, poleg tega pa je, kljub raznim obljubam najvišjih oblasti, še vedno nerešeno glavno vprašanje, namreč ureditev in uzakonitev slovenskega šolstva. Zaradi tega so vse tri strokovne organizacije v svojem sklepu o sodelovanju slovenskih šolnikov pri stavki izjavile, da se slovenski šolniki priključijo stavki s poudarkom na zahtevi po čimprejšnji u-zakonitvi slovenskega šolstva. V takih primerih, je zaključil prof. Sah, sta solidarnost in enoten nastop nujno potrebna. Sledila je plodna in zanimiva diskusija o stavki, o stikih s sorodnimi strokovnimi organizacijami italijanskih šolnikov, o potrebi po tesnejših stikih s slovenskim šolniki na Goriškem itd. Na sestanku, posebno pa med diskusijo, je prišlo zlasti do izraza nezadovoljstvo slovenskih šolnikov, da po tolikem času in tako svečanih obljubah pristojnih oblasti še vedno zavlačujejo uzakonitev slovenskega šolstva. Na podlagi diskusije in zadevnih predlogov so navzoči profesorji, člani vseh treh strokovnih organizacij, »oglasno »prejeli nekaj sklepov. Predvsem so sklenili, kakor pretekli teden na sestanku Zveze prosvetnih delavcev, naj vse tri strokovne organizacije pošljejo čimprej v Rim posebno skupno delega- in drugm predstavnikom oblasti predložila probleme in zahteve slovenskega šolBtva. Člane delegacije bodo določili odbori strokovnih organizacij. Nato so sklenili, naj strokovne organizacije že te dni pošljejo ministru Rossiju in Enotni šolski fronti pismeno obvestilo o sodelovanju slovenskih šolnikov pri sedanji stavki s poudarkom na zahtevo po uzakonitvi slovenske šole. Prav tako so profesorji soglasno sklenili, naj bi vse tri strokovne organizacije, tako kot ob začetku stavke, tudi ob zaključku izdale skupno poročilo. Sklenili so tudi, naj strokovne organizacije navežejo tesnejše stike z Enotno šolsko fronto in osebno s prof. Cumbatom. Soglasno in z navdušenjem so vsi prisotni pozdravili in odobrili predlog, oz. sklep, da se navežejo tesni medsebojni stiki s slovenskimi šolniki na Goriškem. Na sestanku je prišla po- sebno do izraza splošna želja, da bi še prišlo do takih enotnih sestankov in do skupnega družabnega izživljanja. Slavka profesorjev Tudi včeraj se je nadaljevala stavka slovenskih in italijanskih srednješolskih profesorjev. Udeležba v stavki je bila približno enaka kot prejšnje dni. Danes se bodo sestali sindikalni delegati italijan- skih srednjih šol, ki bodo razpravljali o položaju. Za jutri pa pričakujejo skupščino vseh italijanskih profesorjev tržaškega področja. Stavka bo trajala še jutri in pojutrišnjem. Konqres železničarjev V nedeljo je bil v kinu »Odeon« kongres tržaške sekcije sindikata italijanskih železničarjev CGIL, na katerem so železničarji obravnavali vprašanja svoje stroke. Na kongresu je bil navzoč tudi Domenico Marchioro, član vodstva CGIL. Po 12 letih od aretacije nekega človeka, ki so ga smatrali za fašista, je tožilstvo obtožilo dva partizana kratenja svobode in ju postavilo na zatožno klop. Zato, ker sta 25. septembra 1943. leta izvršila po povelju vojaške oblasti določeno aretacijo. O prvem delu razprave, kateri je prisostvoval samo Josip Sancin iz Doline št. 95, medtem ko je bil drugi obtoženec Rihard Svetina sedaj bivajoč v Piranu odsoten, smo obširno poročali pred nedavnim. Včeraj bi se morala razprava nadaljevati z govorom tožilca, a se je začela z intervencijo Sancinovega zagovornika po zaslišanju novih prič, katerih imena je predložil že marca letos istočasno z zahtevo po prekinitvi postopka na podlagi člena 51 kazenskega zakonika, ki predvideva, da Zagovornik je istočasno z zahtevo aplikacije amnestije že v preiskovalnem delu razprave predložil listine o partizanski kvalifikaciji Sancina, in sicer odpust iz vojaške službe izdan od statističnega urada Komande vipavskega vojnega področja Jugoslovanske armade, dalje potrdilo Zveze partizanov za TO i° končno izjave treh oseb, katero je nato potrdil dolinski župan Lovriha. s temi dokumenti je Sancin potrdil, da je stopil med borce septembra 1943. leta, da je bil novembra istega leta teže ranjen, zaradi česar so ga priznali za 50 odst. invalida osvobodilne borbe ter da so ga odpustili iz vojaške službe novembra 1945. leta. Tožilec je predlagal, da sodišče zavrne zagovornikovo človek, ki je izvršil ne- zahtevo, predvsem ker je d°- ko povelje, pa čeprav bi bilo to ilegalno, ne more smatrati za krivega. Vrhutega pa je imel Sancin še pravico do prekinitve postopka zaradi aplikacije amnestije, izdane z ukazom ZVU št. 46, ki je bil objavljen v Uradnem listu ZVU št. 15 dne 1. IV. 1946. kumentacija o partizanski kvalifikaciji Sancina zadostna. Da so ga predložene listine prepričale, je tožilec dokazal s svojim govorom, v katerem se je dotaknil položaja Sancina le v toliko, da je zanj zahteval prekinitev postopka zaradi aplikacije amnestije POROČILO PRIPRAVLJALNEGA ODBORA Navodila za razdeljevanje pristopnic za sindikalno skupščino V teh navodilih ni nikakega znaka za razširitev odbora, ki bi zagotovil res uspešno skupščino Včeraj je pripravljalni odbor za sklicanje sindikalne skupščine Zvezne delavske zbornice CGIL v Trstu izdal poročilo, v katerem pravi, da je razdelil včlanjenim sindikatom Delavske zveze in kra. jevnim odsekom vsedržavnih strokovnih zvez CGIL pristopnice za ustavno sindikalno skupščino za neorganizirane delavce in za člane sindikatov, ki niso vključeni v Delavsko zvezo oziroma CGIL. Po členu 3 pravil za udeležbo na sindikalni kunstttuanti lahko neorganizirani delovni ljudje ali pa tisti, ki so člani drugih sindikalnih organizacij in ki želijo prisostvovati konstituanti, zaprosijo za to pripravljalni odbor bodisi po. samezno kakor tudi po skupinah v podjetju ali kategoriji. Da jim zagotovi zastopstvo, bo pripravljalni odbor odločal o tem ter jih dodelil h kategorijam, ki že obstajajo v CGIL, da lahko izvolijo svoje delegate na podlagi pravil CGIL. Udeležba na sindikalni kon- NEKDO PO MESBEtl. DROGI PROSTOVOLJNO V SMRT PLIN IN VODA ZAHTEVALA včeraj dve smrtni žrtvi Medtem ko so 35 letnega Veliščka našli mrtvega v kopalnici, se je 71-letna Pierina Scarpa sama zastrupila v kuhinji Ko so včeraj opoldne poklicali policijskega zdravnika v Jeričljevo ulico 11, njegova pomoč ni bila več potrebna. 35-letni Mario Velišček je ležal mrtev na postelji, kamor sta ga odnesla iz kopalnice njegov oče in pa sosed Carlo Cooeani. Starši So povedali, da je ob 10. uri zjutraj Mario odšel v kopalnico, da bi se okopal. Mati, 70-letna Rosa D’Agnelutt, ki je kuhala kosilo, je čez nekaj časa opazila, da prihaja v kuhinjo iz sosednjega prostora voda; poklicala je 1 moža. s katerim sta ugotovila, da voda najbrž uhaja iz kopalnice. Poklicala sta sina, toda ker se ta ni oglasil, je 78-letni oče vdrl v kopalnico ih je v njej zaprepaščen našel svojega sina, ležečega v polni kadi vode z glavo naslonjeno na njen ron. Na pomoč so poklicali še soseda Carla Coceanija, ki je pomagal nesrečnega fanta prenesti na posteljo. Toda vse je bilo zaman. Mario Velišček je bil že mrtev. Ali je smrt nastopila zaradi zastrupitve ali pa je Mario utonil, bodo šele ugotovili. Najbrže se je plamen v plinskem ogreval-niku zaradi sopare ugasnil, Marija pa je plin počasi omamil in končno se je pogreznil v vodo. ki je neprenehoma tekla iz pipice. Popoldne pa so morali a-genti oditi v drugo nadstropje stavbe št. 5 v Ul. Edmon-do de Amicis, kjer so našli pod plinsko pipo in z dvema blazinama pod glavo 71-letno Pierino scarpa por. Fabiani, ki je bila že mrtva. Pismo, ki ga je ženska napisaia pred smrtjo, je dovolj jasno pričalo, da gre za samomor. «Ne zmorem veča, je bilo napisano poleg pozdrava sorodnikom in to je zadostovalo preiskovalnim organom za prekinitev preiskave. Baje je ženska bolehala in srčna hiba ji je grenila življenje, zaradi česar je šla prostovoljno v smrt. Mrtvo Fabianijevo je odkrila njena 45-letna hči Olga por. Sticotti iz Ul. Roma, ki je tudi včeraj, ka- popoldanski obisk k materi. Vrata je odprla s svojim ključem in po groznem odkritju je poklicala na mesto osebje Rdečega križa in policijo, vendar njeni materi ni mogel nihče pomagati več, ker jo je plin, ki je uhajal iz pipice, zadušil. Smrtna žetev v Nabrežini Smrtna nesreča mladeniča iz šempoiaia V noči med nedeljo in ponedeljkom je 30-letni Josip Pipan doma iz Sempolaja tragično izgubil življenje, ko se je s svojim motornim vozilom vračal iz Nabrežine okoli 1 ure domov. Vzroki nesreče niso znani, dejstvo pa je, da so nekatere osebe, ki so ob tisti uri prihajale po cesti, opazile ob nekem drevesu vozilo in poleg njega nesrečnega Pipana, k; je imel prebito lobanjo. Prva pomoč je prišla iz bližnjega nabrežinskega zdravilišča, vendar nesrečniku niso mogli z ničemer več pomagati, kajti poškodbe so bile smrtonosne. * • • V isti noči so z rešilnim avtomobilom pripeljali v trža. Ako bolnišnico 70-letnega kovača Jusipa Caharijo s Proseka sl. 156, katerega so morali pridržati na II. zdravniškem oddelku. Njegov 30-letni sin Ivan, ki ga je spremljal, je zdravm-ko. . izjavil, da je očetu okoli 9 ure zjutraj postalo v stanovanju nenadoma slabo, zaradi česar se je zgrudil na tla. Po mnenju zdravnikov je stanje Caharije zelo resno, vendar še niso obupali nad njegovim življenjem- OBVESTILO K71 Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, ki posedujejo oljčne nasade, in ki želijo predelati ta svoj pridelek v oljarni v Plavjah, da se nujno zglasijo na sedežu k/, v Trstu, Ul. F. Fiizi 14-1., kjer bodo dobili vse potrebne Intor- stituanti ne pomeni avtomatičnega pristanka niti ne pred. stavlja obveznosti za vpis v organizacijo, ki nastane na skupščini. Pristopnice se lahko dobe oziroma izročajo ali pošiljajo na naslednje naslove; Pripravljalni odbor — za časni sedež v Ul. Zonta 2 (kraj dokončnega sedeža bodo določili kasneje). Delavska zveza. Ul. Zonta 2. Zveza pristaniških delavcev Dom pristaniških delavcev. Sindikat italijanskih železničarjev, Ul. Milano 10. V Miljah na sedežu odseka Delavske zveze v Ul. Rossini. V Dolini na krajevnem sedežu Delavske zveze v Ljudskem domu. V Nabrežini na krajevnem sedežu Delavske zveze. V Trebiuh in v Sv, Križu v Ljudskem domu. V Podlonjerju pri krajevnem odseku sindikata g -adbe-nih delavcev v krožku »Stella«. Pristopnice se dobe in izročajo tudi na vseh deloviščih pri sindikalnih zaupnikih Delavske zveze in sindikatov, ki so že vključeni v CGIL. Do tu poročilo pripravljalnega odbora. O pristopnicah smo že pisali v soboto, ko smo omenili, da je pripravljalni odbor v sedanji obliki preozek. Iz poročila ni razvidno, da bi imelo vodstvo pripravljalnega odbora namen, lazširiti ga z vključitvijo novih članov tistih struj, ki niso vpisane v sindikate. Iz njega bi lahko le sklepali, da namerava odbor pripraviti ustanovno skupščino samo s pomočjo Delavske zveze in sindikatov, ki so že vključeni v CGIL, kar bi bilo končno ravno nasprotno od tega, kar je izjavil Santi in kar je zapisala tudi «L’Unita», to je da ne sme skupščina pomeniti le seštet-ja članov, ki so že v sindikatih CGIL in v Delavski zvezi. Zelo bi bili zadovoljni, če bi bili ti naši sicer logični sklepi preuranjeni ter da bi ustanovna skupščina pome. nila res nekaj novega, to je ustanovitev močne, enotne in demokratične sindikalne organizacije. Občni zbor elektrotehnikov Italijansko elektrotehnično združenje je sklenilo, da bo imelo svoj 57. redni občni zbor od 16. do 20. septembra 1956 v Trstu. Na občnem zboru bo prisotnih okrog 500 inženirjev in tehnikov elektrotehnike. VČERAJ NA TRGOVINSKI ZBORNICI Podtajnik Antonio Maxia o izplačevanju vojne škode Ustanovljena je bila sekcija tehnično administrativne komisije, ki bo reševala vloge o vojni škodi v industriji, kmetijstvu itd. kor redno vsak dan prišla na I maclje. Požar na Proseku in nesreča gasilca Sinoči je nastal v seniku družine Milič na Proseku št 78 požar, ki je uničil 70 stotov sena in močno poškodoval gospodarsko poslopje. Skoda, ki pa je krita z zavarovalnino, znaša približno en milijon lir. Vzroki požara niso še zna. ni. Na kraj so kmalu prispeli gasilci z Opčin, nato pa so jim prišli na pomoč še gasilci iz Trsta, ki so po nekaj urah trdega dela ugasili požar in omejili škodo. Med gašenjem požara pa se j C hudo poškodoval 48-letni gasilec Roman Milkovič iz Trebč št. 129. Padel je z lestve z višine šest metrov, si polomil rebra in dobil notranje poškodbe. Z avtomobilom gasilcev so ponesrečenca takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Njegovo zdrav, stveno stanje je resno in zdravniki se niso izjavili, v kolikem času bo ozdravel. Včeraj popoldne so v prisotnosti podtajnika za vojno škodo poslanca Antonia Maxia svečano ustanovili lokalno sekcijo posebne tehnično-ad-ministrativne komisije za vojno škodo. Ustanovitev te sekcije je za Trst precejšnjega pomena, saj bodo na ta način pričeli reševati tudi tiste vloge za povračilo vojne škode, ki se nanašajo na nepremičnine, opremo tovarn, delavnic itd. Do sedaj je namreč poslovala samo sekcija prve komisije, ki rešuje vloge izključno za povrnitev škode stanovanjskih premičnin. Pri svečanosti, ki je bila v veliki dvorani zbornice, so bili prisotni poleg podtajnika še visoka funkcionarja rimske centrale, ki se bavi s tem vprašanjem, dr. Marcante in dr. Picini ter številni predstavniki tržaškega gospodarskega življenja. Uvodne besede je spregovoril šef finančne uprave, nakar je imel daljši govor podtajnik Maxia, ki je poudaril pomen ustanovitve omenjene sekcije za tržaško prebivalstvo in tržaški gospodarski organizem, saj bodo na ta način prišla v obtok precejšnja finančna sredstva. Podtajnik je nato zagotovil čim hitrejše reševanje vlog in dejal, da so v celi Italiji v zadnjem letu rešili okrog milijon šest sto tisoč vlog in izplačali 40 milijard lir za po. ravnavo vojne škode za stanovanjske premičnine in da ni rešenih samo še 400.000 vlog. V Trstu Je vloženih 15.000 tovrstnih vlog rešenih pa okrog 11.500, za kar so že izplačali več kot 1 milijardo lir. V nekaterih pokrajinah Italije so 1. julija pričeli reševati tudi vloge za vojno škodo na industrijske, obrtniške in druge produktivne objekte, kar se bo z ustanovitvijo posebne sekcije pričeli reševati sedaj tudi v Tr.stiL Tu je število vlog zelo visoHo, saj znaša kar 11.000 in priča o hudih! žrtvah, katere je imel Trst med vojno. V tej zvezi je podtajnik dejal, da je naročil predsedniku in vsem članom lokalne sekcije, da mora biti v Trstu ne samo pri ugotavljanju škode pri premičninah temveč tudi sedaj pri reševanju vlog o škodi v industrijskih podjetjih, kmečkih gospodarstvih itd. čim bolj širokosrčni ter ekspeditivni. Kljub tej največji širini, ki velja za Trst, pa bo ta sekcija seveda strožja pri presoji dokumentov in bo zahtevala točnejše podatke, saj gre v mnogih primerih za zelo visoke vsote, medtem ko je šlo pri škodi v gospodinjstvih za manjše zneske denarja. Ob zaključku svečanosti je še na kratko spregovoril pred. sednik združenja vojnih oško. dovancev in novi predsednik omenjene sekcije sodnik dr. Arbanassi. Ustanovitev lokalne sekcije posebne tehnično-administra-tivne komisije za vojno škodo je, kot smo že omenili, zn Trst izrednega pomena, saj bodo na ta način dobila tržaška mala in srednja podjetja in okoliški kmetje po dolgih letih, odkar je minila vojna, vsaj delno povrnjeno škodo. S tem ne bo samo povrnjena škoda nekaterim privatnim podjetnikom, temveč bodo v številnih primerih mala in srednja podjetja dobila sredstva, da bodo lahko prebrodila sedanji kritični položaj in bodo kmetje dobili vsaj nekaj sredstev potrebnih za mo. dernizacijo in izpopolnitev njihovih gospodarstev. Zt hleva lurishčnih ustanov Na prvem kongresu predstavnikov turističnih ustanov Italije, ki je bil v teh dneh i v San Remu, so delegati spre- jeli resolucijo, v kateri zahtevajo ustanovitev najvišjega možnega popusta za potovanje v Trst. Resolucija zahteva znižano vožnjo na državnih železnicah vsaj tri mesece na leto. Na kongresu so Trst zastopali predstavniki lokalne turistične ustanove. Enourna Slavka vari cev Sv. Roka Elektrovarilci ladjedelnice Sv. Roka v Miljah že dolgo zahtevajo, naj jim ravnateljstvo prizna enake akordne tarife, kot veljajo v ladjedelnici Sv. Marka. Pretekli teden so se varilci sestali na skupščini in so ponovno zahtevali, da se njihove akordne tarife izenačijo s tarifami v Sv. Marku. Ker je ravnateljstvo odklonilo njihovo zahtevo, sta oba sindikata kovinarjev včeraj napovedala enourno stavko varilcev, in sicer eno uro pred koncem dela. Stavka je dobro uspela. UPRAVNI POSLI VOJNE POKOJNINE anagrafski in katastrski dokumenti Informacije A.T.A. - Ul. S. Nicolč 3-a Tel. 38-733 predvidene z ukazom ZVU št. 46. Drugačnega mnenja pa je bil za Svetino, o katerem je izjavil, da nt v aktih nobenega dokaza, -la bi bil partizan. Tožilec je v zvezi z aretacijo Corsinija izključil politične vzroke, češ da so moža odpeljali iz osebnega sovraštva. Edina njegova krivda naj bi bila v dejstvu, da je bil Italijan. Zaradi tega je zahteval za Svetino obsodbo na 4 leta zapora brez pomilostitve, katere se odsotnim ne more v nobenem primeru priznati. Sancinov zagovornik odv. Bologna je najprej zavrnil obtožbo, češ da so aretiranega Corsinija mučili in tepli in nato še enkrat zahteval aplikacijo čl. 51 kazenskega zakonika ali v najslabšem primeru aplikacijo amnestije. Odv. Semlzzi, ki je sledil odv. Bologni, je predvsem dokazal, da je Corsinijeva aretacija združena s političnimi vzroki. Corsini je kot edini Italijan živel v popolnoma slovenski vasi in nič čudnega ni, če so v njem videli vohuna nacifašistov. Sicer je vladal tedaj precejšen kaos. Bilo je več armad; bila je fašistična, nacistična, bili so pripadniki Badoglia in bili so tudi partizanski odredi. Vsak dober general bi si hotel zagotoviti varnost na področju pod njegovim poveljem in spraviti sumljive osebe v položaj. iz katerega ne bi mogle škoditi operacijam. In tako se je zgodilo s Corsini-jem, katerega so mobilizirali. Ce je bil Sancin partizan, je nadaljeval odvetnik, potemtakem je bil tudi Svetina, ki je prinesel pismeno povelje od poveljstva. Osebnega sovraštva do Corsinija ni bilo; to sta potrdila Svetina in celo Corsinijeva žena. Zaradi tega bi moralo sodišče tudi za Svetino aplicirati člen 51 kazenskega zakonika, ker je tudi on kot Sancin izvršil povelje, kateremu se ni mogel odreči, ker je bil pod vojaško disciplino, ter potrditi politično ozadje dogodka, zaradi česar bi morali tudi za Svetino aplicirati amnestijo ZVU. Razsodba pa je bila kar presenetljiva, ne morda za Sancina, za katerega je že tožilec predlagal aplikacijo amnestije, kar je sodišče tudi sprejelo, temveč za Svetino, katerega je sodišče spoznalo za krivega obtoženega dejanja to je kratenja svobode in ga obsodilo na leto dni zapora, vendar s pomilostitvijo. Preds. Gnezda, tož. De Franco, obramba odv. Bologna in Semizzi. • # » Tako se je torej končal sodni postopek, do katerega sploh ne bi smelo priti. Ce upoštevamo, da je sodišče apliciralo amnestijo za Sancina, ker je smatralo dejanje za vojni dogodek, tedaj bi pričakovali, da bodo amnestijo aplicirali tudi za Svetino, čeprav ni bil sodišču predložen noben doktfment, ki bi potrjeval njegovo partizansko kvalifikacijo. Iz poteka sodne razprave je bilo namreč jasno razvidno, da je bil tudi Svetina partizan in če bi se kdo spomnil, bi se ti dokumenti po vsej verjetnosti lahko tudi dobili. ^ KRITIKE IN POROČILA^) v Šolska prireditev v Bazovici Kakor lansko leto, tako je tudi letos, v nedeljo 18. t.m. priredila osnovna šola v tukajšnji dvorani božično šolsko prireditev, ki je zelo dobro uspela. Ze za to, ker so nastopili vsi učenci šole, lahko rečemo, da je bila prireditev res šolska. Na odru so se čutili otroci pri posameznih točkah in vlogah zelo gotovi, kar je znamenje, da so se dobro učili in privadili pesmicam in vlogam. Nastopali so srečnih, ueselih in razigranih obrazov. Tudi program sam je bil zelo posrečeno izbran. Otvoril ga je učenec IV. razreda Karel Mezgec, z nagovorom, pozdravom in voščilom staršem in vaščanom. Zelo veselo razpoloženje so vzbudili v dvorani najmlajši (I. razred) s celim kupom kratkih prizorov — «Prst i», sVesela telovadba«, eNacek-Pacek«, «lzidorček» in druge. Zelo efektna sta bila telovadna nastopa, in sicer vaje s palicami, ki so jih izvajali dečki II. in III. razreda — osi o enakih oblekcah in z okrašenimi palicami. Tudi deklice II. in III. razreda so precizno izvajale vaje z obroči. Obe točki je spremljal valček z gramofonske plošče. Pri poročali bi, da bi tudi druge šole na svojih prireditvah nastopale z več telovadnimi točkami, kot se je to prakticiralo do sedaj. Ti telovadni nastopi zelo lepo učinkujejo, še posebno če so nastopajoči v krojih. Včasih se učitelji pritožujejo, da nimajo dovolj programa za šolski nastop. Prav telovadba bo nudila vsakemu dovolj snovi, da izpopolni program. Kratki ra-jalni nastopi z orodjem v roki, kakor venčki, palice, krogi, loki itd. bodo pri občinstvu zelo dobro sprejeti. Zelo lepo so nastopali tudi otroci IV. in V. razreda, ki so podali dramatizirano Zupančičevo pesem «Razgovor», ki je privabil marsikatero solzo v oči prisotnih staršev; nadalje pa so igrali še igrico slična ura» z vpletenimi recitacijami in pesmicami. Igrica je posrečena že zaradi tega, ker so v njej recitacije, ki so gotovo bolj efektne v igri, kakor če bi jih otroci recitirali posebej. Prireditev so zaključili otroci z Ventu-rinijevo pesmico «Krapuljčki». Za sodelujoče pa so na koncu predvajali dva kratka filma o «Topolinčku». Prireditev je res dobro uspela, ker so bili tako starši kot otroci zelo zodovoljnj, za kar gre vsekakor zahvala našemu učiteljstvu za skrbno pripravljeni program. ga področja, na sedežu št. 2 delavci turnisti spodnjega področja, na sedežih št. 3 in 4 bodo volili dnevni delavci, na sedežu št. 5 bodo volili uradniki, na sedežu št. 6 pa delavci, ki so na navadnem bolezenskem dopustu. Vsa o-stala natančnejša navodila so objavljena v sindikalnem glasilu. Volilni program struje Delavske zveze vsebuje vse zahteve, o katerih smo svoj čas že mnogo pisali. V lepit) tatov zginilo za pol milijona zlatnine Ob povratku v stanovanje, katerega je 64-letna Mercedes Bernardi vd. Petzold iz Ulice Rossetti 20 zapustila nekaj ur prej, je presenečeno opazila na pol odprta vrata, medtem ko je v notranjosti gorela luč. To se je dogodilo okoli 20. ure 17. t. m. Zenska je po pregledu stanovanja, posebno pa spalnice, ki je bila v velikem neredu, takoj obvestila o zadevi policijo. Tu so preiskovalni organi po izpovedi Ber-nardijeve. ki živi s sestro, katera je bila tedaj tudi odsotna, ugotovili, da so tatovi prišli v stanovanje s pomočjo ponarejenih ključev in nato začeli iskati denar in zlatnino. Prvega niso našli, odkrili pa so zlatnino v skrinjici, ki je bila skrita v omari in vrednost pol milijona lir je izginila v njihove žepe. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 20. t. m. ob 20. uri v BORŠTU Grimm - Škufca Janko in Metka Siipercineina. Zaprto zaradi O*1 nove. „ Arcobaleno. 16.00: «Ljubeze» " čudovita stvari), VVilliam H#*' den ln Jennlfer Jones. , Astra Rojan. 16.00: «Cudni Mr ster Harris«, George Cole * V. Hunt. Capitoi. 15.30: »Zadnjič, ko s«n videl Pariz«. E Tavlor In »»■ Johnson. Cjristallo. 16.00: «Ci-klon na K* raibih«, K. Nevvton. R. T»yk"[ Grattacielo. 16.00: »Izgubljen' sin«. Lana Turner. Edmuno Purdom. Alabarda. 15.30: «ProjektiH V «• vi«. Jean Sim-mons, Rory cai-houn in Stephen Mac Nally. Arlston. 16.00: »Lukrecija Bor- gia«. Martine Caro-l, Pedro AJ* mendiariz in Massimo Ser*w' Mladoletnim prepovedano. . Armonia. 15.00: «Pustoloveč ‘‘ zlatega mesta«, VV. Berry in Corradine. , Aurora, 16.U0: «Celica 2455, W°*. nik smrti«, po ChessmanooV' knjigi. Mladoletnim prepovej Garibaldi. 16.00: »Zločinci bfot‘ svetu«, Loveiov, OTJonnell. Ideale. 16.00: «Kraljevo orožje*' Errol Flynn. Im pero. 15.30: «Očka DolgokraK*, Lesi i e Ca ron Italia. 15.30: «Drzna deklet**. Shelle.v VVinters „ S. Marco. 16.00: «Mizar». Davvn Addams in Franco Silva. ... Kino ob morju. 16.00 sCloveS*? džungla«, Jean Sterllng in G• Merrill. Moderno. 16.00: «AtHa». Anthony Qu!r»n, Sofla Loren. H. V loj*-Savona. 15.30: »Čarodej Houdi* ni«, Tonv Curtis. Janet Lel*"-Vlale. 16.00: «Sultanka Safirje*. Maria Frau Vittorio Venečo. 15.45: «ProtlvO" hunstvo«. Clark Gable, Lana Turner Azzurro. 16.00: »Bojna sekira*. Rorv Calnoun, peggle Caštie-Mladoletnim izpod 16. leta prepovedano Belvedere. 15.30: «Nedeljsko dekle«. Marconi. 16.00: »Robinson Cru- soe«. Massimo. 15.30: »Tujka«. Greer Garson, Dana Andrevvs. , Novo cine. 16.00: «Dve noči * Kleopatro«. Odeon. 16.00: «Pazi na žogo«. D-Martin. Radio. 16.00: »Amerikanec v Rb mu«. Alberto Sordi. Venezia. 15.30: »Norosti sveta«. Eva Pavvlik in Hans Holt. Skedenj. is.oo: »Parada *** mladi«. Kino na Opčinah. 18.00: sVpot-ni'ki v Hondurasu«. Nov švicarski konzul Švicarski federalni svet je imenoval za šefa švicarskega predstavništva v Trstu dr. Angela Berla, ki je bil do sedaj pravni strokovnjak administrativnega oddelka zunanjega ministrstva in v preteklosti tajnik švicarskega predstavništva v Rimu. Sedanji švicarski konzul v Trstu Alexander Manz je imenovan za generalnega konzula v Lionu. Jutri voltlve v Aquili Jutri se začnejo v rafineriji Aquila v Zavljah volitve tovarniškega odbora, ki bodo trajale tri dni. Delavci in u-radniki bodo izvolili sedem predstavnikov. Delavska zveza je postavila tri kandidate za uradnike in 17 kandidatov za delavce. Volili bodo na 6 sedežih. Na sedežu št. 1 bodo volili delavci turnisti zgornje. POLICIJSKA PREISKAVA SE NADALJUJE ZA SEDAJ NIC NOVEGA o umoru nesrečnega Zorzina Vodnjak, v katerem bi tahko bil predmet, s katerim je bil Zorzln umorjen, je nemogoče preiskati - Zadnje aretacije V nedeljo in ponedeljek se je po mestu razširila vest, da so organi, ki vodijo preiskavo v zvezi z umorom 66-letnega kmetovalca Antonia Zorzina iz Lonjerske ceste št. 67, na pravi sledi za zločincem in nekateri so celo trdili, da je zločinec že v rokah pravice. Te vesti pa niso bile točne, kajti policija tava še vedno v temi in nima nobenih konkretnih elementov za obtožbo kakršnekoli osebe. Predvsem je skoraj gotovo ugotovljeno, da gre za umor iz roparskih namenov. Nastaja pa vprašanje, koliko denarja je imel Zorzin pri sebi in kje ga je skrival. Obstaja mnenje, da si je zločinec, če je mu je sploh posrečilo denar najti, umazal roke le za nekaj tisočakov. Spočetka se je mislilo, da je ogenj, ki so ga našli v pokojnikovi sobi zanetil zločinec. To možnost preiskovalni organi skoraj izključujejo, kajti ugotovili so, da je Zor-zi,n imel navado polagati poleg postelje nekaj časopisov, kamor je pljuval in metal tudi cigaretne ogorke. Je Zorzin sam in nehote zanetil ogenj? To je zelo verjetno. Preiskovalni organi so prepričani, da je treba morilca iskati v krogu oseb, ki so bili znanci, če že pe prijatelji pokojnika. Samo takim osebam je stari Zorzin odpiral in če pomislimo, da so ga našli v spodnjih hlačah in majici, je jasno, da je pokojnik spoznal po glasu človeka, ki ga je nato ubil. Kmalu po zločinu je poveljstvo letečega oddelka, k‘ je prevzelo preiskavo v svoje roke povabilo na poveljstvo najprej pokojnikovega brata Alberta in njegovo ženo Marijo, ki je odkrila gro-zen prizor. Ta dva sta še vedno v prostorih letečega oddelka, kjer ju agenti zaslišujejo. Baje sum ne leti na njiju, vendar sta edina, ki lahko pojasnita marsikatere elemente, ki so potrebni organom predvsem za ugotovitev načina pokojnikovega življenja, za spoznavanje njegovih navad in podobno. Z zakonci so povabili na kvesturo tudi brivca G.N. iz Pod-lonjerja, ki je bil prijatelj pokojnika. Brivca so v nedeljo okoli 23. ure izpustili in včeraj je bil N. že v svoji brivnici. Razširila se je tudi vest, da sumijo v pokojnikovo svakinjo Marijo, vendar to ne drži, ker je znano, da je ženska pomagala Zorzinu pri delu na vrtu in da med njima ni bilo nobenega ostrega spora: tu pa tam kak besedni dvoboj in nič več. Trgovci, posebno mesar, vedo povedati, da je Marija Zorzin kupovala za svojega svaka najboljše meso. Baje so z gotovostjo ugotovili, da je Zorzin zaslpžil s prodajo zemljišča pri kamnolomu Faccanoni 220.000 lir. Od teh si je pridržal zase 100.000, ostalo pa je dal bratu, ki je 50.000 lir podaril svoji hčeri, ki je poročena v mestu. Policija je bila včeraj že zgodaj zjutraj na delu okoli stavbe, v kateri so našli mrtvega Zorzina. predvsem so agenti iskali orodje, s katerim je bil kmetovalec ubit. Toda o orodju ni bilo niti sledu. Nekateri so mnenja, da ga je zločinec vrgel v bližnji vodnjak, katerega pa_ zaradi globine ne bo mogoče pregledati. Da bi ga izsušili pa tudi ni mogoče misliti in sicer zaradi številnih vodnih žil, ki sproti napolnjujejo vodnjak. Baje so preiskavo sedaj usmerili na nekega Z., k, stanuje v nekem ljudskem prenočišču in ki je nekoč pomagal Zorzinu pri poljskem delu. V zvezi s tem so včeraj aretirali ali priprli nekoga iz bližine Ul. Kolonja, vendar ni znano, če gre za omenjenega Z. Včeraj je bila v mrtvašnici splošne bolniše sodna obdukcija trupla pokojnika in zdravniki so ugotovili, da je bil smrtni udarec zadan topim predmetom, s kladivom ali podobnim, na levi strani čela. Udarec je moral biti izredno močan in je povzročil prebitje lobanje na raznih mestih, poleg tega so ugotovili prebitje lobanje udarci na zatilniku ter razne praske in rane na obeh rokah. To dokazuje, da se je moral Zorzin spoprijeti z neznancem ali da se je hotel v zadnjem trenutku z rokami ubraniti besnih udarcev podivjanega napadalca. Za sedaj torej še nič ne kaže, razen seveda presenečenj, da bi morilec hitro padel v roke policije, ki mora še vedno odgovarjati na postavljena vprašanja z »v zvezi z Zorzinovim umorom nič novega«. NAMIZNI BELEZNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE je i z š e > Praktični koledar spada na pisalno mizo vsakega Slovenca. DRUŠTVO SLOVENSKIH srednješolcev priredi v petek 23. t. m. v dvorani na stadionu ciPrvi maju ples Igral bo orkester Morena Na razpolago bo dobro založen buffet. Ljudska prosveta Pevski odsek prosvetnega društva »Ivan Cankar« obvešča pevce moškega zbora, da bo danes 20. t. m. ob 20.30 redna pev ska vaja. Godbeno društvo s Proseka pri redi 26. t. m. godbeni koncert z nastopom pevskega zbora s Pro-seka-Kontovela. Dirigent Zdravko Kante. Ob tej priliki bo društvo odlikovalo dva zaslužna čla-na. Karla Bukavca in Andrej:) Štoko. TOREK, 20. decembra 1855 TUMI’ POhl AJA A 11.30 Zabavna glasba; Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik. 12.55 Operna glasba; 13.30 Gladu* po željah: 17.30 Plesna čajanK*« 18.00 Rahmaninov: Koncert št. ' za klavir in orkester; 18.35 OP** re-tne melodije; 19.00 Massenei-Le Cvd, baletna suita; Zdravniški vedež; 19.30 P Ijene melodije; 20.00 Soort; 20V* Havajski motivi; 20.30 Slo vene* pesmi; 21.00 S. Ceyer: večer«, igra v 3 dejanjih: «£1 Večerne melodije; 23.00 ’l’ H Ml'1. 11.45 Komorna glasba: Glasjpeni album; 14.45 Tržašk kulturna kronika; 18.30 Ot[o*Jr ura; 19.50 Igra pianist Earl n nes; 21.05 Simfonični koncert, £ rigira Lulgi Toffolo; 21.45 Pv' ški utrinki: 22.20 Operetni m«' til vi. 14 II I* K It Slovenska poročila: t, 30 7.45- 13.30. 14.30 19.30 111 23.30 ’ Hi valska poročila: vsak dan on 20.20 Italijanska poročila: 6.13. 12-3*' 19.00 111 23.00 6.00 Jutranja glasba; 7.00 ledar. vremenska napoved, poved časa; 7.05 Glasba za IV" bro Jutro; 7.30 Za naše M*1, 11.30 Stan. Sinički: Ekvinokcij, uvertura; 11.45 Slovenske naC0jj" ne pesmi poje Janez Lipušcjvl 12.00 Ritmi in pesmi; 14.00 “r melodije do melodije; 14.40 8“' turno življenje na Primorsko"; 14.5o Poje moški zbor »Grafik**’ 17.20 Belo in črno; 17.30 ski roman; 18.00 Iz HavdnoVJ" del; 18.40 Lahka glasba; Rossetti. 15.00: «Mesto, ki peče«. George Brent, Audirey Tot-ter. Excelslor. 15.00: «Zgodilo se je v kaznilnici«, A Fabrlzi, A. Sordi, Mara Bernl. Fealce. 15.00: »Škrlatna krinka«, T. Curtis. C. Miller. Nazlonale. 15.00: »Otoški demon«, John Pavne, M»ry Murphv. Fiiodrammatlco. 16.00: «Detektiv G., kriminalni oddelek«, Kod Cameron, Allyson H. J. Kehe.v. OD »J DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 18. in 19. decembra se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo 7, umrlo pa je 15 oseb. POROČILI SO SE: prodajalec Josip Dobrila in gospodinja Bogomila Boštjančič, mehanik i.n-rko Conducenle in gospodinja Ada Žvokelj, uradnik Vlncenzo Crea in uradnica Maria Grazia Vascotto, motorist Ferruccio Bertoldi in natakarica Lulgia Le-cuttini, elektrovarllec Felice Mon-teoehioi in gospodinja Olga Po-lese, uradnik Vladimir Babič in prodajalka Egle Mazzaroli, ladijski kuhar Alberto De Mattia in gospodinja Bruna Penzo, UMRLI SO: 69-leirti Romualdo Ubertt, 69-letnt Giovaonl Fetter, 65-letn-| Lutgi Degrassl, 67-letnl Giuseppe Varialli. 72-letni Romano Cozzito, 95-letna Cecilija Čibej vd. Nardo, 86-letna Frančiška Ferfolja vd. Cigoj, 54-letni Alessandro Silvestro. 55-letni Rir. cardo Kramstetter, 63-letni Anton Sosič. 88-letna Katarina Mar. kuža por. Slavec. 70-letni Antonio Richter, 84-letna Elisa Cor-radlnl. 62-letn| Karel Koenig, 13-letni Giordano Pace. vel, lo.-tl) UMH) giasod, Iftuv Šport; 20.00 Zabavne melodb'" 20.30 Giuseppe Verdj: «Traviat*;' opera v 3 dejanjih; 22.30 L»bB‘ glasba. H L o V It n I .1 A 327.1 111. 202,1 m. 212,4 II* Porodila ob 5.00. 6.00. „7,w' 13.00, 15.00. 17.00, 19.00. 22.00. 11.00 Radijski koledar: 1J£* Gospodinjski nasveti; 11.15 Vf pol-dan-ski koncert; 11.45 CicjO* nom — dober dani; 12.00 »“r venske narodne v priredbi Vasij;! Mirka in Danijela Grum*' 12.40 A. Po-nchielli: Ples ur * opere «La Gloconda«; Uvertura k operi «Lohen®rih*j 13.30 Tisoč pisanih zvokov; Želeli ste — poslu.'»te!; I“',- Zabavna glasba; 15.3u Utrinki ■* literature - Nikita Tarus: Krdb* bo dovolj; 15.45 Lepe rnelo*? 16.10 V svetu opernih melodij 18.15 Claude Debussy: Gtrošk kotiček, izvaja pianistka Use v“. Alpenheim; 18.30 Sport-n-1 tednik; 20.10 Serenade in Interni«**’ 20.30 Radijska igra - A. Najsrečnejši človek na 21.30 A Dvorak: Bagatele **.at violini, čelo in harmonij: c0 Astrlnidis: Ciprška rapsodij*. ■ vizij a 17.30 Zena In dom- 20.30 20.45 Mus-ic Hall: 21.45 Film sodna polica«; 22.10 Reportaža novinarjev Fabianija in Listja. 0®E2ZaEZ2£iW AVTOMOBULI, MOTORJI D,B‘ SEL. Brušenje cilindrov, glav torjev. ventilov, ležajev glavne osi, segmentov Bati MONOi PISTON, vpil ojači Dellorte, nadomestni deli. Motoguzzi. deia nica Cremascoll, F. Severo !»• TURISTIČNI URAD NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Koma 16; Man-zoni. Ul. Settefontane 2; Mar-. chlo. Ul Ginnastica 44: Rovis,; Trg Goldoni 8; Rossetti. Ul. 1 n rirP,.one 4 - Tel- 29243 SchiaonarHII »»• u-jrahonlio „ U' LIIU Ulic, ADRIA EXPBES8 Schiapparelli 58: Harabaglia v I Barkovljah ln Nicoli v Skednju.1 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL. COHII 2 — TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme e podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin. avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev In kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih ln napravah na krovu. Z NEDELJSKE KOMEMORACIJE NA OPENSKEM STRELIŠČU Tržačani počastili spomin P. Tomažiča in tovarišev PRED SEJO TRŽaŠKGA OBČINSKEGA SVETA Za dokončno ureditev vprašanja tržaških avtomobilskih izvoščkov Občinski odbor bo moral predvsem spremeniti dosedanji zastareli pravilnik in odločiti o uvedbi novih avtomobilov «FlA'l 1400» IZ KOPRA javljamo razpredelnice v celoti. Pravico do revalutacije imajo samo upokojeni delavci in delavke, ki so jih upokojili med l. aprilom 1943 in 31. decembrom 1951. Zaostanke poviškov teh pokojnin bodo izplačali vzvratno od 1. januarja 1952 dalje. V prvem in drugem stolpcu so sedanje pokojnine, v zadnjem stolpcu pa nove po popravku: UPOKOJENE DELAVKE btdanja mesečna Nova pokojnina pokojnina od lir do lir lir Preteklo c >boto se je sestal širši odbor Zveze upokojencev delavske zveze, ki je obravnaval razna vprašanja kategorije, zlasti pa vprašanji zdravstvene oskrbe in revalutacije pokojnin, oziroma popravka napake INPS pri preureditvi pokojnin. Zveza upokojencev je izdala tudi letak z razpredelnicami o vsotah, ki pripadajo raznim upokojencem. Ker je stvar zelo aktualna, ob- UPOKOJENI DELAVCI Sedanja mesečna Nova pokojnina pokojnina od lir do lir lir KOPER, 19. — V Kopru se bodo 20. decembra pričeli razgovori med jugoslovanskimi in italijanskimi zastopniki o oskrbovanju dela koprskega okraja z vodo iz miljskega vodovoda. Sestanek bo nr osnovi jugoslovansko-italijanskega sporazuma o malem obmejnem prometu. Jugoslovansko delegacijo bo na razgovorih, ki bodo trajali pet dni, vodil svetnik državnega tajništva za gospodarstvo LR Slovenije dr. Ivo Murko. V nedeljo popoldne se je na openskem stelišcu velika množica Tržačanov in okoličanov poklonila spominu narodnega heroja Pinka Tomažiča in tovarišev ob 14. obletnici njihove muče-niške in junaške smrti. S številno udeležbo so navzoči pokazali, da po dolgih 14 letih še ni obledel spomin na te junaške sinove našega ljudstva, ki so se borili in padli za svobodo nas vseh in za boljše življenje. Na proslavi je najprej na kratko spregovoril v slovenščini in italijanščini tov. Prane Stoka, nakar je množica počastila spomin padlih z enominutnim molkom. Sledilo je polaganje vencev Slovenske gospodarsko-kul-turne zveze, Neodvisne socialistične zveze in Zveze bivših partizanov, mati Pinka Tomažiča pa je položila k plošči šopek rdečih nageljnov. Ob ginjenosti množice je najprej zapel pevski zbor iz Treb, pod vodstvom Oskarja Kjudra *Zrtvam», nato pa pevski zbor tLipa» iz Bazovice pod vodstvom Svetka Grgiča *0) Doberdob» in ePoljana toži*. Potem se je ljudstvo razšlo. 3.960 3.960 3.960 3.960 4.410 4.410 4.410 4.410 4.905 5.355 5.8C5 6.300 6.750 7.245 7.695 8.190 8.640 9.090 9585 10.035 10.530 10980 11.430 11.925 12.375 12.870 13 320 13.815 14.265 14.715 15.210 15.660 16.155 16.605 17 055 17.550 18.000 18.195 18.945 19.440 19.890 20.340 20835 21.285 21.780 22.230 22.680 23.075 23.625 24.120 24570 25.065 3.600 3.645 3.9',0 3.735 3.960 4.005 4.050 4.093 4.453 4.860 5.220 5.580 5.985 6.345 6.705 7.110 7.470 7 830 8.235 8.595 8.955 9.360 9 720 10.030 10.485 10345 11.205 11.610 11.970 12.330 12.735 13.G95 13.455 13.860 14.220 14.580 14.985 15.345 15.705 16.110 16.470 10.830 17.235 17.595 17.955 18.360 18.720 19.080 19.485 19.845 20.205 20.610 3.375 3.780 4.140 4.500 4.905 5.265 5.625 6.030 6.390 6.750 7.156 7.515 7.875 8.280 8.640 9.000 9.405 9.765 10.125 10.530 10.890 11.250 11.655 12.015 12.375 12.780 13.140 13.500 13.905 14.265 14.625 15.030 15.390 15.750 16.155 16.515 16875 17.280 17.640 18.000 18.405 18.765 19.125 19.530 19.890 20.250 20.655 21.015 21.375 21.780 22.140 22.500 22.905 3 780 4.455 4.950 5.310 5.715 6.075 6.435 6.840 7 200 7.560 7.965 8.325 8.685 9.090 9.450 9.810 10215 10.575 10.935 11.340 11.700 12.060 12.465 12.825 13185 13.590 13.950 „14.310 14.715 15.075 15.435 15.840 16200 16.560 16.965 17.325 17.685 18.090 18.450 18810 19215 19.575 19.935 20 340 20.700 21.060 21.465 21.825 22185 22.590 22.950 23.310 23.715 Izročitev diplom starim uslužbencem V soboto in nedeljo so v krožku za kulturo in umetnost in v Tržaškem arzenalu nagradili z diplomami «za zvestobo* in s spričevali «za zasluge* 389 delavcev in nameščencev, ki so nad 35 let zaposleni v istem podjetju. V krožku za kulturo in u-metnost so v soboto najprej tazdelili diplome 99 občinskim uslužbencem in 11 uslužbencem občinske podporne ustanove (ECA), nato pa 77 i-službencem Javnih skladišč. Razdeljevanju diplom so v soboto prisostvovali razni predstavniki oblasti, kakor župan Bartoli, podprefekt Mac-ciotta, general Grimaldi itd. Navzoč bi moral biti turli A-chille Marazza. predsednik instituta za proučevanje dela, ki pa je prišel v Trst šele v nedeljo zjutraj in je zato prisostvoval nagraditvi druge skupine 202 starih uslužbencev v nedeljo, in sicer v Tržaškem arzenalu in v krožku za kulturo in umetnost. Tudi na ceremonijah v nedeljo so bili navzoči številni predstavniki oblasti. Med nagrajenci je bilo tudi večje število delavcev, iti so stalno v isti službi že nad 45 let. Tako je na pr. Antonio Dodi zaposlen v Tržaškem arzenalu kar 55 let. Ettore Su-ban ln Eugenio Toffolon pa skoraj 50 let. Se posebno so čestitali Karlu Pertotu, ki je že 58 let zaposlen pri podjetju «Stock». Nagrajenci so o-pravili skupno 16.000 let dela, to je skoraj 6 milijonov delovnih dni. Pevski zbor iz Trebč Sindikalne skupščine Danes ob 19,30 bo v Ulici Tiziano Vecellio skupščina ko. vinarjev, na kateri bo Dome-nico Marchioro govoril o sindikalni konstituanti in o dokladi za menzo. V sredo ob 18.30 bo v Ul. Zonta 2 skupščina kovinarjev malih in srednjih podjetij. Razpravljali bodo o konsti-tuanti in o raznih vprašanjih kategorije. V soboto je bila v prostorih Delavske zveze skupščina suspendiranih delavcev CRDA, ki so odobrili sporazum, sklenjen na uradu za delo. Pevski zbor iz Bazovice Zahteve delavcev v podjetju Kra|tmetdl Ravnateljstvo podjetja Kraft-metal krši sporazum o delovanju tovarniških odborov, ker noče razpravljati z odborom o vprašanjih delavcev v podjetju. V lo mesecih je u-spelo odboru, da se je samo dvakrat sestal z ravnateljstvom. To ravnanje podjetja je povzročilo med delavstvom veliko nezadovoljstvo. Zato so se delavci 14. t. m. sestali ter sprejeli in poslali ravnateljstvu naslednje zahteve: 1. Tovarniški odbor zahteva razgovor z ravnateljstvom za obravnavanje in reševanje naslednjih vprašanj: a) podelitev stalne proizvod, ne nagrade: b) higienska ureditev slačilnic in jedilnic; c) določitev in imenovanje specializiranih delavcev; č) dodelitev določenega šte. vila delovnih oblek; d) zagotovitev prezračevalnih naprav v delovnih prostorih, predpasnikov in mila pleskarjem in čistilcem; e) zagotovitev boljših pogo. jev za učenje vajencev; 1) pogajanja o dopustih in dodelitev primernega prostora za skuterje delavcev. 2. Ce ne bodo tovarniškemu ooboru omogočena pogajanja bo začel ob podpori vsega delavstva primerno akcijo za u. resničenie njegovih zahtev. Tovarniški odbor se je obrnil tudi na sindikalne organizacije s prošnjo, naj ga podprejo. SREDOZEMSKA AVTOCESTA BO SLA SKOZI TRST Glede gradnje avtocest Trst vključen v program B Ta program določa, da bodo avtocesto Benetke-Trst začeli graditi 6 mesecev po začetku gradnje ceste Turin Benetke RIM-^ NEAPELJ Po darilu borlo sodili BBlNDtSI Nov rajonski odbor za ustanovitev proste cone Na osr.ovi proglasa mestnega odbora za prosto cono. je bil te dni ustanovljen odbor za prosto cono za rajone Stara mitnica, Montebel in Rocol. Novoustanovljeni odbor bo delal propagando za ustanovitev tržaške integralne proste cone in za izboljšanj« mestnega gospodarstva sploh. £a sedaj je odbor začasen. Te dni se je predstavil predsedniku mestnega odbora za prosto cono Barblju. ki je z zadovoljstvom sprejel to pobudo. V kratkem bo odbor sklical javno skupščino prebivalcev teh rajonov, na kateri bodo izvolili stalen odbor. Odbor ima svoj začasni sedež v Ulici Media 40 pri Minussiiu. Ustanovitev tega rajonskega odbora je zelo koristna za propagando med prebivalstvom za ustanovitev integralne proste cone. S takimi odbori se vprašanje proste cone prenese tudi v najširši krog prebivalstva, ki se zanima za usodo svojega mesta in lahko tesno sodeluje pri reševanju mnogih vprašanj ln pfedvsem pri dajanju predlogov in nasvetov za povečanje aktivnosti v korist proste cone. Upajmo, da se bodo po gornjem zgledu še v drugih rajonih ustanovili podobni odbori in da bo zahteva po ustanovitvi integralne proste cone resnično zajela najširše množice. «7 ržašk knjigarna» Pristojna ministrstva so sprejela sklep, da se nova avtomobilska cesta Tunn-Trst zgradi zaenkrat samo do Benetk. Ta vest je zelo razburila tržaške gospodarske kroge. V tej zvezi je trgovinska zbornica protestirala v Rimu in zahtevala, da jo obvestijo o sprejetih ukrepih, da bi se pospešila gradnja odsekov avtomobilskih cest Benetke-Pal-manova-Videm in Palmanova-Trst. Ti odseki, poudarja trgovinska zbornica, spadajo v okvir avtomobilskih cest Tu-rin-Trst, katere grade z državnim prispevkom na osnovi zakona od 21. maja letos. Tržaški gospodarski krogi vztrajajo na gradnji novih cest do Trsta predvsem iz gospodarskih razlogov. Poleg drugih bi morali graditi tudi cesto proti Trbižu, ki je nujna za razvoj avtomobilskega blagovnega prometa z Avstrijo. Prvotno je bilo rečeno, da so gradnjo ceste od Benetk do Trsta odložili za nedoločen čas Na proteste tržaških gospodarskih krogov m županstva so ta sklep spremenili. Sporočajo, da Je načrt te ceste že pripravljen. Dalje sporočajo tudi, da bo to cesto gradil poseben konzorcij, ki bo cesto tudi upravljal. Glavni stroški za gradnjo bodo šli v breme države. Bolj podrobne podatke o tem je dal podžupan Visintin, ki je dejal, da bo ta cesta povezana s cesto Napoli-Istambul. Za odsek Be-netke-Palmanova-Videm in Palmanova-Trst je bil ustanovljen konzorcij, v katerega spadajo tudi občine Trst. Gorica, Videm in druge javne ter upravne ustanove. Ta konzorcij bo za določeno dobo u-pravljal novo avtocesto. Za vožnjo po tej avtocesti bo treba plačati določeno tarifo, V okviru prvih del novih avtocest je bil Trst izključen, žleda j pa so vključili Trst v tako imenovan program B. ki določa, da se bo gradnja avtoceste Benetke-Trst začela šest mesecev po začetku gradnje odseka Turin-Benetke. Vest, da bo tako imenovana sredozemska avtocesta šla tudi skozi Trst (glej objavljeno skico), je še bolj razgibala tržaške gospodarske kroge, ki vidijo v tem načrtu veliko Trstom, ki je hitrejši in za do-pridobitev za tržaško pristani- ločeno blago tudi bolj prikla-ace. Zato se v teh krogih še den. posebno poudarja nujnost ta- Vladni pristojni uradi so iz-kojšnjega začetka del na avto- delali načrt, po katerem bi cesti do Trsta in hkrati do- morala biti sredozemska av-končne izdelave načrtov za tocešta na italijanskem ozem-gradnjj nove avtoceste z Av- lju zgrajena v petih letih. Ta strijo. Ta avtocesta je za tr- avtocesta naj bi šla skozi Ju-žaško pristanišče velikega po- goslavijo, Grčijo do Istambu-mena, ker bi omogočila raz-. la. Odcep za Trbiž pa naj bi voj avtomobilskega blagovne- šel iz Trsta, ker je že zgrajen ga prometa med Avstrijo in | prvi del do Sesljana. IZPRED PRIZIVNO-POROTNEGA SODIŠČA Razprai/a proti Križmančiču ndložona za nodoloonn čas Prometna nesreča V nedeljo zvečer so sprejeli v glavno bolnišnico 71-let-nega mornariškega kapitana Alcida Valcinija iz Ul. Pieta 39. V.alcinija je pripeljal neki agent javne varnosti, ki je izjavil, da ga je našel na Trgu Oberdan nezavestnega. Zdravnik je ponesrečencu u-gotovil več manjših poškodb in omotično stanje, v katerega je padel zaradi močnega udarca. Valcinija je namreč po izjavah agenta javne varnosti povozil trgovec Karlo Kumar iz Gorice. Ta je povedal, da je Valcinija pravočasno opozoril, naj se izogne njegovemu avtomobilu, toda mož tega ni storil in tako je prišlo do nesreče, zaradi katere se bo moral stari pomorščak zdraviti 10 dni. SE EN PRIMER SAMOMOHA Ko ie ostala sama sl je s plinom vzela življenje V nedeljo, 18, t.m., se je v svojem stanovanju usm-tila s plinom komaj 40 let stara Na-talia Bembo Do tragedije je prišlo v Ulici Roncnetto 76, kjer ima družina Bembo svoje stanovanje. Popoldne omenjenega dne sta se 41-letni E-m1lio Bembo in njegov 11-let-ni sin Mario napotila v bližnji javni lokal, kjer sta si hotela po televiziji ogledati nogometno tekmo med Nemčijo in Italijo. Ko sta se poslovila od žene, oziroma matere Na-lalije Bembo, je bila ta povsem prisebna In mirna. Z njo je ostala njena 66-letna teta Josipina Barich, vdova Oblach, ki pa se je od nje kmalu poslovila, ker se je na- ZANIM1V ČLANEK NEMŠKEGA LISTA FRANKFURTER ALGEMEINE ZE1TUNG tekmec tržaš Mnoge evropske luke tarejo isti osnovni problemi, kar izoira predvsem iz dejstva, da imata povojna kriza m nadaljnja doba ureditve nekaj skupnega. Ko je govora o tržaški luki in o težavah in ovirah za razvoj pomorskega prometa. se vedno omenjata razcepljenost evropske ekonomske e-notnosti in nastanek dveh nasprotujočih si taborov. Na preusmeritev prometnih tokov vplivajo spremenjeni e-konomski pogoji, večkrat pa tudi politični vzroki. V tem pogledu lahko štejemo med najmočnejše tekmece tržaškega pristanišča veliko hamburško luko prav zaradi tega, ker imata v neki meri isto zaledje. Po tem kratkem uvodu bo zanimivo pogledati, kaj je v tem pogledu pisal list ((Frankfurter Algemeine Zeitunp*. Omenjeni nemški tisi predvsem ugotavlja, da je eden izmed glavnih pogojev za oži-vilev hamburškega pristanišča v motnosti obnovitve tesnejših trgovskih odnosov s sovjetsko cono Nemčije in z deželami, ki so podedovale dediščino nvstroogrske monarhije. Promet iz čejirav bogatega zaledja Zapadne Nemčije ne more nuditi zadostnega rit- ma in primerno zadovoljiti funkcijam in operativni zmogljivosti tega pristanišča. Medtem ko so Bremen in pristanišča Beneluksa v prvem letošnjem šestmesečju imeli 144, oziroma 12 5 odst. prometa glede na leto 1936, ga je i-mel Hamburg le 76.6 odst. Ti golt podatki, pravi člankar, že zadostno upravičujejo zaskrbljenost bodočnosti hamburške luke. Ko v nadaljnjem člankar a-nalizira vzroke tega pojava, poudarja, da so ti tesno povezam s političnimi smernicami, katere povzročajo umetni prometni tokovi. Tudi če je količina češkoslovaškega in avstrijskega tranzita dosegla, morda celo presegla predvojno mero, in če sta bili Madžarska in Vzhodna Nemčija pogosta klienta hamburškega pristanišča, pa ne pomeni, ne glede na konkurenco, ki jo na jugu izvaja tržaška luka, da ne obstaja pereč problem, ki ga povzročajo avtarkične težnje, ki se zdaj porajajo v vzhodnih deželah. Na Poljskem so te težnje te stare in so se začele z o-jačenjem Gdynje kot tekmeca Gdanska med svetovnima vojnama ter z nadaljnjo okrepitvijo Stetina, Da so vsi ti na- Volitve v podjetju Carena Na gradbišču podjetja Carena so bile včeraj volitve tovarniškega odbora. Delavska zveza je dobila med delavci 99 glasov in enega zastopnika. Delavska zbornica 40 glasov in tudi enega zastopnika. Med uradniki je dobila zastopnika Delavska zbornica s samimi 4 glasovi. Ul. »v Kran-čiska 2» III tel J7-JJ8 spreieiu* lu Q mal« r oglase osmrtnic« m uruK« od 8. do 1230 in od 15. do 18. ura. IN B L NE S K! D NEV NI K , . •' S ' . . . .• .. • S SOBOTNE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Primanjkljaj 177 milijonov lir v proračunu za prihodnje lelo Za proračun glasovalo le 17 svetovalcev - Opozicijski svetovalec opozoril na težkoče, ki jih ima kmečko prebivalstvo ob Judriju in Soči zaradi poplav Na sobotni seji pokrajinskega sveta, ki je potekala v znamenju božičnih in novoletnih praznikov, so razpravljali o proračunu za leto 1956. Proračun predvideva 825 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov. Primanjkljaj bo znašal 177 milijonov lir. Med diskusijo so številni svetovalci stavili razne predloge. Svetovalec Toroš iz Kr-mina (KPI) je pripomnil, da povzročajo poplave Judrija pri Krminu in Soče pri So-vodnjah veliko škodo tamkajšnjim kmetom; pozval je upravo, naj napravi potrebne Korake, da se prepreči škoda kmetovalcem. Svetovalec Rudi Bratuž je prikazal krivično ravnanje s pripadniki naše manjšine v gluhonemnici in porodnišnici, kjer se ne upošteva slovenski jezik, čeprav je v obeh inštitutih veliko Slovencev. Svetovalec Poletto je priporočil, naj bi izvedli štetje v inštitutu, svetovalka Rijavec (KPI) pa, naj bi po vseh občinah prešteli gluhonemo mladino. Glede prometne takse za kmečke vozove na živinsko vprego je svetovalec Poletto dejal, da bi jo bilo treba ukiniti, ker je bil v zadnjem času uveden dopolnilni davek na zemljišča. Proračun so odobrili s 17 glasovi večine; proti so glaso. vali štirje predstavniki leve opozicije, slovenska predstav, nika pa sta se glasovanja vzdržala. Dornberški pcici nas bodo obiskali V prvi polovici januarja bodo v prosvetni dvorani peli pesmi v priredbi F. Marolta 7.SPD iz Gorice je prejela pismo prosvetnega društva »Bojan* iz Dornberga, s katerim sporoča svoj pristanek rta prošnjo naše prosvetne organizacije, da s svojim zborom 45 pevcev gostuje v prvi polovici januarja v goriški prosvetni dvorani. Zbor ima pripravljen stilni koncert narodnih pesmi v priredbi Franceta Marolta. Ustanovljen je bil leta 1946 in dosegel na svoji življenjski poti izredno lepe uspehe. Na okrajnih tekmovanjih je zasedel trikrat prvo vesto, enkrat drugo. Za njegovo umetniško izvajanje so mu bivši člani akademskega pevskega zbora, ki ga je vodil pokojni Marolt, poklonili lovorov venec. Prepričani smo, da bo gon-ika slovenska javnost sprejela dornberške pevce z velikim zadovoljstvom, saj predobro pozna pevske tradicije, ki segajo v zlate čase pevskega udejstvovanja Goriške po prvi svetovni vojni, dokler ni fašizem s svojim splošnim zatiranjem slovenskih ustanov prepovedal delavnost dornber. ikega zbora. st' ob svetogorski postaji spadata Ul. Catterini in Ul. Ci-coni, ki predstavljata važni prometni zvezi. Zlasti Ul. Cat-tcrini, ki je bila nekdaj postranska pot, je postala zadnja leta zelo prometna, saj vozijo po njej številni avtomobili in t( vorniki. kot je polna lu enj in luž, ki se v vlažnih dneh, kakršni so te dni, nikakor ne osušijo in predstavljajo za pešce marsikdaj neprijetno prho. Županstvo naj po svojih najboljših močeh vzpostavi cesto za promet, ki bo nudil avtomobilistom, kolesarjem in pešcem večjo nevarnost. Veljavnost bencinskih nakazil Trgovinska zbornica sporoča da bodo izgubili veljavo 21. decembra nakaznico za bencin, mazilno olje in druga goriva, ki jih potrošniki piejemajo v okviru proste cone. Z’mski že’ezniški vozni red Gonca Irsl (Videm) n.oo: «čanaris», o gata Pavia. Tu so ji zdravniki ugotovili poskus samomora s plinom. Ker je bila zdravniška pomoč pravočasna, je Sedova ostala pri življenju. Njeni sorodniki so izjavili, da se je dekle že poskusilo usmrtiti, vendar so to njeno namero preprečili. Ni znan razlog, zaradi katerega se je hotela tudi včersi komaj 25-Ietna Egle posloviti od življenja. Urnik javnih lokalov za praznike Javni obrati goriške pokrajine bodo razen vinotočev in gostiln brez kuhinje 24., 25. in 26 t. m. ter 1. in 6. januarja lahko odprti celo noč. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49. a i N O COHSO.. 17.00: »Kraljica piramid«, cinemascop, J. Havv-phins in J. Kollins. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Belgija je grob naše mladine Niso se še potolažili ljudje v Srednjem zaradi žalostne novice, ki so jo prejeli pred desetimi dnevi iz Tertre (Belgija), kjer je ubilo v rudniku premoga 24-letnega Alojzija Hvalico iz Černetičev, ko se je te dni zopet oglasil zvon in žalostno naznanil smrt 22-letnega Emilija Stuli na iz Gorenjega Trblja, ki se je ubil v rudniku premoga v Taminesu (Belgija). Prvi je postavljal cevi v rudniku ko se mu je spodrsnilo in je padel v kakih dve sto metrov globok jašek. Drugemu pa je padel na glavo debel kamen in ga na mestu ubil. Pokojni Stulin je bil poročen. V Gorenjem Trblju je imel posestvo, očeta in mater. Bil je edini sin. Na posestvu ni mogel živeti. Zapustil je dom kot na stotine beneških Slovencev in šel v beljgijske rudnike, da bi kaj zaslužil. Pred osmimi meseci se je poročil in pripeljal staršem nevesto, da bi jim pomagala pri vsakdanjem delu, on pa se je vrnil na de lo. Zapustil je starše in mlado ženo, katera pričakuje ol roka, ki ne bo poznal svojega očeta. Pokojni Stulin je že sedmi fant iz sredenske občine, ki je letos zgubil življenje v inozemstvu. Vsem žalujočim družinam iztekamo naše iskreno sožalje. '"[i šili K ' ... I %i!l S lil. MMIIM HhKh SLABA NEMŠKA OBRAMBA ŠE DOBRA ZA ITALIJANSKI NAPAD Nenavdušujoča zmaga Zelo slabe ceste ob svetogorski postaji V zadnjem času je občinska uprava uredila ceste v nekaterih najvažnejših mestnih četrtih, ki so do nedavnega bile v zelo slabem stanju. Kljub temu pa je še vedno veliko cest, ki jih je treba hitro popraviti, ker povzroča niihovo stanje splošno škodo poleg tega pa hude očitke /■o račun uprave. Med najbolj zanemarjeni ce- CENTRALE. 17.00; »Smrt trgovskega potnika«, Fredric March. VITTOR1A. 17.00: »Atomski banditi«, R. Devinnich in A. Stewens. MODERNO. 17.00: «Družina Passaguai ima srečo«, Fa-brizi. Prometna nesreča Solkanke Ko je prišla Marija Terpin r/. Solkana včeraj zjutraj v Gorico, se ni nadejala, da bo morala v bolnišnico. Toda, ko jr prečkala Travnik, je vanjo nenadoma zadel neznan motociklist, ter jo podrl na tla. 7. ambulanto Zelenega križa so jo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili rane na temenu. Ozdravela bo v nekaj dneh. ODHODI Z GORIŠKE POSTAJE PROTI TRSTU; 0.13 (D), 6.01 (A). 6.56 (A), 740 (D)* 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D), 13.55 (A). 15.49 (A), 17.16 iDD), 18.31 (A), 20.02 (A), 21.23 (D). PROTI VIDMU; 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 6.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 13.03 (D)',. . . u.5« (A), 15 50 (A), 17.17 (A». JDVENTINA IZ ŠTANDREZA GOSTOVALA V LJUBLJANI 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). PRIHODI IZ TRSTA; 5.17 (A)? 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.02 (D>\ 13.52 (A), 15.44 (A), 17:i3 ČA), !9.tl (A), 19.58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A). IZ VIDMA; 0.12 (D), 5.59 (A), 6.54 (A) 7.39 (D)*, 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D), 13.53 (A), 15.47 (A), 17.14 (DD), 1827 (A), 19.56 (A), 21.21 (D). (* Ne vozijo ob nedeljah ih praznikih). Zimovanje SPD v Kanalski dolini Kot vsako leto bo SPD tudi letos priredilo zimovanje v na Ukvah Kanalski dolini, ki bo od 27. t.m. do 6. januarja 1956. To velja seveda za primer, da bodo snežne razmere ugodne. Celotna oskrba s hrano in prenočiščem za ves čas zimovanja znaša za člane 5.000 lir, za nečlane pa 6.000 lir. Vožnjo tja in nazaj se plača posebej. Vpisovanje pri Darku Šuligoju do 21. t.m. Tam dobite tudi vsa potrebna pojasnila. Ze v drugič se ie hotela zastrupiti 25-letna Egle Seda iz Ul. Michesteter 1 se je včeraj hotela že v drugič usmrtiti, to-dn njeno namero so domačim preprečili. Ob 13.40 so poklicali ambulanto Zelenega križa, ki je takoj odpeljala nesrečno dekle v bolnišnico Bri. Tudi šport naj prispeva k zbližanju ljudi ob meji K jub ugodn'm pogojem so medsebojna gostovanja telo redka. Kje je vtrok? Nogometno moštvo »Juven-tina» iz Standreia je odšlo 18. t. rn- na fjostovanje t> Ljubljano, kjer se je pomerilo v prijateljskem srečanju z