Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti
ISSN 1855-6434 | marec 2012 | letnik 5 | številka 22
I. i
ELIJHjI

VSEBINA
Uvodnik
Natečaj za spekulativne zgodbe in pesmi
Novice spekulativne
Planet humorja
Filmi, kino, DVD
Vitez in sitnež (2011) Odklenjeni (2011)
Prebrano za vas
Terry Pratchett in Neil Gaiman: Dobra znamenja Dr. Zoran Živković: Dvanajst zbirk in čajnica
Portreti
Tanja Mencin in Varuhi
Prebrano za vas
Tanja Mencin: Varuhi 1 - Viharna princeza
Intervju
Tanja Mencin
Nostalgija
Smiljan Rozman: Čudežni pisalni strojček
Prvi pogled na ...
Vitezi in čarovniki (2) - Indigo novi svet
Izobraževanje
Andrej Ivanuša: Filmske medzvezdnice (1) Andrej Ivanuša: Kako hitro kroži Zemlja?
Novopečeni
Nejc Kavka in spopad Frenglov Dražilnik
Nejc Kavka: Spopad Frenglov Mara R. Sirako: Mag in Mafalda Bojan Ekselenski: Votlina skrivnosti
Kratka F zgodba
Andrej Ivanuša: Uvideni svet Amedeja M. Ličen: Plečnikovo zadnje pismo Janu Koteri
Zadnja stran
3D robnik - Star Wars







Jašubeg en Jered
ISSN 1855 - 6434
Fanzin za fantazij o, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti
Izdajatelj in urednik:
Bojan Ekselenski
Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje
GSM: +386 40 642 356 (Bojan) Telefon: +386 3 541 25 43 E-posta: bojan.ekselenski@amis.net Internet: www.drugotnost.si
Preostalniki:
Amedeja M. Licen, Mara R. Sirako, Andrej Ivanusa (oblikovanj e)
Ilustracija na naslovnici:
iStockphoto - Jesse Lee Lang: Wizard girl
Copyright © 2012 Bojan Ekselenski Vse pravice pridržane.
Besedila, slike in oblikovne resitve j e prepovedano kopirati na kakrsenkoli način brez dovoljenja izdajatelja.
NOVOPEČENI
■	Kje ste novi avtorji?
Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Žal nimamo nobenega periodicnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jasubeg en Jered torej orje ledino.
■	Kaj lahko avtorji pričakujete?
Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej.
■	Kam poslati svoje umetnine?
Svoje umetnine posljite na e-naslov: bojan.ekselenski(afna)gmail.com
/A
Upam, da se boste opogumili in se udelezzili natecaja in drustvu Zvezdni prah poslali svojo zgodbo ali pesem. Samo, da je zanimiva in iz spekulativnega podrocja, pa ima veliko mozznosti za uvrstitev v prvi magazin Drugotnosti konec tega leta.
O Več na strani 3.
Tanja Mencin je nova pisateljica na nebu spekulacij. Njeni Varuhi kazejo svežino in prinasajo nov veter v nase podalpske doline na juz-ni strani Alp.
O Več na straneh od 14 do 18.
Vendar se v tej stevilki ne ustavljamo samo pri njej. V branje smo dobili zgodbo komaj petnajstletnega Nejca Kavke, ki obeta, zelo obeta. Ža prvenec tako mladega avtorja je naravnost odlicna.
O Več na straneh od 28 do 33.
A tudi nasi preizkuseni avtorji ne zaostajajo. Preberite »prvi pogled na« drugi del Vitezov in carovnikov - Indigo novi svet, ki jih je napisal Bojan Ekselenski.
O Več na straneh od 20 do 21.
Tudi nekaj izobraževanja ne bo skodilo. Andrej Ivanusa je prispeval prvi del clanka o filmskih medzvezdnicah - vesoljskih ladjah iz razlicnih filmov in serij.
O Več na straneh od 24 do 27.
Ža konec smo pripravili kar tri drazilnike in dve F zgodbi. Obilo branja za pomladne dni.
O Več na straneh od 29 do 47.
OCENJEVALNI STANDARDI
Ža ocenjevanje filmov v kinu in na DVD ter knjig uporabljamo naslednja merila: Film v kinu:
•	2,0 - zgodba (njena izvirnost, izvedba v scenaristicnem pomenu, ipd.),
•	1,5 - izvedba (glasba, reziserski prijemi, kamera, posebni ucinki),
•	1,0 - igra (verodostojnost igre, vzivetost v vlogo, prepricljivost, ipd.),
•	0,5 - tehnicna kvaliteta izvedbe (3D, kvaliteta slike, zvoka).
DVD film:
•	2,0 - zgodba (isto, kot pri filmu v kinu),
•	1,0 - igra (isto, kot prej),
•	0,5 - oprema skatle (bonusi, kvaliteta ovitka, dodatne vsebine),
•	0,5 - razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za zahtevan denar),
•	1,9 - tehnicna kvaliteta dobljenega (kvaliteta slike, zvoka).
Knjiga :
•	1,8 - zgodba (njena izvirnost in njeno vodenje od zacetka do zadnje strani),
•	1,0 - oprema knjige (spletna podpora, vsebinski dodatni bonboncki),
•	1,0 - podajanje zgodbe (jezikovna vsecnost, izvirnost, jezikovna barvitost v skladu z zgodbo),
•	0,7 - izvedba ideje (zanrska umescenost, preseganje zanra ali stapljanje zanrov),
•	0,5 - razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za svoj denar v primerjavi s primerljivo konkurenco).
Najvisja mozna ocena v vseh treh primerih je 5! Tako, zdaj veste kaksna so merila. Pri vsakem opisu bo analiza, kje je izdelek dobil in kje izgubil ter seveda skupna ocena.
KONCA SVETA NE POSKUSAJTE DELATI DOMA ...
Bojan Ekselenski
Leto 2011 je za nami in nase oci so uprte v apokaliptično leto 2012. Ker je do predvidenega konca sveta se nekaj časa, si ne delajte skrbi. V knjigi Dobra znamenja je glede tega jasno opozorilo:
»Konca sveta ne poskušajte delati doma, ker utegne biti nevarno.« Ce ne drugega, apokalipsa je odlična za trženje. Filmi, knjige, plisaste igrače -vse v slavo konca sveta in stirih bikerjev apokalipse, kot je zapisano v Dobrih znamenjih.
V letu 2012 nas caka nekaj zanimivih dogodiv-scin. Najprej nas caka Istrakon v Pazinu (23. do 25. marca), ki je tradicionalni uvod v sezono festivalov nam ljubih zanrov. Potem gremo v Celje, kjer bo 5. aprila VEČER DRUGOTNOSTI. Od 26. do 29. aprila je osrednji evropski dogodek Eurocon 2012 v Zagrebu. Drustvo Zvezdni prah je drustvo avtorjev, vendar mora ob pomanjkanju fandoma opravljati tudi nekaj dejavnosti drustva ljubiteljev (saj
smo tudi avtorji ljubitelji). V ta kontekst sodi razpis za prvo zbirko, nominacije za evropske in slovenske nagrade na podrocju nam ljubih zanrov, prirejanje dogodkov za popularizacijo in demistifikacijo zanrskih umetnosti, skrb za kvaliteto tega edinega slovenskega magazina in seveda predstavitve lastnih del. Vsi razpisi so na www.zvezdni-prah.si, le brz tja!
Skratka, ta stevilka prinasa obilico novic tudi o ozivitvi nase scene. Zeleli bi, da bi tudi domaci avtorji zaceli resneje pisati, objavljati in se skozi to kaliti. Nadalje bi zeleli, da se slovenski avtorji moc-neje posvetijo lastni promociji. Drustvo Zvezdni prah je tukaj, da pri tem aktivno pomaga, saj smo skupaj mocnejsi. Samo skozi proaktivno delo na sceni bodo ljubiteljice in ljubitelji zaceli ceniti domace avtorje. Posledicno se bo spremenil tudi odnos zalozb in knjigarnarjev.
.v
ZVEZDNI PRxia
magazin Drugotnosti
znanstvena fantastika * fantazija * grozljivka * kriminalka
RAZPIS ZA OBJAVO SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI
Drustvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH, Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni natecaj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za prvo zbirko spekulativnih zgodb ZVEZDNI PRAH 1 (magazin Drugotnosti). Namen natecaja je pridobiti kvalitetna spekulativna dela za objavo.
Zakljucek natecaja je 30. september 2012. Predvidoma bomo zgodbe in pesmi objavili v dogovoru z avtorjem v revijalni, knjižni ali digitalni (e-publikacija) obliki objavili do konca leta 2012.
Na natecaj posljite vaso zgodbo ali pesmi, ki so s podrocij:
•	znanstvena fantastika,
•	fantazija,
•	horor (grozljivka),
•	kriminalka.
Zgodba naj bo dolzine najvec 6 avtorskih pol (96 strani ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi
naj bodo najvec tri, poljubne dolzine. Besedilo naj bo v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in naj ne bo oblikovana, poudarjeni naj bodo le naslovi.
Komisija v sestavi Amedeja M. Licen, Ruza M. Baric, Bojan Ekselenski in Andrej Ivanusa, ki so vsi clani drustva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odlocila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odlocitev pritožba ni mozna.
Avtorjem bomo poslali obvestilo o (ne)uvrstitvi s kratkim sporocilom in pojasnilom o odlocitvi. Z izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno avtorsko pogodbo.
Zgodbo posljite v elektronski obliki na e-naslov info@zvezdni-prah.si ali v drugi digitalni obliki (USB kljucek, CD) na naslov Društvo ZVEZDNI PRAH, Stritarjeva 24, 2000 Maribor.
Med 23. in 27. novembrom je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani 27. slovenski knjižni sejem. Na njem so bila predavanja o izkušnjah ob branju elektronskih in tiskanih besedil ter posledično o spremembah v založnistvu zaradi pojava e-knjig. Gost sejma je bil Miki Muster, nas legendarni risar stripov in risank. v Debatni kavarni pa je bila Okrogla miza o ZF ž naslovom Antiutopi-je - znanstvena fantastika v slovenski literaturi. Debatirala sta novinar in kolumnist Lenart J.
Kučič in pisatelj Dušan Dim, ki
je dobitnik nagrade »večernica« za roman Distorzija (ta zal ni ZF roman).
Sam pogovor se je kasneje preusmeril na debato o sodobni tehnologiji in o ZF romanu Dusana Dima z naslovom Oprostite, vaše življenje ne obstaja. Sogovornika sta iskala pot med ZF resničnostjo in realnim stanjem tehnologije. Kučič je ugotovil, da ZF zgodbe niso le resnične zgodbe v futuristični preobleki, temveč so tudi oblika družbene kriti-
ke. Dim je menil, da je ta literatura nekaksen eskapizem, pobeg pred neznosno resničnostjo in vzporedni svetovi so zatočisče za tiste, ki ne zmorejo prenesti breme resničnosti.
Sim je predstavil svojo zadnjo knjigo Oprostite, vaše življenje ne obstaja, kjer zgodba pripoveduje o tehnologiji, ki je presajena pod človesko ko^o in s tem zasebnost ni več mogoča. Tehnologija je obenem »človekov najboljsi prijatelj« in njegova nočna mora.
(AI)
Založnik o knjigi
Cas po Dogodku. Zgodovina je ustavljena in skrbno arhivirana -na voljo za uporabo. Svet, v katerem je tehnologija človekov najboljsi prijatelj. Dobesedno. Televizija, pročesorji in kartiče so vgrajeni pod kozo. Dobra noviča za vse, ki izgubljajo bančne karti-če? Dra. Se več: dobra noviča za
vse, ki zelijo živeti večno. Toda prečej slabsa noviča za tistega, ki zeli zadržati skrivnost. Na primer za nepoboljsljivega Elvisovega častilča, ki ga sredi noči prebudi klič zenske ... izklopljene ženske. Neveljavne ženske. Znanstvena fantastika ali resnična zgodba?
Recenzija v reviji Bukla
Dusan Dim (1972) se po najst-niskem, tudi ekraniziranem, romanu o glasbi in odrasčanju Distorzija (2006) in kriminalki Rdeča mesečina (2008) tokrat spet poskusa v novem zanru, znanstvenofantastični zgodbi, ki se spogleduje z utopijami Philipa K. Dička. V družbi prihodnosti imajo ljudje televizijo in snemalne naprave kar pod kozo, največji problem pa je ohranjanje zasebnih stvari. Vse skupaj se začne, ko
Toma, glavnega junaka, sredi noči zbudi glas ženske, ki je izklopljena in neveljavna, kar nas vr^e v ta nenavaden prihodnji svet in sproti vrtineč divjega dogajanja. (Samo Rugelj)
Dusan Dim
OPROSTITE, VAŠE ŽIVLJENJE NE OBSTAJA
Uredil Zdravko Dusa
trda vezava, 332 str. Mere: 14,5x20,5čm, 553 g ISBN: 978-961-231-831-4 Cena: 27,95 €
Cankarjeva zalozba, 2011 Knjiga je izsla s finančno podporo JAK RS.
Cankarjeva zalozba
V letu 2011 je pri nas po podatkih iz COBISS izšlo enaindvajset del, ki so jih bibliotekarji Narodne in univerzitetne knjižnice označili kot (znanstveno)
fantastična proza, ko so jim dodeljevali CIP in ISBN stevilko. Seznam obsega le tista dela, ki so označena kot monografija (knjiga).	(AI)
1.	Mencin, Tanja: Varuhi[1] - Viharna princesa / Tanja Mencin, Sevnica : samozalozba, 2011 (Smarjeske toplice: Stella) * ISBN 978-961-276-163-9 (trda vezava), ISBN 978-961-276-175-2 (bros.) * COBISS.SI-ID 256078592
2.	Mencin, Tanja: Varuhi[2] - Enajsterica / Tanja Mencin, Sevnica : samozalozba, 2011 (Smarjeske toplice : Stella) * ISBN 78-961-276-232-2 (trda vezava), ISBN 978-961-276-233-9 (bros.) * COBISS.SI-ID 257703424
3.	Mencin, Tanja: Varuhi[3] - Kriki usod / Tanja Mencin, Sevnica : samozalozba, 2011 (Smarjeske Toplice : Stella) * ISBN 978-961-92977-2-8 (trda vezava), ISBN 978-961-92977-3-5 (bros.) * COBISS.SI-ID 259094528
4.	Mencin, Tanja: Varuhi[4] - Potovanje k cilju/ Tanja Mencin, Sevnica : samozalozba, 2011 (Smarjeske toplice : Stella) * ISBN 978-961-92977-4-2 (trda vezava), ISBN 978-961-92977-5-9 (bros.) * COBISS.SI-ID 259571968
5.	Ekselenski, Bojan: Vitezi in čarovniki[2] - Indigo novi svet / Maribor : Pro-Andy, 2011 * ISBN978-961-92766-8-6 * COBISS.SI-ID 259387648
6.	Lemaić, Vesna: Odlagališče / elektronski vir, Ljubljana : Cankarjeva zalozba, 2011 * ISBN978-961-231-870-3 (ePub) * COBISS.SI-ID 258972160
7.	Kokalj, Barbara: Izgubljeni v časovni zanki [2] / Bevke : Smar-team, 2011 * ISBN 978-961-6875-12-7 * COBISS.SI-ID 258602752
8.	Dim, Dušan: Oprostite, vaše življenje ne obstaja / Ljubljana : Cankarjeva zalozba, 2011 * ISBN 978-961-231831-4 * COBISS.SI-ID258555392
9.	Kumer, Andrej: Vesoljno zlo / Ljubljana : samozalozba, 2011 (tiskano v Sloveniji) * ISBN 978-961-276-193-6 * COBISS.SI-ID 256767232
10.	Ivanuša, Andrej: Svetodrev - prva legenda iz gozda Tokara / Ljubljana : Zalozniski atelje Blodnjak, 2011 * ISBN 978-961-6866-03-3 * COBISS.SI-ID 256545536
11.	Remec, Miha: Mitrejin koder ali Časovna struna v Petoviono / Ljubljana : Studentska zalozba, 2011 * ISBN 978-961-242-373-5 * COBISS.SI-ID 256132096
12.	Blažič, Mateja (Margit Belani): Varuhi skrivnosti[2] - Otok vračev / Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011 * ISBN 978-961-01-1567-0 * COBISS.SI-ID 255748096
13.	Benjamin, David: Sedem / Ljubljana : Studentska zalozba, 2011 * ISBN 978-961-242-359-9, ISBN 978-961-242 -417-6 (ePub) * COBISS.SI-ID 255200768
14.	Maj, Nika: Tianov čudežni svet[7] - Potovanje v središče galaksije / Ljubljana : Ved, 2011 * ISBN 978-9616814-31-7 * COBISS.SI-ID 254163456
15.	Maj, Nika: Tianov čudežni svet[8] - Kam je izginil Tian? / Ljubljana : Ved, 2011 * ISBN 978-961-6814-32-4 * COBISS.SI-ID 254163712
16.	Maj, Nika: Tianov čudežni svet[9] - Zmešnjava na kvadrat / Ljubljana : Ved, 2011 * ISBN 978-961-6814-39-3 * COBISS.SI-ID 254749184
17.	Maj, Nika: Tianov čudežni svet[10] - Čarovnikove sanje / Ljubljana : Ved, 2011 * ISBN 978-961-6814-40-9 * COBISS.SI-ID 254749440
18.	Črv-Sužnik, Mateja in Sužnik, Miha: Uročeni otok [2] - Reševanje Azabele, fantazijska pustolovščina /
Hlebce : Zala, 2011 * ISBN 978-961-92791-7-5 * COBISS.SI-ID 254220544
19.	Jerebic, Sarah: Kraljestvo noči - mit postane moje življenje / Murska Sobota : samozalozba, 2011 (Ljutomer : S.I.) * ISBN 978-961-276-229-2 * COBISS.SI-ID 67633153
20.	Ravnjak, Vili: Lotosov cvet nad vodno gladino / Maribor : Pivec, 2011 * ISBN 978-961-6817-54-7 * COBISS.SI-ID 67517185
21.	Oblak, Aleš: Hiša dobrih gospodov /Bevke : Smar-team, 2011 * ISBN 978-961-6830-78-2, COBISS.SI-ID 255828224
PESNICA MEZA MAURER
Neza Maurer je decembra 2011 ob svoji 81-letnici svoj osebni praznik preživela na literarnem večeru kot gostja TjaSe Koprivec, glavne urednice založbe Sanje, v Hiši sanjajočih knjig. Njen iskriv in zanimiv intervju je mogoče prebrati na internetu.
Za nas pa je se posebej zanimiv odlomek, ki govori o njenem navdusenju za nam ljube zanre.
»Znanstveno fantastiko imam neskončno rada. Še v časih Juge, kot smo jo imenovali, smo bili pri hiši naročeni na srbske prevode dobrih znanstvenofantastičnih knjig. Najboljši mi je tisti poljski pisatelj, ki je napisal knjigo Nepremagljiva, ki se mi zdi čudežna znanstvena fantastika,« je z malce nenavadno strastjo presenetila prikupna srebrnolaska, ki od slovenskih avtorjev obožuje Miho Remca, neskoncno pa se je
razveselila tudi darila založbe Sanje, romana Metro 2034 Dmitryja Glukhovskega.
»V znanstveni fantastiki sta dve možnosti: ali opisujejo prihodnost - ni rečeno, da bo takšna, gotovo pa bo drugače kot danes - in to me zelo vleče ali pa dobre in slabe lastnosti tako predimenzionirajo, da jih moraš razumeti, tudi če si totalen bedak.«
Neza Maurer pise literaturo za otroke, mladino in odrasle.
Najvecji del njenega opusa zajema poezija, pise pa tudi prozo, publicistiko ter otroske igre. Delovala je kot prevajalka, prevajala je iz nemscine ter slovanskih jezikov. Pesnica je s svojimi deli v nasem prostoru prisotna ze vec kot 60 let. Za svoje delo je prejela mnoge nagrade in priznanja. Nad osemdeset otroskih iger in oddaj je bilo izvedenih na radijskih postajah.
(AI)
IRON SKY
Sredi februarja 2012 je bil na mednarodnem filmskem festivalu Berlinale premierno predvajan film Iron Sky. To je temac-na ZF komedija.
Reziral jo je Timo Vourenso-la. Pri produkciji sta glavno vlogo odigrali Blind Spot Pictures in Energia Productions s Finske. Snemanje je potekalo v Nemciji in Avstraliji. Primaren jezik filma je anglescina.
Film govori o nacisticni invaziji na Zemljo leta 2018. Konec druge svetovne vojne so Nemci na temni strani Lune zgradili velikansko lunarno bazo in mocno armado letecih krožnikov. Ko ameriski astronavt pris-
tane s svojim lunarnim modulom nekoliko preblizu tajni nacisticni bazi, se Mond Führer odloci, da je napocil velicastni trenutek hitreje kot je bilo nacr-tovano. Cetrti Rajh mora posredovati!
Za slovenski del obcinstva je zanimivo, da je glasbo v filmu delo slovenske skupine Laibach. Za film so napisali novo priredbo Siddhartine B-Machine.
Film lahko pricakujemo v kinematografih z aprilom. Zeli-mo si, da tudi na slovenskih tleh! Vec je mogoce prebrati se na straneh producenta na h ttp://www. iro nsky. net
Povzeto po www.futurum.si
IMMJKKlJII kisniiT-JIHIMI 4 IHIII *|i| fini'
ff^raKon/tu ro cou
ïb zq April zois% taifrvb - Croatia
EUROCON 2012
Eurocon je evropski najpomembnejši dogodek na področju znanstvene fantastike, fantazije in ostalih spekulativnih umetnosti. Drustvo Zvezdni prah je prevzelo koordinacijo priprav slovenske udeležbe. Zagreb je blizu, zato imamo enkratno priložnost, da se tega vseevropskega dogodka udeležimo. Eurocon bo od 26. do 29. aprila 2012. Prijave oddajte na strani www.zvezdni-prah.si.
RAZPIS
za slovenske nominacije Evropskih nagrad ESFS
Slovenija se je po dolgih letih odsotnosti vrnila na evropski zemljevid spekulativnih umetnosti. Drustvo Zvezdni prah je prevzelo odgovornost, da izvede postopek slovenskih nominacij za evropske nagrade, ki jih podelijo na Euroconu. Upravni odbor drustva je 16. feb. 2012 sprejel Pravila o nominaciji za nagrade ESFS, ki so objavljena
na internetni strani drustva www.zvezdni-prah.si. Tam je
mozno prebrati vse o prijavi.
Uradno se nagradam rece Evropske nagrade za znanstveno fantastiko, vendar pokrivajo vse zanre znotraj spekulativnih umetnosti (znanstvena fantastika, fantastika in drugo). Nominacije sprejema agent Eurocona za Slovenijo, Bojan Ekselenski, vse do 15. marca 2012 na bojan.ekselenski@gmail.com.
18. stoletje 1900 1960 1980 2000 2010 Absoluten dokaz segrevanja Zemlje!
VITEZ IN SITNEZ / VASE VISOCANSTVO
YOUR HIGHNESS
Podatki o filmu
Universal Pict., Stuber Productions 8. april 2011 Dolžina: 102 minuti
Režiser:
David Gordon Green Scenarist:
Danny McBride, Ben Best Igralci:
Danny McBride, Natalie Portman, James Franco, idr.
Kratek opis
Princu ukradejo princezo in gre jo reševati cez sedem voda in sedem gora, cez zmajska trupla in ne glede, kaj si o tem mislijo Ljudje, Vili-ni, Škratje in druga pravljična golazen.
V slovenskih kinematografih so si pri prevajanju imena vzeli malce svobode in ga pri nas imenovali Vitez in sitnez. Kakor koli, ta srednjeveska komedija izpade uzitno razvedrilo predvsem zaradi dobrih igralk in igralcev. Pa jih spoznajmo, cetico nadebudnih srednjeveskih kurirckov. Danny McBride se je zavlekel v smesno truplo nerodnega princa Thadeu-sa. James Franco je princ Fabio-us, prototip hrabrega resevalca
princes . Natalie Portman je bojevnica Isabel na mascevalnem pohodu. Tu je se Zooe Deschanel, ki je resevana princesa Belladona, Charles Dance je odigral kralja Talliousa in potem imamo se zlobce. Ti so enako smesni kakor dobricine. Tobie Jones je malce pederski (v negativnem pomenu besede) Julie, pa glavni smesko Leezar je v kozici Justin Therouxa, pa izdajalski Bore-mont je zadegan v truplo Damia-na Lewisa.
Zgodba se zacne, ko Zlati vitezi fentajo zlobneza, ki hoce devici zaploditi zmaja. Vsakih sto let se namrec prekrijeta dve luni in takrat je cas za zabavo. Dogodiv-scina se nadaljuje 100 let kasneje, tik pred vnovicnim prekritjem lun. Dezurni nesposobnez Tha-deus je pokvaril dogovor s Škrati, saj je namesto z zgornjo, prevec mislil s spodnjo glavo. Takrat se vrne njegov sposobnejsi brat Fabious, ki resi princeso in fenta enooko nakazo. Imajo veselico, tudi poroko, a ta odpade, ker zlobni carovnik ugrabi nevesto. Kralj Tallious ukaze Thadeusu, da se udelezi lova na bajeslovni samorogov mec, ki lahko eliminira zlobnega carovnika. In cetica gre na lov. Najprej postanek pri smernem modrecu. Kaj hitro se izkaze, da so zvesti Fabiousovi vitezi izdajalci. Komaj jo ucvrejo, ko jih pokoplje Thadiusovo raz-misljanje zgolj s spodnjo glavo. Par josk jim nakoplje na glavo divje amazonke in koncajo v areni. Tam naletijo na bojevnico Isabel, ki jih resi iz krempljev cudas-
kega vladarja amazonk. Scena boja v areni je mesanica hecnosti in spodobnih posebnih ucinkov v obliki petglave verzije velocirap-torja. Druscina nadaljuje pot. Fabiousa zajamejo njegovi bivsi soborci in znajde se v Leezarjevi jeci. Preostali nadaljujejo pot. Znajdejo se v labirintu, kjer jih pricaka minotaver. Thadius najde samorogov mec in z njim ter-minira minotavra. Vzame si trofejo - minotavrov penis, ki mu visi okoli vratu. In potem je cas za finale.
Zgodba je parodija na viteske filme. Posebni ucinki in igra zadovoljijo in iz precej obicajne zgodbe naredijo zabavno izkus-njo. Ogled je za vse ljubitelje smesne plati srednjega veka. Ce so se vam dogajale norcije Mela Brooksa, se vam bo dogajal tudi ta film. Nikoli ne zaide v neokus-nosti in pretiravanje. V DVD skat-li je obicajen nabor brez posebne dodane vrednosti. Ko bo cena padla pod 10 €, bo dobra kupcija.
Seveda je cas za oceno:
Konkluzija in ocena	
Zgodba	1,0/2
Igra	0,7/1
Tehnična kvaliteta	0,8/1
Izvedba paketa	0,3/0,5
Cena:kvaliteta	0,3/0,5
Skupaj 3,1/5, kar pomeni dober film. Zgodba je že velikokrat videna, zato je ta del ocene povprečen.
Za Vas gledal: Bojan Ekselenski
ODKLENJEN
LIMITLESS
Podatki o filmu
Relativity Media, Virgin Produced, 24. marec 2011 Dolžina: 105 minuti
Režiser:
Neil Burger Scenarist:
Leslie Dixon, zgodba Alan Glynn Igralci:
Bradley Cooper, Anna Friel, Abbie Cornish , idr.
Kratek opis
Kaj vse lahko zapit pisatelj doseže s čudežno turbo tabletko in kaj mora na koncu plačati za to.
Film sem si ogledal na DVD-ju. Na vodi in v kosteh sem čutil, da ogled v kinu ne prinasa dodane vrednosti. Načeloma grem v kino gledati filme, ki dajejo upanje, da je zvočno - vidna ižkusnja vredna nakupa vstopniče. Filmi, ki bolj stavijo na zgodbo in igro in manj na čutne bonbončke, pa je mogoče bolje gledati doma. Te vsaj ne motijo prasiči in prasičke s čmokljanjem, riganjem, hrusta-njem in brskanje po kokičnih koritih.
Film izhaja iz zanimive premise. Kaj bi bilo, če bi lahko človekov razum izkoristil vseh 100 odstotkov možganov? Kaksne so poslediče taksne igre?
Najprej nekaj o truplih, ki hla-čajo in kiklajo. Eddie Morra (Bradley Cooper) trpi za pisateljsko blokado in je istočasno čisto pravi luzer, ki isče smisel v eta-nolnih radostih. Njegova samiča, s kateri gre narazen, je njegovo nasprotje. Fukis frača Lindy (Abby Cornish) je uspesna, urejena in logično, da nogira nesposo-
bnega idiota. Vsakdo se naveliča pisatelja brez pisanja, ki nekoristno alkoholizira svojo nesposobnost. Tipu se vse spremeni, ko naleti na Vernona (Johnny Witworth), brata ženske, s katero je bil poročen, kot pravi v filmu, natanko 5 minut. Ta mu ponudi pilulo, ki pročesor v njegovi leni betiči overlocka do pregretja. V hipu je tudi njegovo pisateljevanje na turbo. Tip ugotovi, da je to to, kar potrebuje. Poisče Vernona, a ugotovi, da tip ni ravno popularen. Kmalu mu popularnost tako pade, da ga najde krogla. Eddie se polasti zaloge tabletk in začne se njegova pot navzgor. A ga pesti pomanjkanje začetnega kapitala. Enostavno mu, kljub novo pridobljeni genialnosti, ne uspe dovolj hitro nabirati kesa za življenje in delo na veliki nogi. Pisateljevanje kmalu potisne na stran in se poda v vode finančnega kapitalizma. Od mafijča Gennadyja si sposodi 100.000$ in začne kasirati večji denar. Kmalu naleti na borznega čarovnika Carla van Loona (Robert de Niro) in stvari stečejo. A začne se zapletati, ker ima tabletka zoprne stranske učinke.
Skratka, film ima nekaj iskrivih idej in pozorni gledaleč(-ka) jih najde in tu je tisti vzrok, zakaj DVD. Koneč je malče dvoumen, morebiti nasilno vleče na stran morebitnega nadaljevanja. Žal je danes tako, da vsako novo idejo kravatniki spremenijo v ličenčno molzo. Robert de Niro se pojavi samo toliko, da upraviči svoje ime in ne pokale nobenega pre-
seznika. Bolje je z Bradleyem. Ostali liki ne napredujejo, so samo statični okvir glavnega protagonista, torej tudi igra ne more biti kaj več od plesa statistov. Tu je se nekaj rezerve.
Film prinasa nekaj zanimivih dilem za razmisljanje. Ni eden od filmov, ki vlečejo z joski in eksplozijami, temveč zgodbo. In to je dobro. Izvedba je sorazmerno užitna, glasba, zvočna oprema in posebni učinki so povprečni. DVD ima klasične dodatke, torej nobene dodane vrednosti. V tem delu je očena povprečna.
Nakup za 14€ mogoče ni naj-pametnejsa resitev, a ko bo čena padla izpod 10€, pa le v soping.
Konkluzija in očena	
Zgodba	1,7/2
Igra	0,7/1
Tehnična kvaliteta	0,7/1
Izvedba paketa	0,2/0,5
Cena:kvaliteta	0,3/0,5
Skupaj imamo 3,6/5, torej gre za spodobno izkušnjo, najmanj vredno izposoje v videoteki.
Ža Vas gledal: Bojan Ekselenski
DOBRA ZNAMENJA
Terry Pratchett in Neil Gaiman, prevod Boštjan Gorenc - Pižama Založba SANJE, december 2010
la, nadomestilo jo je Onesnaženje. Stirje bikerji Apokalipse se srecajo v gostilni, kjer so se drugi bikerji. Tem se zdijo Apokalipsarji fini in jim sledijo. Žal pa stirje bikerji Apokalipse niso spretni in klavrno koncajo. Ta scena je vredna smeha.
Spoznamo se Vojsko proti carovnicam. To je zanimiva druscina, ki je na placilnem seznamu tako Pekla kot Nebes. Žvemo nekaj o delovanju te »silne« vojske, ki se seveda vplete v prihajajoco vojno. Spoznamo se potomko avtorice nenavadnih prerokb, ki je koncala na grmadi. Angelu nadrejeni Metatron sporoci, da so se odlocili, da svet iznicijo z mednarodno nuklearno izmenjavo.
Predstavljena vesela druscina se znajde v vojas-ki bazi. In kaj se zgodi? Tega vam ne izdam. Vsekakor je konec vreden cele zgodbe.
Knjiga se dobro bere. Mestoma sicer zaide v sla-bse razumevanje, malce raztrganosti in vcasih potrebujes malo casa, da zadeve povezes. Vidi se ji, da sta se igrala dva avtorja, oba mojstra obrti. Slog pisanja je zabaven, nezate^en, dialogi izjemno iskri in polni res izvirnih domislic. Knjigo priporo-cam vsem ljubiteljem dobrega branja. Skratka, gre za izvrstno podajanje ideje o koncu sveta, kjer bi pritisk na gumb pustili v rokah slovenskega parlamenta, prej namocenega v raztopino veselih gobic.
Knjiga lahko za drobiz narocite pri Žalozbi Sanje in je vredna slehernega centa. Ceprav je zaje-bancija, treznemu bralcu prinasa obilico zelo resnega razmisljanja. V vsakem hecu je obicajno ogromno resnosti in resnice.
Dobra znamenja je zajebancija. Resna in popolnoma trezna zajebancija, namenjena vsem, ki belijo prebrati verzijo Janezovega Razodetja brez veselih gobic. Žgodba spremlja klasicno zgodbo o Antikristu in koncu sveta. Tukaj sta se angel Asraphiel in demon Crowley. Ne smemo pozabiti se na temne in bozje sile.
Žgodba se zacne z dejstvom, da je za koncni obracun med silami Nebes in Pekla potrebno pokoncati naso dobro Žemljico. Tu imata doloceni vlogi angel Asraphiel in demon Crowley. Ceprav sta vohuna nasprotnih strani, morata veckrat stopiti skupaj. Posebej zabavni so govori demona Crowleya. Tako cinicno zajebancijo redko najdes in vedno razgali srz cloveske družbe.
Konec sveta se zacne z rojstvom Antikrista v bolnisnici, ki je pod nadzorom Temnih (a tudi Nerodnih). Pri zamenjavi peklenskega otroka nastane manjsa pomota in tako Warlock kot navadno dete pristane v rokah ameriskega pomembnega. Adam, pravi peklenski otrok pa je otrok angleske-ga podeželja. Mulo drgne kolena z raznimi drobnimi luparijami. Ko je star 11 let, se zadeve zacno odvijati. Adam ima druscino, imenovano Tisti in so v »vojni« s toplim bajsijem Johnsonom. Pojavijo se stirje jezdeci Apokalipse (Smrt, Vojna, Lakota in Kuga). A ker je cas povozil konje, dobimo stiri bikerje Apokalipse. Pa se ti niso v originalni sestavi. Leta 1936 se je zaradi penicilina Kuga upokoji-
Konkluzija in ocena	
Zgodba	1,6/1,8
Podajanje zgodbe	0,9/1
Izvedba ideje	0,7/0,7
Oprema knjige	0,5/1
Cena:kvaliteta	0,5/0,5
Skupaj 4,2/5 Vrhunsko delo. Priporočam! Edina povprečna stvar sta naslovnica in oprema.
Ža Vas bral: Bojan Ekselenski
V roke sem vzel tanko knjizzico dr. Zorana Zivkovica. Vsi, ki vsaj malo daste na svoj bralni opus, gotovo veste, kdo je omenjeni doktor. Gre za doktorja književnosti, ki je doktorat polagal iz nam ljubih zanrov. Vecina publike v Slovenije ga bolj slabo pozna, saj njegove knjige skoraj neopazno izhajajo v regiji Založniškega ateljeja Blodnjak. Ob pogledu na branost na COBISS-u žalostno ugotavljam, da je Zoran Zivkovic kljub silnemu mednarodnemu ugledu, pri nas silno slabo bran. Skoda. Zakaj? Berite dlje.
Gre za vencek kratkih zgodb. V prvem delu je 12 kratkih zgodb. Vsaka druga je pisana v prvi osebi in vsaka druga prinasa zgodbo osebe na P, ki nekaj zbira. Tako gre za 11 zgodb, a zadnja vse skupaj na zanimiv, pravzaprav presenetljiv nacin povezuje. Vsaka prvoosebna zgodba ima nekaj vijolicnega in povezanega s smrtjo. Vsaka zgodba z osebo P pa prinasa zgodbo o zbirateljstvu. V zadnji pa spoznamo Zbiratelja in njegove tegobe. Ves niz zgodb je poslastica za literarne sladokusce. Gre za spekulativno umetnost v svoji najvisji formi. Vsebine vam ne bom razlagal, saj gre za zanimiv niz kratkih zgodb. Cesa podobnega slovenska spekulativna umetnost (se) ne pozna.
Za zakljucek imamo se Cajnico. Ta je takisto posebna. Govori o gospe Berti, ki si v cajnici zabeli Caj z zgodbo. In potem ji zanimiva druscina med pitjem caja naplete izjemno zgodbo. Ne morete
DVANAJST ZBIRK IN ČAJNICA
Dr. Zoran Živković, prevod Katarina Meserko Založniški atelje Blodnjak, september 2011
verjeti, kaj vse lahko domisljija in zdrav obcutek za vodenje zgodbe spravi na nekaj strani A5. Vrhunska izkusnja.
Priporocam vam odhod v knjižnico, kjer boste morebiti imeli sreco, da jo najdete. Ni nujno, da jo knjižnica sploh ima. Zakaj to pravim? Naletimo namrec na prvi problem. To je astronomska cena. Ne vem, kako lahko nekdo za 82 strani A5 formata z genericno nevsecno naslovnico zahteva, zdaj se le usedite, da ne telebnete na tla, polnih 42,32 ojrov? Ja, prav ste prebrali! 42+ ojrov za s Photos-hopom spackano naslovnico! Torej, knjige gotovo ne boste kupili in mnoge, zlasti manjse knjižnice bodo, kljub vrhunski vsebini, oklevale. Jih razumem. Problem st. dve! Knjiga bi se lahko brala na dusek. Res je. Zoran je avtor, ki zna potegniti. Vsako njegovo delo je umetnina. Zal imamo bi lahko. In krivda za to ni na strani izvrstnega avtorja in izjemne izvirnosti, temvec nikakrsni lekturi. 80+ strani debel zve^cic za 42 ojrov je nelektoriran in poln jezikovnih nerodnosti. Založniku priporocam, da pred odhodom v tiskarno vsaj prebere, kar misli natisniti. Ze navadno branje bi ucinkovito odstranilo zalego nerodnosti. Nisem neki zatečen iskalec dlake v jajcu. Ce bi bila knjiga 15 €, se sploh ne bi obregnil v manjkajoce vejice, nerodne stavcne konstrukcije ipd. A pri 42 € so pricakova-nja visja. Izdelek bi moral biti brezhiben!
Konkluzija in ocena	
Zgodba	1,7/1,8
Podajanje zgodbe	1,0/1
Izvedba ideje	0,7/0,7
Oprema knjige	0,4/1
Cena:kvaliteta	0,1/0,5
Skupna ocena 3,9/5 - zelo dobro, priporočljivo. Knjiga je izgubila oceno samo na račun previsoke cene in po mojem mnenju grde naslovnice in jezikovnih nerodnosti, ki nikakor ne gredo skupaj z visoko ceno.
Za Vas bral: Bojan Ekselenski
TANJA MENCIN IN VARUHI
Pripravil Bojan Ekselenski
svoji zbeganosti, nemoči, trpljenju in majhnosti. Alba nep- J	"'
restano preučuje sen- j ce medsebojnih H^^^L odnosov, vendar jih v I svoji zaključni osebni I drami, za razliko od ostalih, tudi dokončno preraste.
SAMORASTNIŠKI BLUES: Alba je studentka teologije v Ljubljani. Njen ponotranjeni svet se vrti okrog studija, doma, prijateljev in doživljanja vojne za Slovenijo. Ceprav je kot protagonistka mocna osebnost,samostojna in kriticna, saj nenehno pretresa vrednote: prijateljstvo, smrt, življenje, pa je obenem tudi rahlocutna in krhka. Ta krhkost se cuti
MED KNJIŽNIMI POLICAMI
Oni dan sem se sprehajal med knjižnimi policami s knjigami nam ljubih zanrov. Zal dela spekulativne umetnosti pri nas izhajajo v bozzji tisini. Avtorice in avtorji smo vecinoma prepusceni lastni iznajdljivosti, kako dela spraviti v javnost. Ko je knjiga koncana, je opravljen lazji del dela. Najtezji del je iskanje zalo-znika, ki bo delo spodobno objavil. In tu se vedno zatakne. Velik del izdanih knjig krasi amaterska naslovnica, slabo oblikovanje in amaterska lektura. Za to niso krivi avtorji, temvec redke založbe, ki kaj taksnega izdajo. Z nam ljubimi zanri namrec opravijo bolj ali manj levorocno. Nistrc vloženega truda, nistrc promocije in nistrc interesa za spekulativno umetnost. Zaradi taksnega odnosa ima uradna kultura do zanrskih del silno odbojen odnos.
In kaj ima to opraviti z Tanjo Mencin? Kar veliko! Dokler nisem pri natancnem brskanju med knjižnimi policami slucajno uzrl njenih stirih knjig Varuhi, nisem imel pojma, da avtorica sploh obstaja. Vzel sem prvo knjigo v roke. Takoj mi je v oci padla silno amaterska izvedba. Pac standard za nase razmere. No, cenovna nalepka je enaka obrtnisko bistveno bolje izdelanim knjigam.
Se vedno ne govorim o vsebini. prej se bom raje posvetil avtorici. Najprej me je presenetilo, ker na njenem Facebook profilu skoraj ne mores zaslediti njene fantazijske povesti. Prebrati je mogoce le vsebine njenih drugih treh knjig, ki ne sodijo v svet Varuhov skrivnosti. Te tri knjige opisujejo osebnostni razvoj in s tem povezane dogodivscine. Zgolj na osnovi takega kratkega opisa si ne upam podati žanrsko umescenost.
HARLEKINOV PADEC je zgodba o studentki, iskalki in sanjalki. Alba globoko doživlja svet in sebe, dogajanje romana se odvija na dveh ravneh, realisti-cni in irealni. Srediscna tema je opis misticne krize, skozi katero mora junakinja, preden doživi razsveti-teljski uvid oziroma samouresnicenje.
SKRAJNA MEJA: Okolje pretresajo naravne katastrofe - poplave. Alba je ujeta v krog dekadentnih posebnežev, ki vsak s svojimi osebnimi travmami potencirajo deževje in poplave skoraj do meje neznosnega. Narasle vode odražajo cloveka v vsej
skozi satiricne trenutke doživljanja sveta in družbenih dogodkov in tudi skozi odkrito priznavanje clo-vekove nemoci nad življenjem kot takim.
AVTORICA SE PREDSTAVI
Tanja Mencin, rojena 11. 5. 1965 v Sempetru pri Novi Gorici. Po zakljucku osnovne sole sem nadaljevala solanje na srednji vzgojiteljski soli v Idriji in se po prihodu starsev iz Nemcije preusmerila na srednjo poklicno solo v Sevnici. Po triletni zaposlitvi v Lisci Krmelj sem vpisala studij teologije in pozneje studij filozofije na filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja financnih sredstev pa nisem uspela diplomirati. Pisem že iz otroskih let. Sprva sem svoje tekste in pesmi objavljala v solskih glasilih in delovnih biltenih. Svet neznanega in misticne-ga, predvsem pa clovek kot individuum in duhovno bitje, sta me zacela zanimati v studentskih letih, vendar sem se resnega pisanja lotila sele pozneje. Leta 2000 je pod psevdonimom Juta Vennoni izsel moj prvenec Harlekinov padec. Temu delu so sledila ostala dela Skrajna meja, Samorastniški blues, pesniska zbirka Piramida ali dotik neba in epsko fantazijsko delo Varuhi v stirih delih - Viharna princesa, Enajsterica, Kriki usod, Potovanje k cilju. Danes živim in ustvarjam v Sevnici. Zanima me delo z energijami, predvsem reiki.
VARUHI - VIHARNA PRINCEZA
Tanja Mencin Samozaložba in Založba Stella, 2011
NAMESTO UVODA
Veliko tega, kar imajo v nasi mestni knjižnici na policah pod rubriko znanstvena fantastika, mi je ze znano. V zadnjem casu opažam, da je vse manj novosti. Ce pa ze pride kaj novega, so to razlicne verzije vampirjev, ki po zapovedih izrocila to sploh niso. Med eno od taksnih patrulj sem naletel na knjige domace avtorice Tanje Mencin. Po COBISS-u gre za zgodbo, spisano v stirih knjigah. Zanrsko sem jo takoj uvrstil v popularen zanr klasicne sre-dnjeveske fantazije. Za predjed sem pograbil prvo knjigo z naslovom Varuhi - Viharna princesa. Zanimivo! V dveh letih smo dobili dve fantazijski sagi, ki imata v imenu besedo varuhi in v glavi vlogi nastopa žensko bitje.
OPIS KNJIGE
Knjiga je precej klasicne debeline okoli 250 strani, trde vezave in s ceno 28,90€. No, seveda lahko
sanjate, da bi to knjigo lahko kje kupili. Zal so razmere na knjižnem trgu silno neprijazne do izdelkov domacih avtorjev v regiji manjsih založb. Edina opcija nakupa je internetna stran založnika Stella.
Tudi opremi knjige se vidi, da je delo entuzias-tov, ki jim primanjkuje oblikovalskih izkusenj. Naslovnica je primer tega, kaksna ne sme biti. Za oblikovanje je bil odgovoren Robert Pokorny, ki je lastnik založbe in najbrž ni ista oseba, kot umetnik istega imena iz Kalifornije. Tudi samo notranje oblikovanje je levorocni izdelek brez pravega smisla za oblikovanje. Dodatki so spisani bolj »kr' neki« in ob pomanjkanju spletne podpore pri-nasa bore malo zanimivosti o nedvomno slikovitem svetu dogajanja. Varuhi so precej velikopotezen projekt, saj imamo opravka s stiri-delno sago, izdano v enem samem letu. Torej gre za 1000 strani besedila in stiri knjige so najbrž zaradi zalo^nis-ke politike, saj je la^je prodajati 4 knjige po 28,90€, kot pa eno za 100€, saj je vsebine za enega Martina, ki stane 35-40€.
Zakaj to mislim? Zgodba v knjigi je prej ena cetr-tina vecje celote, kot ena od stirih zaporednih zgodb. Podobno je pred leti naredil Zalo^niski atelje Blodnjak, ko je enovito knjigo Dangober - Spopad pri opozorilniku razbil na tri knjige. Ce gremo brati in ocenjevati samo eno od treh knjig, bi bila na mestu ista zamera, kot pri opisovani knjigi - nima pravega konca. Ima pa taksen razrez svoje prednosti, na plazo ne vlacimo 1000 stranske opeke. No, knjige ne vzamemo v roke zgolj zaradi platnic, naslovnice in oblikovanja, niti ne zaradi zalo^niskih odlocitev.
O VSEBINI
Dogajanje je postavljeno na planet Sarhah, ki je bolj ali manj kopija nase Zemlje. Na tem svetu živijo razna bitja, kot so ljudje, skrati, vilini, polbo^an-ski devini in velikani. Njihova civilizacija je bolj ali manj srednjeveska, zabeljena z nekaj magije in elementov novodobne duhovnosti. Imena protagonistov zvenijo nordijsko, oziroma vsaj likom iz popularnih RPG iger.
PREBRANO ZA VAS
2,9/5
Večino imen si ne boste zapomnili, saj so nekatera jezik lomeča.
Vse se suče okoli devinske bojevniske svečeniče Norhaiah in njene odprave v vilinsko Valonijo in debelo velikanov Tero. Na tej poti jo spremlja četi-ča spremljevalk in spremljevalčev. Vse skupaj pa se vrti okoli bližajoče vojne vseh proti Morejčem, dežurnim zlobnežem Sarhaha. Najprej razkrije zaroto v vilinski Valoniji, kjer z drusčino eliminira tamkajsnjega morejskega bandita. Zatem se odpravi se v Tero in se tam opravi podobno domačo nalogo. Vmes pride do dramatičnega kliča k umiku devinov s Sarhaha, Norhaiah postane svečeniča EXP+100 in njeno spremstvo postanejo ekstra hudi uničevalči zlobkotov. Ne smem pozabiti tudi političnih spletk, a te niso najbolje izkorisčene.
VRAG SE SKRIVA V PODROBNOSTIH
To je to! Zdaj pa se podrobnosti.
Zgodba je spodobna, ne zapleta se v preveč vzporednih niti in nikoli se ne izgubi v nepotrebnih banalnostih. Zal ji do odličnosti zmanjka. Kje?
Najprej me je zmotilo preveč opisovanja. Avtori-ča je enostavno preveč besedila porabila, da je opisovala in ne pripovedovala. Ce bi knjigo prej pregledal urednik, bi ji najbrz pomagal iztrebiti nepotrebno opisovanje. Druga zamera je uporaba nam domačih imen. Na tujskem svetu gotovo ne rastejo hrasti. V tujski svet sodijo tuja imena, če ze morajo biti (verjemite mi, v 90 % gre za nepotrebno besedno navlako). Zatorej se ne bom obregnil ob imena protagonistk in protagonistov. Zal so nastopajoči
prečej statični. Nihče osebnostno ne napreduje. Abner je kot teliček začel in tako tudi kot teliček končal. Proti konču zgolj nakaze, da morebiti le ni taksen nemočen bučman. Akron, ki se izkaze za morilča, je preslabo izkorisčen. Ko zaprete knjigo, do nikogar v knjigi ne čutite ničesar, saj nihče od njih ne napreduje, osebnosti so prečej plitve. Ta občutek ostane zaradi preveč prej omenjenega opisovanja vsakega stebra, mimo katerega gre drusčina.
In se zadnja zamera. Ker gre za prvo delo sage, bi morala avtoriča zgodbo zaključiti. Namesto samostojnega konča imamo zgolj mlačen epizodni zaključek. Zanimivo, tudi druga saga z besedo »varuhi« v imenu ima podobno bolezen.
Na konču reč'mo se kaksno o čiljni publiki. Kdo bo to bral? To knjigo bodo vzeli v roke ljubitelji srednjeveskih zgodb, igralči RPG-jev in ljubitelji fantazije, ki so prebrali vse Martinove spehe in čakajo na novo porčijo Zahodnije. Mladi do 15 let tukaj ne bodo nasli veliko, saj jih bo odvrnilo preveč opisovanja.
Skupna očena je postenih 2,9/5.
Knjiga sodi v okvir dobrega, vrednega za branje, a nikakor ne prinasa nobenega literarnega ali zanrskega prese^nika. Ce bi avtoriča znala zredu-čirati silno opisovanje in bi likom vdihnila malče več osebnosti, bi bila očena bistveno visja. Nakup bom priporočal, ko bo čena padla pod 20,00€. Kljub vsemu pa trdim, da Tanja obeta in ima pripovedni potenčial.
Konkluzija in očena	
Zgodba	1,2/1,8
Podajanje zgodbe	0,5/1
Izvedba ideje	0,4/0,7
Oprema knjige	0,5/1
Cena:kvaliteta	0,3/0,5
•	Mencin, Tanja: Varuhi[1] - Viharna princesa / Tanja Menčin, Sevniča : samozalozba, 2011 (Smarjeske topli-če: Stella) * ISBN 978-961-276-163-9 (trda vezava), ISBN 978-961-276-175-2 (bros.) * COBISS.SI-ID 256078592
•	Mencin, Tanja: Varuhi[2] - Enajsterica / Tanja Menčin, Sevniča : samozalozba, 2011 (Smarjeske topliče : Stella) * ISBN 78-961-276-232-2 (trda vezava), ISBN 978-961-276-233-9 (bros.) * COBISS.SI-ID 257703424
•	Mencin, Tanja: Varuhi[3] - Kriki usod / Tanja Menčin, Sevniča : samozalozba, 2011 (Smarjeske Topliče : Stella) * ISBN 978-961-92977-2-8 (trda vezava), ISBN 978-961-92977-3-5 (bros.) * COBISS.SI-ID 259094528
•	Mencin, Tanja: Varuhi[4] - Potovanje k cilju/ Tanja Menčin, Sevniča : samozalozba, 2011 (Smarjeske topliče : Stella) * ISBN 978-961-92977-4-2 (trda vezava), ISBN 978-961-92977-5-9 (bros.) * COBISS.SI-ID 259571968
Skupaj 2,9/5 Knjiga sodi v okvir dobrega, vrednega za branje, a nikakor ne prinaša nobenega literarnega ali žanrskega presežnika.
Za Vas bral: Bojan Ekselenski
TANJA MENCIN
Razgovor opravil Bojan Ekselenski
Poleg postene predstavitve plodne slovenske avtorice spekulativne proze (in tudi malce pesnice), je posteno priložiti se intervju.
Kdaj si začela pisati?
Pisati sem zacela ze v osnovni soli.
Kam bi uvrstila svojo, recimo ji, trilogijo o Albi? Je to spekulativna proza ali kaj drugega?
Lahko jo jemljemo tudi kot spekulativno prozo. Žanima me bit cloveka oz. vse kar lahko clovek presega.
Kdaj in kako si dobila idejo za Varuhe?
Idejo sem dobila se kot studentka. Nekoc sem narisala sliko bojevniske princese. Slika se mi je zdela posrecena in dala mi je navdih za magijsko fantazijsko sago.
Zakaj štirje deli?
Ker bi bila enotna knjiga za bralca verjetno prevelik zalogaj.
Ali veš, da obstaja Varuhi skrivnosti Mateje Blažič, ki je zaradi močnega ozadja Mladinske knjige prišla v vsako vas in na vsaka ušesa? Čemu je beseda »varuhi« tako zanimiva, da imamo torej kar dve fantazijski sagi z isto besedo v naslovu?
Slisala sem ze za Varuhe skrivnosti, a je zal se nisem prebrala. Žakaj Varuhi? Ker zelim, da se v ljudeh prebudi domisljija in da zacnejo delati na sebi. Osebno pac verjamem, da ima vsakdo od nas nekega angela varuha in le ta nam da v življenju dovolj motnosti, da se približamo svoji notranjosti in svojim talentom.
Varuhi so nastali v režiji Stelle. Zanima me, gre za samozaložbo, kot piše ali je Stella založnik ali samo podjetje, ki je stvar natisnilo in distributiralo? Opiši nam ta odnos.
Stella je založba, ki me je natisnila in me tudi distribuira prek svojih agentov. Ponavadi moje knjige zaidejo v mestne obcinske knjižnice. Vse
drugo, od kulturnih predstavitev do tiskovnih konferenc, je v moji domeni.
Poznaš ljubiteljsko sceno v Sloveniji? Poznaš kakšno društvo ljubiteljev?
Malce spremljam delovanje drustva Prizma iz Ljubljane. Sem pa pred kratkim tudi zasledila drustvo Žvezdni prah. Sicer pa sama osebno se nisem clanica nobenega drustva.
Poznaš kakšnega slovenskega avtorja? Ali vsaj z levim kotičkom levega očesa spremljaš dogajanje na sceni fantazije in sorodnih žanrov?
V tej smeri spremljam slovenske in tuje avtorje, kolikor mi jih pac uspe izbrskati po internetu in v knjižnicah. Sicer pa se navdusujem nad Pullma-nom, Tolkienom in Rowlingovo. Med slovenskimi avtorji pa so mi poznani Miha Remec, Vid Pecjak, Samo Petancic. Seveda spoznavam tudi nove slovenske avtorje.
Ali veš, da je v Sloveniji društvo avtorjev, ki dela na tem, da slovenske avtorje predstavlja na tujih konvencijah, dokler ni naše?
To, da obstaja nekaj taksnega je vredno vseh pohval.
Kako bi ocenila slovenski knjižni trg?
Slovenski knjižni trg je premalo pozoren in se vedno premalo bralen, vsaj kar se tice prebiranja fantazijskih žanrov. Domaci slovenski pisci ŽF pa smo se vedno premalo opaženi in vsekakor premalo cenjeni.
Zakaj s(m) avtorji ZF&F zapostavljeni?
Ljudi je potrebno ozavescati in jim ta žanr domiselno približati. Seveda bi se morale tudi založniske hise malce bolj pobrigati za domace pisce ŽF. Mogoce ne bi bilo slabo, da bi se s tem žanrom zacel resneje ukvarjati tudi slovenski film.
Si slišala za Eurocon, največji dogodek v Evropi?
Ža Eurocon sem že slisala, vendar priznam, da nimam pravega vpogleda v zadeve.
Kaj trenutno bereš?
Trenutno berem kar dva avtorja in sičer Bojevniki, avtoriče Erin Hunter in Viteze in čarovnike, avtorja Bojana Ekselenski.
Koga bi želela za režiserja Varuhov, če se zgodi čudež in pridejo do tebe ameriški producenti? Da bi našim kaj padlo na glavo in bi posneli fantazijski film je itak težje od osebne pojave božanstev sveta sredi Ljubljane. Kdo naj bi odigral vlogo čarovnice Senthije?
Senthio bi zelo dobro odigrala angleska igralka Helen Mirren. Ža režiserja bi pa želela Petra Jačk-sona, režiserja Gospodar prstanov.
Zakaj si se odločila za nordijsko zveneča imena?
Imena so prisla povsem spontano. Nisem se poprej opredeljevala za to, da morajo biti nordijska. Vse je plod čiste intuičije.
Imaš v načrtu spletno stran Varuhov?
Namen imam izdelati svojo spletno stran, kar pomeni, da bodo gor tudi Varuhi.
Misliš, da je koristno društvo avtorjev spekulativnih umetnosti?
Drustvo spekulativnih umetnosti je pomembno, saj ljudje, prav danes potrebujejo nekaj, česar bi se lahko duhovno oprijeli. Spekulativna umetnost je pravi naslov za to, saj spodbuja metafizično nrav domisljije in tudi krepi zavedanje, da smo vedno otroči, tudi ko odrastemo.
Kako bi celotno sago Varuhi opisala v enem stavku? Kakšen bi bil nauk zgodbe štirih knjig v enem stavku?
Vladaj modro in vse sile vesolja bodo spostljivo hodile s teboj.
ČUDEŽNI PISALNI STROJCEK
Pripravil Andrej Ivanuša
Knjiga je bila leta 1966 prvenstveno napisana za otroke z močno protivojno noto. Nemogoče jo je umestiti med znanstveno fantastiko, Se manj med fantazijo. Vsekakor pa sodi med spekulativna dela. Ko jo je avtor leta 1971 predelal v radijsko igro, je postala znana. Izšla je tudi na kasetah s pravljicami za otroke.
O KRALJIH IN GENERALIH
Kralj Bumbum in kralj Bumbumbum sta kralja dveh majhnih kraljestev. Vsako obsega majhno obzidano mesto, nekaj polj okrog obzidja in močvirje med kraljestvoma. To je nevtralna cona, ki je predmet spora o lastnistvu. Kralja imata zelo čudno navado. Posiljata si namreč žaljiva pisma, ki so jima izgovor, da se vojskujeta.
Zgodba se prične v kraljestvu kralja Bumbum-buma. Zaljiva pisma mora pisati minister Škribar, ki je za kraljem najpomembnejsa osebnost. Tako se zelo potrudi, da so pisma kar najbolj nesramna. Tretji po rangu je general Paradnik, ki odloča o tem, kaj in kako bodo obstreljevali v sosednjem kraljestvu, pardon, močvirju. Kraljeve vojaske uspehe slavi pesnik Rožiča, ki pa hvalnič ne mara pisati. Kakor kraljevič, ki sta mu vsakodnevno paradiranje in vonj po smodniku odvratna. Po obisku pri svojem prijatelju, izumitelju nenavadnega pisalnega strojčka (ja, knjiga je bila napisana nekaj desetletij pred osebnimi računalniki), se mu porodi nenavadna ideja, ki spremeni »tok zgodovine«.
SMILJAN ROZMAN (1927-2007)
Rodil se je leta 1927 v Celju. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Maribor, kjer je preživljal svoja otroska in dijaska leta. Med drugo svetovno vojno so bili izgnani v Srbijo, sam pa je moral na prisilno delo v Nemčijo in Frančijo. Po vojni se je vpisal na učiteljisče v Maribor, kjer se je med studijem preizkusil v več pokličih: bil je dela-več, poklični glasbenik, filmski igraleč, slikar, ob tem pa se marljiv student. Po končani soli je krajsi čas delal kot učitelj na Hrvaskem, nato se je vpisal na studij psihologije in pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Do konča življenja je pisal.
Naslovnica knjige ČUDEŽNI PISALNI STROJCEK, ki je izšla leta 1966 v okviru zbirke Sinji Galeb. Napisal jo je Smiljan Rozman (1927-2007). Ilustracije knjige je naredil Božo Kos.
Š svojimi zgodnjimi deli sodi Šmiljan Rozman med začetnike moderne povojne proze. Pisal je romane, novele, humoreske, črtiče in povesti za odrasle. Pozneje se je usmeril v popularno in mladinsko pripovednistvo. Objavljati je začel leta 1948 v Mladinski reviji, pisal je za Cičiban in Pionirski list. Tematika njegovih pripovedi je iz vsakdanjika sodobnega življenja, zlasti problematika malega človeka.
Šmiljan Rozman se je uveljavil kot sčenarist in dramatik. Napisal je več radijskih in televizijskih dram, sčenarijev za televizijske drame po svoji predlogi, sčenarije za lutkovne filme (Veter, Zvonovi, Blaz) in za tri kratke igrane filme (Kavarna, Basistov ponedeljek, Zimska zgodba) ter baleta Lisistrata (1975) in Ziča (1976). Za radijske drame je dobil pet nagrad.
Knjige za odrasle so: Nekdo, 1958 (Prezihova nagrada); Obala 1959; Mesto, 1961 (Prezihova nagrada); Na tekočem traku, 1962; Rozalija in Vrtačnik, 1963; Drusčina, 1965 (Nagrada Presernovega sklada); Rusevine, 1965; Brusač, 1965; Poletje, 1966; Pokopalisče, 1968; Leta in dnevi, 1972; Leteči kroznik, 1976.
Knjige za mladino so: Teden ima sedem dni, 1962; Cudez-ni pisalni strojček, 1966; Reporter Tejč poroča, 1968; Janko in njegov svet, 1969; Lov za ukradenimi milijoni, 1969; Tri zgodbe, 1970; Zlata trobenta, 1971; Šin Martin, 1974; Martin fantalin, 1976; Majhne besede, velike reči, 1976; Oblaček Pohajaček, 1978; Pokliči, 1978; Fantje muzikantje, 1979; Ta glavna Ursa, 1981; Mezinček in Mezinčiča, 1983; Klip, klap in deček Mak, 1999; Koza Filomena, 1999; Pes Pip, 1999.
VITEZI IN ČAROVNIKI (2)
INDIGO NOVI SVET
Obnova prvega dela
Upam, da ste prvi del sage Vitezi in Čarovniki z naslovom Indigo otroci prebrali. Od izdaje prvega dela je minilo pet let. Zato bom na kratko ponovil, kaj se je v njem dogajalo.
Borisa Plahutnika leta 2065 odnese v neznani svet. Izve, da se je vanj naselil Mesarah, bajeslovni vitez in čarovnik z bozjo licenco za ubijanje in čaranje. Da bi se bolje znasel v obeh svetovih, se mu pridruzi malce smesen upokojenski krotek čuvajev.
Istočasno v drugem redkem svetu, ki ga imenujemo Drugotnost, človesko kraljestvo Medalar dozivi bridki poraz proti nenavadno strumni vojski orkov in kačjeglavcev. Vzhodne pokrajine zdruzi basilea, imenovan Bosanska osebnost. Basi-lea je vzhodnjasko ime za carja, oz. carico. Sama beseda je vilinskega izvora in je brezspolni samostalnik, tako da ne vemo s kom imamo opraviti.
Horde Severne armade pod vojnim poveljstvom od ne-mrtvih vstalega lorda Setha Ureusa in nenavadne deklice bliskovito potolčejo Medalar. Samo Zeolija vzdrži prvi naval ogromnih armad. Zeolij-ski grof poslje svojega sina na misijo. A ta ni enostavna, saj se v vse vmesajo Vilini izza Belega zidu, Gozdarji in druga čudna bitja. Vsak ima svoje račune. Največje človesko kraljestvo, cesarstvo Sheda-nija, okleva.
V	nasem gostejšem svetu se med tem zgodi nenavadna drogeraska afera. Pet, v soli ne preveč popularnih deklet, stopi v službo vzhajajoče sile kaosa. Boris bi se jim naj zoperstavil, a je razpet med svoje poreklo in resnično naravo. Ugotovi, da indigo otroci niso glasniki novega, boljsega sveta, temveč poskus temne zavesti, Elejle, da se utelesi v tem svetu in vse prevara. Boris o tem prepričuje čuvaje, a ti ga ne poslusajo.
Svet Vitezov in Čarovnikov
V	drugi knjigi, iz predvidene četverologije, smo v letu A.D. 2068. Vendar ... tukaj o vsebini ne bom govoril, saj bi vas s tem oropal za ulitek pri branju neverjetne in dobro prepletene zgodbe. Svet Vitezov in čarovnikov je zelo natančno razdelan in v
njem je avtor doslej napisal se tri zgodbe in dokončuje samostojen roman. Kronolosko je prva zgodba Prevrat, ki se dogaja približno 2.300 let pred prvo knjigo. Po tej časovnici sledi novela Votlina skrivnosti, ki se dogaja 19 let prej in je predz-godba glavne tetralogije. Izdana bo predvidoma aprila 2012. Noveli sledi prvi roman Indigo otroci (2007). Noveli Zadnji boj Zeolije in Duhovi Alder-verga sta časovno umesčena takoj za prvo knjigo. Zdaj je pred nami druga knjiga Indigo novi svet (2011). Ob tretji knjigi serije nastaja novela, ki se dogaja v Sveti debeli v času Jezusa - Vitezi in Čarovniki: Evangelij po Mariji iz Magdale.
Osrednji roman bo v končni obliki obsegal stiri knjige. Ko bo avtor vse skupaj zaključil, bo vse pripravil v knjigi Zbrane zgodbe iz Drugotnosti, kjer bo dodal kopičo dodatkov in gradiva na DVD. Ob tem naj bi izsla se Enciklopedija Drugotnosti, kjer bi bili prikazani vsi pojmi iz tega bogatega sveta.
Knjiga Indigo novi svet obsega 448 strani, sam roman ima 382 strani. Ostalo so dodatki in spremna beseda, ki jo je pripravil nas pisatelj ZF Edo Rodosek. Zapisal je:
Bojan Ekselenski je kljub svoji mladosti že afirmiran pisec znanstvene fikcije, predvsem fantastičnega žanra ... Občasno izpričuje avtor svojo vsestranskost tudi z ironijo z obilico precej črnega humorja. Za osnovo religij, mistike in magije uporablja avtor duhovno, okultno in mistično izročilo Kabale in Biblije. Izmislil si je celo jezik, vilinščino, ki temelji na semitskih koreninah ... S pričujočo knjigo ... še enkrat dokazuje, da je mojster fantastične literature. Njegova fantastika si samozavestno podaja roko s stvarnostjo ... Drzno menjava okolje dogajanja ter spretno kombinira sedanjost in davno preteklost, realnost in mit ... Še posebej bi kazalo pohvaliti zgledno oblikovanje platnic knjige, ki nazorno pokaže morebitnemu bralcu, kaj lahko v njej pričakuje ... S tem njegovim delom se znanstvena fikcija, predvsem fantastika, še trdneje ukoreninja na slovenskih tleh.
O knjigi
Roman je razdeljen na devet enot in znotraj tega na 25 poglavij. Dodatki obsegajo vilinske zapise Sehir Etir, Sehir Masarik Earesah, prikaz kronike cesarstev v obdobju vec kakor 4500 let in seznam Človečkih dezel. Ob tem so pojasnjeni pojmi, ki so potrebni za razumevanje knjige.
Svet Vitezov in Čarovnikov se dogaja v dveh svetovih. Eden je ta, nas svet, Zemlja. Dogodki se sicer razvijajo v bližnji bodočnosti od leta 2065 naprej. Nase Vesolje je čvrsto, bolj trdno. Na drugi strani je Drugotnost. Vesolje Drugotnosti je narejeno na drugačnih vesoljskih konstantah, je red-
©Mark Jordan: Vitezi in Čarovniki - invazija tzevogov
kejse in zato je tam mogoča magija. V Drugotnosti zraste temna sila, ki sku^a obvladovati tudi nas svet. A ker je ta gostejši, mu je magijo nemogoče udejaniti v njem. Vendar obstajajo osebe, ki jih imenujemo indigo otroci. Ti pa lahko v svoji podzavesti padejo pod vpliv zla iz Drugotnosti. Tako postanejo njegovi emisarji v tem svetu in obstaja tudi moznost, da jim uspe zanj najti prehod na Zemljo. Temu se lahko uprejo Čuvaji, ki isčejo ljudi s posebnimi lastnostmi.
Glede na prvo knjigo je druga izdelana mnogo bolj kvalitetno. Mark Jordan je narisal izvrstno naslovničo in dodal vinjetirane naslove posameznih poglavij. Mark Jordan je ilustriral tudi knjige Margit Belami alias Mateje Blazič iz serije Varuhi skrivnosti: Obzidano mesto in Otok vračev. Mark Jordan je izvrsten ilustrator fantazijskih vsebin in je sodelaveč Umer Artists Agenčy (www.umer.si).
Osnovnim ilustračijam in likovni opremi knjige se je priključil Andrej Ivanuša se s starinskim prelomom z inčialkami in knjižnim naborom črk (fontov) iz leta 1911. Bogat in mestoma nenavaden ter inovativen jezik je lektoriral Zoran Peveč. Se več o svetu Vitezov in Čarovnikov na: www.vitezicarovniki.com
Ekselenski še enkrat dokazuje, da je mojster fantastične literature. Njegova fantastika si samozavestno podaja roko s stvarnostjo. (Edo Rodošek)
Za Vas prebral: Andrej Ivanusa
FUNDACIJA ISAACA ASIMOVA
Bojan Ekselenski
Zgodovinski nauk
Fundacija je serija, ki je nastajala približno vzporedno z robotsko in cesarsko sago. Asimov se je sele v 80-tih letih prejsnjega stoletja odlocil, da vse serije nekako poveže. V slovenscino smo dobili že zelo zgodaj (mnogi ste bili takrat se v »fotrovih jajcih«) prevod tretje knjige serije, imenovano Druga vladagalaktične države. Zakaj niso prevedli prvo in drugo knjigo vedo le nebeski svetniki. No, nasi bivsi sodržavljani so se mastili z vsemi knjigami. Prva trilogija je bila celo dvakrat prevedena in izdana. V prvi seriji (srbski) so Fundacija prevedli kot Zadužbina, a v drugi (hrvaski) Fundacija. Okoli tega, kako bi prevedli besedo fundation lahko polomimo kar nekaj kopij. Glede na vsebino bi prevedli kot Vlada, a prevod besede pomeni fundacija, torej ostanimo pri Fundaciji.
V tem prispevku bomo obravnavali samo izvirno trilogijo, ki obsega knjige Fundacija, Fundacija in Carstvo, in Druga Fundacija.
Fundacija (Fundation)
Prvo v seriji je v knjižni obliki izdal leta 1955, a se prej je izhajala v obliki zgodb od leta 1942 do 1944.
Na sliki je naslovnica prve izdaje, ki ji je sledilo se mnogo ponatisov in prevodov v razlicne jezike (slovenscino zaman iscete). Sama struktura knjige nakazuje njeno veczgodbovno poreklo. Vsaka od zgodb se lahko bere kot zakljucena celota. Ko odložite knjigo, ugotovite, kaksen genij je bil Asimov. Tudi danes, 70 let po izidu prve zgodbe, je se vedno sveža in prav nic zastarela. To pa zato, ker so v tistih casih ZF pisali vizionarji izjemno siroke izobrazbe.
Zgodba se zacne, ko najvecjega psihozgodovi-narja dr. Harija Seldona obtožijo zarote. Njega in skupino izselijo na Terminus, oddaljen planet na samem robu Galaksije, kjer ustanovijo Enciklope-dicno fundacijo ena. Ta planet je bil brez omembe vrednih surovin. Kmalu je Galakticno carstvo izgu-
bilo periferijo in Terminus se s svojo kopičo znanstvenikov s podpornim osebjem znajde na suhem.
Kmalu spretni zupan Terminus čitya Salvor Hardin prevzame oblast in obvlada okoliska barbarizirana kraljestva. Ko Salvor Hardin ostari, se največje od kraljestev, Anakreon, zzeli dokopati do atomskega svetega grala Fundačije. Seveda mu spodleti.
V naslednji zgodbi gre za razmah trgovskega imperija Fundačije, ki po barbarski periferiji siri svoj vpliv. V zadnji zgodbi pa spremljamo Herberja Meloua, ki prinese v zgodovino Fundačijo novo prelomničo. Gre za prvi stik vse močnejse in teh-nolosko razvite Fundačije z umirajočim Galaktič-nim čarstvom.
Zgodba je čisto prava znanstvena fikčija. Tu ni nobenih fantazijskih dodatkov, kajti Asimov je suvereno obvladal znanost in tudi zgodovino.
Fundacija in Carstvo (Fundation and Empire)
Fundacija in Carstvo je takisto nastala v več kosih in objave segajo v leto 1945. Kot samostojna novela se je pojavila leta 1955 in je bila sestavljena iz dveh zgodb General in Mule.
Na sliki je izvirna naslovniča prve izdaje. Lahko
vidite, kako so takrat delali naslovniče, ko se ni bilo grafičnih tablič in PhotoShopa s sorodstvom. Tudi Fundačija in Carstvo je se danes prav tako sveza, kot pred 60 leti.
V	prvi zgodbi spremljamo ambičioznega čarske-ga generala Bena Riozija, ki se je odločil v čast Imperija zasesti periferijo. Bil je sposoben general, predan čarski institučiji. Sprva zmaguje. Prebije se do samega jedra Fundačije. Na mnogih svetovih je bil simbol Carstva samo se davna legenda.
Skupiniča se odloči oditi na Trantor in nekako prepričati samega čarja Kleona II, da so generalovi interesi vse kaj drugega, kot osvajanje v slavo Carstva. Se preden karkoli postorijo, se umirajoči čar odloči »počistiti gnezdo«. Odpokličejo generala, opustijo vojno akčijo in velika področja Carstva se neposredno, prvič v 350-letni zgodovini Fundačije, priključijo Fundačiji.
V	drugi zgodbi, ki se dogaja 50 let kasneje, je Carstvo samo se karikatura samega sebe. Spremljamo vzpon mutanta Mula, ki ga psihozgodovina ni mogla predvideti. Zgodilo se je nezaslisano. Fundačija je padla in psihozgodovinskemu zgodovinskemu toku grozi, da bo prekinjen. A obstaja se Druga fundačija ...
f L			i r
J t	• Lrl	Hi	
II
PRELUDE TO roun DATION
vir?«"*
■M
ISAAC ASIMOV
V	zgodbi General zlahka prepoznamo zadnja leta Zahodnega rimskega imperija. Takrat je rimski vojskovodja Aetij Se zadnjic Rim pripeljal do zmage. Cesar je tipa hitro eliminiral, da ga kot zmagovalec ne bi ogrožal. Cetrt stoletja kasneje je Zahodni Rim izginil.
Zgodba Mule pa se bere kot odličen triler.
Druga Fundacija (Second Foundation)
Tudi ta knjiga je sestavljena iz dveh zgodb, ki bi lahko brez posebne škode bivali v različnih kontekstih. Ta knjiga je bila najprej objavljena v obliki zgodb v letih 1948 - 1950. Kot knjiga je bila prvič tiskana pred ostalima dvema in sicer leta 1953 (od tod mogoče slovenski prevod).
Originalna naslovnica prve knjižne izdaje ze od daleč kaze na cas njenega porekla. Knjiga vsebuje dve zaključeni zgodbi Mule in Iskanje Fundacije.
V	prvi zgodbi spremljamo Mulovo iskanje Druge Fundacije, ki se mu je za las izognila v zgodbi istega imena v Fundacija in Carstvo. V drugi zgodbi pa spremljamo deklico Arkadijo Darel, potomko ženske, ki je prvič onemogočila Mula. V tej zgodbi natančno spoznamo delovanje Druge fundacije, ki jo isče Prva fundacija. Druga Fundacija je tajna in ji
im; llfJV TORP TÏM& BESTSELLER
ISAAC
ASIMOVI
vladajo vrhunski čarovniki in matematiki, če lahko uporabim sodobno analogijo. Oni sami sebi rečejo psihologi oz. psihozgodovinarji.
Na koncu trilogije je mogoče dobro, da povem, kaj ta beseda pomeni. Gre za matematično predvidevanje trendov v prihodnosti. Izhaja iz trditve, da je mozno dovolj veliko množica ljudi statistično proučevati in na osnovi preteklosti predvidevati trende v prihodnosti. Spoznamo tudi pojem seldo-nova kriza. Gre za kritični trenutek, ki ga je predvideval ze davno pokojni Hari Seldon, ko mora Fundacija na osnovi aktualnih družbenih in ekonomskih sil resiti nastalo zagato.
Obe zgodbi sta trilersko zasnovani in se bereta na dusek.
Kaj lahko rečem o trilogiji?
Gre za izjemno berljiv niz, ki predstavlja enega od pomembnih vrhuncev zlate dobe znanstvene fikcije. Izognil sem se besedi fantastika, ki ima v nasih logih negativno konotacijo. Vse, kar je v teh zgodbah fantazijskega, ima precej trdne znanstvene temelje. Za nobeno od stvari, ki se niso del nasega sveta, ne moremo reči, da je nemogoča ali nedosegljiva.
IHEI3ÏATHTW1CK KJHUJ&ff^ TO-THE
^cntf KNUT rimoc ÎKC PT ALL int
The fotirift nouel in
the Foundation Series
Preostala Fundacija
V 80-tih letih je Asimov dopisal se predzgodbo Fundacije in dva obsirna romana, ki sta pravzaprav ena sama zgodba.
Kronolosko je najprej Preludij za Fundacijo iz leta 1988, kjer spoznamo zacetke dr. Harija Seldo-na in njegove psihozgodovine. Dogaja se v casu carja Kleona I. Tukaj prvic v zgodbo o Fundaciji vplete nit iz robotov, saj srecamo robota Danila Oliwava. Zgodba je obsirna in pisana. V skladu s tradicijo dolocenega dela ZF-ja 80-tih let je precej opisovanja tehnicnih priprav. No, na sreco tega ni prevec in ni motece.
Kronolosko ima druga knjiga naslov Srečanje s Fundacijo iz leta 1993. Ta knjiga dopolnjuje cas med Harijevimi zacetki in Fundacijo. Preludij in Srecanje sta najprej izsli v obliki kratkih zgodb in tako ju tudi lahko beremo.
Za dogodki iz Druge Fundacije imamo dve knjigi, ki sta organsko povezani in se bereta kot dva dela ene velicastne zgodbe. V teh dveh knjigah dokoncno poveze robote, carstvo in Fundacijo. Na robu Fundacije iz leta 1982 spremljamo jebivetrni-ka Golana Treviza, ki mu ob seldonovi krizi zagori pod nogami. Ta knjiga je bila silno popularna in je
dobila nekaj nagrad. Nadaljevanje, Fundacija in Zemlja iz leta 1986, pa zakljuci »zgodovino« Fundacije 500 let po njenem osnovanju.
Vse stiri knjige so odlicna literatura, ceprav po carobnosti morebiti niso enaka izvorni trilogiji. Vsekakor gre za Asimova v najboljsi formi in zal nobena od knjig, razen Druga Fundacija pod imenom Druga vlada galaktične države, niso izsle v Sloveniji.
Isaac Asimov (Izak Judovič Ozimov),
rojen 1920 v mestecu Petrovic v Rusiji židovskim starsem. V ZDA so se izselili leta 1925. Umrl v New Yorku 1992.
FILMSKE MEDZVEZDNICE (1)
Andrej Ivanuša
Katera je najboljša medzvezdna vesoljska ladja prikazana na filmskem platnu ali v TV nadaljevanki? Po nekaj urnem brskanju po internetu in po nekaj letih ter kilometrih ogledanih ZF filmov, sem naredil svoj izbor. Ta popolnoma subjektiven in se mogoče z njim ne strinjate. V tem primeru vas izzivam, da za naslednji Jašubeg en Jered (JeJ) pripravite svoj izbor. Medzvezdnice naštevam v poljubnem vrstnem redu, torej: prva ali zadnja ni najboljša ali najslabša. Vsekakor je vsaka kul in popolnoma neverjetna.
LEXX - UBIJALEC PLANETOV
Lexx je ZF TV-serija (4 sezone, 1997-2002) poimenovana po vesoljski ladji. To je bila Kanadsko-nemska koprodukcija. Zaradi določenih vsebin povezanih z goloto, je niso prikazovali v ZDA. Posledično serija ni dosegla tiste popularnosti in pozornosti, ki bi si jo zasluzila. Lexx je organska vesoljska ladja. Z njo skupina ubežnikov iz zlobne in sadistične civilizacije potuje med dvema vesoljema in raziskuje različne planete.
Lexx je najmočnejse orodje in vesoljska ladja v dveh vesoljih, ki ima obliko kačjega pastirja brez kril. Njeno glavno orožje je Ocular Parabola. To sta »očesi« kačjega pastirja, ki prekrivata skoraj celotno prednjo stran. Zmoreta zbrati in poslati žarek delcev in energetskih valov s katerim je mogoče razstreliti celoten planet Od tod tudi njegovo ime Lexx - ubijalec planetov, j
Lexx je ladja ustvarjena s pomočjo bio- ' inzenirstva. Velika je kakor Manhattan. Ustvarila jo je sadistična civilizacija Cluster (Sprimek) v drugem vesolju. Zrasla je tako, da je pozirala cele sklope bio-organov, ki so rasli na proteinskih poljih.
Nastala je po nalogu Divine Order by His Divine Shadow (bosanskega reda njene bosanske senčno-sti). Ladjo je mogoče upravljati s pomočjo posebne zive energije, ki je poimenovana »key« (ključ) in je povezana le s pooblasčeno osebnostjo. Upravlja se jo s pomočjo glasovnih ukazov, če ima upravljalec pri sebi ključ.
Ladja je sicer inteligentna, a njena stopnja je zelo nizka. Ukaze uboga dobesedno in ne razume sarkazma, humorja in dvoličnosti. Njena inteligen-ča je dovolj velika, da se ubrani pred napadom, ima določen samoohranitevni nagon. Uničevanje planetov ji predstavlja določeno mero samozadovoljstva ali veselja.
Ker je ziva, se mora Lexx prehranjevati. Prebavi lahko vsako organsko snov. Največkrat pristane na planetu in poje vse v svoji okolici. če to ne gre, razstreli planet in prebavi kose, ki priletijo mimo.
Včasih požre tudi mimo leteče vesoljske ladje, ne da bi o tem obvestila posadko. V nuji požre organske materiale, ki ležijo na tleh v njeni notranjosti.
Ob tem so bio-inzenirji izdelali se vesčam podobne ornitopterje, ki se uporabljajo za krajsa potovanja v vesolju ali za pristanek na planetu. človes-ki posadki so na voljo se izdelovalci vesč, ki so nekaksni zombiji. Ti so istočasno tudi mehaniki in vzdrževalci kačjega pastirja.
Po tisočih let trajanja vesoljske ladje jo na Zemlji oplodi kačji pastir in ob smrti skoti majhne, sebi podobne vesoljske ladje.
THE THUNDER ROAD
Neverjetno plovilo iz filma Explorers (Razis-kovalči, 1995). Ben Cran-dall je z alieni obseden dvanajstletnik, ki neko noč sanja načrt tiskanega vezja. Ko ga v resničnem zivljenju skupaj s prijateljema spačka in vključi, se sredi prostora pojavi antigravitačijska sfera. Iz ostankov, ki jih najdejo na smetisču zabavisčnega parka, zgradijo vesoljsko plovilo.
Antigravitačijska sfera je priklopljena na računalnik Apple IIč in na 9-voltno baterijo ter omogoča
HEART OF GOLD
Ljubitelji Adamsovega Stoparskega vodiča po galaksiji vam je zazvonilo v usesih? Zlato srče je ladja na neskončno neverjetnosti pogon (NNP) v obliki čajnega vrčka, ne-da? Ko je vključen, potuje plovilo skozi prav vsako točko v Univerzumu ob natanko istem času. Ne razmisljajte preveč o fizikalnih parametrih tega pojava, temveč se raje posvetite očarljivi osebnosti ladijskega računalnika(če) in problemom androidnega osebja. Mi, ljudje, imamo občasno artritis, revmatizem in podobno, oni pa ...
potovanje po vesolju z neverjetno hitrostjo. Ob tem je sfera popolnoma nevidna, odporna na udarče (lahko »prevrta« Zemljo brez posledič), znotraj nje ni nobenih inerčijskih sil in omogoča dihanje zaradi posebne naprave, ki iz nič ustvarja kisik (sič!). Edina slabost, ki jo lahko najdemo, da je poimenovana po pesmi Bruča Springsteena. Z njo se trije fantje podajo na avanturo svojega življenja.
GUNSTAR
Alex Rogan zivi v majhnem prikoličarskem naselju (The Last Starfighter, 1984). Edina zabava je avtomat z računalnisko igričo, kjer je potrebno uničiti mrzke Xure iz vesoljske napadalne Ko-Dan armade. Nekega dne mu uspe igro zaključiti in tisto noč ga skrivnostni tuječ s svojim vesoljskim avtom odpelje na vesoljsko postajo. Tam se izkaze, da je bil avtomat le trenazer za resnično vesoljsko bojno ladjo Gunstar. Sama ladja je dokaj konvenčionalna za ZF filme in tudi njena oborožitev ni kaj posebnega. Edina novost je »Death Blossom« (marjetiča smrti). Ko pilot uporabi to orodje, se Gunstar spremeni v divjo vrtavko, kjer izdelki zadenejo vse in vsakogar na njihovi poti.
THE SHADOW CRAB
Ta prihaja kot glavna sovražna vesoljska ladja v TV seriji Babylon 5 (1993-1998, 5 sezon, 110 epizod in 6 filmov). V seriji je kar nekaj zanimivih vesoljskih ladij, a ta je ta »glavna« nasprotne strani. Shadows (senče) so tujska vrsta, ki prihaja iz planeta Z'ha'dum. So tekmeči Vorlonov, ki vpletejo Ljudi v vojno s Senčami. Vorlonska filozofija temelji na vprasanju 'Kdo si?', medtem ko Senče temeljijo svojo filozofijo na 'Kaj hočes?' Oboji uporabljajo organske vesoljske ladje.
So najbolj podobne rakovičam različnih velikosti in imajo različno močna orodja. Ze njen izgled in način prikazovanja slutita za zastrasevanje nasprotnika. Največja vesoljska ladja ima za glavno orodje zarkovni top, ki se nahaja nekje na sprednji spodnji strani plovila. Ko zarek zadene čilj, ta ne eksplodira in se ne stopi, temveč razpade na nekaksne 'rezine'. S tem zarkom lahko razreze tudi manjse planetoide. Ob stalnem obstreljevanju planetnega povrsja ga spremeni v pusčavo. Imajo tudi sledilna torpeda, ki se prilepijo na povrsino čilja in ga razstrelijo. Ko enkrat nameri tarčo, ji lahko nemoteno sledi in uniči. Imajo zakrivno tehnologijo (čloaking
Naslednjič: StarTrek Enterprise, Klingon Bird of Prey in še druge ladje iz serije Star Trek; Battlestar Galactica in druge ladje; iz vesolja StarWars vesoljska križarka StarDestroyer, X-Wing, Millennium Falcon, idr.
deviče), ki temelji na faznem zamiku med resničnim vesoljem in prvim nivojem hipervesolja. Ko je v prikritem stadiju, ne more uporabiti svojih orožij. Menda jo je takrat mogoče odkriti le ob uporabi gravitačijskih valov. Njena posadka bi naj stela do 40 bojevnikov.
NOSTROMO
To vesoljsko ladjo smo videli v filmu Alien (1979). Pravzaprav je to velikanski vesoljski vlači-leč, ki za seboj vlači tisoče ton železja v obliki rafinerije. Ceprav ni oborožena, je prav markantna vesoljska ladja. Najbolj si jo bomo zapomnili po izredno zamotanem samo-razstrelitvenem postopku. Ob tem je sposobna pristati na planetnem povrsju in skenirati obstoj življenjskih oblik. Kar se na konču izkaže kot slaba ideja. No, skoraj ... če bi ne bilo Sigourney Weaver.
ALIEN MOTHERSHIP
To smo videli v filmu Neposredna srečanja tretje vrste (Close Enčounters of the Third Kind, 1977). Steven Spielberg je fantastičen filmski ustvarjaleč, ki je obenem tudi umetnik in takore-koč vizualni čarovnik. Oblikovaleč MčQuarrie je ustvaril tujsko ladjo v tem filmu skladno s splosno predstavo o letečih krožnikih.
A prikaz filmskega modela je zares veličasten in takrat, ko so film prvič prikazali, nas je sčena zalepila na sedeže in skoraj brez daha smo spremljali prizor pristanka gigantske izven-zemeljske vesoljske ladje. Ideja o komunikačiji dveh popolnoma tujih si čivilizačij le s pomočjo barv in glasbe je pravzaprav brezčasna.
Avtor se sploh ne poglablja v tehnične podrobnosti ladje in nikjer ni povedano, kaksna orožja ima na krovu.

>
KAKO HITRO KROŽI ZEMLJA?
Andrej Ivanuša
Kako hitro krozi Zemlja okrog Šonča?
Odgovor na to vprasanje je preprost in ga je mogoče izračunati s poznavanjem osnovnosolske matematike. Iz solske fizike je znano, da je hitrost potovanja enaka dolzini poti v določenem času.
Vemo tudi, da potrebuje Zemlja natanko eno leto, da obkrozi Šonče. Zemlja sičer potuje po rahli elipsi, vendar je za nas izračun dovolj natančno tudi, če rečemo, da potuje po krozniči. Dolzino krozniče k lahko določimo iz polmera kroga po formuli
k = 2 X n X r
Šrednja razdalja med Šončem in Zemljo je 149.597.890 kilometrov, torej je to polmer r nase krozniče k. Formula za izračun hitrosti bi bila (s = hitrost, t = čas):
s = k / t s = 2 X n X r / t
Eno leto ima 365 dni in vsak dan ima 24 ur, kar je skupno 365 x 24 = 8.760 ur. Za n vzamemo 3,14159.
s = 2 x 3,14159 x 149.597.890 / 8.760 [km/h] s = 107.300 km/h (29,81 km/sek.)
Preprosto povedano: Zemlja kroži okrog Sonca s hitrostjo več kot 100.000 km/h ali okrog 30 km v sekundi. Ce je najvisja dovoljena hitrost na nasih avtočestah 130 km/h, potem Zemlja potuje 825-krat hitreje. Hm, zanimivo: mi te hitrosti sploh ne opazimo!
Poglejmo se, za koliko smo se zmotili pri nasih približkih. Ze Kepler je ugotovil, da planeti potujejo okrog Šonča po eliptični krozniči, ki ima Šonče v enem od svojih zarisč. Zemljina krozniča je skoraj krozna, saj je njena eksčentričnost 0,016. Torej je to tako majhna vrednost, da ne vpliva na točnost izračuna. Polmer je podan natančno in tudi ne vpliva na točnost izračuna. A pri krojenju Zemlje okrog Šonča se ves čas vmesava gravitačija, oz.
sončev privlek. Tudi tu je Kepler ze vedel, da potrebuje planet za pot po eni četrtini eliptične poti tudi eno četrtino časa. Eksčentričnost krozniče je v tem primeru pomembna, če zelimo vedeti, kako hitro Zemlja krozi v določeni točki krozniče. Tako Zemlja pospesi, ko je blize Šonču in upočasni, ko je od njega najbolj oddaljena.
Najhitreje potuje nekako 2 tedna po zimskem sol-stičiju (zimski sončni obrat, najdaljša noč in najkrajsi dan, 21. dečember), torej preračunano 4. januarja. Takrat je oddaljenost Zemlje od Šonča 147.098.074 kilometrov. Glede na eksčentričnost elipse je njena hitrost takrat 109.093 km/h (30,30 km/sek.).
Najbolj je oddaljena Zemlja od Šonča poleti in razdalja je 152.097.701 km. Razlika med obema dolzinama je 4.999.627 km. Hitrost krojenja Zemlje poleti je 105.507 km/h (29,31 km/sek.).
Razlika obeh hitrosti je 3.586 km/h (0,99 km/sek.).
NOVOPEČENI
NEJC KAVKA IN SPOPAD FRENGLOV
Pripravil Bojan Ekselenski
Preden vas spustim do predstavitve obetajočega mladega avtorja, naj vas obdarim s svojim razmišljanjem. V splet Ze nekaj časa preko strani tega magazina na naslovu www.drugotnost.si spusca-mo pozive morebitnim avtoricam in avtorjem, naj vendar kaj prispevajo, naj pisejo in objavljajo. Vendar do leta 2011 ni bilo nobenega odziva. Pravzaprav do konca leta 2011 sploh nismo dobili nobene resne zgodbe. Dve kratki zgodbici Mihe Pleskoviča sta bili zelo dobrodosli. Vendar dve drobceni lastovici se ne prineseta resnicne pomladi ustvarjalnosti.
A resnih zgodb, kakrsne objavlja predvsem Andrej Ivanusa, nismo dobili. A nikoli ne reci nikoli! Pred mesecem ali dvema me je v digitalnem postnem nabiralniku cakal zajeten zalogaj. Zgodba Spopad Frenglov na kar 73 standardnih straneh je pritegnila mojo pozornost. Takoj po prvih prebranih straneh sem ugotovil, da zgodba vlece. Dialogi so naravni, nastavki zgodbe so dobri.
Potem sem izvedel, da je avtor 15-letni Nejc Kavka. Pomislite! Petnajstletni dijak Gimnazije Šiska je spisal novelo, ki je z malce loscenja objav-ljiva v knjizni obliki, gotovo pa v obsirnejsi zbirki. Seveda zgodba potrebuje malce uredniskega udej-stvovanja, lekturo in dodelan konec. Ampak ... gre za izdelek mladega avtorja, ki sam pravi, da zadeve se ni zloscil!
Torej, prepustimo mu besedo in naj se sam predstavi. Dopustimo mu to razkosje.
NEJC KAVKA-MOJ ŽIVLJENJEPIS
Rodil sem se 5. avgusta leta 1996 v Ljubljani. Šem tretji otrok po vrsti od stirih; imam starejso sestro in brata, ter mlajsega brata. Zivim v Dobru-njah (okolica Ljubljane). Obiskoval sem Osnovno solo Šostro. Tam sem bil po uspehu vecinoma prav dober oz. odlicen. Udeležil sem se precej tekmovanj, kot recimo iz matematike, zgodovine, sloven-scine, predvsem pa sportnih tekmovanj. V sedmem razredu sem namrec zacel trenirati atletiko, natancneje tek na srednje/dolge proge.
V prostem casu sem ze od nekdaj rad risal in tudi sedaj kdaj pa kdaj kaj narisem. Precej me
zanima tudi zgodovina. Po koncani osnovni soli sem se vpisal in bil tudi sprejet na Gimnaziji Šiska in sicer v sportnem oddelku, kjer se sedaj prebijam skozi prvi letnik.
Kar se tice mojega ustvarjanja in pisanja zgodb, lahko mirno recem, da me je k fantastiki pripeljal film Gospodar Prstanov, ki sem ga gledal ze ko sem bil precej majhen. In navkljub temu, da takrat sploh se nisem ravno razumel o cem gre, me je zelo navdusil. Pozneje sem naletel na knjige Harry Potter, katere sem prebral po dolgem in sirokem vsaj petkrat.
Takrat sem tudi prvikrat pomislil, da bi napisal lastno zgodbo. To se je zgodilo, a sem vedno med pisanjem obupal, dokler nisem proti koncu devetega razreda zacel pisati Spopad Frenglov. Odlocil sem se, da bom zgodbo speljal do konca, pa cetudi bo polomija. Šplacalo se je, saj sem zgodbo dokon-cal v prvi polovici prvega letnika. Med pisanjem te zgodbe sem tudi odkril forum Prizma, ki mi je bil v izredno pomoc.
Za naprej imam dokaj preprost nacrt: napisati cim boljso zgodbo na podrocju epske fantazije (znanstvena fantastika in horror me ravno ne zanimata).
SPOPAD FRENGLOV
Nejc Kavka
I.
Dorfin je odrasčal na velikem gradu svojega očeta, ki so ga imenovali Hendervan, približno dvanajst milj proč od Fendergrina, prestolnice Frengelskega kraljestva. Njegov oče, Drongol, je bil kraljevi vazal, visoko cenjen med Frengelskim ljudstvom. Dodeljen mu je bil eden izmed večjih fevdov z gradom. Imel je rodovitno zemljo, vdano prebivalstvo, ki je stelo okoli sedemsto kmetov obrtnikov, služabnikov in vitezov.
Utrdba, srce fevda, je imela petnajst metrov visoko obzidje z vodnim jarkom in dvižnimi vrati, v notranjosti pa so bili se hlevi s konji za gospodarja in viteze, kovačija ter orožarna. Gospodar je prebival v velikem, kamnitem donzonu.
Drongol fevd in bogastvo ni podedoval, temveč mu je bil dodeljen zaradi njegovih vojaskih zmag proti kraljestvu Hregitov. To kraljestvo je legalo severno od Frengelije in je imelo popolnoma drugačno kulturo od svojih sosedov. Hergiti so bili stepski narod, njihovo najljubse in tudi simbolično orozje je bil lok. Niso nosili tenkih oklepov kot Frengli, ampak lahke obleke in niso bili vesči v uporabi velikega in tenkega orodja. Ti dve kraljestvi sta bili ze od nekdaj v sporu, v zadnjih letih pa je to ze preraslo v krvavo vojno, v kateri so zeleli vazali obeh kraljestev dokazati svojo kvaliteto na račun kmetov in ostalega nižjega sloja prebivalstva.
Nekateri so menili, da je ta vojna popolni nesmisel, a vseeno je bila večina zagreta zanjo in je hotela le kri svojih sosedov. A ko govorimo o sporu teh dveh narodov, ne moremo mimo kraja, ki se imenuje Kellsdian. To je bilo mesto ob vznožju gore Dhirim-Wen, ki poleg omenjene gore in gozdov okoli nje ni pripadalo nobenemu kraljestvu, pa četudi je stalo ravno na sredini med obema kraljestvoma. Samo mesto je imelo posebno obliko in sicer je bilo okrogle oblike z obzidjem okoli njega, na sredini pa je stal velik stolp. Tu so ziveli skrbniki gore Dhirim-Wen. To namreč ni bila običajna gora, temveč so v njenem srcu prebivali duhovi Zemlje. To so bili starodavni bogovi, ki so se pred tisoči in tisoči leti bojevali proti silam zla, ki so si
hotele podjarmiti Rudrijo. A ta zgodba je predolga da bi jo pripovedovali zdaj in tudi ni pomembna. Ti Duhovi zdaj le redko pridejo iz gore in le nekaterim so se prikazali, pa se to so bili večinoma ljudje iz Kellsdiana.
II.
Na Hendervanski fevd so izza srebrnega gorovja posijali prvi jutranji sončni zarki, z zlatom objeli zidove gradu in prebudili vas pred njo. Petelini so začeli kikirikati in zaslisal se je pasji lajez. Kmetje so hiteli na polja, obrtniki v svoje delavniče. Na fevdu se je rodil se en dan.
Dorfin, sedemletni sin gospodarja Drongola, ki je trenutno opravljal posle v Fenderginu, je stal na vrhu donzona in opazoval dogajanje na posestvu. Spodaj, na vzhodu, je videl prebujajočo se vas, onkraj nje njive in pasnike. Enako je bilo se na juz-ni in zahodni strani. Proti severu je s pogledom sledil cesti. Po njej so se počasi premikali trgovci z volovskimi vpregami, namenjeni večinoma v Fen-dergrin, nekaj pa jih je zavilo tudi proti gradu. Med njimi so bili vitezi in sli, ki so potovali v razne kraje Kraljestva.
"Dobro jutro," je Dorfin zaslisal glas za svojim hrbtom. Obrnil se je in zagledal svojega učitelja Pergwela. To je bil moz, ki je slutil v vojski njegovega očeta, a se je zdaj upokojil in se zaposlil kot učitelj. Bil je misičaste postave in sepal na levo nogo.
»Dobro jutro,« je odzdravil Dorfin.
"Si pa zgodaj vstal!" ga je ogovoril Pregwel.
"Rad opazujem sončne vzhode," je odgovoril.
"Vidim," je rekel učitelj in se nasmehnil.
Stopil je ob Dorfina in se naslonil na nadzidek. Tedaj se je Dorfin zagledal v njegovo dolgo brazgotino, ki jo je imel na liču.
"Tam daleč," je spregovoril Pregwel in z roko pokazal proti severu, "onkraj reke Berdun in se naprej je Hergitsko kraljestvo. Tam zivijo kruti barbari in morda se bos nekoč moral boriti proti tem divjakom. Vedi Dorfin, ti ljudje niso vredni, da bi jim izkazoval milost, kajti tudi oni je ne bi izkazali tebi."
Naredil je premor in se zagledal nekam v daljavo. Dorfin ga je pozorno opazoval. Pregwela je namreč spostoval, saj je vedel, da ga spostuje tudi njegov oče.
'Tudi sam sem se nekoč boril proti njim," je nadaljeval Dorfinov učitelj, "skupaj s tvojim očetom. Izbojevala sva nekaj slovečih zmag, a zdaj sva se postarala. Vendar Hergitsko kraljestvo se zmeraj stoji."
Znova je naredil premor, ter se zazrl v tla.
"Ljudje vedno upajo na nove generačije. Da bodo opravile tisto, kar se trudimo opraviti ze leta. Da bodo prinesle spremembe. A vedno jim to tako ali drugače ne uspe in moramo upati na naslednjo generačijo, ki pa ji morda ne bo uspelo nič kaj več. Tega ti ne pravim zato, da bi te odtegnil od tvojih ambičij in čiljev, ampak zato, da ti povem kako je v resniči, kajti pravičo imas, da to ves."
"Ampak, zakaj se vazali bojujejo vsak zase in razkropljeni?" je vprasal Dorfin. "Šaj potem ni čudno, da nič ne dosežemo. Združiti bi se morali v eno vojsko, pod en prapor, in takrat bi dosegli vse."
Pregwel se je nasmehnil.
"Za svoja leta si bister, da takole razmisljas," ga je pohvalil.
"Kar se pa tiče tvojega vprasanja. To ni tako enostavno, kot mislis. Vazali se poleg skupnega čilja -uničiti Hergite, bojujejo tudi za svoje lastne intere-
se. O tem ti lahko kaj več pove tvoj oče, vsekakor pa tega zdaj se ne mores razumeti. Ko pa bos odra-stel, ti bo jasno o čem govorim."
Dorfin ni rekel nič, pač pa se je le zazrl nekam v daljavo in se zamislil. Pregwel je zavzdihnil:
"Dorfin, tukaj sem zato, da te naučim bojevanja in te izurim za viteza, da bos lahko, kot tvoj oče, nekoč odjezdil nad Hergite. To je moj zadnji čilj, preden se upokojim in se naselim nekje na debeli, kjer bom kar se da umirjeno dočakal svoj čas. Zato bi zelel, da te izurim kar se da dobro, da te ne bo posekal ze prvi Hergit, ki ga bos srečal." Dorfin se je nasmehnil: "In jaz bom dal vse od sebe."
In tako so minevali meseči, meseči so se prelivali v leta in Dorfin je kmalu dopolnil petnajst let. Zdaj je bil ze zilav od vseh treningov in dvobojev, ki jih je imel s Pregwelom. Kar pa se tiče Dorfino-vega učitelja, je bilo ravno obratno kot z njim. Zdaj je imel ze vidne znake starosti in njegov obraz je postal zguban od vseh let, ki jih je imel na grbi. A se vedno je bil v dvoboju popolnoma enakovreden Dorfinu, občasno ga je čelo premagal. Le refleksi so se mu poslabsali. A Pregwel ga ni učil le bojevanja in mečevanja, pač pa tudi zgodovino, heraldiko in zvezdoslovje. A v tistem času pa je Dorfin doživel nekaj resnično strasnega ...
To se je zacelo takrat, ko se je na grajskem dvo-riscu dvobojeval z Pregwelom. Bilo je konec pomladi in dan se je že bližal koncu.
Tedaj pa je stražar na obzidju naznanil da se skupaj s svojim spremstvom bliža gospodar fevda, Drongol.
"Oce!" je navduseno zavpil Dorfin, vrgel lesen mec po tleh, ter stekel na obzidje. Njegov oce je bil zdaj že ves teden odsoten in Dorfin ga je zacel zelo pogresati, saj je poleg Pregwelovih lekcij, obcudo-val tudi ocetove napotke in pripovedi iz njegovih bitk. Izza branika je proti severu na cesti videl kakih dvajset jezdecev, ki so ravno zavili proti gradu. Lahko je tudi razlocil svetlikanje belega samoroga na praporu, grb Hendervana, ki je plapolal v vetru. Dorfin se je nasmehnil.
"Koncno."
Stekel je nazaj k vratom in pocakal na prislece. Kmalu je dvajset jezdecev urno prijezdilo skozi grajska vrata in razjahali na dvoriscu. To so bili gospodarjeva elitna osebna straža in najboljsi bojevniki na posestvu. Na sebi so imeli svetlece oklepe in težka belo-modra ogrinjala. Na glavah so nosili celade s scitniki za nos in konjskimi žimami, ki so jim padale nazaj. V rokah so imeli dolga kopija, na hrbtu pa so imeli opasane scite, na katerih so bili upodobljeni srebrni samorogi, ki se vzpenjajo na zadnje noge. Dorfin je med množico poiskal oceta in ga tudi kmalu nasel. Imel je podoben oklep kot njegova osebna straža, le da je imel na sredini zlato peterokrako zvezdo.
Dorfin je videl da si je ravno snel celado in stresel s svojimi crnimi lasmi. Nasmejan je stekel proti njemu.
"Oce!" ga je poklical.
Drongol se je obrnil proti njemu. Dorfina je kar malo presenetilo, kako zguban in zaskrbljen je njegov obraz. Imel je velike podocnjake in jasno se mu je videlo kako je utrujen. A kljub temu se je nasmehnil in toplo pozdravil sina."
"Oho, poglej ga fanta! Zal mi je da me toliko casa ni bilo, a dolžnost klice. Ampak zakaj bi ti govoril o problemih Kraljestva, raje povej kaj si se ti kaj novega naucil!"
"Ah, kaj posebno novega se nisem, le Pregwela sem nekajkrat premagal."
Drongol se je se enkrat nasmehnil, nato pa se obrnil in odsel proti svojim sobam v gradu. A Dor-
fin je opazil, da je takoj ko se je obrnil nasmesek zbledel z njegovega obraza. Slutil je da mu nekaj prikriva. Zato je s kretnjo Pregwelu pokazal, da se ne želi vec bojevati in tudi sam odsel v grad.
Oceta je nasel v glavni dvorani, ko se je ravno resnobno pogovarjal z žensko obleceno v dolgo obleko nežno zelene barve. Rjave lase pa je imela spete v kito. To je bila Dorfinova mati Eldarin. Dorfin je imel mamo rad, a je imel z ocetom se vseeno globlji odnos. Pa s tem ni mislil samo na to, da mu je bil bolj pri srcu, oce se mu je nekajkrat tudi zelo zameril.
Spominjal se je, ko je nekega dne domov prisel pijan. Bilo je grozno. A to se je zgodilo enkrat in Dorfin mu je to sam pri sebi vse odpustil. Ko je Drongol opazil da je vstopil Dorfin je že odprl usta da bi mu nekaj rekel, a ga je Dorfin prehitel:
"Ne posiljaj me stran, nisem vec otrok. Hocem slisati, kaj se dogaja in nocem, da mi vse prikrivate in govorite ,da je vse v redu!"
"Res je, nisi vec otrok in jaz to vem. Ce pa bi me pustil do besede, bi videl da te ne posiljam stran, pac pa le hocem da poklices Pregwela, ker mora to tudi on slisati," je rekel oce in Dorfinu se je zdelo, da ga celo malo zabava, kako se mu sin odlocno upira.
Ko je poklical Pregwela, je Drongol sedel na svoj stol na koncu mize in sklenil konice prstov, nato pa spregovoril:
"Danes sem v Fendergrinu slisal, da so Hergiti vdrli cez naso vzhodno mejo in zdaj plenijo nase vasi okrog zahodnega brega Ognjene reke. Vodi jih poveljnik po imenu Xidahal. To je ta poveljnik, ki je že nekajkrat porazil nase vojske. Zato je Kraljevi Svet izbral mene da popeljem svoje viteze in se seststo poklicnih vojakov iz Fendergrinske vojas-nice proti Xidahalu."
"Ampak ti ne sodis vec v vojno, prestar si. Kako so lahko dolocili tebe!?" je takoj zaskrbljeno ugovarjala Eldarin.
"Jaz sem edini zmožni poveljnik tukaj naokoli, saj so vsi drugi na severozahodni meji, kjer pazijo na obalo. Vem da je se ti morda zdi cudno, Eldarin, a moram iti."
"Gospa ima prav Drongol, ne mores v vojno," se je vmesal Pregwel, "ti si svoje odslužil! Tako kot jaz! Prepusti to Fendergrinu!"
"Ocitno se zmeraj ne razumes; jaz sem trenutno edini, ki lahko ustavi Hergite. Fendergrin ne bo
naredil nič, saj ne more brez poveljnikov. In če bomo odlasali bo Xidahal prav kmalu prisel čez Srebrno gorovje, naravnost pred vrata Henderva-na.Moram iti, to je moja dolžnost. Sploh pa je odločitev že padla v Svetu, tako da itak ne moremo nič," je utrujeno rekel Drongol, "Zdaj se grem pa posteno naspat, saj se že dolgo časa nisem. Pregwel, povej možem naj bodo jutri opoldne pripravljeni na odhod."
"Bom, gospod," je rekel Pregwel in se nalahno priklonil, da bi odsel, tedaj pa se je sredi giba obrnil in rekel:
"Vedite tole, gospod - vasa dolžnost Kraljestvu je bila že davno opravljena. Tole je le dodaten in nepotreben križ, ki ste si ga naložili na rame."
Drongol, ki se je že vzpenjal po lesenem stopnis-ču proti spalniči, je v odgovor le zagodrnjal nekaj, kar Dorfin ni razločil.
Naslednje jutro so se od juga, čez hribe privlekli žametno sivi oblaki in bilo je jasno, da bo ta dan že zaradi vremena turoben. Vojska se je za pohod začela pripravljati že zjutraj in opoldne je bilo že zbranih okoli devetsto mož pred utrdbo in čakalo na poveljnika. Dorfin je stal na zunanjem braniku in jih žalostno opazoval. Kmalu je iž gradu v svetlečem oklepu prisel vidno utrujeni Drongol in zajahal svojega konja. Na glavo si je se posadil čelado, pojezdil na čelo vojske in izvlekel meč.
"Fendergrinči in Hendervanči!" jim je zakličal, "Moji bratje! Tiste preklete zverine od Hergitov plenijo in požigajo vasi, kjer živijo nedolžni ljudje, Frengli! Podijo jih prek travnikov, kot živad in mislijo, da za to ne bodo plačali. A motijo se! Povem vam, krepko se motijo! Bomo mi kar čakali tu in gledali, kako gori nasa zemlja? NE! Ne bomo! Pojezdili bomo k njim in jim pokazali kaj se zgodi tistim, ki se igrajo s Kraljestvom Frenglov!"
Množiča ga je napeto opazovala in Dorfin je kar videl kako v njih raste bojni srd.
"In sedaj vam pravim samo se eno, možje Fren-gelski," je nadaljeval Drongol, "V imenu Domovine in Kraljestva, NARAVNOST V NAPAD!
Zadnji dve besedi je zakričal, kolikor so mu dala pljuča in množiča je ž njim planila v bojni krik, da je odmevalo, daleč naokoli. Tedaj pa je Drongol obrnil konja in pojezdil, ž dvignjenim mečem po česti naprej in kot bi se utrgal plaz se je za njim rjoveč usula njegova vojska.
In tako je Drnogol, gospodar Hendervana in kraljevi vazal, se poslednjič, ž dvignjenim mečem, pojezdil v bitko. Kajti ta bitka ga bo stala življenja in on sam je v srču na tihem to tudi slutil.
IV.
Od Drongolovega odhoda je zdaj minil že dober meseč in Dorfin je čedalje pogosteje posedal na braniku, v upanju da bo na česti uzrl Hendervanski prapor in njegovega očeta, kako skupaj s svojimi vitezi, ponosno, v svetlečem oklepu jezdi proti gradu. A tega na svojo žalost ni in ni zagledal. Postajal je zaprt vase, kajti v zadnjih dnevih, ko je bil Drongol se doma, je očeta res vzljubil.
In tako so minevali dnevi, Dorfin pa je čedalje bolj sameval, dokler ni nekega jutra, v daljavi, na česti, zagledal prizor, na katerega je upal že tedne. Proti Hendervanu se je bližalo okoli sto konjenikov, za njimi se petdeset pesakov, prvi izmed konjenikov je nosil prapor belega samoroga. V Dorfinu se je prebudila silna radost in od vznemirjenja je kar vztrepetal. Poskusal je razločiti svojega očeta, a vojska je bila predaleč. Nestrpno je čakal, da se bolj približajo in napenjal oči. Kmalu so bili že na poti naravnost proti gradu, Dorfin pa se zmeraj ni razločil očeta. Začenjalo ga je skrbeti in v srču ga je že grizel dvom.
Tedaj pa je opazil da Hendervanski elitni stražarji pred sabo vlečejo voz prekrit ž Hendervan-sko zastavo. Takoj mu je postalo jasno kaj to pomeni. V grlu se mu je nabral čmok in naenkrat je imel usta popolnoma suha. Obsla ga je grenkoba in kolena so se mu zasibila. Hotel je steči k vratom, a ga noge nikakor niso ubogale. Cez nekaj časa je končno, popolnoma bled, prisel do vrat, kjer so že čakali mrki vojaki. Poveljnik osebne straže je ž žalostnim obrazom stopil pred Dorfina in izjavil samo:
"Zal mi je."
Nato pa je stopil vstran, da je Dorfin lahko prisel do voza. Počasi se je napotil proti njemu in se kar naenkrat zavedal, da je ob njem njegova mati Elda-rin. Videl je da ji po obrazu polzijo solze. Ko sta prisla do voza, je vojak odgrnil zgornji del zastave in Dorfin je zagledal bledi obraz svojega očeta. Takrat se ni mogel več zadrževati in zalile so ga solze. Padel je na kolena in zakopal obraz v dlani.
Cez nekaj trenutkov je na ramenu začutil tujo dlan. Ko se je obrnil, je zagledal Pregwela in od
nekje daleč je zaslisal njegove besede:
"Vse bo v redu, vse bo v redu." Kako lahko govori da bo vse v redu?! Kako lahko to govori, če mi je umrl oče? Iz oddaljenosti je nato zaslisal, kako se Pregwel pogovarja s poveljnikom.
"Kaj se je zgodilo? So vas porazili?" je vprasal Pregwel.
"Ne, na konču smo jih pregnali. Takole je bilo: Ko smo prisli čez gore, smo izvedeli, da se je Xidahal utrdil v vasi ju^no od česte ob Ognjeni reki. Krenili smo naravnost tja, nato pa smo dobili vest, da ima Xidahal nekaj manj kot dva tisoč moz, kar je bilo dvakrat toliko, kot je stela nasa vojska. To nas je zadržalo in Gospodar je postal bolj previden. Sli smo previdno naprej proti vasi in kmalu tudi prisli do nje. Hergiti so do takrat okoli vasi ze zgradili tabor in postavili leseno palisado. Vedeli smo, da bi bil direkten napad samomor. Zato je Gospodar ukazal naj okoli tabora zgradimo okop in naj ne spustimo nikogar niti noter niti ven. Okop je bil narejen v enem tednu in tedaj smo lahko samo se čakali, da Hergitom zmanjka hrane in vode. A pod dveh tednih obleganja, ni bilo videti, da bi sovražniku kakorkoli zmanjkovalo hrane. Postali smo sumničavi, saj tako majhna vas ni mogla nahraniti toliksne vojske. Čez nekaj dni smo ze dobili odgovor na to uganko. Ugotovili smo namreč, da Hergiti ponoči, skrivoma, dovajajo
zaloge čez reko. Ko je za to izvedel Gospodar, nas je začudilo, da nam ni dovolil, naj napademo in počistimo drugi breg. Pač pa je poslal nekaj moz, da so se preoblekli in se pomesali med ljudi, ki so tovorili zaloge čez reko. Ko so prisli v vas, so se skrivoma pretihotapili do vrat, pobili straže in odprli vrata, da je lahko ostala vojska pridrvela v vas. Presenetili smo jih, a se vedno so se dobro organizirali - boljse kot smo pričakovali. Na sredi-sču se nam je malo manj kot seststo Hergitov postavilo v bran. In Gospodar je padel ravno takrat. On je namreč na čelu svojih konjenikov napadel tisto skupino in tudi sam sem videl, kako silno so tresčili skupaj. Gospodarja je v tem naskoku pre-bodlo kopije in padel je s konja. Na srečo smo ga se pravočasno odnesli stran, preden bi ga tisti Her-gitski psi ze mrtvega posekali. Ko so nasi izvedeli, da je Gospodar mrtev, je vso vojsko zajel bes in le malokateri Hergit iz tiste skupine je usel nasim rezilom. In to je to. Takoj za tem smo se odpravili nazaj čez gore in sedaj smo tu."
"Pa Xidahal? Je umrl?" je vprasal Pregwel.
"Ne vemo zagotovo. Med mrtvimi ga namreč nismo nasli in mislimo, da je pobegnil."
"Prekleti strahopeteč ..." je jezno zamrmral Dor-finov učitelj.
Zgodba bo v celoti objavljena v eni izmed edicij Društva Zvezdni prah!
MAG IN MAFALDA
(Odlomek iz fantazijskega romana)
Mara R. Sirako
Črn dan za črna mačka
Podjetje je v resnici vodila sama, vec ali manj sta se ukvarjali s preprodajo nepremicnin. Marjana je skrbela, kot je to sama definirala, za promocijo. Bolj, ko je podjetje raslo, bolj draga in razkosna potovanja na družabne dogodke si je privoscila. Mesec dni pred tem, ko se je Mafaldi sesul svet, ju je skupaj z Vasjo povabila na križarjenje, ki ga je organiziral razvpiti Damjan Murva. Mafalda je seveda zavrnila vabilo, navsezadnje ni imela nobenega namena, da bi s svojo prisotnostjo reklamirala Murvo, ki je bolj po svojih pevskih uspehih polnil strani tracarskih casopisov s svojimi zgodbami o domnevno zivahnem seksualnem življenju, ki ga je celo obelodanil v svoji knjižici, jo poimenoval kar za roman, ter pompozno naslovil Srečen sem, ker sem dedec.
„Damjan Murva s svojo novo zeno isce hiso toc-no v Podjablani!", ji je dan pred odhodom na kri-zarjenje jezno razlagala Marjana.
„Vasja lahko postane njegov osebni zdravnik in le pomisli, kaj bo to pomenilo za njegovo kariero."
Vasja je seveda odpotoval, ni mu branila in cez nekaj dni ga je lahko opazovala, kako se s svojimi sijajnimi belimi zobmi rezi poleg Damjana Murve, ki je na križarjenju fasal soncarico, a jo je ob skrbni negi izjemnega strokovnjaka, dr. Vasje Groznica, svojega novega osebnega zdravnika, uspel premagati in svojim oboževalcem najprej na krovu ladje in nato se na vseh modnih lukah, ki so premogle vsaj bife, postreci z vrhunskim glasbenim doživetjem.
„Trapa, trapa, trapa!" se je z desnico butala v celo in z levico komaj se uspevala zadrževati avtomobil na pravi strani ceste. „Prekleta trapa neumna, kako si bila lahko tako neumna!" je vpila v vet-robransko steklo.
Marjana je tedaj sklenila verjetno najbolj poguben posel, kar ga je lahko. Podpisala je pogodbo, kot vecinska lastnica je to smela storiti, da bo njuno podjetje založilo denar za nakup in obnovo luksuzne vile v Podjablani, ki jo bo kasneje odkupil Damjan Murva. In to ne kakrsnekoli luksuzne vile! Ta je bila v Podjablani najvecja, premogla je stiri-
najst spalnic in osemnajst kopalnic, ogromen bazen, tenis igrisce, hiso za goste. Pri cemer razvpiti žrebec Murva ni dal nobenega avansa, se vec, njegovi dejanski zaslužki niso zadostovali niti za to, da bi za tako hiso kupil vrata.
Ko je Mafalda prebrala pogodbo, jo je skoraj prizadelo.
„Ši nora? Kje naj dobiva toliko denarja?" je kri-cala na Marjano.
„Moj oci ga bo dal!" je ta vpila nanjo.
„V pokoju je že, nisi opazila?! In tudi banka ni njegova!" je tulila Mafalda.
„Še vedno lahko zrihta!" je penila Marjana in zaloputnila vrata za sabo.
Mafalda se je cez pol ure že pomirila, si skuhala caj, pojedla pol sendvica in sklenila, da bo razklenila pogodbo. Ravno sredi dela jo je tisti dan že drugic skoraj udaril infarkt. Marjana je vdrla v njeno pisarno, tocno pol enih popoldan je bilo, ji na mizo vrgla zajetno mapo in zarjovela:
„Na, tukaj imas! Denar sem zrihtala! Delaj, zato te tukaj se gledam!"
Mafalda je osupnila. Ni vedela, kaj naj si misli. Marjana jo je hudo užalila, se ves teden jo je, ce je le imela priložnost, poniževala pred vsemi.
„Ta posel ji veliko pomeni, samo živcna je," ji je dejal Vasja, ko mu je potožila, kaj pocne Marjana.
„Trapa! Trapa! Trapa!" je spet kricala sama sebi v vetrobransko steklo. Nato je natipala steklenico in pogumno srknila iz nje. Telefon je spet pricel neprestano zvoniti, piski med melodijami so spo-rocali, da prispeva eno sporocilo za drugim.
„Jebi se, Marjana!" je Mafalda zarjovela v telefon in krepko nagnila steklenico. Komaj ji je uspelo speljati ovinek. V koscku možganov, ki se jih pijanost ni dotaknila, se ji je porodila zaskrbljena misel, da je nekam prevec temno. Obcestne svetilke, tudi te so bile prižgane ob nenavadno zgodnji uri, so sprva cudasko brlikale in nato druga za drugo ugasale. Celo dež je bil cuden. Nenadoma se je ulilo, ceprav je nad cesto jasno videla luno in zvezde na nebu. Pogledala je na uro in ugotavljala, kako je možno, da vidi zvezde pozno popoldan, ko
bi moralo se svetiti sonce.
„Pijana sem kot zivina," je nazadnje ugotovila Mafalda, natipala gumb za steklo in odvrgla prazno stekleničo.
„Juhuuuuu!" je pospremila svoj novi uspeh, kajti steklenica je pristala točno na sredi jumbo plakata, s katerega je mimovozeče gledala Marjana v nadvse pametni pozi. Ker ta poza ni bila dovolj, je okrasila plakat se z napisom: „Zagotovite si svoj prostor v sončnem Podjablanovju!"
„Premalo sem te, prasica!" je pohodila zavoro Mafalda, prestavila v vzvratno prestavo in pohodila plin. Avto je ritensko zdrvel nazaj do jumbo plakata in zadel ob bankino, pri čemer ga je vrglo na pločnik. Na srečo je bila cesta povsem prazna in spet se je Mafaldi porodila ideja, da so se ljudje verjetno ustrasili nenavadno temnega popoldneva, ki je zgledal kot najbolj črna od vseh črnih noči in tega čudaskega dezja. Za hip je celo sama začutila strah, zazdelo se ji je, kot da se nekaj temnega in zlobnega plazi po njenem hrbtu.
Iz predala pred sovoznikovem sedežu je izvlekla prsilo, se pijano zakrohotala in skoraj padla na pločnik. Med rezanjem se je najprej lotila sprednjega zoba in ga krasno nasprejala. Odmajala se je do avta, spet nagnila steklenico in se krohotala Marjani, ki je zgledala kot skrbasta vaska mamka. Vlila je vase preostanek pijače in steklenico zabrisala v plakat. Nakar se je lotila se prsenja brkov, prav krasni so ji uspeli. Za konec je naprsila se ogaben smrkelj iz nosa in sklenila, da bo sprej iztrosila do samega konca. Zato je Marjani narisala se dva rozička, ki sta rasla iz čela, pri čemer je enega se uspela pobarvati, drugi je na njeno zalost ostal v orisu.
Med krohotanjem je komaj se nasla avto, sedla za volan, se ozrla na svoje delo in se zdrznila. Za hip se ji je zazdelo, kot da jo skozi oči na plakatu gleda nekaj zlobnega, tako zlobnega, da je malo manjkalo, pa bi bruhnila skozi odprto okno. Dez je se vedno lil in ko je polomila roki na volan, so bile te povsem rdeče, kot bi bile krvave.
„Jebem ti, kaj sem pijana," si je rekla in speljala, avto je skočil z bankine na cesto, pri čemer je glasno podrsal s podvozjem po asfaltu.
česta je bila prazna in nikogar ni motilo, če je avto vijugal, zapeljal na levi pas, od koder ga je med preklinjanjem spet usmerila na desno. Piskni-lo je točno trikrat, nakar se je znova začelo zvonje-
nje. Mafalda je izbruhnila v divji krohot, bilo je res bedasto opazovati samo sebe v krvavem sprednjem steklu.
Vedela je, zakaj jo Marjana tako divje kliče. Zelo dobro je vedela in naravnost prijalo ji je, da bo se pred odhodom doživela polom vsega, za kar je garala zadnjih deset let.
Novi direktor banke, v kateri je včasih vladal Marjanin oče, je podjetju odobril posojilo. Toda ne takega, kot bi ga Marjanin oče. Obresti so bile ubijalske in Marjana, ki ni videla več od prsta pred nosom, je podpisala z banko pogodbo, s katero je zastavila njuno podjetje. Mafalda je garala, kot se nikoli. Prvič se je zgodilo, da je spala v pisarni, če pa je ze odsla domov, je s sabo vzela kup papirjev in prenosnik. Spala je le se dve do tri ure dnevno, utrujena, kot je bila, je pozabila ...
Pritisnila je plin, avto je zdrvel po česti. Ni se več zelela spominjati, strmela je v svoj krvav odsev v steklu in pritiskala na plin.
„Ni se danes dan za odhod!", je opomnila sebe in odmaknila nogo s stopalke. Globoko je vdihnila, natipala steklenico in krepko potegnila iz nje. Telefon je zvonil kot nor in ji načenjal zivce.
„Zdaj bos pa slisala svoje!" je izpustila steklenico, zagrabila telefon in ga prislonila k usesu. Avto je zaplesal po cesti, Marjana je razburjeno vresčala:
„Ne morem plačati prve transe!"
„Jebi se! Zastavi svojo bajto!" se je krohotala Mafalda. Krvava podoba v steklu, ki je buljila vanjo, jo je spreminjala v nekaj, kar ni nikoli bila. Postajala je zlobna, postajala je nasilna, predrzna in primitivna. Marjana je bila ze histerična, Mafalda se nikakor ni mogla zresniti. Njen krohot je bil grob, poln besa. Stisnila je telefon in vklopila zvočnik. Zdaj se je histerično Marjano slisalo po vsej kabini, Mafalda pa je spet z obema rokama na volanu lovila približno sredino ceste.
„Pijana si!" je vresčala Marjana. „Ustavi! Dada! Takoj ustavi avto! Ubila se bos!"
„Kol'ko kaplic, tol'ko let, bog nam zivi naj ta svet!" je med krohotom pela Mafalda.
„Ustavi avto, prisla bom pote! Ustavi avto, prekleto!"
„Ej, prasica," se je zapletal jezik Mafaldi, „da mi ne bos se avta pobrala! Marjana, vse si mi vzela! Vse! Zaradi tebe, samo zaradi tebe ..."
V krvavem steklu je zagledala njegovo podobo.
Smehljal se ji je. Nasmeh, za katerega je vedno mislila, da je namenjen samo njej, ji je stisnil pljuča.
„Ustavi, ubila se bos!", je rjovela Marjana iž telefona.
Mafaldina pljuča so se razprla, zakričala kot pobesnela žival. Tako je kričala vse od dne, ko se je zgodilo. Rjave kodre v steklu pred njo je zamenjala njena hisa, ki se ji je prehitro približevala. Zmogla je se toliko, da je zagrabila daljinča garažnih vrat, ga sprožila in skupaj ž avtom poletela preko pločnika na dovoz, od tam je avto zaneslo v okrasna korita, podrla je vse tri palčke na trati in jih zmali-čila, nakar je avto kot v upočasnjenem posnetku dvignilo in nosilo naravnost v garažo.
„Jebemti, kako sem pijana," je zasepetala steni, za katero je vedela, da jo bo končno ustavila. Na poliči je ž vzdignjenimi tačami stal beli maček, bil je krvav po gobčku, kri mu je lila izza levega uhelj-čka. Crn maček je s sosednje poliče ravno planil nadenj, luči so ga zaslepile. Beli maček je skočil proč, črni maček je kot uročen strmel v sprednjo masko avtomobila, ki je v naslednjem trenutku tresčila vanj in ga prilepila na steno. Počilo je, Mafaldo je vrglo naprej in nazaj, nato ponovno naprej, pri čemer se je s čelom nabila v vzvratno ogledalo in nato se v volan.
„Mačka sem povozila," se je v hipu streznila, zagrabila prestavno ročičo in odločno pritisnila na plin. Avto je zapeljal nazaj, poskočil in obstal pred garažo.
„Dada! Si se živa? Dada?!", je iž telefona vpil Vasja.
„Jebi se se ti," je zamrmrala, odprla vrata in se prepognila, da bi nasla telefon, ki je padel nekam na tla kabine.
„Kje si, jebem ti?" je tipala po tleh.
„Dada! Daaaadaaaaaa!" je kričala Marjana.
„Tukaj si," je Mafalda natipala telefon končala pogovor. „Ubogi muč! Jebem ti! Nekomu sem povozila mačka! O, jebem ti!"
Nikakor ji ni uspelo stopiti iž avta. Podrgnila se je po čelu, s katerega je rasla buska. Stegnila je roki in padla iz kabine.
„Muč, a si se živ?" je sepetala gumam.
„Nisi!" je natipala zmaličeno kepo pod zadnjim levim kolesom.
„Kar se mora, se mora!" si je pogumno dejala, zgrabila tisto, za kar je predvidevala, da je bil včasih rep in povlekla k sebi.
„Jebem ti, pa ravno čez glavo," se je raje obrnila proč in si obrisala krvavo dlan ob bluzo. Obsedela je na tleh s hrbom naslonjena na avto.
„Glej, nikjer dežja," je nenadoma opazila, se spravila na kolena in se po vseh stirih splazila v garažo.
Zarometi so se goreli, čeprav se ji je zdelo nekam preveč svetlo. Plazila se je in pomislila, kako je sploh mogoče, da je bil maček zadaj, če ga je zlimala s steno pravzaprav spredaj. Dvignila je glavo, poliče so polomljene ležale po tleh, na steni je kraljeval velik rdeč madež.
„Taka mala žival, pa toliko krvi," je premisljeva-
j %
la, ko je spuščala pogled proti tlom. Med orodjem, posodo za bencin, njenimi polomljenimi tekaškimi smučmi je ležalo drugo mačje truplo.
„Jebem ti, kar dva naenkrat," se je plazila naprej, zvlekla se to truplo k sebi, si ga dobro ogledala, nakar je zaslisala nekaksno hropenje, zdelo se ji je, kot da se nekdo dusi.
Obrnila se je na desno stran, videla ni se ničesar. Le čudna bela svetloba je prihajala nekje izza sprednjega kolesa. Po vseh stirih se je odplazila proti njej.
„Mater krasno, nisem menda se tretjega," je govorila sama sebi. „Pa se hrano sem mu kupila ... Jebem ti, se mleko sem mu kupila. Ubogi muček, jebem ti ... "
Svetloba jo je pekla naravnost v mozgane. Tisto, kar je lezalo izza kolesa, je se kar hroplo in se davilo. Zamizala je, stegnila roko in pričela vleči k sebi nekaj, za kar bi lahko prisegla, da je mačja tačka. Vendar ni bila. Previdno je odprla oči in pogledala dlan. Razprla je prste in zaslisala glasno, boleče mijavkanje.
„Nisem podrla mačka," je strmela v tla, na katerih se je nabirala bela dlaka, nekdanja tačka pa oblikovala v dlan z dolgimi nohti. Dregnila je vanjo, dlan je mrtvo lezala na tleh.
„Jebem ti, vlomilča sem zbila ... Bom pokličala resilča," se je glasno domislila. Dlan se je v hipu zganila, jo zagrabila za vrat in podrla na tla. Otepala se je, vendar je bila roka močnejsa. Vlekla jo je po tleh kot bi bila igrača.
„A cane non magno saepe tenetur aper. "
„Jebi se!" je skusala ugrizniti dlan, ki jo vlekla nekam na desno stran avtomobila.
„Qui cum ebrio litigat..."
S krajnim naporom je zasadila zobe v paleč in se osvobodila prijema. Uspelo ji je, da se je postavila na noge, nato ji je zmanjkalo moči, noge so jo izdale, zavrtela se je okoli svoje osi. Pred padčem so je resile krepke roke, čutila je misiče, ki so se napele, da so zadrzale njeno mlahavo telo.
„Aut non tentaris, aut perfice!"
„Ti bos meni sral z latinsčino!" je kriknila in skusala zagrabiti tisto, kar jo je drzalo na rokah. Zami-javkalo je in jo trdneje stisnilo, sedaj je ni več motila svetloba. Zrla je v obraz nečesa, kar bi lahko bilo del nočne more. Imelo je obraz belega mačka, ki se je nekako spreminjal v človeskega, čeprav Mafaldi ni bilo jasno, kako je to sploh mogoče in le zakaj bi se maček spreminjal v človeka. Posmehljiv par vijoličnih oči, kakrsne je imel točno ta beli maček, ki je ze nekaj dni gostoval pri njej, je zrl vanjo. Tisto nekaj se je nagnilo nanjo, jo polizalo po liču in spet začelo z mijavkanjem.
„Genetrixvirtutumfrugalitas,"je med mijavkanjem spregovorilo nekaj.
Mafalda se je vdala.
„Jebem ti, kako sem pijana! Bibo ergo sum," je dejala sama sebi in omahnila v nezavest.
VOTLINA SKRIVNOSTI
(Odlomek iz fantazijskega romana)
Bojan Ekselenski
11. poglavje - Druga medigra
Provansa je lepa debela. Tukaj lahko kupis odročno posestvo in nihče te ne sprasuje za poreklo. Dokler pustis debeli, da zivi svoje zivljenje, si na varnem pred radovednimi očmi.
Pred vilo parkirani avtomobili premijskih znamk so prihajali iz različnih delov Evrope. Zastopana je bila skoraj čela Evropska zveza. Marijin red iz Magdale je bil skoraj izključno evropska zadeva. Nekaksen predhodnik Združene Evrope se od časov Rimskega imperija.
Mojster je s prsti tapkal po leseni miziči. Tokrat je bil oblečen v sportna oblačila.. Svojih osem kri-zev je uspesno skrival. V velikem salonu je vladal
Mark Jordan: Votlina skrivnosti (naslovnica)
prečejsen vrvez. Uvodni del mora biti sprosčen Zbrani so bili "pontifexi" z obema ''pontifex magi-čanus''. Vseh dvanajst njih. Vsak je imel na ovratniku majhno značko, podobičo zenske z diade-mom, ki ga krasi rdeč rubin. Kristal v vsaki znački je bil resnični rubin in ne neka čenena krama. Mojster je opazoval moze različnih starosti. Najmlajsi je častitljiv status dosegel ze pri stirih desetletjih, a najstarejsi je nosil skoraj devet krizev. Tedaj se je odločil pritegniti pozornost drusčine, ki je spro-sčeno pivčkala konjak:
»Gospodje, upam, da imate vsak svoj stol in kozarček konjaka.«
Vsi so v hipu potihnili, zasedli svoje stole in prijeli kozarčke z rjavkasto bistro tekočino. Mojster se je ponosno razsiril roke:
»Tezko si lahko mislite, koliko napora sem vlomil v izračunavanje najsvetejsega opravičila nasega obstoja, ki nas je pripeljal do tega pomembnega trenutka. Jaz sem sto sedemintrideseti mojster v dolgotrajni zgodovini nasega reda. Ne vem, ali ima to stevilo kaksno pomembno vrednost, a moj čas je čas vstajenja Gospe. Vsi smo lahko ponosni. Brez vase vesčine in smelosti ne bi prikličali angelov, da prinesejo vsemogočno duso nase Gospe. Veselimo se izpolnitve svoje usode!«
V prostoru se razle^e zvok mrmranja. Kmalu se bodo preselili v veliko klet, preurejeno v tempelj. Tam so svečeniki ''magičanus minoris'' pripravljali skrivnostni obred Rečordamini. Od nekod prileti vprasanje:
»Mojster, kaj bomo s tistim fizikom?« Mojster se je trpko nasmehnil: »Kaj naj bi z njim? On ima svoj namen,« in vse premeril z bistrimi očmi: »Naj odkrije svetu, da nase mizerno vesolje ni edino! Naj objavi, da je svet Vesoljne čerkve prekleto gnojisče ukletih hipokritov in pedofilskih prevarantov,« in je zapi-čil srep pogled v obilnega moza: »Dragi Helmut, od tebe sem pričakoval več sirine. Samo zate torej malče uvida v sirso sliko priprav na vstop Duha v snovni svet. Ravno ta arabski fizik je eden od ključnih ljudi vse te zadeve. Lahko bi rekel, da je moj skrivni joker za matiranje Čerkve. Moj človek ves
čas skrbi, da ima možgane na najvisjih obratih. Kako bi lahko drugače v tako kratkem času razvozlal uganke, ki bi vrhunski institut zaposlile najmanj za pet let? Mohamed je poleg Mary najpo-membnejsi v tej igri. Ze čez dva tedna bo objavil prva odkritja.«
Debelusen moz se je spogledal z možmi okoli sebe, srknil konjak in ponizno odvrnil:
»Mojster, oprostite mi! Zal sem o zadevi seznanjen prečej povrsno in nepopolno.«
Mojster je prikimal:
»Se malo in nase snovne pomanjkljivosti ne bodo več pomembne. Cerkev temelji na drugem Jezusovem prihodu. Mi ji bomo pripravili presenečenje. Namesto prihoda njihovega odresenika bomo pripravili prihod Gospe, ki so jo ponižali, prevarali in na konču zahrbtno ubili. Ne bi bil rad v njihovi kozi. Drusčina, nazdravimo novi dobi!« je vneseno vzkliknil in dvignil svojo časo konjaka. Vsi so dvignili kozarče in glasno nazdravili.
Klet je bila preurejena v skromni tempelj. Cere-monialno osebje je ze čakalo na svojih mestih, ko so dvanajst praznih sedežev zasedli velikasi Reda. Oblečeni so bili v žrtvene kute. Ofičir vzhoda začne obred. Najprej trikrat pozvoni z zvončem. Obrne se proti Ofičirju juga. Ta stopi do kadilnega oltarja in dvigne kadilo v zrak:
»Healalea halejla edanim gilagh!«
Drugi zapojejo uvodno obredno pesem. To je bila pesem poveličevanja Gospe in zaničevanja Odresenika, zaradi katerega so po njihovi legendi pregnali Gospo. Mojster je stopil pred žrtveni oltar in se obredno prekrival z očisčevalnim kritem:
»Elejla,« in se je s palčem dotaknil čela in potegnil roko do genitalij: »Ikofolesč,« ter se dotaknil levega ramena in presunljivo vibriral: »Tudja,« in se dotaknil se desnega ramena: Magid,« in sklenil roke s krikom : »Amin jehupat!«
Vsi so čutili prisotnost tega, čemur pravijo ''berek elahak'', božji blagoslov.
Zatem je sledilo petje obrednih pesmi. Za obred Rečordamini je bilo potrebno peti se posebej dolge pesmi, ki udeleženče zazibajo v mistični trans. Vse prisotne je prepojil vonj močnega kadila. Bila je to zmes sivke, hasisa in izvlečka neke redke gobe. Dolgotrajni okultni trening je začel, kar je kadilo končalo.
Po petju je Ofičir zahoda v prostor pripeljal bika. Nesrečno žival so s skripčem spravili nad
žrtveni oltar. Bikove mogočne noge so udarjale v prazno. Zrtveni ofičir je okoli vratu omrtvičenega bika izvajal natanko predpisane gibe. Mojster je pokleknil pod bika. Zrtveni ofičir je zarezal z obrednim mečem. Udareč meča je bil natančen. Topla kri je brizgnila z baročnim čurkom, ki je zalila Mojstra. Vsi so začeli peti žrtveno himno. Končno žival otrpne in ižkrvavi. Mojster je ves od krvi. Sklenil je okrvavljene roke na okrvavljenih prsih in začel rečitirati urok. Od njega se je v lužo izčejala topla bikova kri. Vsi so začutili sčemenje. Prihajal je vrhuneč žrtvovanja.
Pomočnik žrtvenega ofičirja je prinesel kosaro. Iz nje se je slisal pridusen jok. Mojster je vzkliknil: »Kje je nedolžno jagnje, ki bo sprejelo greh nedolžnega?«
Pomočnik žrtvenega ofičirja je obstal sredi improviziranega templja:
»Nedolžni je tukaj! Kje je tisti, ki zahteva krvno žrtev za Gospo?«
Mojster je gromko vzkliknil: »Tukaj sem, kajti Gospa mi je skozi nesteto rodov dala pravičo, da ji darujem kri jagnjeta božjega. Ste izmaknili to jagnje tistim, ki jemljejo samo čiste?«
Pomočnik je čeremonialno odvrnil: »Ta krvna daritev je od mize tistih, ki zastrupljajo čiste.«
Mojster je dvignil roki. Kri je se kapljala: »Torej prinesi jagnje na kamen svete žrtve!« Pomočnik je prikimal in prinesel kosaro poleg okrvavljenega oltarja. Mojster je ž okrvavljenimi rokami segel v kosaro in iž nje visoko v zrak dvignil novorojenčka. Ta je začel predirljivo kričati izven varnega zavetja kosare. Mojster je preglasil neutolažljiv jok nemočnega bitja:
»Gospa, to je kri, ki te bo obudila v življenje. Vrnila se bos v drugi svet, v čudovito palačo Vzhoda. Od tam bos zavladala in nas blagoslovila s svojo masčevalno žetvijo!«
Grobo je položi kričečega novorojenčka na krvav kamen. S kazalčem naredi križ na majhnem čelu. Drobčeno bitje je obupano kričalo, kot bi slutilo svojo usodo. Mora umreti, preden bo začelo ž avanturo življenja. Mojster je vzkliknil:
»Kje je materniča, ki je izlegla to bitje?« Tedaj so skozi vrata porinili obupano žensko. Kriče je stekla do okrvavljenega oltarja. Tik pred
Dick in Mary sta izstopila na zadnji postaji podzemne zeleznice. Mary je v temenu nekaj stisnilo. Opazil sem, kako ji je čelo nagrbančil val bolečine.
»Kaj je? Te kaj boli?« sem jo zaskrbljeno vprasal. Ona je mračno odvrnila:
»Nekaj strasnega se dogaja. Čutim prisotnost nečesa temnega, zlovesčega. Nekdo je čaral v tem obrednem jeziku. Ne vem kako, a skozi njegove oči sem videla grozljivo sliko. Bog mi pomagaj, kaj se dogaja?« se je preplaseno ozirala okoli. Sploh me ni registrirala. Zgrabil sem jo za roko in potegnil na stran:
»O čem govoris? O kaksnem čaranju?« Ona je trpeče zaprla oči, potočila solzi in zaječa-la z bolečino v glasu:
»Ne vem, ne sprasuj me! Samo pomislim in vidim skozi oči nekoga drugega, ki je sredi neke silno odvratne scene. Moram se skoncentrirati! Moram! Cutim neverjetno zlo! Vidim novorojenčka na okrvavljenem oltarju. Vidim nore ljudi z nozi! Vidim nesrečno zensko, ki jo je neka zla sila prikovala na mesto in nemočno hlipa . Oči, skozi katere vidim, so oči zlobnega človeka. V njem vrejo mas-čevanje neke stare krivice, pomesane z vzhičenjem
mojstrom jo je prestregla neka sila. Besno se je upirala nevidnim nitim črne magije. Poskusala je kričati, a iz sebe ni spravila niti glasu. Samo nemočno je pihala in se zaletavala v neprebojno polje sile.
»Vidite to vlačugo Babilona? Vidite, kako se bori za sad svojega greha? Ta divja zenska je Maria, ona je skrunitev nase Gospe!«
Zenska je s solzami v očeh spoznala, da je ujeta. Ne mogla izgovoriti nobene besede. Vse misli je usmerila v nemočnega otroka na oltarju, ki je opletajoč z ročicami in noricami čakal na konec.
Mojster je proti njej usmeril obredni noz:
»Presustvovala je z župnikom. Oče tega pankrta je hipokritski zupnik. Častitljivi gospod si je najprej postregel z njeno sestro, ko je bila se nedolžna punčka. Potem je preklopil na odraslost. Tukaj imamo gresnico Mario in sad greha. Nasa Gospa si ne bi mogla zeleti lepse zrtve. Napila se bo nedolžne krvi, spočete iz greha. Zaljubila se bo v naso daritev. Ona bo ...« in glas mu je zamrl. Roki sta omahnili poleg telesa. Noz je z odmevajočim zven-ketom padel na tla.
pričakovanja. Pričakuje udejanjenje, da, prav razumem, udejanjenje strasnega masčevalnega božanstva, ki se bo naslo pot v meso nekega Elem Jereda. Moram se vmesati! Ne morem dovoliti tega strasnega zločina! On moj bog!« je zakopal obraz med dlani. Še jaz sem čutil odmev groze, ki jo je čutila. Pri kupoli Pavlove katedrale, tudi mene je stisnilo od jebenega sita. A hitro sem se skuliral. Ce se mene strafa verski sit, ki je zjebal njo, sva kuhana in rostiljana. Prijel sem se za glavo in odkimal:
»Bog ti pomagaj! Nehaj se igrati! Zdaj nimava časa za iluzionistične igre! Pohitiva, dokler se lahko neopazno izmuzneva!«
Ona me sploh ni poslusala. Kot od klosarskega sita zadet dzanki se je sesedla na klop in zaprla oči. Šama zase je žrebala neko samo njej znano molitev ali karkoli je ze bilo. Ta okultni sit me ni prav nič zabaval. Ze preveč sranja nama je nakopal. Morala bi biti zvezdnika, a sva begunča. Bog si ga vedi, koga vse sva imela za petami. A ona se je morala podati na misijo nekaksnega okultnega resitelja. Šaj imamo pri Jezusovem prtu srinke za neverne ali delno verne in spovednike ali eksorčis-te za verne.
Mary je spoznala, da lahko vstopi v zavest drugega, ki izvaja magijo v tem obrednem jeziku. Odpor, ki ga je nudil noreč, čigar telo je zasedla, je hitro pojenjal. Moz, ki ga je zasedla, je klečal pod sliko zenske. Začutila je lepljivo mlačno tekočino ... kri. Telo je bilo prepojeno s krvjo. Znasla se je sredi bizarne sčene. V ustih je čutila kovinski okus zivalske krvi. Zagledala je mrtvo bikovo telo. Zasli-sala jok novorojenega otroka. Zgrozila se je ob tem predirljivem kričanju nemočnega bitja. ''Kaj počne novorojenček na okrvavljenem oltarju?'' V mojstrovih mislih je nasla odgovor na vprasanje. Škozi usta ujetega telesa je zakričala:
»Šelgod tzekeak tasek! Keji didmafe tek pemelij Elejla!«
V dvorani je zavrsalo. Valovanje zvokov transa je butnilo v ujete čute. Zrtvenemu ofičirju, ki je ravno stopil poleg zrtvenega oltarja in dvignil okrvavljen meč, je zastala roka. Pričakoval je mojstrov ritualni klič za prelitje novorojenčkove krvi.
Mary je prisilila telo, da vstane in se obrne in skozi tuje oči je videla mo^a v okrvavljeni beli kuti. Škozi mojstrova usta je besno zakličala kletev: »Teak torogh moapated! Teak!« Zrtveni ofičir je zmedeno odstopil in koničo
meča polomil na okrvavljena tla. Novorojenček je krilil z ročičami in nozičami ter presunljivo kričal.
Tedaj je zaslisala klič:
»Nekaj se je zgodilo z mojstrom! Izvedite žrtveno daritev! Kri mora biti prelita za vsako čeno. Gospa se mora vrniti med nas!«
Zrtveni ofičir je oklevajoče dvignil meč. Mary je zbrala vso moč in iztegnila mojstrovo roko. Iz nje svignejo slepeče strele črne magije in pokosijo zrtvenega ofičirja. Moz se je kriče sesedel. Mary je s strelami jeze in sovrastva objela telesa vseh sodelujočih v krvavem ritualu:
»Morak jagheos!«
Šlepeče strele neizmernega sovrastva, jeze in masčevanja so objemale zmedene udelezenče. Mary je rečitirala urok, za katerega ni vedla, od kod in kako ga pozna. Ni se ji sanjalo, od kod prihaja ta strahotna moč, ki je čvrla ljudi v improviziranem templju. Objelo jo je silno zadovoljstvo ob občutku sovrastva, jeze in masčevanja do ljudi, ki so zeleli žrtvovati novorojenčka. Zlasti ob sovras-tvu do teh ljudi je čutila sčemeče sladostrastje. In iz tega sladostrastja je prihajalo se več moči, se več smrti.
Cez nekaj minut je bilo vsega koneč. Hrup in kriki so se polegli. Do nerazpoznavnosti iznakažena telesa so negibno obležala. Kri je od silne vročine izparela. Otroski krik je odmeval v tihem prostoru. Mary je skozi mojstrove oči videla, kaj je storila in se zgrozila. Obrnila se je proti ženski, ki je, osvobojena spon temne magije, stekla proti novorojenčku. Zgrabila je jokajoče dete in ga objela. Ko je drobno bitje začutilo materino toplino, je zadovoljno utihnilo. Mrtvaska tisina napolni krut prostor. Bikovo truplo se kar visi pred sliko ženske s pseničnimi lasmi. Mary prebere ime ženske -Marija iz Magdale. Imela je neko misel, a se ji je izmuznila. Odmahnila je z mojstrovo glavo. Posvetila se je ženski, ki je otroku govorila neke nežne besede:
»Pozabite, kar se je zgodilo. Nikomur ne smete povedati, kaj ste videli, sičer boste nase in na otroka prikličali najstrasnejse kletve. Pojdite v svet in ne gresite več!«
Mary je zatem izvedla se en urok.
Zenka je hlipajoče zrla v mojstrove oči. Maloprej je bil ta človek posast, ki hoče zaklati njenega otroka, a zdaj je njen resitelj. Pred sabo ni več prepoznala posasti, temveč v nemočnega starča. Nasled-
nji hip je iz starčevih oči izginila življenjska iskra. Od bikove krvi okrvavljeno telo se je sesedlo. Zen-ska je ostala sama. Zgrabila otrosko kosaro in z dojenčkom stekla na svez zrak. čim hitreje je hotela zapustiti ta uklet kraj.
Mary je naredila samo se en urok. Prepričala se je, da je zenska z novorojenčkom dovolj daleč.
Običajni mir Provanse je prekinila strahovita eksplozija. Ognjena goba se je sunkovito dvignila skoraj kilometer v nebo in zasijala kot drugo sonce. V strahotnem ognju črne magije so izginili vsi sledovi okrutnega obreda. Izginil je magičanus pontifex maximus in ostali najvisji dostojanstveniki Marijinega reda iz Magdale. Izginila je tudi izje-
mna dragocenost, vir okultne moči reda, starodavna knjiga z imenom Sehir Jered.
Mary je stresla z glavo in me pogledala s tistimi svojimi radovednimi očmi:
»Kaj se čakava? Greva! Nimava časa za postopanje.«
Skomignil sem z rameni. Zelel sem nekaj reči, a sem molčal. Takrat nisem hotel pogovora o čudas-kem izletu njene jebeno odvite pameti. Ta avgustovska sopara, spremljevalka neviht in ploh, je bila dovolj za moje razruvane zivce. Baje je zaradi orkana, ljubkovalno imenovanega ''izmnael'', plavalo pol severne Italije in del Francije. Vsaj to sem ujel v poročilih. Potem sem slučajno ujel novico o
CS*
preiskavi nenavadnega teroristicnega napada. V tej pripovedi sem prepoznal naju dva, saj je slo za sfrizirano porocilo o Manchesterskem dogodku. Ševeda, Mary je carala sredi ulice. Cesa taksnega ni moc prikriti. Ker so se odlocili, da za nama posljejo pse, morajo najprej pripraviti teren.
Naroceni avto naju je cakal natanko tam, kamor sva ga zahtevala. Lastnik je sicer malce nergal, a dovolj zajeten sop gotovine ga je potolažil. Na vratih se je blescal velik napis ''No limits rent''. Križal sem se nad spakedrano anglescino. Šaj ni bilo važno. Š predpotopnim daljincem sem odklenil vrata, vanj sva zmetala svoje nahrbtnike, zatem se sebe in na koncu sem porinil cisto pravi kljuc v namensko režo. Res retro! Bog nama pomagaj, kaksno muzejsko kripo sva najela. Ce hoces, da avto spelje, moras vanj vtikati kljuc in ga celo obrniti. Prej kripa od sebe ne da niti glasu, kaj sele, da bi se zganila. Zatem me je oklofutalo se hujse presene-cenje. Ce želis kripo premakniti, moras z nogo tis-cati na pedal za plin in avto dati v prestavo. Šreca, da je moj oce pred cetrt stoletja se imel taksen avto in me je naucil karafek, ki ga poženejo v tek. Taksne avtomobile so v razvitem svetu nehali proizvajati že dve desetletji nazaj. Na sreco je bil tank za gorivo poln.
Koncno mi je uspelo ukrotiti to smrdljivo muzejsko mrcino in pocasi se odpeljeva. Nekaj casa sva molcala. Predmestno naselje je pocasi nadomestilo zelenilo podeželja. Štavb je vse manj in osvežujoce narave je vse vec. Nebo se je temnilo. Torej bo kmalu se ena od mnogih poletnih neviht. Mary je prekinila že malce zoprno tisino:
»Raje me ne sprasuj, kaj se je prej zgodilo. Še
sama nisem sigurna. Vse se je odvilo tako hitro. Vem samo to, da sem storila nekaj dobrega. Zanimivo pri vsem je bilo to, da sem lahko uporabila vso moc, ko sem zacutila neizmerno sovrastvo, jezo in željo po mascevanju. Cudno, ker sem se ob cutenju sovrastva tako dobro pocutila,« in je vzdi-hnila: »O tem se bova pogovorila, ko bova na varnem. Prej ne. Upam, da bo naslednji avto malce modernejsi, ceprav odsotnost sodobne tehnike pomeni doloceno varnost.«
Pogledal sem jo iz profila:
»V cem mislis, da je vožnja s kripo varnejsa? Pocutim se kot nekaksen kaskader, privezan na bombo.«
»Ta kripa nima nobene elektronike, ki bi izdajala svoj položaj. Ima samo predpotopen GPŠ in je brez možnosti komunikacij. Ta kripa je tako stara, da je nevidna sodobni prometni informacijski infrastrukturi.«
»Lastnik firme je vanj gotovo vgradil kaksno sledilno napravo.«
Mary je zaskrbljeno prikimala:
»Mogoce. A lastnik naju ne isce. Preden se bodo dokopali do lastnika, bova že zamenjala avto.«
»Mogoce,« sem zasepetal in se posvetil vse slab-si cesti.
Izbrala sva najbolj bogu izzaritne ceste. Nobena od teh prometnic nima navigacijskih tock. Vse so prepuscene sivini brez sodobne tehnologije. Kak-sna sreca, da nisva v Nemciji ali celo Švedski. Tam so baje prepovedani avtomobili brez sodobne navigacijske opreme. Na sreco so Angleži malce bolj konservativni.
O življenju, vesolju in sploh vsem www.andros.si/vesolje/
podroben opis Šonca in planetov Osoncja, nastanek in mehanika galaksij, rojstvo, življenje in smrt zvezd, bigbang, struktura vesolja in njegov konec, o možnostih življenja na razlicnih planetih, potovanja na Mars, izza meja Osoncja in se dlje, pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule.
UVIDENI SVET
Andrej Ivanuša
Kar vidiš - to je. Kar je - spoznaš. Kar spoznaš -daš temu ime. Kar ima ime, je uvidel prvi, ki je vekomaj bil.
To bil je Svet-o-vid.
Pomislila je: -Ta realnost mi ni vseč!-
-Brisi, brisi, brisi!- je kričala v svoji glavi. Naredilo je -ffftt- in gozd je izginil. Se en -ffftt- in ni bilo več poti. Nad glavo se ji je pel blesčeči, mlečni svod, pod nogami ji je zelenela trava. Travne bilke so ji segale čez kolena. Bile so tako visoke, da jih je mogla doseči s koničami dolgih, ozkih prstov.
Uvidela, boginja in vnukinja Svet-o-vida je raz-misljala se, da utrne veter. A si je premislila. Bilo ji je vseč, da ji nežno čese dolge, črne lase. Stresla je ž glavo, da so se njeni blesčeči kodri raztresli raz rame in svobodno zaplapolali v vetru. Nastavljala mu je liče in uživala v njegovem božanju.
Potem je uvidela oblake, modro nebo, ptiče na njem in sokola visoko zgoraj. Krožil je počasi in iskal plen.
-Kakor jaz, kakor jaz!- se je razveselila. Zapirala je veke, v mislih naredila podobo in potem veke spet odpirala. Uvidela je nove in nove stvari. Naredila je mogočen hrast sredi polja. Počasi je stopila do njega. Z bosimi nogami je čutila vsako travno bilko posebej. Božale so njene noge, kar ji je povzročalo neznansko ugodje.
Ko je stopila v hrastovo senčo, je spoznala, da jo je staro, dobro Sonče ugrelo. Znoj se ji je nabral na plečih in zato jo je malo zmrazilo. A ni kaj dosti marila za to. Bolj jo je pritegnilo ptičje petje v hrastovi krosnji. Znova in znova je bila presenečena, kaj vse je zmogla uvideti, ne da bi se tega sploh zavedala. Mislila je na stari hrast in ga je uvidela. A na hrastu so gnezdile ptiče, drobne mravlje so tekale po lubju, zajedalči pa pod njem. Objela je drevo in postala eno ž njim. Cutila je njegove sokove, ki so tekli navzgor po njegovih žilah. Cvrsto je
stalo, korenine je imelo globoko spodaj in tam je črpalo svojo moč. Cutila je krta, deževnike, ličinke različnih hrosčev in se mnogo drugih živali. Slutila je, da ga bodo sčasoma naselili lesi, dobri duhovi-ni, ki prinasajo zdravje, srečo in veselje. V tistem trenutku je bila ponosna nase. Bila je tako zadovoljna in skoraj srečna, notranje mirna. Uvidela je lepe stvari.
-Skoraj kakor Svet-o-vid,- je zadovoljno pomislila. A v naslednjem trenutku ji je naslednja misel razžalostila srče.
-Skoraj, a nikoli tako kot on!- je otožno pomislila.
Zaprla je oči in si v mislih predstavljala oblak. Spet je odprla oči in iž njih je svignil temen oblak na nebo. Uvideni oblak je zaklonil Sonče. Padati je začel droben dež. Najprej je sipal nekako obotavljajoče. Potem je zagrmelo in usula se je pomladna nevihta ž velikimi in težkimi dežnimi kapljami.
-Uvidim lahko karkoli, a vse kar je, je že uvidel Svet-o-vid. Lahko uvidim bolj zelen in bolj mogočen hrast. Moj sokol je lahko pisan ali siv, a sokola je prvi uvidel Svet-o-vid,- je grenko pomislila.
-Ničesar novega ni pod Sončem, kar bi ne uvidel moj ded!- je jezno zakličala.
-Brisi, brisi, brisi!- je spet kričala v svoji glavi. Dež je ponehal, veter je čisto potihnil, -pffft- je izginil hrast s ptičami, krtom in deževniki vred. Na konču je spet ostal mlečno beli, blesčeči nebesni svod. Izza njegove koprene je bilo slutiti le dobro, staro Sonče. Se nekaj je ostalo - visoka, zelena in opojno diseča trava. Legla je vanjo in zaprla oči. Zaspala je in sanjala.
Dolgo je njen sen trajal in sanjala je stevilne sanje, dobre in slabe. Sanjala je svoj svet, podoben dedovemu, a spet malo drugačen in samosvoj. Smejala se je v snu in jokala, sovražila in ljubila. Prav na konču je sanjala mirne sanje.
Nato je odprla oči.
Iz njih so se usule zvezde in poletele visoko pod nebo. Nebesni svod je potemnel in nanj so se prilepile zvezde, ki so se kot slapovi kar naprej sipale iz njenih oči.
Zatrepetala je z vekami. Zasijali sta dve luni, večja in manjsa. Nasmehnila se je, saj ji je bila njuna srebrna svetloba zelo vseč. Pihnila ju je navzgor kakor dva milna mehurčka in luni sta se prilepili med zvezde na nočni svod.
Zaprla je veki in znova pomislila, kaj vse je sanjala. Na siroko ju je razprla. Iz oči so ji lila drevesa, potoki, reke in morja. Gozdove so naselile zivali, vode so bile polne rib, rakov in drugega zivlja. Iz oblakov je sipal dez in mehko so plesale snezzinke. Na nebu so letale ujede, med listjem so se skrivale drobnejse ptice. V grmovju so pričeli mreze presti pajki in loviti mrčes. Roze so zacvetele in vetru prepusčale svoja semena. Drobne meglice so hlapele s pobočij hribov in gora, reke so zavijugale in napolnile kotanje, ki so kot modro-zelena jezera
zasijala v pusti planjavi. A nedolgo zatem so rjave planjave pokrile svetlo zelene trave. Nad njimi so letali zivopisani metulji. Zatrepetala je z očesnimi vekami in sredi planjave je stalo njej ljubo drevo. Tokrat ni bil hrast, temveč je postavila lipo, disečo, mogočno z dvanajstimi vejami. Prav taksno kot tisto s Kristalne gore, kjer se je rodila. Le skorja ni bila bela, temveč rjava. In tudi drevo samo je bilo manj mogočno kot tisto na Kristalni gori, bivalisču bogov.
Uvidela je mehko, zeleno, v vetrcu valujočo travo in potko iz belega peska. Potka je vijugala od lipe po planjavi, kjer so se pasle srne in srnjaki, kjer so kosute dojile svoje mladičke in ob njih so stali jeleni z mogočnim rogovjem. Potka je tekla ob jezeru, ki je mirno plivkalo pod mogočno skalo. Sredi jezera je uvidela kupolast otoček. V ozadju so se dvigale skalne gore po vrhu pokrite z večnim snegom. Nasmehnila se je, saj je bilo popolno. Vstala je in bosonoga stopila na pot iz belega peska.
Ko se je njena noga dotaknila pesčenih zrn, je njeno telo zadrhtelo. Stopila je v svoj uvideni svet in boleče spoznala, da jo ostri pesek bode v podplate. Zdaj, ko je spremenila svojo bozjo obliko v človesko, se je zavedla, da vseh sanj ni dosanjala do konca. Razmisljala je, če bi obrusila pesek. A se je domislila sandalov, ki so s trakovi ovili njena meča.
-To je mnogo bolje,- si je rekla in pogumno zakorakala po poti. -Zanimivo! Videti moram, kaj sem ustvarila.-
A naslednji korak ji je zastal, saj je grozen krik sinil med drevesi, ki so tiho selestela v vetru. Krik je narasel in se dvigal, da so bolela usesa. Nato je vse potihnilo. Prisluskovala je in na vse strani obračala glavo. S pogledom je hotela prodreti skozi rastje. Spoznala je, da je na svetu, ki ga je ustvarila prav tako omejena kot bitja iz njene domisljije. Uvidela je svet s svojimi zakoni in zdaj se jih je morala drzzati. Droben nasmeh ji je dvignil kotičke ustnic.
-Naj ostane tako! Morda ... Pogledam, kaj sem sanjala!- Pogumno je stopila naprej po poti posuti z belim peskom.	◊
PLEČNIKOVO ZADNJE PISMO JANU KOTERI
Amedeja M. Ličen
V Ljubljani/, 6. januar 1957
Najdražji Prijatelj,
Zadnji/ čas je/, da Ti- priznam ~ poz nam- veliko- skrivnost, ki- me- bolj in bolj rasjeda. Še vedno- Te nei%merno-cenim/, četudi- si- že dolgo- pred- obličjem/ Vsemogočnega-. Zaupam- le- Tebi/, ki- Ti-je dano poznanje,, tukaj pa- bi-si- od- modernih umetnikov nakopal še- več posmeha in- nerazumevanja--Morda sem res cerkveni- naz&d-~ njak, se-pa ne bi-čudil, čebodo-ob-mojem- truplu- oni- stali- na častni-sfcražfi/- Kakopak od- veselja, ker so se- končno- znebili- starega- %adr~ teža/- Bog- jim- naj pomaga, da ne bodo- čez petdeset let stavbarstvo spremenili- v steklene-in betonske- kocke/!
Kajti po Božjem- navdihu-sem- prišel do- presenetljivega Zaključka/. Vse te-Zanimive oblike, ki- dajejo
vtis harmonije in upoštevajmo merila naše-umetnosti, so omama, ki- nam- zabriše-sposobnosti- presoje. Vrhovi- streh- in kipov s-piramidno-, sto^často, kvadratno-ali-pravilno- kupolasto obliko- so- škodljivi- in čep -rav se tega- ne- zavedamo, nas vodijo v telesne- in dušne- bolezni. Kar ni- moč najti- v narav/O, ni- vredno- posnemanja in v naravi- ni- popolnoma pravilnih oblik. Oblika pa je dimenzija, ki- ima še- nepojasnjen vpliv na vse živo. Ogledoval sem- si- slovenske- cerkve in opazil, da so stari-mojstri-to že davno- doumeH.. Zdravilnih osemkotnih Zvonikov pa je na žalost vedno-manj.
Podobne- dobrohotne zgradbe- sem našel v staroruski- leseni- arhitekturi,, ki- je polna znanja o vplivu-oblik na človeka, razumeli- so-ga Egipčani, pa zelo- verjetno-

tudi Tesla/, Lorber in drugi veliki ljudje.. Da, dragi Kotera, piramide so odlične za konzerviranje in kar je dobro- za mrtve/, Za žive gotovo- ni.
Faraoni niso bivali- pod piramidnimi Strehami/ so pa pod nje trpali- ljudi/, ki- jih. je bilo treba- voditi in jim- odvzeti- sposobnost lastnega razmišljanja, ki- bi- redu-precej Škodoval. Tako preprosto je to in najbolj zapleteno je opaziti- najpreprostejše- stvari/. Hudič pa se- neprenehoma bori-za premoč in nam na pladnju ponuja komotne nadomestke za božjo milost, mi-pa mu- podlegamo
Vsi- moji- ~ Bogu- naklonjeni- ~ načrti- so bili zavrnjeni,, kakor tudi- moja risba slovenskega parlamenta iz pred desetih- let, ki-zajema rušenje gradu-. Namesto celotne grajske- stavbe- sem želel postaviti- veličastno osemkotno zasnovano zgradbo- s- slavnostnim- dostopom od magistrata, po vznožju- grajskega griča-. Ljubša jim je sto-Žčasta stavba v Tivoliju-, kar potrjuje mojo bojazen, dagremov napačno smer.
Da, dragi- prijatelj, sam- sem- na- tej stranpoti- največji- grešnik.. Morda mi- bo vsaj malo- oproščeno, saj me- je Pravični redno krtačil s- konjskim- cesalom.. Preživel sem najdražje in ni mi dal ljube- žene- in
ne- otrok. Redko sem bil zadovoljen s- svojim- deloma, saj sem- nevede- preprečil Božji-milosti, da bi vstopila- v moj prostor, me-oblila- s- svojo veličino in varovala- pred najhuj^šim^. Ta moja ugotovitev je neomajna in ni potrebe, da bi- Ti- razlagal vse podrobnosti-
Gospod Bog- me- je opozoril, da je moja rakev žestesana. Želim-i dabobolj udobna, kot si-jo zaslužim..
Dal mi je ostro oko, da ločim- lepo od grdega, nespretno roko, ki se- je za- lepo zaman trudila in srce, ki zaradi- obojega trpi.
Kaj naj zapišem za konec?
Ljudem sem dajal, kar so hoteli.. Bal sem se- zavrnitve, tega, da bom nerazum--ljen, potisnjen na rob ~ zgodilo se- je vseeno.
Vsi- hočejo lepoto Ampak- -Ti- veš,, dragi-prjatelj ~ lepota ima tisoč obrazov. V svoji- nečimrnosti pa ne- opazimo,, da ima resnica le-enega..
Oddany pozdrav!
Dein Plečnik
K malu- na svidenje.
VITEZI IN ČAROVNIKI www.vitezicarovniki.com
JAŠUBEG EN JERED NOVICE IZ DRUGOTNOSTI www.drugotnost.si
DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH www.zvezdni-prah.si
DRUŠTVO PRIZMA www.prizma.si
TOLKIENOVO DRUŠTVO GIL-GALAD www.drustvogil-galad.si
FUTURUM www.futurum.si
VODNIK PO ZF vodnik-zf.info
DANGOBER BLOG www.dangober.info
MARA R. SIRAKO www. marasirako.info
BOJAN EKSELENSKI www.pisatelj.net
ANDREJ IVANUŠA www.andros.si
MIHA REMEC www2.arnes.si/~sudareme/zf
Slovenija je, vsaj kar se tiče nam ljubih zanrov, podalpska afriska dezela. Zakaj to trdim? Ves čiviliziran svet, ki pozna kinodvorane z moznostjo prikaza 3D slike, se od 9. februarja masti s 3D verzijo Vojne Zvezd I - Grozeča prikazen. Saj vemo, Žorz Lučas je neverjetno sposoben pri molzi SW. To, kar uspeva njemu z vesoljem Vojne Zvezd, najbrz ni uspelo se nikomur. Zakaj do zdaj ni uspelo se nikomur tako obilno ozemati filmske ličenče? Ker nihče nima vizije, jajč in občutka za posel.
Najprej smo v kina se stare Juge drli gledat izvirno trilogijo SW 4-6. Potem je Juga odsla by, by in sredi 90-tih nas je Zorz počastil s prenovljeno trilogijo. Ravno dovolj je staremu golazu dodal začimb, ga pogrel in serviral bolje, kot mnogim uspe servirati svezo jed. Vsi smo drli v kino!
Leta 1999 se je začela era nove trilogije, SW 1-3. Ta se je leta 2005 zaključila. Mimogredno smo dobili na DVD v paketu izvirno trilogijo, zopet malče spremenjeno. Odvisnezi od SW droge smo seveda pokupili pakete. Zatem nas je v času prevlade modrozarkovnega plosčka zgrabila abstinenčna kriza. In Zorz se nas je usmilil. Koneč leta 2011 smo dobili pakete droge v različnih okusih. Seveda sem se čudil, ker so paketi nasli pot tudi v podalpsko afrisko luknjo. Zakaj to pravim?
Izvirne DVD-je smo dobili v jeziku nasih juznih sosedov. Samo epizoda 3 je bila podalpsko podnaslovljena. Ze to pove, kaksna vukojebina je ta nasa Slovenija. Pop mitologija, ki ima v razvitem svetu horde navdusenih ljubiteljev in se ti semijo v svoje priljubljene junake (čele druzine se nasemijo v SW kostume), je pri nas vrhuneč, ko si za pusta damo čez oči plastik fantastik masko.
In zdaj smo pri 3D verziji, ki je v nasih kinih ne bomo videli. Čemu? Ker pač notri ni patetičnih vampirjev, ki so tako ful kul, niti ni zimzelenih klasik sodobnega slovenskega filma - seksa in preklinjanja z bizarnimi vzroki smrti. Hočete svojo dozo SW fiksa? Pot pod noge in v Zagreb.
Kaj kmalu nas bo Zorz obdaril se z modrozarkovnim 3D kompletom, ker pač moramo dobiti svoj fiks v razumnem času. Predvidevam pa, da bo 3D obsel slovensko črno luknjo.
Slovenija ni samo glede 3D SW fiksa črna luknja. O ne! Nasploh je nasa kultura prečej samozadovoljna, zaverovana sama vase in v svoj klanski krasni svet. Spekulativne umetnosti, kolikor jih ustvarjajo domači avtorji, so potisnjene na rob, stran od pozornosti mainstreama, ki ni odvisen od SW, temveč od drzavne parti-čipačije. Dokler bo slovenski manistream temeljil na frustračijah, toliko časa bodo v kina zahajali filmi, ki zberejo 20 gledalčev, od katerih jih je 19 kritikov in en posebnez, ki se ima za ljubitelja resne kulture (karkoli ze besedna zveza resna kultura pomeni), a svetovni pop fenomen bo ostal pred vrati samovsečne zadrtosti slovenske kulture.
Naj razsvetlim slovensko publiko! SW ni samo 6 filmov. To je tudi zbirka knjig, risank, računalniskih iger za vse starostne skupine in prireditve.
3D ROBNIK - STAR WARS
Bojan Ekselenski
WikipedijA
Prosta enciklopedija
SLOVENSKA WIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska_znanstvena_fantastika